^38. §t. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Naročnina za kraljevino m SHS eseCno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: We*efno 20 D. Letno 240 D enostolpna mm vrsta '“‘rat 50 para, večkrat popus Pred usodepolno selo ministrskega sveta. Razprava o krizi povodom taktike radikalne stranke Z OZIROM NA REVIZIJO USTAVE. — PAŠlC PRI KRALJU, va tudi del demokratske stranke. Nastopanje radikalne stranke v vladi, ki Posamezne šievlftce i D. ‘ v, nar nedeilo, 1S. oktobra 1922 Beograd, 14. oktobra« (Izv.) Kakor a ^Tribuna«, se bo jutri dopoldne ipOroč; Vr^a va^na more se reči za da-položaj usodepolna seja ministr-?*e£a sveta. Iz najzanesljivejših virov J® list obveščen, da se bo na tej seji •Ovorilo o krizi, ki je nastala vsled tak-radikalne stranke z ozirom na revi-vidovdanske ustave, katero zalite- pomenja početek čiščenja današnje situacije, bo nedvomno vzbudila v vsej državi navdušenje. (?) V zvezi z jutrišnjo sejo ministrskega sveta je kralj Aleksander sprejel danes dopoldne predsednika vlade Nikolo Pašiča. Pašič sondira. i. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) »Novi pije: Po včerajšnjem zaključka fjjjfc radikalnega kluba je predsednik Jvkoia Pašič pričel posvetovanja s po-izven radikalne stranke. Pašič je »Onioriial z zagrebškim pokrajinskim namestnikom Jurjem Demetrovičem, ki ga je poučil o razmerah na Hrvat-skem, Pašič je nato sprejel ministra za poljedelstvo in vode Ivana Puclja, ki mu je poročal o mišljenju samostojne kmetske stranke v Sloveniji. Uradniški zakon še vedno »9 pripravljen. PODODBOR ZAKONODAJNEGA ODBORA SVOJEGA DELA. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Pod-Wbor zakonodajnega odbora, ki razpravlja o načrtu uradniškega zakona, ® mogel dovršiti svojega dela v roku, ® 2a je določil zakonodajni odbor. Za- Nl MOGEL DOVRŠITI radi tega je prosil naj se mu rok podaljša. Glede te zahteve se bo vršila v torek, dne 17. t„ m. plenarna seja zakonodajnega odbora. Pred zopetnimi faSisf®trs!i' asi n-asSKl na Reki. ANNUNZIO MOBILIZIRA. — UKREPI NAŠE VLADE, — DO SPOPADOV ŠE NI PRIŠLO. — ENERGIČEN NASTOP ANGLEŠKEGA KONZULA, Zagreb, 14. okt. (Izv.) O gibanju fa- i Dočim je Musolini kakor sledi Iz njegov. Ifetov na Reki priobčuje »Slobodna izjav, ki jih je podal zastopnikom ita-Jribuna« nastopno vest, ki jo je preje- i lijanskih krajevnih oblasti, za to, da se « z Reke: D’ Annunzio je odredil, da j, to vprašanje že enkrat resi, deluje vo-je predsnočnjim izvršila mobili/.a- :• ditelj jadranskih fašistov Gnmta na to, «ja vseh legionarjev in arditov na Rs- ‘ da bi se nadaljevala pustolovska poli- ^ In v Italiji. List doznava iz najža ^sljivejšega vira: Poročila tržaškega •Piccola«, ki so bile priobčene včeraj, je bila povod tej mobilizaciji opreznost napram Zanellovl policiji, ki prijavlja obooržeri napad na mesto, niti Qaleko ne odgovarjajo' resnici. To so Cisto navadni manevri, ki naj zakrijejo kšistovske namere. Fašisti so sklenili tvesti nov politični puč, na kar se na tihem že dolgo časa pripravljajo. Nameravajo vreči sedanjo »vlado«. Kot ftovod za to bi jim služil zadnji govor Pfisicha v Teatro Fenice, kjer je Pasich odkrito izjavil, da morajo Rečani sami obračtmati s sovražniki sedanjega podaja irt ker je nastopil proti italijanskim oblastim, katere baje branijo pripaše Zanelle. Ta fašistovska akcija pa našla odmeva pri legionarjih, ki sto-5® pod neposrednim poveljem D’ An-*Kttizia. Temu je zadnje dni ena najod-uCnejših političnih osebnosti izjavila, ^6 Se bo moralo mesto ščititi zoper ^®stolovščine tudi« ako bi bile oblasti Primorane izdati ukrepe, ki bi mogli j^vesti do prelivanja krvi med bratL P* Annunzio se je udal in odredil mobi-®^cijo svojih ljudi. Trdno stoji, da ^ata Mussolini in dr. Giunta v reškem Hrašam a diametr. nasprotne nazore. tika. Dalje doznava dopisnik »Slobo-dne Tribune«, da so reške oblasti uvedle najenergičnejše korake, da preprečijo vsak prevrat na Reki. Reka, 14. okt. (Izv.) Oddelki fašistov so nameravali včeraj zasesti tvor-nico torpedov ‘VVitehead, ki se nahaja sedaj v likvidaciji. Vsled odločnega nastopa te družbe je angleški konzulat podvzel potrebne korake v tej zadevi Fašisti so vsled tega odstopili od nameravane akcije. Beograd, 14: okt. (Izv.) Kakor se doznava, je naša vlada pripravljena na vse eventualnosti, ker je bila dobro poučena o gibanju fašistov v Italiji ia o sklepih, ki so jih prejeli na raznih zborovanjih v zadnjem času, Ako bi fašisti izvedli svojo namero in prekoračili mejo, bo naša država prisiljena, da energično nastopi in varuje svoj ugled. Kraljeviča, 14. okt. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne je prišlo več sto fašistov iz Trsta in iz drugih krajev Italije na avtomobilih na Reko. Okrog ene ponoči so zasedli Su-šak, kjer so se nastanile na raznih krajih. Na energično Intervencijo naših obmejnih straž so se fašisti umaknili, vendar -pa so se ustavili v bližini demarkacijske črte. dowoIieitI za nakup dewis. POGOJI ZA IZDAJANJE DOVOLJENJ. blago ocariniti in iztovoriti, toda le s posebno pripombo, da je to uvozno dovoljenje bilo izdano za kasnejše kupovanje deviz, ker se vse kupovanje deviz uredi z novim pravilnikom. Stranke morajo to dovoljenje shraniti, ker jih morajo na zahtevo odborov izročiti Narodni banki, oziroma njenim podružnicam. Beograd, 14. okt. (Izv.) Minister fi-ttne dr. Kumanudi je v zvezi z že pre-.e kdanirna naredbama Št. I. 1452 in št. / I6.453 izdal sledečo naredbo: Do- j er _se ne odobri novi pravilnik, smejo .^iati Narodna bsmka in njene po-dovoljenja za nakupovanje uj™ Po nastopnem načirru: 1. Dovo-za nakupovanje deviz morejo tfru?1- *nienovane banke in njenih po-^ ?Ii'ic izdajati, ako gre za blago, ki v resnici dospelo in ki je bilo naro-bi)n° -Pre^ septembrom t. 1., ako je seiy °'0^'T‘o naročilo prijavljeno do 21. v**bra t. 1. In ako se je izplačilo Iz-2 ecllcijah, morejo odbori izda-aovoljenja za uvoz, da se more AVDIJENCE PRI KRALJU. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Včeraj je kralj Aleksander sprejel v avdijenci državnega svetnika dr. Franja Potočnjaka, nato pa znanega arheologa msgr, Frana Buliča. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Jutri dopoldne sprejme kralj Aleksander v svečam avdijenci prvega holandskega poslanika na našem dvoru. Skelearan Persuna. Nato sprejme papeževega nuncija mons. Pellegrinetija. Oba tuja predstavnika izročita pri tej priliki kralju svoje poverilnice. Svečani sprejem obeh poslanikov se bo vršil po običajnem dvornem ceremonialu. PRIHOD RADICEVSKIH DESIDEN-TOV V BEOGRAD. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Tribuna«, se govori v političnih krogih mnogo o prihodu poslanca dr. Karla Hauslerja v Beograd. Dr. Hausler je izjavil, da mu bo sledilo v kratkem še nekaj poslancev hrvatske republikanske seljacke stranke, ki ne odobravajo Radičeve politike. Število teh poslancev bo znašalo, kakor doznava »Tribuna«, okoli 15. SEJA FINANČNEGA ODBORA MINISTROV. Beograd, 14, okt, (Izv.) Jutri dopoldne ob 10.50 se bo vršila seja gospo-darsko-finančnega odbora ministrov. Odbor bo razpravljal o protestu indu-strijcev perila proti povišanju uvozne carine na surovine za te predmete. JUGOSLOVANSKI ČASTNIKI PRI MILLERANDU. Pariz. 14. oktobra. (Izv.) Predsednik francoske republike Millerand je sprejel jugoslovanske častnike, ki se nahajajo v Parizu kot odposlanci jugoslovanske vojske. ZAHTEVE VOJVODINSKIH INVALIDOV. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Invalidi iz Vojvodine so izročili ministrstvu za socialno politiko skupno spomenico, v kateri zahtevajo, da se jim namesto denarja izroči zemlja in sicer vsakemu invalidu po šest hektarjev. Dalje zahtevajo, da se da vsakemu invalidu pravica na brezplačno iečenje, prejemanje protez in drugih ugodnosti. DR. RASIN O ČEŠKOSLOVAŠKIH FINANCAH. , Praga, 14. oktobra. (Izv.) Češkoslovaški finančni minister dr. Rašin se je izjavil napram zastopnikom časopisja, ki so ga vprašali o nekaterih zadevah njegovega resorta, nastopno: Državni proračun za leto 1923 bo skoro aktiven. Primanjkljaj pri davku na poslovno obrt bo vnašal skupno s primanjkljajem pri drugih davkih približno 900 milijonov kron, vsoto, ki se bo morala kriti iz prihrankov. Uradniški prejemki se znižajo najkasneje 1. aprila 1923 leta, j ako se stabilizira tečaj krone in ustalijo cene živilskim potrebščinam. Kar se tiče valute, bo vlada nastopala tako, kakor doslej. Češkoslovaška bo čuvala svoje zlate zaklade in bo usmerjala kronski tečaj tako, da gibanje ne bo preveliko, kar pa v splošnem ne zavisi samo od nas, temveč od svetovne spekulacije. Popolna reforma valute se za sedaj §e ne da izvesti, ker bi se reforma valute popolnoma ponesrečila, ako se poprej ne izmenjajo novčanice z zlatom. Pride pa čas, ko se v sosednih državah jenja poplava z bankovci. Glavni pogoj za ojačenje valute je znižanje cen za premog. Ne more se trpeti, da je cena za premog sedaj 20 do 23 krat višja kakor v mirnem času. Vezano gospodarstvo se mora ukiniti in dovoliti se mora prosti prevoz iz inozemstva, s čimur se premogovniki prisilijo k drugi kalkulaciji. VOHUNSKA AFERA V ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI. Praga, 14. okt. (Izv.) Poročevalski urad ministrstva za narodno brambo ugotavlja napram časopisnim vestem, da so bili osumljeni in aretirani radi vohunstva v prid neke tuje sile le trije častniki, in sicer ordonančni častnik vojaškega poveljstva v Brnu, Jurij Novakovsky, kapetan Gustav Wolf,* prideljen dopolnilnemu poveljništvu v Trenčinu, in ministrstvu za narodno brambo prideijeni štabni kapetan Jan Wurm. V preventivnem zaporu nahajajoči se nadporočnik Novakovsky iz Nitre (brat aretiranega Jurija Nova-kovskega) je bil spuščen na svobodo. Višji častniki v zadevo niso bili zapleteni. Prav tako niso resnične stvari, da bi bile aretirane kake druge voj. osebe. MEDNARODNA ZVEZA ZA ZAŠČITO DELAVSTVA. Ženeva, 14. oktobra. (Izv.) Danes Je imela mednarodna zveza za zakonito zaščito delavstva v Ženevi prvo plenarno sejo na svojem 10. zborovanju delegatov. Zborovanja se udeleže številni delegati in zastopniki vlade in mednarodnega delovnega urada v Ženevi. Izvolile so se štiri komisije, ki bodo takoj začele s svojim delom. STOMILIJONSKA TATVINA Berlin. 14. oktobra. (Izv.) Kakor poročajo listi, je zmanjkalo v podružnici Poljske posojilnice v Kralovi Lhuti štirideset milijonov nemških in stopetde-set milijonov poljskih mark. Vsi uradniki so bili aretirani, ker se sumi, da je bil vlom, pri katerem je denar izginil, fin-giran. Uredništvo: ulica l/L Telefon 300 Uprava: trgr g. Telefon 44 ik opisi se ne vračaj« v p.. iairjem je priloliti zoaia za odgovor Sol za nadvlado sveta. Zelo m 'dnem, ampak tudi zelo globoko se pletejo v mednarodni poitiM velevažn! dogodki. Odloča se iakorekoč o vojni in o mira Evrope„ Mustcfa Kemni je danes iakorekoč gospodar položaja in on drii v rokah vse evropske diplomatične niti. Poseči je treba nekoliko globlje v zgodovino* če hočemo razumeti današnje stanje v orientskem vprašanju. Na življenje in smrt pričenjata biti boj dva člana velike antante: Anglija in Francija. Ta boj ima svojo zanimivo predzgodovino. Anglija, ki je potem, ko j« strla špansko pomorsko silo, z izredno naglico pričela graditi povsod po svetu svoje pomorske postojanke, je imela v boju za prvenstvo na morju svojega največjega tekmeca Napoleona. Znano je, kako je Napoleon pravzaprav snovai zvezo kontinenta proti britanskemu otočnemu imperiju. Francija je še danes tudi največja ovira angleškemu kolonijalnemu razmahu v Mali Aziji. Proti tej oviri so Angleži že davno zgradili svojo Malto, svoj Gibraltar in svoj Sues,. Edina točka, za katero se nista tekmeca francoski in angleški nikdar odločna upala zagrabiti, so bile Dardanele. Gotovo pa je, da je Anglija ves čas gledalo na to, da bi z osvojitvijo te točke ustvarila iz Sredozemskega morja mate dau’-sum — prosto in absolutno obvladano pot proti Indiji, pot, ki bi jo ščitile mi vsehtreh dostopnih straneh ožinske trdnjave: Dardanele, Sues in Gibraltar pod angleško zastavo, to je brezdvomno cilj, ki ga vstrajno že sto let sem zasleduje ai;glešl:a politika. V svetovni vojni je nastopila Anglija proti Nemčiji pravzaprav samo radi tega, ker se je Nemčija v svojih imperialističnih načrtih vrgla na zavojevanje Dardanel z ciljem Bcgdadom. Danes, ko je Nemčija na tleh, poskuša Anglija zadaviti v Mali Aziji tttdl svojega neprijateljskega zaveznika Francijo, v trgovski konkurenci namreč ZO* vezništvo ne šteje ničesar. Oba tekmeca, tako Francija kakor Anglija, sta si pa izbrala svoje sotruclnike v bližnjem Orientu samem: vrgla sta karte — London na Atene, Pariz na Arigoro. V irancoski javnosti igra simpatija do Turkov precejšno vlcgo. Francija ima svojega Lottija, ki je opeval in v sijajnih barvah slikal Turčijo, ima svojega Farrerja, ki je povzdigoval in ki povzdiguje vrline islamske, — medtem ko je prijateljstvo do Grkov tradlcioneino v Angliji Dovolj, če se spomnimo lorda Byrona. igra na teh dveh kartah je izpala s Kenta-' lovim orožjem ugodno za Francijo. V vsem orientskem problemu pa nastopa tudi neizčrpna sila ruska. Zgodth vina se ponavlja. Na obzorja se kaže nov kontinentalni blok: Pariz, Angora in Moskva. Ni dvoma, da gre danes za to, da se v ta blok pritegne tudi Berlin, Imamo pred seboj diplomatično iazo gigantskega boja med britanskim imperijem in Francijo, ki bi seveda v tem boju omagala, zato išče na kontinentu svojih zaveznikov, če tnal bi se za ceno njih pridobitve morala odreči tako strastno zahtevanim vojnim odškodninam. Vrača se, da se tako izrazimo, napoleonska doba. V tem boja bodo seveda brez dvoma težko prizadeti tudi narodi, M se na* /tajajo na potu od Pariza do Male Azije. Nevarnost je, da se bodo spoprijele velikanske sile in med temi silami bo treba našim državnikom ubrati za državo in narod najboljšo pot. Za enkrat že tli požar pod pepelom. Toda gorje, če se na pravem mestu in v pravem času ne ukrenejo varnostne odredbe. Ne poza* bimo, da je treba dobiti mirno zaslombo za našo državo v prvi vrsti pri bolgarskih sosedih. Mednarodni politični položaj zahteva v tem oziru hitrega in smotrenega dela. Psi©!®! w eriientskem vprašanju. GRKI TRAKIJE ŠE NISO PRIZNALI TURČIJI. — TURŠKI APETIT RASTE. ANGLEŠKI MINISTER CHAMBERLAIN O ORIENTSKEM VPRAŠANJU. terem ie Izjavil, da ne ve, kdaj se bodo vršile prihodnje volitve. Na vsak načifl pa bo nova zbornica zelo različna o oživljati in utrjati svoje zrahljane vrste. Proletariat spoznava, da ga utegne rešiti edinole trdna zveza, solidarnost. Zopet se vršijo zborovanja, kje*1 se govori o ‘spojenju in proti raznim cepitvam v delavskih strankah. Socijalističnl in komunistični listi pišejo obširneje kakor kdaj prej o — enotni fronti. Faustovski ter^r je silen in bo še silne.ši, imel bo še več privržencev, ! seveda pod pritiskom terorja in moči. Ali fašistovski zmaj bo poginil, kakor hitro pride do moči, do vlade, ker v tistem trenotku izgubi smoter — reševati in rešili Italijo pred komunizmom. Kaj naj počenja potem? Kaj bo mogel nuditi italijanskemu narodu. S čim odpraviti brezposelnost, s čim vojna bremena in neznosne davke? Kadar pride fašizem do vlade — bo stal priznah rok pred narodom, siromaš-nejši od vseh prejšnjih vlad in tisti, ki so ga proslavljali in blagrovali — pljunejo nar*. Fašistovski zmaj bo počil in na dan planejo tisti, ki so se zatajevali. Na dan planejo ponižani in razžaljeni. In taKrat rie bo usmiljenja z razbojniki, z don Kišoti, kakoi sta D’Annunzio in Mussolini in sto drugih. Čez noč Iz-premenijo obraze njihevi privrženci in v nič splahne njihova moč. In s potlačenim proletariatom usta-neino m dan tudi mi, ki :mo ponižani in razžaljeni v zasedenih pokrajinah. Blagor mu, ki doživi ta dani PoJitišrca vesti Polil bo zmal . .. Trst, 12. oktobra. Italija je bila že od nekdaj znana kot država, bogata z izmečki človeške družbe. To njeno »bogastvo« se je v zadnijh letih silno povečalo. Posebno velik napredejt ln razmah Je doseglo t najnovejšo kasto — s fašizmom. Kdo so tl fašisti, ki so vzrasll Čez noč, ki sO se združili v silno organizacijo, ki šteje že okrog 30.000 bojevnikov« ah morda še več in ki imajo na tisoče privržencev in somišljenikov? Kdo so ti fašisti, ki imajo neomejeno zaupanje vlade, ki strahujejo vasi in mesta, ki razdirajo sline delavske organizacije; kdo so ti ljudje, ki se Jim klanjajo ministri, žugalo vladi ln ji da-jajo smernice in ukaze; kdo so vsi tl, ki pretijo z zasedbo Rima, ki prerokujejo blirnjo revolucijo? Tl ljudje, ki hočejo dobiti državno oblast v svoje roke, so italijanska mafija, izmečki človeške družbe, s katerimi Je italijanski narod prepojen ln prenasičen. Nova Iašlstcvska nasilja na Roki. Ne Reki se je te dni lzviših mobilizacija fašisto^. Iz bližnjih ► di v Zagrebu. Minister RaiaJlovfS In zagrebški ko#- gres. Minister Rafajlovič je podal ured* ništvu »Preporoda« v Beogradu &a' slednjo izjavo o zagrebškem kongre*® in o reviziji ustave: »Stališče g. doviča ni v nobenem oziru revizijo®* stično v tem zmislu, kakor ga &*• predstaviti z gotove strani, niti je rew zija ustave delo, ki se Ima takoj izvrši* ti Ali čim smo sprejeli resolucije z** grebškega kongresa, moramo spreje* mati takolmenovano srednjo linijo, * katero smo lahko zadovoljni tako >#• kakor Hrvati. Naloga vlade Je, da i*' vede to srednjo linijo, ki se v glavnOB* nanaša na ustanovitev širših oblasti, kar ji bo tem lažje storiti, ker ne dovoljuje zakon o oblastni razdelit” riti nas, ki smo bili prisiljeni ga uveUa* viti in ker ta zakon še sploh ni uve* den v življenje. 2e najzvestejši Jih zapuščalo. Ne vemo natančno kaj naj pravzaprav pomeni, da si želi osebno gl** :ilo njegove ekselence Svetoz. Prib** čeviča že tudi novo vlado, toda res J* tako. Beograjski »Preporod« že v svojem uvodnem članku očita kar zaporedoma vsem članom sedanje vlade, z iz* jemo Pribičeviča samega seveda, skraJ* no nesposobnost in zahteva, da se umaknejo s svojih mest. Naša zunani® politika je po sedanjem »Preporoda* vem« r"sanju pokazala negativne rezultate, notranja politika je omahljiva, finančna kaže zaletavanje in ekspert* mentiranje, trgovinska politika se n* vrši v trgovinskem ministrstvu, pr&* metno ministrstvo pomeni težko ran® na državnem organizmu, v ministrstvu vojne in mornarice tudi ni vse v redu 13 o delovanju poljedelskega ministrstva sploh ni ničesar opaziti. »Preporod* končava svoje upravičene Jeremijad* sledeče: »Obe stranki (radikalna in demokratska) sta veliki in močni in one bodo lahko našle v svojem okrilju ljudi# ki bodo lahko opravljali svoj posel kot ministri. S sedanjimi njihovimi pred* stavniki v vladi pa naj Se niti ne P®* skuša eksperimentirati s ponovno kan* didaturo, ker bi to pomenilo nadaljevanje vlade, s katero je ljudstvo opr** vičeno nezadovoljno. Novi, sposobni ljudje, ki pridejo na vlado, naj se drž* programov in resolucij svojih strank# tako da bo njihovo delo izraz progr*1* mov vseh strank. Samo z koreniti® zboljšanjem državne uprave more do* Nedeljski pomenki. v. Stanovanjska mlzerOa. Dandanes smo na našem Kontinenti ^.e toliko civilizirani, da prts>t'vamo :ai(Ovanju k nujnim življenjskim potrebščinam. Tudi mi Slovenci koraku« no v tem pogledu z duhom časa in Že davno pred vojno je imel pri nas do malega vsak človek svoje stanovanje, izvzemšl seveda kakega sestradanega Idealista, kakršni so n. pr. med študenti, literati itd. Ce kdo ni mogel stanovanja redno plačevati, se je pač večkrat telil in stvar Je bila opravljena. Med vojnami in po vojnah Je pa stvar drugačna. Vse se navadno hudo sovraži, zato zastane na eni strani zidanje novih hiš, na drugi strani se pa mladina ženi kot vrabci po strehah, kajti oficirske plače so navadno precej dobre, družine dobe podpore in pisane uniforme mešajo ženski svet kot g. Kamenarovič dr. Žerjavove račune. Posledica tega je večja potreba po rodbinskih stanovanjih. Končno se v dolgotrajnih vojnah ljudje tudi odvadijo težkih kmetiških del in vse tišči v me-kta za boljšim in lažjim zaslužkom. Z eno besedo: Po vsaki vojni in povsod j epo mestih še primanjkovalo stanovanj In tudi pri nas se nismo ognili tem sitnostim. Takoj ko je izbruhnila Jugoslavija, se Je pojavilo to vprašanje v precej pereči obliki in tedanja poverjenika za socialno skrb gg. A. Kristan in A. Prepeluh se nista ognila tudi tega vprašanja. temveč sta postavila za posku-šnjo doli pri prisilni delavnici štiri čedne dvostanovanjske barake in ker so se obnesle, sta prosila v Belgrad, naj dovolijo tedanji deželni vladi najeti 10 miljonov kron posojila, s katerimi bi jih sezidala še par ducatov, kar bi gotovo ne povečalo stanovanjske bede. No, pa človek obrača, Bog pa obme in iz Belgrada seveda sploh odgovora ni bilo vkljub večkratnim prošnjam, intervencijam in urgencam, g. Kristan pa končno tuid ni hotel seči v lasten žep ter jih sezidati, Čeprav mu je danes najbrže že žal, kajti kupčija bi ne bila ravno slaba. V tem je stanovanjska beda vedno bolj rasla, s poverjeništva za socialno skrb so deževale naredbe, pravilniki, novele, prirejale so se enkete, ustanavljali uradi ln komisije, a Iz vsega tega pešarjenja In besedičenja ni zrasla niti ena nova hiša, le preklinjanje in zabavljanje se je množilo. Ubogi Ljubljani se je godilo kot sedaj slavni prestollcl dr. Kukavca in pa štajerske oblasti — persrečnemu Mariboru, kjer pišejo, govorijo, premišljujejo, sklepajo in ustanavljalo, da se kar kadi, le zidajo zaenkrat še ne. Pa vam prinese tja 1. 1920 vrag na poverjeništvo za socialno skrb krščan-sko-katoliškega boUŠevika, zloglasnega dr. Gosarja. Mesto da bi ga po povratku iz Rusije takoj zaprli, ga narede celo za poverjenika in mož je kmalu očitno pokazal, da v Rusiji ni stal daleč od LJenina ali Trockega, kajti nobenega smisla ni Imel za sveto privatno lastnino, na kateri svet stoji in pade. Očividno podpiran iz Moskve je izdal vnebovpijočo naredbo, s katero člavek ali banka nista smela več razpolagati s svojimi pošteno priveriženi-mi groši in napravil Je naravnost de-magoško-perfidnl atentat na najprimi-tivnejše pojme o osebni svobodi, ker je hotel prisiliti ljudi k gotovim dejanjem, namreč k zidanju. Jasno, da se je moral dvigniti v vsem svetu, ki še napredno misli in čuti, vihar ogorčenja. Le žal, da to ni mnogo zaleglo, ker se je mož uprl celo striktnim navodilom dr. Kukavca iz Belgrada in nikakor ni hotel umakniti svoje več kot komunistične naredbe. Vse ni pomagalo nič in različni denarni mogotci so morali začeti zidati, na Bleiweisovl cesti so pa zbrali tudi prav čedne vsotice za skupno gradbeno akcijo. Tej revoluciji in anarhiji je napravil konec šele prihod znamenitega Dolfeta Ribnikarja na poverjeništvo za socialno skrb. Skušal je popraviti očitna dr. Gosarjeva boljševištva in vrnil je pre- ganjanim kapitalistom tako surovo odvzeti denar, vendar zgradb, ki so se že postavljale, ni hotel več ustaviti, obratno, različni denarni mogotci so se začeli tresti za svoje pristradane solde in polastila se jih je pravcata gradbena manija, tako, da so začeli zidati na vseh koncih in krajih. Neumni ali hudobni protidržavni elementi bi sklepali iz teh vrstic, da se naš Dolfe za stanovanjsko bedo ni hotel zavzeti, ali pa, da Je celo sabotiral dr. Gosarjeve načrte. To nikakor ni res, temveč ravno narobe, dr. Gosar je hotel prisiliti k zidanju s sredstvi, diktiranimi iz Moskve, naš prebriasani Dolfe je pa ubral vse druge korake. Kot priznan demokratski prvoboritelj lastnik, pisatelj in izdajatelj našega najboljšega lista »Domovine« itd. itcL, je hotel varovati svoji globoko zasnovani Ideji predvsem legalnost. Mož je odšel v Belgrad, poiskal na tihem našega znamenitega finančnega ministra K. Kumanudija ter ga pregovoril, da je začel forsirati padec naše valute. Različni bogataši so to kmalu zavohali in zbali so se, da ne pritirata Dolfe in Kumanudi dinarja prav do vrednosti dunajske krone, zato so začeli zidati kot zbesneli in za vsakim oglom je začela rasti nova palača. Tako je pokazal Ribnikarjev Dolfe, da zna na vsak način več kot zdraviti samo garjave pse in komandirati ljubljanske branjevke, kajti s svojo prebrisanostjo in spretnost‘o je brez vsakega hrupa P°* spešil zidanje do nikdar slutenih vi3*& in več kot umestno bi bilo, da vzidajo na vsako novo hišo tudi primerno sp®* minsko ploščo, ki bi še poznim rodovom naznanjala, s kako odprto glay° nas je obdarilo nebo v najtežjih časih* Gotovo bi ne imel naš Dolef ničesar proti temu, če bi se prislinilo na tak« spominske plošče Še ime kakega nJ* govega prijatelja. Izgledale bi poten* lahko n. pr. takole: To hišo so sezidali ko Je bil načelnik oddelka za socialno politiko DOLEF RIBNIKAR narodni mučenik, živinozdravnic n- u pisatelj »Domovine« itd. uJ. In ko sta bila FRAN GOVEKAR »Jutrov« feljtonist Dr. FRANCE ILEŠIČ pa »Jutrov« znanstvenik. Večna jim slava v osvobojeni Slove Dalje sl Je pa pridobil g. da bo z nezavestnim kapitali- h??*® akumulacijskim in monopoliza- Hr Drocesom naraščala tudi pro- togtenost človeškega dela, torej da bo Jft^jktičnoidealno družbo bodočnosti taft 1 gospodarski proces brez poseb-človeškega prizadevanja. Celo {j^redni boj je Marx tolmačil na ta na- je koncem koncev sredstvo za misli o splošni produkcijski politiki, ki naj objema vse produkcijsko sodelujoče staneve naroda. Od take politike je odvisen razvoj splošne ljudske blaginje. Splošna produkcijska politika pa bo na mah odkrila graditeljske site proletari-jata, ki so bite doslej pretežno razdirajoče. Kakor razredni boj, tako je tudi sodelovanje vseh razredov na skupni produkcijski politiki, na skupnem reševanju gospodarskih smotrov sredstvo 2a izboljšanje gmotnega stanja delavskega razreda. Socialistično delavstvo bo moralo izdelati sistematičen načrt skupnega dela vseh razredov v svrho dviganja gospodarske produkcije. S takimi cilji si bo pridobilo simpatije celokupnega prebivalstva, cilj socialističnega gospodarstva bo postal dostopnejši javnemu čustvovanju. Socialistični gospodarski red je končni cilj socialističnega svetovnega pokreta, razredni boj in produkcijska politika pa so njega poglavitna sredstva. nevarno in ne proži nikake sigurnosti, d abo imelo uspeh, ki se ga splošno pričakuje od njega. Solarna v Kreki pri Tuzli (Bosna). Med Kreko in Tuzlo, blizu Dobo ja, ob progi Bosanski Brod—Sarajevo, se nahaja veliko lež;šče kamene soli. V okolici Tuzle so nameščeni vrtalni stolpi s sesajjjami za pridobivanje s po- močjo vode razstopljene soli. Razsežnost težišča še ni popolnoma določena. Vrše se še vedno raziskovalna dela pomočjo vrtanja. Krovne plasti so vo-dopropustne. Vsled tega je odkopavanje po predpisih izključeno in zato zelo neracijonelno. 13 talnih vodnjakov črpa slano vodo noč in dan. En tak vodnjak dela z 3.5 litra vode na en dvig, ki dviga slanico iz solišča. Gre-zna ni mogoče tu zabiti, ker bi sicer prišla podnebna voda do solnega težišča in je uničila. V vodi raztopljena sol Prinašamo te misli, da seznanimo j dviga s pomočjo duplex-sesalke kot čitatelje z novimi nalogzmi socializma, kakor se pojavljajo v Nemčiji, kjer se bistvo gospodarskih dogodkov vsled ogromne krize da najboljše izpregle- tlkrt?1. Pogledu. Le žal, da nekateri birokrati tega niso mogli ali k. ’ razumeti, zato naj se potrkajo v na svoje prsi, če čakajo na stano-s ze Po dve ali tri teta, medtem, j> ^.a dobili drugi v par dneh. Vfci ^ nekaj je potrebno, da oveko-našim znancem. Kakor znano, * lan< *^ter Vanisk° becI0 najbolj poostrili •KjVi,-* državni uradi, ki so bili usta- (.MQln bo vojni in zasedli celo vrsto «1 nj0 ^ stanovanj. Teh dolgo ni bi-^^nih°^e pritirati do zidanja lastnih • Poslopij, obratno, v zasmeh *W0V VTJ°sti so hoteli nakupiti razne {Jfih kaan^S^e ter se ugnezditi v tilpi« r 2a stalno. Tako je hotela n. pr. *totovn? ° ravnateljstvo znano Vi-nfetanit °’ centralna vlada več hiš za ev mariborske oblasti itd. A 9^2 l e k Pokazal naš Dolef moža. »ted te izginil v Beograd, stopil ■UDei^tojne ministre, obraz se mu je >el| .^hušeeknapel bfsk umih udmol ^ juL- bu§ček stresel in vdaril je HL. da se je vse streslo ter ener- L ^ obPr°testiral Proti takemu ravna-^lastvaDein pa zahteval, da morajo ta -nemudoma zidati potrebna 1 h* Pa da bi okupirala še nova rodbinska stanovanja. V Belgradu so pa gospodje dobro poučeni o silni veljavi in nedosežnem vplivu, ki ga ima g. Dolfe Ribnikar v vsem severno za-padnem delu naše države, zato so se zbali njegovega neustrašenega nastopa ter baje že sistirali vse tozadevne kupčije, obenem pa nakazali denar za zgradbo novih uradnih palač, ki se začno graditi še pred Pucelj-Petričevo dolenjsko železnico. Ce sedaj vse to na kratko povzamemo, bi lahko rekli, da je oče povojne olepšane in razširjene Ljubljane g. A-dolf Ribnikar, kakor je bil oče popotresne Ljubljane baje g. Hribar, Le Žal, da ta mož najbrže ne bo mogel izvesti svojih ogromnih širokopoteznih in globoko zamišljenih načrtov do konca, kajti vse kaže, da ga bo postavila nehvaležna domovina tja na pomlad »na razpoloženje«, če ne celo na hladno. Ker pa vsaj bela Ljubljana ne more in ne sme zavreči takega svojega dobrotnika in veleuma, bi bilo morda naj-umestnejše, če ga v znak hvaležnosti in priznanja izvoli za svojega novega župana. Če kdo, bi bil g. Adolf Ribnikar danes srečno izbran ljubljanski župan. sianica v rezervoirje, ki leže višje kot solarna. Gospodarski efekt je 12 dvigov (min. a 3.5 litra). Iz rezervoirjev pride slanica že koncentrirana v solarno. Solarna, ali bolje rečeno solovar-na, je tovarna za varjenje slanice z modernimi stavbami in napravami. Ima 9 ponev in sicer: 4 a 144 m*, 2 š 180 m* in 3 a 200 m* površine. Pod ponvijo je kurišče. Ponev je zgrajena iz 8 mm močnih, z zakovicami skupaj skovanih plošč. Peči imajo sistem stop-njičastih rešetk. Ponve so podprte po litoželeznih stebrih. Slanica stoji v ponvi 30 do 35 cm visoko in sol te slanice se vsled večje koncentracije (nasičenja) s pomočjo toplote izloči. Nad ponvo s slanico so pod stropom napeljane cevi, skozi katere poteka mrzla slanica, da se Že v naprej ogreva in izrabi tako iz vrele slanice odhajajočo toplote. Poleg ponev le zračna eno-tračna pr^ga za odvažanje soli. V ponvah prekuhano sol grabijo delavci s čakljami in jo po zračni progi odvažajo na osuševaUšče. Končni produkt je presušena sok V ponvah se napravi poleg tega še prurmvec (Pfannenstein). ki vse buje 65%. Na C1 do 15%, na SO« ter še Ca SO. in Mg SO«. Ta ponvoves se zdrobi in primeša živalski solL Sol se odvaža še mokra na velike ravne ploskve, ki jih segrevamo s plini, odhajajočimi iz kurišča za slanico pod ponvami. Kuri se solovarna: 1. z zgorelimi plini, 2. kalorimetričnO. če pa plini ne zadostujejo, se pa kuri direktno, za kar je še v rezervi posebna kurilna naprava. Živalska sol se stlači- v paralelinde pod pritiskom 10 atm. Doda se ji Fe2 O,, vsled tega dobi nekako slabo vijoličasto barvo (denaturiranje). 1 hi slanice vsebuje 33 kg soli. Umazana sol ima več Na SO, ter se je izloči 92 kg na 24 ur in 1 m* minima. Produkcija solovarne: 18 vagonov dnevno. 1 kg soli stane solovarno 1.80 do 2,— K. Nasprotno znaša monopolna cena 4.— K, prodajna pa 10.— K. — Obrat zarosteje 800 delavcev. Solovarna plača za 100 kg premoga (drobni 8 Din, kookovec 9 in kosovec 12 Din). Obrat dobiva premog od rudnika v Kreki. V Hallstadtu in Salzkammer-gutu se nahajajo solovarne istega stila z izjemo, da je tam sol mešana z glino. Upamo, da se bo posrečilo sčasoma, z modernimi tehničnimi napravami in s strokovno uvidevnostjo od merodajne oblasti pri nakazanju zadostnega kredita in transportnih sredstev doseči visokost produkcije v taki meri, da bo padla cena soli brez vsake konkurence (morebitnega uvoza). + Nernbijivo steklo je iznašel inž. dr. orak v Pragi. Poskusi so uspeli nad vsako pričakovanje. Vsled lega bo nova iznajdba najbrž izpodrinila vso posodo in kovine, porcelana, gline in emajla. -f Letina orehov In pomanjkanje orehov. Kljub temu, da so letos orehi obrodili izvanredno dobro, je na trgu zelo majhna ponudba orehov. To pa zaradi tega, ker so vse pokupili špeku-lantje, ki jih skušajo prodati z ogromnim dobičkom. + Tečaji na novosadski produktni borzi. Številke v oklepajih značijo tečaje 9., izven oklepajev pa 10. oktobra t. 1. Pšenica, bačka 335, sremska 338, ječmen bački 300, sremski 305, oves bački (225), 250, sremski (260) 255, koruza (308) 300, beli novi fižol (330), 300, pisani fižol (325), moka št 0 (508), 500, moka za kuho (478), moka št. 6 (428), 425, pšenični otrobi (165), 150, zelje v glavah 100, bosanski orehi 525, čebula 300. Cene v dinarjih za 100 kg. Svinjska mast za kg 30. -(- Povišanje železniške tarife v Bolgarski Od 1. oktobra ie železniška tarifa v Bolgarski povišana za 30 %. + Sporazum o prometu z Nemčijo se je dosegel te dni med našimi in nemškimi delegati v Mariboru. Sporazum stopi v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. -j- Kaj sme potnik vzeti seboj iz Nemčije. Tujci, ki se vračajo iz Nemčije, morejo nesti s seboj blago, za katero ni potrebno izvozno dovoljenje, kakor igrače, godala itd. Poteg tega morejo nesti seboj blago za dnevno potrebo. Ako kdo ponese v Nemčijo novo blago in si je to pustil potrditi ob vstopu pri carinarnici, more to blago zopet brez nadaljnega iznesti. Za kovčke, taške, gledališka kukala, čevlje, krzno, zimsko obleko in potno obleko je potrebno posebno dovljenje. Nvi predmeti za dnevno uporabo, potni spominki izpod 1000 mark, se morajo pokazati na carinarnici, najbolje z računom, kjer se ocarinijo, ako so carini podvrženi in se jih more potem svobodno izvoziti. Ako se jih ne pokaže, se jih zapleni kakor da se jih je hotelo iztihotapitL Za vse druge predmete pa je potrebno izvozno dovoljenje, brez katerega se zaplenijo in se mora plačati poleg tega še globo. Po svetu. Krvava zakonska drama. Splošno je znano, da zakon brez otrok nikoli ni srečen. Zato se je tem bolj čuditi, kako more biti ravno otrok vzrok krvave rodbinske žaloigre, kakor se je to zgodilo pretečene dni na Angleškem v Dundecu. Dvainštiridesetletni trgovec Triock se je namreč oežnil z 401etnp Rubino Wilson, v katero je bil zaljubljen že pred dvajsetimi teti. Tedaj se mlada zaljubljenca nista mogla poročiti ker so njiju zvezi zelo nasprotovali sorodniki Rubino je kasneje poročil nekdo drugi, ki pa je kmalu umrl. Iz tega zakona je imela Rubina hčerko, s katero sta živeli skupno. Ko se je vendar, četudi že na stara teta, izpolnila želja starih zaljubljencev, so se naenkart v družini pojavila nesoglasja. Rubinica, **aKka ie namreč iz neznanih vzrokov mrzila svojega očima ter je vedno nagovarjala svojo mater, naj zapusti moža ter odide z njo stran. Dekle je imelo na mater tako velik vpliv, da jo je res slušala, ter nekega dne odšla od svojega moža. Mati in hči sta si najeli skupno stanovanje, kjer sta čisto udobno živeli. Vendar sta se Rubina in njen zapuščeni mož še vedno shajala, seveda sama skrivaj, da tega ni opazila hči Tako sta se sešla tudi pred dobrim tednom Rubina in Triock ter odšla na obisk k neki nepoznani gospe. Ta se Je nenadnega obiska zelo razveselila in hitro stekla v bližnjo trgovino, da kupi kako malenkost za prigrizek. Ko se je vrnila, se ji je nudil strašen prizor. Tik pri vratih je omahovala Rubina, vsa bleda, ter se trenutek nato zgrudila na stopnjice. Imela je prerezan vrat V sobi pa je ležal ves v krvi njen mož Triock, tudi s prerezanim vratom. Oba so prepeljali v bolnice, toda Rubina le že med prevozom umrla. Tudi o Trio-cku so se izjavili zdravniki, da bo težko okreval. — Tako sta si nesrečna zaljubljenca raje vzela življenje, ker jima niti na stara leta ni bilo usojeno, da jih v miru in sreči skupno preživita. Posledice vojne. Mnogo in težke so posledice, ki jih je zapustila vojna v marsikateri obitee lji. Večina jih ostane svetu prikritih, 1® tu pa tam se zve za kak posebno drastičen slučaj. Te dni se je vršil v Londonu proces proti nekemu invalidu. Obtoženec Je napravil na poslušalce najboljši vtis. Mlad, močan 26 letni mož, toda step. V vojni je izgubil vid. Ko se Je vrnil domov, je zvedel, da je njegova žena zapustil dom in otroka ter odšla v svet, ker ji je bolj prijalo lahkomiselno življenje, kakor pa skrb in vzgoja otroka. — Nesrečni mož je delal od zore do mraka, da je preživel sebe in hčerko. Vedno se mu je tožilo po njegovi ŽenL Medtem pa se ta nekega dne vrne domov, vsa oslabljena in bolna. Mož se je kljub sramoti in bolestim, ki jih n.u je nezvesta žena povzročila, razve-seiil ter jo sprejel v svoje stanovanje. Hotel je pozabiti kar se je zgodilo in živeti srečno in zadovoljno s svojo družinico. Toda nesrečna žena se Je hitro naveličala urejenega in mirnega življenja ter je hotela zopet oditi na cesto, s seboj pa je hotela odvesti tudi svojo hčerko. Njen mož pa tega ni nikakor hotel dopustiti, skočil je k vratom, da ženi zabrani izhod. Po kratkem prerivanju je padla žena mrtva na tla. Moža so obdolžili umora, toda pri razpravi, kjer je nesrečneža po prečitanju obtožnice popadel krčevit jok, se je Izkazalo, da je lahkomiselno ženo zadela kap, vsled česar je bil njen mož oproščen. Strašen boj z zločincem. \ Pretekli teden sta vdrla v delavnico nekega zlatarja v Hamburgu dva lopova z namenom, da jo oropata. Predrzna bandita sta nameravala izvršiti svoje dejanje takorekoč ob belem dnevu. Ura ie bila pol šestih popoldne; zlatar, 751etni Simon Berges, se je Še nahajal v delavnici. Roparja sta se nadejala, da se bo stari mož tako prestrašil, da se ne bo mogel upirati iti da si ne bo upal niti kričati Ko pa zagleda sivi slabotni Berges nenadoma pred seboj dva neznana človeka, katerih eden je bil oborožen s samokresom in bodalom, a drug z bokserjem, je takoj planil izza svoje mize in kričaje skušal najti kak pripraven predmet, ki bi ga porabil v obrambo. V tem pa je razbojnik, ki Je bil oborožen s samokresom, istega sprožil in zadel zlatarja v prsa. Revež se je takoj zgrudil in je na prevozu v. bolnico umrl. Strel pa je seveda opozoril mimoidoče na dogodke v trgovini Pred prodajalno je naenkrat nastala gneča, vsled česar sta lopova planila na cesto in skušala pobegniti Toda pasante je ta nenavadni beg le še bolj uveril, da se je moralo v trgovini zgoditi nekaj nenavadnega ter so vsled tega begunca zasledovali. Obenem jim je bila tudi policija takoj za petami Razbojnika sta bežala skozi nekaj ulic, Ker je postajala gonja vedno hujša, je pričel eden izmed bežečih streljati na. zasledovalce. Pri tem je težko ranil neko žensko, dva redarja, nekega starca in dva otroka. Preganjanje pa kljub besnemu sreljanju ni prenehalo. Vendar se je enemu izmed zločincev posrečilo, da se je izgubil v veliki gneči Tem ostrejše pa je postalo zasledovanje njegovega druga. Za njim je drla po ulicah cela množica preganjalcev, ld jih je streljanje te še bolj razljutilo. Slednjič se je beguncu posrečilo Izginiti v neko hišo v ulici Langer gang. Od tu je skočil skozi neko okno v sosednjo hišo ter skušal pobegniti preko streh. V veliki naglici pa ni zadosti pazil, vsled česar se mu je pod nogo zlomila opeka. Pri padcu je omahnil la padel s strehe trinadstropne hiše na cesto. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, vendar upajo, da bo mogoče izvedeti od njega še za drugega lopova. ki mu je bila zaenkrat usoda mK teiša. SteT.*» Iz tehnike. Nikelj In njegovo pridobivanje. Nikelj spada danes med najbolj razširjene kovine. Ce se tudi ne uporablja za zgradbo mostov itd., vendar po svoji vsestranski uporabnosti ne zaostaja za železom. Kajti le pomislimo, kaj vse izdeluje moderna industrija iz niklja. Novce, gumbe, posodo za kuho, kotliče za čaj, jedilno orodje in še mnoge druge •tvari. Seveda so mnoge izmed teh Stvari, posebno luksuzni predmeti samo ponikljani. Na drugi strani po so zopet atvari, ki niti po blesku niti po barvi ne kažejov da vsebujejo to kovino. Ta pojav imamo pri vseh zlitinah niklja z drugimi kovinami. Najbolj znani zlitini sta »novo srebro«, zlitina bakra in niklja (avstrijski novci po 10 v, izdani med vojsko, rumenkasti sijaji) in pa v tehniki mnogo uporabljena zlitina niklja in Jekla oziroma železa, takozvano »nikelj l«klo«, ki se odlikuje po posebni trdoti. Čudno pa se nam mora zdeti dejstvo, 8a niklja, ki je danes tako razširjen, pred dobrimi sto leti niti poznali niso. Sicer so iz Kitajske že pred več stoletji prinesli v Evropo zlitino belkaste barve, katero so nazivali »pakfong« in ki ni nič drugega, kakor novosrebro. Seveda pa to šele danes vemo. Ali pa so oni že poznali nikelj, ali pa so zlitino dobili s tem, da so pridali cinku in bakru kar nikelj vsebujoče rude, se danes ne more veC dognati. Leta 1776 je švedski kemik in raziskovalec EngstrOm analiziral zlitino pakfong in je našel v njej do takrat neznano kovino nikelj. Ravnotako so našli v starih novcih, iz leta 235 pr. Kr. nikelj. Vendar pa kljub temu, da so nikelj poznali, niso spoznali prave prak-flfine vrednosti te kovine in niso niti slutili, da ta kovina ni povsem tako neznana, kakor se splošno misli. V tistih časih seveda čistega niklja ni še nihče videl. Rudarji bakrenih rudnikov na Tfl-ffnškem so kopali rude, in kljub velikemu trudu niso mogli dobiti niti najmanjše množine bakra. Seveda so se jezili na ta rude, s katerimi so imeli le mnogo dela in truda, koristi pa nobene. Ker pa je bilo praznoverstvo že od nekdaj razširjeno med rudarji, so mislili, da jih je kak »Kobold« (škrat) ali kak drug nagajiv duh »Nickel« Imel za norca in jim mesto dragocenega bakra naklonil drugo rudo, ki so jo smatrali za brezvredno snov, katero so pometali stran. Ko pa so se pričeli s temi »zavrženimi« rudami bližje pečati, so videli, da se pridobi iz njih dve novi, do takrat nepoznani kovini: nikelj in kobalt. Na ta način sta te dve kovini prišli do svojega imena. V začetku ti dve kovini nista bili mnogo uporabljeni. Šele, ko so spoznali, da se iz kobalta pridobi lepa modra barva in so iz niklja pričeli kovati novce, so začeli izkoriščati stara ležišča teh rud In so potem iskali nova nahajališča. Prve novce iz niklja so pričeli kovati 1. 1850 v Švici. Sledile so 1. 1857 Sev. Amerika, 1. 1860 Belgija, 1. 1872 Brazilija, 1.1873 Nemčija, in jako pozno — 1. 1892 Avstrija. Nikelj pridobivajo iz rud na več načinov. V glavnem najdemo rude, katerim so prispojeni ali žveplo, arzen ali kres-nikova kislina Žveplo vsebujoče rude se najprej v posebnih pečeh pražijo in žgo. Končno pa jih raztope, da dobijo čist nikelj. Slično se ravna z onimi rudami, ki vsebujejo arzen. Iz onih rud s kremikovo kislino, ki ne vsebujejo nič žvepla, dobimo kovino s tem, da pride-nemo v topilno peč oglje ali koks In s tem vežemo kisik. Mnogostranska uporaba niklja je dovedla do tega, da sedaj povsod, kjer se nahajajo rude, nastajajo razne naprave za njih pridobivanje in izkoriščanje. Tako v Ameriki, Kanadi, Nemčiji, Franciji, na švedskem In Norveškem. Tudi skupina otokov Nova Kaledonija v Tihem oceanu je bogata na nikljevih rudah. Vendar pa še vedno ne zadostuje za današnjo potrebo, kar dajejo ta nahajališča. Zato so razposlali že mnoge ekspedicije na razne kraje, da bi raziskovale zemljo in ašle morebiti nove rudnike. Gotovo je, da bodo našli v danes kolikor toliko neznanih krajih naše zemlje, predvsem v srednji Afriki, velike množine te tako uporabne kovine. Dnevne vesti. <— žalostna dejstva. Od vseh strani Sujemo o nasilstvih nad našim življem izven naših meja ter opažamo, s kako vehemenco in doslednostjo delujejo tujerodna društva in eleme-tl na potujčevanju našega naroda. V času, ko so naši izgubljeni kraji v največji nevarnosti, pa naše ljudstvo — spi spanje pravičnega. Zastonj obračajo bratje onstran Karavank in Rakeka obupne poglede v svojo staro domovino, pričakujoč pomoči od odrešenih bratov — kajti tl spijo. Tri podružnice družbe sv. Cirila in Metoda so bile razpuščene ta teden v Poljanah, Šenčurju in Škofji Loki, »ker že več let ne delujejo tn ker zaradi nezadostnega Števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj.« V teh resnih časih pa v mnogih krajih id dobiti treh rodoljubov, ki bi oživili oaSa najpotrebnejša narodna društva! 1 Ako vlada 2e pri nas taka narodna mlačnost, kako se more kdo Čuditi, če omahne pod pritiskom laških fašistov in državnih oblasti ali pa celovškega *Volkswehra« tu pa tam ogrožen Slo-vtnec in Je za vedno zgubljen za svoj rod? Kam plovemo? — Industrljalce trgovce in obrtnike opozarjamo, da posluje urad Ljubljanskega velesejma permanentno skozi celo leto na sejmišču v pisarniškem poslopju pri vhodu na levo, telefon Int. 140 ln je vsem interesentom na razpolago z informacijami o razstavljalcih, dobavi Izločenih predmetov kakor tudi z informacijami o tekočih razmerah v inozemstvu. —• Vila na prodaji Hiša je jako solidno zidana in sicer je klet iz betona ter obokana; ostalo zidovje iz dobro žgane opeke, 45 cm močno; hiša ob-sobah parketi iz slavonske hrastovine, v kopelji in straniščih teraso tlak in podstrešje; v stavbi je centralna kurjava, gorka in mrzla voda, elektrika ln kanalizacija; mizarsko delo je solidno izvršeno, vse belo emajlirano in fino moderno pleskano, stopnice so lesene z moderno ograjo, v stanovanjskih sobah parketi iz slavonske krastovine, v koeplji in straniščih teraso tlak in v drugih prostorih navadna mehka tla; hiia stoji na približno 1000 kv. m veliki parceli, katera je obdana z moderno in lično ograjo. — Razpisana pošta. Razpisano Je odpravniško mesto pri pošti v Kočevski Reki (Ili-i). — Razpisano mesto. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okr, zdravnika za zdravstveno okrožje Poljčane. Interesentje se oi>ozarjajo na razpis ▼ Uradnem listu. — Zakon o uvoza gasilskih potrebščin, dalje zakon o podaljšanju začasnih mirovnih dogovorov z Nemčijo, Av »truo, Bolgarijo in Madžarsko ter Italijo — Propovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo maževanje in razpečevanje madžarskega lista »Akro-m Magyar Hirlap«, ki izhaja v Akroni v Ameriki, ker piše proti interesom naše države. — Invalidski zakon. Načrt invalidskega zakona je v ministrstvu za so-cijalno politiko popolnoma končan. Sedaj ga prouči minister sam, ki ga v par dneh predloži ministrskemu svetu, nato pa zakonodajnemu odboru. — Graditev Jadranske železnice. V prometnem ministrstvu ?e je vršila v petek konferenca z zastopniki ameriške bančne skupine za zgradbo jadranske železnice. Zastopniki te skupine se popolnoma soglašajo z načrti delegatov našega prometnega ministrstva. — Upokojenci, pozori Izšla je 3. št »Upokojenca«, zaščitnika prisluženih in državljanskih pravic upokojenih ln aktivnih služabnikov, ki ga toplo priporočamo. — V to številko pa sta se vrinili dve neljubi pomoti. V objavi pod »Pozor« na 2. strani je čitati, da bo prijateljski sestanek v ponedeljek, 16. oktobra (in ne 13.) in pod vabilom na volilni sestanek mesto 14. pravilno v torek, 17. oktobra. — Uredn. »Upokojenca«. Podpora bolnim častnikom. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit 300.000 dinarjev v podporo bolnim častnikom. Darilo. Grškemu Rdečemu križu in turškemu »Polumesecu« je daroval Jugoslovanski Rdeči križ vsakemu po 1000 frankov. Tud! vzrok draginje. V poslednjem času prihajajo iz vseli krajev pritožbe, da je mnogo blaga, ki je poslano po Železnici, iz vagonov pokradenega. V mnogih primerih manjko preko polovice blaga. Niti železniški komisarijati, niti železnica, niti železniški uslužbenci ne morejo teh tatvin preprečiti, škodo, ki jo trgovec na ta način utrpi, moralo samoobsebi umevno nositi konsumenti. Osiješki trgovci pripravljajo Vsled tega protest proti izropanju njihovega blaga med železniškim transportom. Dolžnost države je, da primerno zavaruje železniške transporte, ki jih sicer prav drago zaračuna. — Povodenj. Potok Repaj v okolici Zelenike je vsled poslednjega dežja izstopa iz bregov ter poplavil v višini 1 metra železniško progo med Zeleniko in Nalumanco. Promet je oviran. Povodenj je nastopila nenadoma, ter je poplavila polna vojaška skladišča, tudi več ljudi se je ponesrečilo. — Nesreča z orožjem. V Sorežu so hodili te dni fantje s puškami stražit po vinogradih. Ko so se med potjo ustavili pri neki zidanici, da se pokrepčajo, je vzel eden izmed fantov puško in v mnenju, da je prazna, ustrelil proti Simonu Čuden slučaj. Da strela koga ubije, to se Čuje večkrat, nikdar pa ne, da bi strela koga obudila od mrtvih, in vendar se je ta slučaj pripetil v Dolnjem Lapcu na Hrvatskem. Pred par dnevi je tam umrl posestnik Mane Lukič. Položili so ga na mrtvaški oder, krog odra pa so po stari navadi čuvali sosedje. Po noči je začelo treskati in naenkrat je strela udarila v Lukičevo hiša Sosedje, ki so čuvali mrliča, so zbežali iz hiše, pozneje se pa zopet vrnili. Na svoje veliko začudenje in strah so zagledali Lukiča sedečega na odru, ki se je precej začudeno oziral po navzočih. Lukič je bil namreč le dozdevno mrtev in strela je bila tisti dar božji, ki je zabranila, da ni bil Lukič živ pokopan. — Po »bob« so ŠIL V Nasovčah pri Kamniku so imeli žegnanje in gospodinje so cvrle »bob«. Fantje bližnjega Zaloga so prišli po »bob«, toda mesto tega se je pričela med njimi in med domačimi fanti bitka s koli in puškami. Konec je bil ta, da je bil fant Tomažič iz Zaloga težko ranjen. — Samomor vsled žalosti In sramote. V ulici deli Olmo štev. 10 v Trstu je neki policist aretiral 22 letnega Ernesta Sterleta, ker je bil v zvezi s tatvino neke blagajne. To pa je njegovega 47-letnega očeta tako užalilo, da se je zaprl v hlev in se ondi obesil. _ Cerkvena tatvina. Pretečeni teden je bilo vlomljeno v cerkev na Taborskem v Zagorju na Hrvatskem Vlomilec je ukradel kelih in monŠtranco v vrednosti 50.000 K. Osumljen je neki Miošek, ki je pred kratkim pobegnil iz Varaždinskih zaporov. — Samomor. Arhimandrlt Teofil Stefanovič iz Cuprije v Srbiji se je dne 11. t. m. v samostanu Ravanica obesiL — Usmrčenje vohuna. V Budimpešti se je včeraj izvršila smrtna obsodba nad trgovskim pomočnikom Ladislavom Bognarjem, ki je bil obsojen na smrt zaradi vohunstva v prid češkoslovaški republiki — Strašna smrt v gozdnem požaru. Kakor poroča »Timesov« dopisnik iz Torenta, je v preteklem tednu v področju Haileyburyja v Kanadi izbruhnil strahoviti gozdni požar, v katerem je našlo mnogo ljudi žalostno smrt. Gašenje je trajalo celih 10 dni. Pomožne ekspedicije so izkopale na enem mestu iz pogorišča petdeset človeških trupel, grozno razmrcvarjenih in ožganih. Pričakuje, da bodo ekspedicije odkrile še večje število človeških žrtev. — Namesto divjačine — žensko roko. Blizu Camarguoa na Francoskem se je v nekem gozdu vršil velik lov. Ko je lovec velel psu, naj gre in pri nese divjačino, se je pes spustil v tek in se kmalu vrnil, re z divjačino, nego z žensko roko v gobcu. Roka je bila že precej nagnita. Razume, da so lovci ta^ koj obvestili policijo, ki je pričela takoj z najstrožjo preiskavo. — »N. F. Presse« o dr. Rašlnu kot finančnemu ministru. Ob priliki nove češkoslovaške vlade piše N. F. Presse« o dr. Rašinu, da že samo njegovo ime znači cel program. Znano je, s kako brezobzirno energijo je Izvedel ločitev valute, kolkovanje bankovcev, kako neizprosen je bil v vprašanju honoriranja vojnih posojil in kako trmoglavo je umel izvesti politiko deflacije. Tako ceni Rašina nemški list, dasi dr. Rašin Nemcem ni naklonjen, kar sam izrečno povdarja. Uubliana. ter podaljšanju dogovora sta objavljena Margiču. Margič je bil zadet v prsa ter X 236 štev, Narodnih Novin, 1 je takoj umrl. = Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se otvori v letošnjem zimskem semestru IX. zadružni tečaj, ki se prične dne 3. novembra t. L in traja do 27. marca 1923. Namen tečaja je predvsem, dati kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim udeležnlkom pregledno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Udeležniki so redni t. j. taki, ki obiskujejo vse predmete in prejmejo koncem tečaja izpričevalo, in izredni, ki prihajajo le k pouku posameznih predmetov in dobe koncem tečaja udelež-no potrdilo. Pogoj za sprejem je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska šola. Pri sprejemu plača udeležnik Din 10, ne plačuje pa nobene šolnine. Pouk se vrši vsak delavnik od 2. do 7. ure popoldne. Vpisovanje se vrši 3. nov. ob 9. uri dopoldne. = Kaj vse ljubezen strl... Neka Ivanka iz Zg. Šiške je »še dekle, mlado, staro komaj 16 let« in vendar je zmedla srce in glavo nekemu sodarju, ne daleč od njenega stanovanja. Neko noč, kladvo v zvoniku ie naznanjalo »trudne pozne ure že«, ko sta se on in ona grlila »kot golobčka dva in srečo vživala«. In zopet nastavi srečni sodar svoji izvoljenki lice v poljub in — pljusk na desno, pljusk na levo — pred očmi tri solnca, na licih bolečina — joj — kaj pa je to? Deklico je hipoma vzela črna noč, fantič pa je stal ves iz sebe in prejemal mesto sladkih poljubčkov ljubljene deklice, skeleče klofute njenega očeta, ki je zasačil grleči parček. Ko pa je tepeni ljubimec prišel do sape, je potegnil nož in sunil delilca klofut dvakrat prav pošteno v hrbet. In konec je bil: ranjenec v bolnico, ljubimec v zapor, deklica pa — i kam drugam, ko domov! — Cegavo je kolo? Dne 3. t. m. je neki neznanec zastavil v gostilni pri Traunu na Glincah črno pleskano kolo, znamke »Diirkopp« za 400 kron. Ker je kolo po svoji kakovosti vredno mnogo več, se sumi, da je bilo kje ukradeno. Kdor bi je pogrešal, naj se zglasi na policiji. = Tatvina. Dne 13. t. m. je bilo vlomljeno v sobo gostilničarja Franca Živica na Rimski cesti št. 17. Tat je ugrabil več moškega perila in eno konjsko odejo temnosive barve, v skupni vrednosti 1320 kron. = Tatvina koles. Dne 9. t. m. je bilo krojaču Josipu Kmetiču izpred Fistrove gostilne na Zaloški cesti ukradeno 5000 kron vredno kolo. — Ravno isti dan je bilo mizarju Francu Zavodniku iz Gline pri Št. Vidu ukradeno iz dvorišča pri Figovcu 5000 kron vredno kolo. = Predrzen cestni potepuh. Ko je šel dne 13. t. m. svetilničar juž. žel Iv. Bezlaj tik železniškega prelaza ob Blei-weisovi cesti, je pristopil k njemu neti nepoznani možakar in ga vprašal, koliko je ura. Bezlaj je vzel uro Iz žepa in ker je bilo temno, je hotel z žve-plenko posveti, neznanec je pa medtem po bliskovo zgrabil za uro in jo mu iztrgal z verižico vred iz roke in zbežal proti Šiški. Ura in verižica je bila srebrna. Bezlaj ima škode 2000 kron. = Policijske vesti. V noči od 9. na 10. t. m. je bilo posestniku Ivanu Kram-pusu v Zg. Račiči štev. 102, pokradeno mnogo obleke, perila, čevljev in raznih drugih stvari v skupni vrednosti 50.000 kron. — Posestnikoma Antonu in Pavlu Cater iz Dragopolja sta bila ukradena dva gonilna jermena, vredna 12.000 kron. — Delavcu Francu Martinčiču iz Črnomlja je neznan tat ukradel na stojnici Hubanek pred glavnim kolodvorom usnjato denarnico, s približno 200 kronami. — Dne 10. t. m. je bilo Francu Arčanu iz Dobrunj iz veže »Zekserje-ve« gostilne na Dunajski cesti ukradeno 5200 kron vredno kolo. = Cirkus Drina. Danes zadnji dan 2 veliki predstavi z rokoborbo in boksom. Popoldne ob 4. uri Semič (Dalm. — Don Rosano (Madrid). Zvečer sve čana razdelitev nagrad. Za prvo in drugo nagrado Tom Sajer (J. Amer.) De Marco Petri (Ital.); za tretjo in četrto nagrado Stokič (Beograd) — Popovič (Trst). Za prvenstvo v boksu Effendi (Grška) Šturman (Čhsl.) — Poleg rokoborbe nastopajo v cirkusu izborni artisti, telovadci in telovadke. Njihova vrtoglava izvajanja so res nekaj posebnega. Izborno učinkuje na gledalca tudi dresura psov-gasilcev in žonglerjev. Tudi sicer zabave ne manjka. = Kino Tivoli predvaja napeto dramo »Žarki smrti«, človek ki se z vsemi silami in sredstvi bori za ded-ščino, pade v roke koristolovca, ki ga izrablja v svoje namene. Nesrečni mož se prepozno zave, da je nepravilno ravnal — njegov sin postane žrtev nesrečne špekulacije. Drama je vseskozi napeta in zanimiva. Celi e. Mestno gledališče v Celju. V torek 17. t. m. gostujejo člani ljubljanske drame pod režijo g. Putjate v celjskem mestnem gledališču. Vprizori se komedija v 3 dejanjih »Jack Straw«. Predstava je abonement. Društvo za zgradbo porodnišnice v Celju. V četrtek 12. t. m. se je v mestni posvetovalnici v Celju vršil ustanovni sestanek društva, ki si je nadelo nalogo, da dopolni ozir. zgradi v Celju porodniški oddelek. Sestanek je otvoril župan dr. Hrašovec kot sklicatelj. Izvolil se je pripravljalni odbor z g. dr. Hra-šovcem na čelu, ki naj izvede vse potrebne predpriprave ter skliče na podlagi odobrenih pravil ustanovno zborovanje. Pri okrožnem ln okrajnem sodišču v Celju se s 15. oktobrom upelje nepretrgano uradovanje in sicer od 8. do 14. ure. Pri poslovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju se ob sobotah nabere cela množica ljudi, ki čakajo na izplačanje bolniške podpore. Ljudje morajo poleti in pozimi čakati po več ur v veži poslovalnice. Poslovalnica naj uredi primerno čakalnico, da bodo bolniki v zimskem času lahko čakali na toplem, ali pa naj pospeši uradovanje, da ne bo posameznik čakal po več ur na tisto malo podporo. Občinska mesnica v Celju. Po časopisju se je že mnogo pisalo o ustanovitvi občinske mesnice v Celju. Tozadevni sklep se je zvršil tudi že v eni zadnjih občinskih sej. Od tega je sedaj že preteklo nekaj tedno, ne da bi se izvedelo, kako daleč je stvar že napredovala. Mestno prebivalstvo želi Čim-prej uresničenja tozadevnega sklepa. Naj se od sklepov preide takoj na dejanja. Šport in turis®* Danes v nedeljo dne IS- j- ^ vrši dirka na Ljubljanski grad o pred dirko ob 2. uri P utnl W 100 dinarjev v prid kluba, 50 sar član »Ilirije«. Nogometna tekma med ^ kluboma Ilirijo in Hermesom- Dan ^ nedeljo 15. t. m., popoldne ob 3. s ^ na igrišču Ilirije nogometna tekma športnima kluboma Ilirijo in^Her® Tehtna bo gotovo zelo zanimiva. Gledališče in glasb* Repertoar Narodnega gled#l$* Ljubljani. Drama: Oktober, 17. torek zaprto. Oktober 18. sreda »Hlapci«. B g Oktober 19. četrtek »Jack StraW‘-Oktober 20. petek »R.'U. R-« "• t Oktober 21. sobota »Romant. mrf oo tioH Clh 3 nnn JaCK. ^ Okt. 22. ned. Ob 3. pop. Jack. Okt. 22. ned. Ob 8. zv. »R. Oktober 23. pond. »Romant. ' Opera: Oktober 17. torek »Tajnost« 9 Oktober 19. sreda. Večer dr*»«U plesov. 'Pleše Val. Kratinovfc iesorica na Dalcrozejevem v Hellerau. Izv. Oktobei 19. četrtek »Triptvchon«. Oktober 20. petek zaprto. Oktober 21. sobota iTajnost«. C. 0. Oktober, 22. nedelja »Lakme«. Oktober 23. ponedeljek zaprto. IzV«K' Spored večera dramatičnih P' Valerije Kratinove profesorice zeve šole v Hellerau, ki se vrši v ^ dne 18. oktobra v opernem gle' je sledeči: Chopin: Polonaise; Oe Ples v templu in Veter; —: Mrak; c. Saens: Odoliska; Grieg: Gorski Reger: Norec; —: Skrb; DeJ? »Puck« in Gollivvogg. 4. in 8. tocv brez glasbe, višek moderne umetnosti pri nas še nepoznano. Dramatična šola. Udruženje S -liških igralcev v Ljubljani TiaIn^met-letos nadaljevati pouk o dramski ^ ^ nosti in to — kar je potrebno širši podlagi od lanskega leta. Učn®j či bodo v prvi vrsti režiserji in tukajšnje drame. Vsi kateri imajo v ^ lje, talent, potrebno predizobrazbo goraj imenovano šolo, naj pošljei0 % meno prijavo na naslov »Udruženje % daliških igralcev« dramsko gle^1 oziroma naj se javijo osebno vsaki med tretjo in četrto uro istotam. »Gledališki list«. Prva številka & dališkega lista izide v ponedeljek. ^ dajo lista je prevzela trafika ga. 5*^ Šelenburgova ulica. List je 0 ^ opremljen. »Posamezna Številka ***£ 3.50 Din. Prijatelji gledališča, sezajt* njem! ^TAMPlU '@SK/ESJjj«^j§L ANT. ČERNE) UUB1.JATtl ‘^^ORNlTSjf Strojepisni paP*' THE REXCo, Ljubija«* Pletene jopice okavlce, nogavice po lil nit mi: aJinhOBic.aJ.Soss. ' Ljubljana, Mestni trs zgodovinski rorn*n M. ZEVACA it (508 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane Din 40— Naročila sprejema Zvezna feujipn* Ljubljana Marijin trg 5tev. JHSS. Stran 5 Tallnstveni morilec deklet. Vržen na cesto. tj] m°3.a Evgenija, ti me ne boš prevarala, kot so to sto- fOčjiL 5olju*ivi Pr‘jatelji. Ko se bom nahajal v tvojem na- bo zopet mirno moje srce — saj imam vendar to sni 2en- če bi ne imel tebe, potem bi najraje zapustil svpt dolino — toda ti, ti si mi ostala. Kaj so mi vsi zakladi fcnapram tvoji ljubezni?!* ang*ešk‘ l°rd je šepetal te besede, ko je urno hodil »enega, mrzlega jesenskega večera po londonskih cestah. < K0nčno je dospel na cilj svoje poti; obstal je pred neko santno hišo odličnega okraja milijonskega mesta in se takoj "■‘O Podal v poslopje. ler c?a v livrej* je odprl vrata in spoštljivo pozdravil do- j . ca- Sicer tako ljubeznjiv in dobrodušen, je danes tu le po- j y odzdravil. Zdrvel je po stopnicah, le da bi bil pri njej, j Evgeniji, pri kateri je hotel pomiriti svoje srce. ^ Ne da bi se najavil je vstopil in ona je lahno vzkliknila od j tosenečenja. , j. »V taki hitrici in v suknji? Ali hočeš takoj zopet oditi?« ! začudena vprašala Evgenija, j*. *Ne, ne, ljubo dekle, ne bom odšel. Pri tebi ostanem in pri j j.0' bi najraje ostal od tega trenotka do konca svojega živ- j ^DJa« je odgovoril mladi lord, pri čemer ni mogel prikriti I v°Je razburjenosti. ^na se je nekoliko obrnila v stran, tako da ni mogel opa- : ^Prijetnega izraza, ki je za trenotek spačil njen obraz, j **oj nato se je obrnila k njemu: »Ljubi Henry, ne muči me vendar predolgo. Povej, kaj da pripetilo; še nikdar te nisem videla tako razburjenega.« Mladi mož jo je objel In jo iskreno poljubil. _ »Evgenija, draga, edina ljubica, zahvaljujem se ti za lju-h*er>, s katero me sprejemaš. O ti ne veš, kaj mi teži srce. umisli, moji najboljši prijatelji so me ogoljufali in vsa špeku-j?£‘ja na pričakovano plodonosnost novoodkritega zlatega rud-ie šla po vodi. Vedno so me slepili, da se bo našlo mnogo, ?n°go zlata in jaz sem jim verjel in sem dal ves svoj denar, J6 svoje milijone, da so se mogli kopati rovi v notranjost Jfalje. Niti zrnca plemenite kovine se ni našlo; vsa stvar se sedaj odkrila kot navadna goljufija.« ^ *In kje so tvoji nekdanji prijatelji sedaj?« je vprašala Ev-^ija navidezno polna sočutja. »Pobegnili so v inozemstvo!« je žaloston odgovoril lord. * »Ali ni nobenega upanja, dobiti zgubljeni denar nazaj? Ce Porabil, potem ga bodo tvoji prijatelji imeli še v rokah, c* Da je morda vest, ki si jo prejel napačna m se nahaja pod-*"e v najlepšem razvoju?« . Ne, žalibog je resnična. Pismo, ki sem je danes prejel, ne P'Pušča nobenega dvoma o žalostni resnici. In kar je najhujše, Sr me najbolj boli, je to, da se mi povrh vsega še posmehuje Da, da, na najnesramnejši način se delajo norea iz mene moje lahkovernosti.« Premagan bolečine si je zakril obraz z rokami, j Mlada dama je zamišljeno gledala nekaj časa predse, po-Pa dejala z brezbrižnim glasom: °° kron. AooTpSTROPNI HIŠI HOT00 kron. Hu farska delavnica, opekarna tudi 5fW»aD52namka. Realitet- *RaPid«, Mari-^sosvetska ulica 28. 669 pr! gospodarju. Sem brezlšič, na Friškovcu za prej. otrok, vajen tudi konj. Po-belg, vojašnico. _671 nudbe pod »Hišnik« na upra-jSTANOVANJE z vo lista. 664 2 all vsaj 1 sobo In kuhinjo (ali tudi srba s kuhinjo) za SIUZBS s TRGOVSKI FOMOCNIK, izučen v mešani In lesni stroki, vešč slovenskega In nemškega jezika v govoru in pisavi, 21 let star, vojaščine popolnoma prost, zmožen samostojno voditi podružnico, želi mesta na VEČ SPOSOBNIH POTNI-KOV iščemo za Ljubljano in okolico, za prodajanje, kakor tudi za inkaso proti stalni plači In proviziji. Predstaviti se je osebno ali pismene ponudbe poslati: »Singer, šivalni Strojevi, Baurne in Ko„ Ljubljana, Selenburgova ul. 3. 666 GOSPODIČNA želi preme-niti dosedanje pisarniško mesto, najraje kam izven poaruzmeo, zeu njww •*ju^ine. tudi na deželo deželi z vso oskrbo v hiši. Ima „oi* 1at nIe(,ratgVa nroU. Ponudbe na I. Leder, Ponikva ob južni železn. 674 tikoj troti iiagradi. Ponud be ca«. Glavni castop v Celju, Lava št. 22;______________830 pr Enkratna objava t|2 din. fsL Priporočajo se sledeče tvrdke: ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3. tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. VELETRGOVINA VIS At Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana, Gosposka ulica. KI.EPARSKEOA POMOČ. NIKA v trajno delo sprejme Alojz Korče. klepar v Cerknici pri Rakeku. 658 P.MM0: STANOVANJE v sredi mesta za visokošolko se od-da, eventuelno tudi s hrano, Električna razsvetljava. — Naslov v upravi lista. 672 MESTO HIŠNIKA iščem, eventuelno tudi pomagam DRVA oddaja vsako mno žino. Rezanj drv z motornim obratom. Ludvik ller- 2EPNE URE, precutjske in stenske, popravlja naj-soiidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici t. 506 UFI DESKE kakor tudi vsakovrstni drugi les in hlode za takojšnjo dobavo kupi - - - - družba - - - * Stele, Zasreb, Gajeva ni. 10. FOTOGRAFSKI AT ELI JE: Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po- večanje slik. __________________ KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-jin trg 8......... .............. MANUFAKTURE: F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni ■ trg 257._____________________ TRGOVINA BOMBAŽA: SUm KANCA ITD.. Karl Prelog. Ljubljana. Stari trg 12, PARNA PEKARNA.' Jakob Kaučič, Ljubljana. Gradišče. SLAŠČIČARNA: Kalaš. Ljubljana, Zidovska ul. KAV ARNE: »Central«, Ljubljana, poleg lubileh nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SR£« BRNINO: Ivan Pakiž. Ljubljana. Stari trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. c-no//V Kleemanns ver. Fabriken, Ober* tilrkhem und Faurndau._____________. Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. t o. z.. Ljubljana. Gosnoska ni 4. PAPIRNA TRGOVINA: l. OaiSek. Ljubljana, Sv. Petra e. ŠPECIJALNA KROJAČNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ullcd 611. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3, V.Vojaške zadeve. f&ajL sem oblastno konc. informacijsko \ Prv V Ljubljani, Vrtača št. 3, Krsnikov ! W a \rata desno. Dajem točna pojasnila j lO Voiaskih zadevah. Uradne ure od 9. ^°P* in oc* 3. do 4. ure pop. v ** »n praznikih od 9. do 11. ure dop. SVETU?, podpolkovnik v p. K *••••* 00 00000000 navarski mojster takojšnji nastop (po-!s* ima Pre<^nost)- Ponudbe * opravo lista pod šifro »FARBENMEISTER". s 68MB® ftiMtesi mm ile- i a ? sle-sin na-slikal-.j pipo fiKA'. Mi itiuuiiMia ogl. kisline. Vsaka potrata izkljuva, popolno iamstvo. Razpona proti povzetju S. 6UT Mflen XIX. Weln*lns. 3. Abt.S. ZimsHa sezija! Velike množine Zimskega blaga ravnokar došle Ljubljana Bradta podjetje ii £ !, Bohota ul. 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča'dela. jugoslovanskih narodnih pesmi 1. del (mOŠKi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din. Naroča se pri ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. Emil Adamič: Pevska društva segajte pridno po njih! Rezervni zakladi K 6,500.000- podruinica DelnišKa glavnica” Din 60,000.000, kšskss Rezerva: Din 30,000.000. Podružnice i Bied Jesenice Prevalje Cavtat Korčula Sarajevo Celje Kotor Split Dubrovnik Kranj Šibenik Ercegnovi Ljubljana Tržič Jelša Maribor Zagreb Metkovič AMER!KANSKI ODDELEK, Naslov za brzojave: JHDRftfiSKfL Afilirani zavodi: JRDRRNSKR BANKA: Trst, Opatija, V/ien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York Citv. BANKO YUGOSLAVO DE ČHILE; Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir. Najvecie svetovno transportno podjetja EVROPA CANADA AMERIKA Samo 4 dni . na odprtem morju. Najhttrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWERPENA m CHERBOURGA i glasovilimi .EMPRESS", parobrodi na dvostročne vijake, ki so kljub nizkim cenam razkošno ln bogato opremljeni in tore] s polno pravico nosijo ime „EMPRESS“, kraljica morja. Odhod vsaki teden. CANADIAN PACIFIK, . ZAGREB, - 3URIŠKEVA ULICA 3C. 1 Urar ■ i El Šftgpeh [ finfliL £ Velika zaloge or, zlata, sre- » a brninc is optike, * Popravila st a a izviSnjejo strokovno in pod £ • Samim = Cene nizke. AUTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi 3ugo*Auto d.zo.2. v Ljubljani. Suhe gobe in Mm kupuje Srn 2 Go., Ljubljana Wolfova ulica 12* Naivečl! davki, katere platate Vam nastanejo, ako ne gledat« na to. kja nakupujete. 2gublte denar in Imate poleg tega večkrat te sitnosti. Poskusite enkrat i llustrovanlm katalogom tvrdke H Suttnei (imetnik Henri Malre) v Lfublianl, Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resniCno dobre ure. spe-ci}alne znamke „IKO* iz Lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre ?epne ure. zapestne ure. svetilne In stenske ure. ▼erlžice. prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in bfrmska darila In vso drugo zlatnino ln srebrnino. P« tudi porabne predmete, kakor n. pr. ikarie. nože. britve, lasestrlžne in brivske stroje, steklorezce. doze za tobak. svalCice In tmodke. nažigaCe ln denarnic« kupite ^ dobro In ceno pri tvrdki fl.Suttner (imetnik Henri Malre) v Ljubljani St. 8. Opekarski mojster z dolgoletno prakso; 'popolnoma verziran v izdelavi in v obratovanju s pečmi se išče za večjo tovarno v Sloveniji. Nastop s 1. januarjem L 1923. Ponudbe s prepisi spričeval pod JStalno mesto“ na upr. lista. * Moški mojster L CELJE 'ZAKRESI3A 6 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in zmernih cenah. Na razpolago priprosta in najftnejša češka In U8F* angleška sukna. LISICje KOT® in kože divjačine sprejme v stroj, barV° izdelavo krsnarstv® ROT, Ljubiji Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah ^ Sprejema moderniziranje. * Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo Mor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, Črni premog in jajčne brikete. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. (preie Jugoslovanska Union banka) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona* Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Susak, Šabac, Šibenik, Skolja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). ^ ,a Budapest: Balkan Bank r. t AiiBjjCISČit Split: jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Aiesander. Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 IG Izvršuje vse bančne posle najkulantrceie. ( t : : i 8 : M. KUŠTRIN, uu«ja»iA. Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika za* loga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny". Na razpolago je hydra ulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.. Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin. Ljubljana* Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta štet.2a Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ul. štev. 9. Telefon štev 153. Beograd. Knez Mihajlova ulica broj 3. e e : e : JUGOSLOV/ INSKI KREDITNI ZAVOD v LJUBLJANI reglstr. zadruga z omejeno zavezo, ITlarijin trg 8 ob Ljubljane!. Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vlose na knjižice po 5VI« Gltih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi višje po dogovoru. Telelon itev. 54. Cekoviri račun It it323. „D O X A „OMEGA“ ure ure za železničarsko služba F. ČUDEN Ljubljana Prešernova ni. 1. ’;iiMtmiimiiiwiimimi;K:nniiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiimi;iiimimwmi Pozor dobri Igralci! a.JJJT Kdo žen kup« najboljše HARMONIKE Lubasovega & sistema, naj sl jih naroči ali F. RUGLEH, Izdelouatslj hm^fflanik Dpenougrič, p. Mnlftu Za odgovor znamko? lili Potniki v Rmeriko, pozori UNITED - AMERICAN - LINES - INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Um Maito in Hoia v New*York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila Izdaja SIMON KMETEC zastopnik za Slovenijo. Ljubljana. Kolodvorska ulita 26, iiNiiiiniiiitin[i3iniiiiiinii!iiiiii!iiii!]i!!it!inii[i!i!riifiii!iiiniiiniii!iiiRnniin «^ l V ▼ '% "■ sfn la jjpj2 ob!e!iB ADAM in EVA seda: tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in O. v trgovini Ljubljana, -Mestni trg 5—S* ( <9 Delniška glavnica: K 20,000.000-- uubuana Podružnice: Hobo mesto, Rakek, siouenjgradet SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, Selenburgova ulica štev. 1. —- Izvriuie vsr banine posle naitočneie in najfculanineje. Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin Izdaja >Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v