Štev. 17.
Cena ednoga drobca 50 fil.
25. Aprila 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp.
pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi  se  ne    vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Vsmiljenost.
„Zakaj šče Bog, da so vsikdar med nami siromaki, glad trpeči, betežni, nagi? Zato, ar	bi
ovak ne meli prilike za delo vsmiljenosti“. . . .
„Kda vidim, ka se je na nas sünola vsa nevola pétletnoga boja;. . . kda ne krüha, obleke, tople sobe, domovine za milijone; kda se je stiska z pomenjkanjom približala tistomi razdjanonomi, oropanomi Jeružalemi, na šteroga se je tak teška boža roka vlegla i šteroga trpljenje Jeremija prorok v pretresljivih žalostinkah objokava; kda vidim, ka so poleg pomenjkanje trpečih milijoni, ki so z te naše nevole obogateli, ki zato stiske, pomenjkanja, trpljenja ne poznajo i poznati niti neščejo, ki za križe drügih zvediti neščejo. . . V imeno siromakov se obrnem k vam, verni krščeniki z rečjov stiskanih bratov: Miseremini — da smilüjte se nam, pomagajte nam konči Vi, prijatelje i bratje v Kristuši“. . . .
„Vnogi izmed vas so dnesden ešče jako prémožni i zato morejo dosta dati. Ki pa malo majo, z toga maloga tüdi lehko nasitijo i še morejo brata gladnoga. Zato vas prosim: miseremini, to je, darüjte! Dajte, naj se vam blagoslovi tisto, kaj mate, kaj vam je ostalo.“
»Rad bi bio, da bi moja püšpekija, štera je ednoga sv. Martina dala Matericerkvi, vredna bila posebno v etih teških časah svojega velikoga rojaka i patrona, ki je še svoj plašč na dvoje razdelo za siromaka.« (Iz pastirskoga lista cerkvene oblasti za Prekmurje.)
Beltinci. K tükajšnjoj pošti je prideljen g. Némethy Štefan i se vadi v slovenskom vpelavanji poštnoga urada. Po vaji napravi izpit i dobi stalno slüžbo.
  Prosimo odgovor, kak bi se dalo rešiti?
Guč je od siromakov. — Brez obleke, brez obüvala, brez krűha so vnoge Penez nemajo, podpore ne dobijo. Bogatec (ne vsi) nešteri je tak trdosrčen, ka ráj trgovci falej oda, kak Siromaki drože, ar se boji, ka njemi té ne plača, ali pa marjeli tá spolago, naj, samo siromak, ki je pa njegov brat po Kristuši, se drobnov, sühov decov ne nositi, Kak bi se dalo tű odpomoči dajte nam tanač, ka ženemo'z močnov agitacijov za to pre-potrebno delo vsmiljenja.
Gda se že ti žalostni slučaji ponavlja, ka Siromaki od glada omed-levsjo, gda -si že očitno Siromaki gučijo, »stopimo vküp, veš nas je kak kmetov, pa Vzemimo si kaj nam trebe," te je že odbile Zadnja, vöra, štera kriči pomoč, naglo, pomoč, Tab daleč smo že prišli, ka se siromak niti na deto ne zove. Istina, redki so tí 'slučaji v ednoj v vesi, ali. da še pripetijo ii v vsakoj, dosta , se jih nabere i tiezadovoljstvo se širit ka groza.
Oprosim g. Civ. komisara, naj v imeni oblasti pride siromakom na pomoč, vse. drüge pa, ki majo še človeče Srce v prsiti naj je to pripela k nam, v naše vrste na delo za sirote!
Odgovorte, kak bi pomagali sirotam ?
G. Civ. kom. z poniznov prošnjov za pomoč na znanje!
Visoko častiti Gospod
KLEKL JOŽEF Urednik „Novin“
Mi Siromáki okrogline v Prekmurji, prosimo Urednika Novin, naj nam dájo tanáč kak- mi Siromáki, šteri nejmamo grünta pa tisti, Šteri ga malo majo, kak mi moremo živeti eti v toj Jugosláviji. PrIe nam je vse biIo obečano ka vsakši siromák i polodelavec dobi zemlo i blágo de falejše, zdaj pa Sakši dén dragše, záto ka gospod i bogátec máta k odaji i njiva lejko odála pšenico i zrnje Či za 2000 koron meter. Gde pa mi Siromaki, šteri mámo 5 decé i nej edno grüdo zemlé pa zaslužili nigdi nej, s koj
mo té mi, živeli? Zemlé ne dobimo.
Tüdi nam ja bilo obečana ka vládni komisár- pride nas obiskávali k naše težáve od vsakšega, šteromi po mod trbe, pomága! Sí vlej 8 mejsec«} jih ešče ednok itd) viditi bilo. Me Siromáki pa tiafiir femo. iti v, Soboto 4 vöre daleč, dužnost bi njim bila, ka bi okoli šli p pitali kak Siromaško lüstvo živé i Rak je norijo pa mantrajo bogáci. Zakaj je to dovoljeno od vláde, ka kaménje za 100 za 90 ze 80 koron točijo Vino, za 12 koron so ja pa po litri küpili,?, je to réd? Nej se krčme, zapréjo takšim, šteri lüstvi (tožo doli vtičójo. Mi- prosimo tüdi, gde mi Siromáki' dobimo drva, šteri nejmamo lesa Prosimo jih ali vsi Siromáki, naj nam pomágajo i glásijo vladnomi komisari našo težavo, naj začnejo bole po kištiano-kom ravnati, ovak. je dosta, bole »oživo, kak da so bolševiki bili, te je vsakši; siromák pomoč meo.
Zdaj, se njim z.ahvéliko, pa.^ trpšJíuno, kg do nam oni denok pomágali i razglásiti notri v Novinaj, Štere mi Siromaki mámo nej bogátec.
Krašči 12. aprila 1920,
FRANC GEDER.
Glasi.
Ki srebro spravlja vö z Jugoslavije, prestopi postavo, kaznü-van (kaštigan) bo, srebro se njem pa zapleni na hasek državne blagajne (kase). Pod to kaštigo spadnejo vsi tisti tüdi ki naše kronske dinare spravljajo prek meje.
Sosvet za telovno vzgojo mladine je ustanovljen v Ljubljani. Namen sosveta je skrbeh, naj Se Šolska mladina po dobroj vzgoja te-lovadbi v teli krepi.
Kmečka zveza V. Polani. Na mesto pokojnoga tajnika je zvoljen Hozijan Jožef Žižkov.
Zamenjajte peneze f Do 15. maja vsaki naj izmeni Pétdeset i dvajset kronske bankovce, po tom termini več neso valánr
2
NOVINE
1920. april 25.
Na Orlovski tábor, šteri se bo vršo v Maribori od 29. jul. do 3. aug. v navdüšenom poživi vabi »Narodna Politika", Hrvacki krščanski list vse Hrvate i Hrvatje vsakoga stana. Poziv je podpisalo Vodstvo „Kat..' Narodnoga Saveza".
Na dvámesečne vojaško slüžbo so pozvani letos a)- reservni častniki (Oficirje), b) zavezanci L H. poziva narodne, vojske, c) popisano vozarstvo iz naroda. Pozvani bodo po potrebš-čini tekom leta.
Ki majo v Nemčiji peneze ali drügo vrednost, to lehko zdignejo, da je pogodba mirü med Nemčijov i Jugoslavijov sklenjena. Javiti se trebe »Oddelki za i zvršitev mednarodni pogodb" v Belgrad.
Pogodba z Vogrskov. Jugoslavija se je pogodila z Madjarskov, da njoj da 4500 vagonov kukurce, 350 vagonov graha, 500 vagonov pšenice i 3000 debeli!) svinj. Zastopniki obeh držav sta pogodbo v Belgradi 13. marca podpisali. Pogodba se je sklenila na zahtevo eniente.
Letni čas. Minister za socialno skrb je odredo, da se vüre od 10. aprila do 30. septembra edno vöro naprej porinejo v uradih (hivatal).
Podkavaj smejo poleg naredbe deželne vlade za Slovenijo, samo tisti kovači odsehmal, ki so predpisao poletni tečaj zvršili. Letos pa brez toga tečájo smejo podkavati, ki so starejši od 24 let, če preizküšnjo (eksamen) napravijo pred komisijov;. starejši pa se ešče vaditi morajo v meštriji od 14 do 30 dni.
Cena za ptiščnnje državnih žrebcov je podignjena na 50 K. To se razmi od ednoga püščava.
Prva lastovica.
Že si prišla, drobna ptica, Ljüba, draga lastovica,
Misliš, da je že spomlad,
Či toplejš’ je sončni trak?!
Redka rož’ca krasi pole,
A goščave so šče gole —
In’ v daljavi višji breg Znova krije novi sneg.
Le nazaj v toplejše kraje,
Kje spomlad že boža gaje,
Ta, kje mraz več ne proti,
Tih veselih, mladih dni!
Ne poslüšaš opomina,
Ljübša ti je ta dolina,
Brez skrbi naprej letiš,
Se spomladi veseliš.
O ve res’, spomlad je prišla! Mrzla zima je odišla.
S’greva nas v deželi že —
Samo v mojem srci ne!
Miloslav.
Vceplenje. Rojeni od I. marca preminočega leta do 1. marca tekočega leta se moro dati nanovo cepiti, že vcepljeni pa moro ponoviti dati vcepljenje v starosti do deset let. Ki brez istinskoga zroka se cepljenji odtegne, plača od 10- 1000 K. ali pa: bo zaprt od ednoga, do šest tjednov.
Na vojne bogataše je navržena dača. Regent Aleksander je podpisao to odredbo. — Odredjeno je nadale, da tisti, ki od države, vleče plačo, je ne dobi, če dače na lansko leto Oe plačao i ka velike banke, Štere od milijon koron majo vekšo vrednost, lehko z svoje hiše zgoni.
Iz seje sosveta za celo Prekmurje držanoga marca iz še sledeče reči omenimo. G. éívrkomisar poroča, da so župani (gérenti) samo začasno násTavijeni, v Sloveniji so že šest let na mesti, volitve bodo povsod i te si vsaka občina lehko zberíe, koga si šče. Malike (krstne, zdavanske, smrtne knjige) mesto notariušov vpelavajo z zadovoljstvom dühovniki. Fare, štere so razdeljene na dve državi kre meje, se vred postavijo, to zadevne prošnje so že šle na vlado. Civilni zakon je odpravljen i ljüdstvo je zadovoljno v popolnoj meri, ka ne trebe iti k no-tariušom na ciyilno zdavenje. Za gra-ditev železnice delajo že trije odbori. Za Prekmurje bo najvekše važnosti železnica Vratislava (Požon) Sobota, Ljutomer, Ormož, Rogatec, Brežice, Novo mesto, Peka (Fiume), štero je v Prekmurji že preštudjro neki inženir z Pra^e. Hromi vojaki, ki slišijo pod dravsko divisijo, so že preiskati!, ne pa oni, ki slišijo na vzemlje Štero drži zasedeno savska divizija. Civ. komisar so poslali zapovedništvi v Vavaždin prošnjo, naj je da pregledati. Prošenj za vojaške podpore je bilo vloženih 3S6o. Rešenih je 1827. Ostale tüdi bodo v kratkom rešene i sirote dobijo svojo pomoč. Bivši madjarski nastavljenci, šteri so prošnje vložili za penzijo, jo že vsi vlečejo. Katoličanski dühovniki ešče ne vlečejo plače, ar je višja cerkvena oblast ešče nej prišla z sveckov do sporazuma. Evangeličanski.-.: dühovnikom se plače kak najhitrej odkažejo, da so tozadevno prošnje že vložene. Vstanovljen je v Soboti posebni gradbeni urad, šteri ceste že pridno da popravljati.
Evangeličanski dühovniki so dobili državno plačo od Jugoslavije, štero so prosili.
Tretjeredniškapodrüžnica pri Sv. Sebeštjani je ponovila v navzoč nosti g. plivanoša volitve. Za voditela je zvoljen Šerüga Jožef od sv. Sebeščana, za voditelico pa Vrečič Roza z Prosečke Vesi. Kda to svojim redovnih! bratom i sestram v Prekmurji naznanijo, se jim v goreče molitve preporočijo.
Izvoz belic je dovoljena od vlade.
Vidonci. Pri Vrečič Matjaši so tatje klet podkopali a prazno so najšli. Gospodar je naime živež v bolje varno mesto Spravo. Vnogo takše sreče njim žele Prekmurje.
„Naša pota.“ Pod tem' naslovom je izdala Slovenska krščansko socialna zveza v Ljubljani dr. A. Alšeničnikovo lepo knjigo o krščanskoj sociologiji. Toplo priporačamo knjigo vsem, ki do jo mogli zapo-pasti. Cena 8 K. 50 fil. Dobi se pri više imenüvanoj zvezi.
Tišina. Na Vüzem med predgov je ogenj nastao pri nekom kmeti. Ljüdstvo se zburkalo i bežale z cerkvi domo, -branit* se pred ognjom, Boža slüžba se je mogla pretrgati/ A za kratek čas se je ljüdstvo povrnolo, ogenj se pogaso i pretrgana boža slüžba se je mirno dokončala. Ogenj ső na pravila deca. Kvar je veliki, ar so zgorela gospodarska poslopja z krmov vred. — klet so napravili 6. dijak! z Veržeja na Tišino. Prvo sv. mešo so poslűšali v Dokležovji, ob 10. pa drügo na Tišini; štero so slüžili g. prefekt i med šterov so lepo popevali. Po sv. meši si je spio vsaki šolčico mleka i veselo so ‘ odromali od lepe Marijine cerkvi nazaj.
Krog. Na velko soboto po goristanenji so se lüčali dečki z kamenjom. Eden kroški je v oko lüčo čmškoga tak, da je te ves krvave ornedlo i v grabo spadno. Tihotapce so zgrabili Orožniki ne znati odket, a ti so pravili, da so z Kroga. Prišli so Orožniki tak je k nam iskat, a neso je mogli najti, da so nej naši bili. Pri Križan Štefani so na Vüzem vlaški cigani vkradnoli štiri kokoši, a prijeli so je.
Odgovor kmečkoj zvezi na na prošnjo vloženo zavoljo ešče enkratnoga štempljanje penez. Kmečka zveza je prosila finančno ministerstvo, naj odredi ešče »ednok štempljanje čistih penez. Posebno je pa prosila za delavce šteri so brez svoje krivde prišli do čistih penez. Od delegacije ministerstva financ z Ljubljane smo dobili pod Št. 1895. Val. ex 920. za odgovor:
1) Nemogoče je to i tüdi brez uspeha (haska) bi bilo štempljanje, ar ljüdstvo, kak se glasi poročilo postaje v Bodoncih samo nešče Prinesti penez na štempljanje ali iz strahü pred Madžarom, ali iz kakšikoli drügih gospodarskih ali političnih nagibov. V Prekmurji se je itak dvakrat žigo-salo kak nikde indri pa vendar je še pokrajina preplavljena z nežigosanih! (čistim) i boljševiškim penezom, šteri se proti na novo vtihotaplja z Vogrskoga.
3
NOVINE
1920. april 25.
   2) Gledoč na delavce je pa dovoljeno, da prošnjo vložijo do 10. marca na ministerstvo financ v Belgrad; na prošnjo moro prikeliti dvekronski štempel, v njej pa oblast potrditi, da je pri štempljanji ne bio doma delavec i da ne mogo dati penez štempljati.
  Te odgovor je februara 28. sklenjen v Ljubljani. Kda je prišo v Soboto, ne vemo. Komisariat iz Sobote ga je 24. marca odposlao pod št. 2009/20. Kak more delavec do 10. marca vložiti prošnjo, če se komaj 24. marca iz Sobote ta reč naznani K Z., ne razglasi se pa celomi Prekmurji? Mi ponovno prosimo g. c. komisara, naj iz imenüvanoga zroka prošnje delavcov pošlje naprej. G. civ. komisar je obečao, da prošnje pošlje naprej, samo naj,se v prošnji povdarja, ka je ja že pred desetimi mtsècom bila odposlano sküpno .odredba pa, štera zahteva, da vsaki delavec posebi, pošlje prošnjo gor je prišlo komaj proti konci meseca marca delavcom na znanje. Zednim tüdi na znanja g. c. komisar, ka on ne more dober stati za to se Ji poslühnejo prošnje pro-silcov ali pa nej.
Ljutomer. Ttikar je vmro 7. t. m. .g. dr. Fatta,, star samo 31 let. Pokojni je bio izvrsten Zdravnik. Vsi so meli do njega najvekše zavüpanje. Betežen je prišo z bojišča i si ne mogeo več živčevja zvráčiti. Škoda dobroga gospoda zdravnika. Večni mir njegovoj düši.
Za odpravo dragoče se je vršilo v Ljubljani, kak smo že naznanili, spravišče i posvetüvanje (tana-. čivanje.) Sklenilo se je poprek to, da še mora zebrati iz vseh stanov, šterih se dotika drágoča več poslancov, ki do sküpno delali za odpravo dragoče. Pozvati se mora v komisijo to trgovec i kmet, ki trži i ki troši nüca küpljeno, se ve da vse pod kaštjga-jočov joazkov vlade. Prekmurje je tzastopno dolnjelendaVski g. župan, Sever Božidar, ki se je vrelo potegü-vao za nas. Predlagao i zahtevao je . sledeče:
1. Naj vsaka občina po naj ni-šišoj ceni da živež svojim siromakom, ■ je vse preskrbi, ti pa naj po naj niši-soj ceni hodijo bogatejšim za to delat. .Ki Siromaki ne oda nego ráj trgovci, naj se od oblasti za tihotapca, (šver-cara) proglas!. 2. Naj se osnavljajo zadruge i potom teh naj naravnost delavcom v fabrike odavajo kmeti svoje pridelke. 3 Naj se tihotapci, - navijalci. cen ostrej kaštigajo ešče z botom z „derešom“ i kaj se tihotapci v kraj vzeme, naj polovico tistoga dobijo Siromaki. 4. Naj se sme plačüvati merično pri kmečkih mlineh v penezah tüdi. 5. Naj se v G. Radgoni -da izkazaica za mlenje v Radgoni. 6. Naj se vláda poskrbi, da Prekmurje
dobi vse tiste . reči, štere potrebüje, posebno naj se penezi izmenijo.
Gospod Civilni komisar za Prekmurje v Murski. Soboti dr. Berbuč jé težko obetežao na žalodci. Prekmurci njemi Želejo kem prlejse zdravje.
Nadzornik Veleposestva vojvode -Esterhazi v Dolnjilendavi sprejema stranke samo v sredo in soboto predpoldne. Tp na znanje vsem tistim, ki imajo- za voljp drv, senožeti ali drüge posle pri njem, drüge dneve ga ne dpma.
Hotiza. Zadnjo nedeljo je bio pri nas lepo oblakami ljüdski shod, na šterem so govor držali namestnik či vü nega kom., v Dolnjilendavi g. dr. Kočar, lendavski. župan- g. Božidar Sever od narodnih zadev, gospodarskih in drügih ljüdskih potreb.
V Dolnjilendavi bode lendavsko Športno drüštvo v nedeljo 2. majnika napravijo popoldne veliko ljudsko veselico, na štero je. vse Prebivalstvo poVabljeno.
Kotek.*)
Izjava. Podpisani obžalüjemo, da smo v dopisi na okrajno sodišče v Dolnji Lendavi z dne 8. marca 1920. imenüvali gospoda Mihaela Kühar iz Bratoncev hujskača ki dela v občini zgago in nemire in dela take napake, ki bi jih pameten Človek ne bi storil. Stefan Legin občinski predštojnik v Bratoncih, Alojz Horvat Štefan Pivar, Mihael Kolbl, občinski sosveti istotam.
Bucsuzó í Amidön a változott viszonyok kényszeril6 hatása alatt Alsólendváról eltávozom; arra való tekintettel, hogy házról-házra j ár va minden ismerősömtől elbucsuznom phisikai lehetetlenség, jóakaróim ■— ismerőseim — és barátaimnak ezuton mondok. szivélyes Isten hozzádat, kér-vén mindannyiukat tartsanak meg szives emlékezetükben. Havel Ede . kir. bir. végrehajtó.
*) Za spise pod tem naslovom je Uredništvo nej odgovorno.
Pošta.
G. prof. I. Dolenec Ljubljana. Hvala za prebogato naročnino, z njov sta plačana tüdi M. List i kalendar. Sabo Valentin. D. Slaveči.
  Naročnina prišla. Sakovič Ivan. Zenkovci. Od Vas vzemem tiste peneze, a prle bi mi je že mogli prekdati. Dajte je Kereci v Prosečkoves. Bocskai Veronika. Gerlinci. Naročnina prišla. Amerikancom. Ne pošiljajte nikšega blaga domo. Pošljite ali prinesite dolare za te dobimo trikrat teliko tü kak vi tam. Voznina carina i amerikanska dragoča ceno blaga dokeč sem pride, na trikratno ceno podignejo proti našoj ceni.
Dom i svet.
Jugoslavija. Aleksander regent je v navdüšenoj naredbi razpüsto že šest let pod orožjom stoječe vojaštvo na svoje dome k svojemi civilnomi opravki, štero je vodilo Kraljestvo Srbov Horvatov i Slovencov pa se genljivo spomina v boji padlih vojakov. — Železničarje so napovedali stavko (štrajk). V Zagrebi so meli spravišče (konference) jugoslovanski škofje (püšpeki) pod vodstvom apostolskoga nuncija Cherubinija. N. Austrija. Železničarje strajkajo. Državni kancler dr. Renner je obiskao Rim. Sad obiska je to, da pod Italijo spadajoči Nemci dobijo autonomijo, Austrija živež od Italije i da se Radgona čem hitrej sprazni. Sveta zemlja. V Jeruzalemi so bili veliki nemiri, mnogo ljüdi je ranjeni i mrtvih. Španjolsko. V Andalužiji železničarje stavkajo (štrajkojo.) Nemčija. Nemška obrambna (vladna) vojska se še bori z boljševiki, proti šterim nastavlja štatarium. Madjarsko. Baron Korányi Frigyes, minister financ je naznano v državnom zbori da je dugov ne samo na milijarde nego ešče na bilijone na Madjarskom i ka orsag samo velike dače pa složnost morejo rešiti. Proti švercarom i en návijalcom ostre pravde sklenjavajo ešče bitje z botom.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
Odvetnika (fiškališa)
Dr. Janko Leskovec ino Dr. Karol Šabec naznanjata da sta odprla svojo pisarno v Dol. Lendavi v prostorih pokoj. odvetnika Dr. I. Pollitzera poleg sodnije.
Vsaki,
ki namerava odati ali küpiti kakše imanje (posestvo) hišo, vilo, kmetijo, grajščino, hotele, industrijo, ali vzeti kaj spodobnoga v najem, — naj se zavüpno obrne na realitetno pisarno Havolik-Simčič v Maribori, Gregorčičova (Schillerova) ulica Št. 6., pritličje, telef. 132.
4
NOVINE
1920. april 25.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorco, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t; d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.            Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.