Naša društvena zborovanja Zadnja banovinska skupščina je sprejela v svoj letošnji program tudi pripravo in skrb za plodonosen potck društvenih zborovanj. Ta zahteva izhaja gotovo iz spoznanja, da naša društvena zborovanja niso vedno na višku svoje naloge ter da se vse premalo izkoristijo za vscstransko smotrno delo in razjasnitev na raznih območjih zasebnih in javnih učiteljskih prizadcvanj. Če to drži — in resno dvomiti o tem skoraj ne moremo — ise bomo skupščinskemu sklepu še najlaže približali ter mu ustregli, ako sc postavimo na to izhodno stališče ter z njega izvajamo ustrezno organizacijo naših zborovanj. Poleg obveznih pcdagoških in metodičnih prcdavanj, za katere jc za enkrat iz sekcijskega vodstva prilično zadostno poskrbljeno, stoji učiteljstvo prcd mnogoštevilnimi nalogami javnega in zaisebnega značaja, ki jim more zadostiti le skupno, v okviru svoje organizacije. Predvsem nas tcži dancs skrb za lasten obstanek. Zivljenjskc razmere so se zlasti za javne namešeence tako poslabšale, da moremo le z obupom v srcu zreti v prihodnje čase. Boj za golo eksistenco nas samih in naših družin nam nujno> nalaga poglobljeno delo v naši organizaciji. Vsaka brezbrižnost in visak fatalizcm v tem pogledu nas pahneta lahko na rob prepada. Ne samo gmotno, marvcč tudi moralno bi bili obsojeni na propast, čc nc zberemo v tem usodnem času toliko življcnjskih sil, da se z vscm mogočim optimizmom upremo lastnemu razkrajanju. Morda ni biilo celo v vscj zgodovini naše^a stanu strnjenje vseh sil tako nuj.no, kakor v tem prehodnem času. Ni trcba biti nikak družboslovcc za prcdvidevanje razvoja, ki se pripravlja v naročju današnjc svetovne krizc: krize gospodarstva in krize duhov. V težkih poslcdicah tega moralnega in socialnega razkrajanja sodobne družbc se bodo uveljavilc in obdržale lc kompaktnc organizacije, ki samozavestno lahko računajo na solidarnost svojega članstva in ki vedo, kaj hočejo. Vso energijo jc treba torej uporabiti, da strnemo okrog svoje organizacijc do malega še vse ostalo učiteljstvo, ki doslcj še ni našlo poti v našc vrste. Boj, ki ga bijemo za naše članstvo, je tudi boj za njihove interesc. Zato nam mora vsako društvcno zborovanjc nuditi jasno sliko o zunaj stojcčih tovariših, ki čakajo, da brez žrtev in sodelovanja z nekolegialno roko sežejo po sadovih našcga truda. Za duhovno orientacijo toliko v vzgojnih tcr isplošno ljudsko prosvetnih, kolikor v gospodarskih in nazorskih vprašanjih sedanjosti in bodočnosti potrebujcmo na naših zborovanjih sistematičnih poro-čil iz naših in tujih rcvij. Učiteljstvu naj se odpre na ta načim pogled na problematiko današnjih dni in na ogromne naloge, ki čakajo povojno gcneracijo. S poglobitvijo v te naloge se bo okrepila tudi naša soodgovornost, ki jo moramo kot intclektualci prcvzeti v narodnem občcstvu. Tako orientirana tcr v dclu in odgovornosti solidarna učiteljska organizacija bo v jutrišnjem metežu imela nad vse važno vlogo. Polcg tc splošne duhovne oricntacije ne smemo pa izpustiti iz oči tudi dela na okrcpitvi organizacije same in našega položaja v javnosti. Na društvenih zborovanjih bi morali vedno obnoviti misli, ki so se napisale v zadnjem razdobju po naših listih o učitcljstvu in njegovem delu. Zahteve in žcljc ljudstva, ki sc stavijo na nas in naše šolstvo, sc morajo resno in kritično prcsojati. Brcz užaljenega samoljubja in strokovnjaškega ekskluzivizma se mora nanje reagirati, da bo naša javnost dobila vtis o našem resnem namcnu, zreti nepristranisko in neoscbno na splošnc koristi. V tum spoznanju bo tudi javnost posvcčala dobrohotncjšo pozornost našim osebnim željam in potrebam. Za taka zborovanja je potrebna vsekakor temeljita priprava s strani društvcnih upravnih odborov. Pri tem je delitev dela med posamezne člane uprave najvažncjša skrb. Vsakilo izmed odbornikov mora imeti svojo določeno nalogo, za katere izpolnitcv si mora izmed člamstva poiskati potrebnih sodclavcev. Prcnehati jc trcba, kjer to šc obstaja, s prakso, da izpolnita oficielni refcrent in prcdsednik celotni spored društvenega zborovanja. Vsako zborovanjc naj poda vzpodbujajoč dokaz kolektivnega prizadevanja vsch članov upravc in poleg tcga še čim vcčjcga števila sodelavcev izmed članstva. Tako pripravljena zborovanja bodo vsestransko oplodila našc članstvo, napolnila ga s potrebnim optimizmom za delo in požrtvovalnost, našc vrstc pa sklcnila v vitalno organizacijo, ki bo kos slchcrni nalogi. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA jc zborovalo 18. januarja na ljudski šoli v Škofji Loki. — Udeležba jc bila zaradi slabega vrcmena bolj pičla. Zborovanju sta prisostvovala sreski šolski nadzornik Kržišnik in sreski podnačelnik Fajs. — V svojcm govoru sc jc predsednik tov. Debeljak s toplimi besedami spomnil rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. — Spomin pokojnega prosvetnega ministra in predsednika senata je članstvo počastilo z enominutnim molkom. — V svojem govoru je predsednik opozoril članstvo na duh pravega tovarištva, ki mora vladati med učiteljstvom in je zlasti potrcben v manjših krajih, kjer jc učiteljstvo šc bolj navczano samo nase. — Tajnica jc pc>dala poročilo. Sklene se, da bo društvo sodclovalo pri ankcti učiteljskih stanovanj. V zvezi z razpravo o tem vprašanju sta bila odobrcna naslcdnja sklepa: 1. Sekcija JUU naj napravi vlogo na V. oddelek kraljcvskc bamske uprave, da pri gradnji novih šolskih poslopij upoštcva določbe razsodbc državnega sveta z dnc 9. marca 1940, št. 3665/40. 2. Učiteljem, katerih stanovanjc nc ustreza določbam tc razsodbc, naj se prizna primcrna odškodnina. — Zbor toplo pozdravlja prizadevanje sckcijc za zvišanje prcjemkov uradništva. Prejemki so že tako daleč pod minimumom, da jc socialno stanje uradništva brczupno. — Tov. blagajnik je poročal, da nekateri* zamudniki lc počasi nakazujejo zaostalo članarino. nckaj pa sc jih na poziv sploh nc odzove. — Sledi referat tov. prcdsednika o nalogah RK. Časi, v katerih živimo, nujno zahtcvajo, da točno poznamo nalogc te človekoljubnc organizacije — in tc nam jc predavatelj tudi res jasno in stvar.no obrazložil. — Prcdavanjc tov. Pavčeve o temi: »Za ljudstvo v šoli in zunaj nje«, jc odpadlo, kur tovarišica zaradi prckinjenc avtozveze ni mogla na zborovanje. — Pri slučajnostih se sprejmeta šc ta dva sklepa: Sekcija naj izpcsluje pri kraljevski banski upravi* preklic normalije, ki določa izterjatev glob šolskih zamud. Vcs potck naj se prenese na sresko načelstvo. — V prchranjevalni odbor naj pride vsaj po cn zastopnik uradništva. Debeljak, prcds. Andreja Grum, tajnica.