Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 9. MAJA 1963 Leto XV. — Štev. 18 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2. TELEFON ST. 133
PRIPRAVE ZA SPREJEMANJE STATUTOV :
prepočasi
Tudi v delovnih organizacijah Pomurja še vse prepočasi potekajo priprave za razpravo in sprejemanje njihovih statutov. Mnogo rokov za posamezne faze priprav podjetjem. V novem podjetju so seniso pričeli. V občinskem in okrajnem vodstvu sindikatov ugotavljajo, da za tako počasnost ni pravega opravičila, še zlasti glede na priporočilo, da naj bi delovne organizacije v drugem polletju ali vsaj v zadnjem četrtletju praktično že preizkusile delovanje novih statutov in drugih notranjih predpisov, preden bodo o njih razpravljali še zbori delovnih skupnosti v občinah.
V pripravljalnem delu za statute delovnih organizacij so še kaj pogosti pojavi šabloniziranja in nepotrebnega zgledovanja' po drugih, čeprav je v podjetjih obilo notranjih vprašanj, ki jih ho potrebno načelno in tudi zelo konkretno razčistiti prav v teh razpravah. Oglejmo si samo nekaj primerov: vodenje in upravljanje, organizacij, struktura podjetja in ekonomskih enot, delitev osebnih dohodkov, odnosi med organi delavskega upravljanja itd. Že samo teh nekaj ključnih vprašanj dokazuje, da je pri oblikovanju in vsebinskem ustvarjanju statutov nevzdržno vsako kopiranje izkušenj drugih, saj gre često za vprašanja, ki so čisto specifična za posamezno podjetje. Tako si tudi v soboški občini nekatera podjetja ne bodo mogla dosti pomagati z vzorčnimi osnutki, ki so jih dobila iz sosednje Hrvaške.
Marsikje se izgovarjajo, da razen nove ustave nimajo na voljo nobenih drugih predpisov ali pripomočkov, s katerimi bi lažje usmerili svoje delo. Tudi ta izgovor ni prepričljiv: nova ustava je prav gotovo izredno bogat rezervoar družbenih načel, ki jih je potrebno sedaj presaditi v notranje razmere vsake delovne organizacije in tudi konkretizirati. To je sicer odgovoren družbeni posel, ki ne tangira zgolj strokovnjakov, kakor to še ponekod mislijo, marveč širok krog razgledanih ljudi in dobrih poznavalcev notranjih
razmer, katere je potrebno vključiti v začetno fazo priprav, Nekdo pač mora nekaj pripraviti, osnovne misli in teze, kajti sicer ni mogoče sploh pričeti z razpravami. Stvar (Nadaljevanje na 6. strani)
Pravcati živžav na dvorišču soboškega otroškega vrtca. Tokrat ob zvokih harmonik. Prispevek Orkester harmonik med gugal-
nicami in peskovniki berite na 5. strani.
Gospodarstvo mariborskega okraja v I. četrtletju
Ugoden, vendar neenakomeren start
Podatki o letošnjem trimesečnem gibanju proizvodnje in uslug kažejo, da se je gospodarstvo mariborskega okraja učinkoviteje vključilo v hitrejšo rast celotnega gospodarstva kot v enakem obdobju lani. Povečanje splošne gospodarske aktivnosti pa ni na vseh področjih enako, saj so posamezni uspehi še vedno pod predvidevanji okrajnega družbenega načrta.
Pri industrijski proizvodnji je indeks za prvo tromesečje 1963/62 — 107,5 odst., pri osebni optrošnji pa 112,3 odst. Industrijska podjetja mariborskega okraja so v prvih treh mesecih izvozila za nad 5,5 milijona ameriških dolarjev svojih proizvodov, kar je 20,1 odst. planiranega letnega zneska.
Industrijska, proizvodnja je kljub boljši 'preskrbljenosti z reprodukcijskim materialom še vedno pod planiranim povečanjem, predvsem zaradi slabih vremenskih razmer, sla-
be založenosti z gorivom, pomanjkanja transportnih sredstev itd. Od skupno 107 industrijskih podjetij omenjajo v 41 podjetjih kot problem tudi pomanjkanje obratnih sredstev V marsikaterem podjetju ima. jo opravka z velikim številom dolžnikov, ki s svojimi dolgovi znatno zmanjšajo njihovo poslovno sposobnost.
Letošnja zima je bila izredno neugodna za kmetijstvo. V žitorodnih okoliših je bilo po ocenitvah uničenih okrog 50 odst. ozimin. 8947 ha z oziminami zasejanih zemljišč so morali preorati, to pa je kar 26.4 odst. vseh posevkov. Dokajšnjo škodo sta utrpela vinogradništvo in sadjarstvo Poleg tega so nastale težave še pri nabavi semena hibridne koruze in krompirja ter rudninskih gnojil.
V kmetijstvu so bili v prvem četrtletju slabo izkoriščeni investicijski krediti, saj je bilo od doslej odobrene transe za
leto 1963 v skupnem znesku 5 milijard 280 milijonov dinarjev porabljenih le nekaj nad 222 milijonov dinarjev ali 4,2 odst. Tako zaostajanje pri izkoriščanju investicijskih kreditov ni opravičljivo zlasti pri odkupu živine in zemljišč.
Sklepanje pogodb o pridelovalnem sodelovanju je v I. tromesečju slabo napredovalo Pri krompirju je bilo sklenjenih samo 44,9 odst. pogodb pri koruzi za 29,6 odst., pri detelji za 26,2 odst., pri vinogra-
dih za 23,7 odst., pri sadovnjakih za 33,3 odst. itd. Sklepanje pogodb je tudi premalo zasnovano na zajemanju tržnih viškov.
Dokajšen problem v 'kmetijstvu je tudi zmanjšana proizvodnja mleka. Ugotavljajo, da se je proizvodnja mleka zmanjšala predvsem zaradi prevelikih razlik v povprečnih cenah za mleko v zasebnem in družbenem sektorju. To anomalijo bo potrebno čimprej odpraviti, saj gre pri tem očitno tudi za korist potrošnikov. Tako primanjkuje Mariborski mlekarni mesečno tudi do 160 tisoč litrov mleka za dnevno potrošnjo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sobočani!
16. maja 1963 ob 18.25 uri bo prispela v Mursko Soboto Štafeta mladosti s pozdravi vseh delovnih ljudi Jugoslavije tovarišu Titu za njegov 71. rojstni dan. Pripravimo štafeti množičen in veličasten sprejem, saj bomo tako lahko še enkrat izrazili svojo gorečo ljubezen do Tita in zahvalnost za njegova velika in zgodovinska dejanja. Naslednji dan pa pospremimo nosilce štafetne palice na poti proti Lendavi in v sosednjo bratsko republiko.
Tudi drugi kraji v Pomurju bodo dostojno sprejeli letošnjo Štafeto mladosti. O tem berite več na 4. strani.
JOŽE GAL je razstavljal v Murski Soboti
V dneh od 28. aprila do 5 maja je bila v Domu JLA razstava umetniške fotografije Razstavljal je Jože Gal iz Maribora. Nad 60 razstavljenih umetniških fotografij je s svojo bogato in pestro motiviko in umetniško vrednostjo privabilo v dneh razstave nad 500 obikovalcev. Razstavo si je ogledalo tudi večje število članov pomurskih fotokrožkov. Fotoklubu v Murski Soboti, ki je razstavo organiziral, lahko izrečemo vso pohvalo, saj je bila razstava umetniške fotografije prvi tovrstni kulturni dogodek v mestu.
-ič.
Elektromonter pri odgovornem in tudi nevarnem poslu.
V RADENSKEM SLATINSKEM PODJETJU:
aprila - rekorden proizvodni dosežek
Konec aprila so v radenskem slatinskem podjetju presegli načrt, v katerem predvidevajo 8 milijonov 250 tisoč steklenic mineralne vode. presegli za 237 tisoč steklenk. Samo aprila so napolnili 3 milijone 300 tisoč
in odprodali 3 milijone 400 tisoč steklenic, kar je rekordna mesečna proizvodnja v zgodovini Radenske slatine. Letni proizvodni plan znaša 27 milijonov steklenic, ki ga bodo. sodeč po dosedanjih dosežkih.
lahko presegli. Ugodno izpolnjujejo tudi plan za izvoz slatine.
Razen slatine proizvaja radensko podjetje tudi ogljikovo kislino. Plana, ki znaša 119.000 kg plina, zaradi pomanjkanja jeklenk še niso povsem dosegli bodo ga pa do konca leta izpolnili.
Zadnje leto lendavske opekarne
Koncem tega leta bo prenehala delovati opekarna v Lendavi. Tako so odločili v kolektivu zaradi velikih proizvodnih stroškov in problemov. Namesto tega pa se bo še bolj, moderniziral obrat v Dolgi vasi in zato se tudi proizvodnja ne bo mnogo zmanjšala.
Največ problemov lendavskemu opekarniškemu obratu povzroča glinokop. Plasti gline so pomešane z drugimi plastmi in drsijo v glinokop. Zato sploh ni mogoče uporabljati strojev in mora biti vse delo ročno. In tudi drugače so naprave že zastarele, kar vse podražuje proizvodnjo, pri kateri so stroški za 30 odst. večji kakor v obratu v Dolgi vasi.
S prenosom proizvodnih sredstev v dolgovaški obrat pa bodo skoraj popolnoma odpravili sezonsko delo in delavci bodo lahko celo leto zaposleni. Ta obrat ima namreč tudi umetno sušilnico in je bolj mehaniziran. Proizvedel bo približno 6 milijonov opečnih enot
letno. Storilnost dela pa ho izredno velika. V jugoslovanskem povprečju proizvede en milijon opečnih enot 26 delavcev, toda v dolgovaškem obratu bo to opravilo 12 delavcev.
Lendavske opekarne so se prejšnji teden združile z gradbenim podjetje. V novem podjetju so sedaj 3 ekonomske enote. Z združitvijo so te enote postale ekonomsko močnejše in nekatere se
Plenum OSS Maribor O GIBANJU GOSPODARSTVA
29. aprila 1963 je bila v Mariboru plenarna seja okrajnega sindikalnega sveta. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o gibanju gospodarstva v I. četrtletju tega leta, razpravljali pa so še o političnih pripravah na bližnje volitve in nekaterih vsebinskih vprašanjih statutov delovnih organizacij.
Na seji so razrešili dosedanjega predsednika OSS Iva Janžekoviča, ker je izvoljen za predsednika republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva. Predsedniške posle bo začasno opravljal podpredsednik OSS Branko Zadravec. V plenum in predsedstvo OSS so nadalje kooptirali Vaneka Šiftarja, v plenum pa Jožeta Globačnika.
bodo še okrepile, poleg tega pa ugotavljajo, da bodo nekatere probleme, ki so prej prizadeli vsako organizacijo posebej, sedaj mnogo laže reševali.
Gradbeništvu povzroča največ problemov pomanjkanje elaboratov. Nekatere gospodarske organizacije, ki imajo že zbrana sredstva za gradnje raznih objektov, nimajo ustreznih načrtov, čeprav bi si jih lahko že prej priskrbele. Tudi za gradnjo nekaterih drugih objektov, ki jih bo gradila občina, ni načrtov in s tem se bo začetek del po nepotrebnem zavlekel v drugo polovico leta, kar pa pomeni, da objektov ne bo mogoče letos končati, kot bi to lahko, če bi z deli začeli že sedaj.
Pol milijarde v aprilu
Tovarna perila, pletenin in težke konfekcije »Mura« je dosegla v aprilu mesecu skoraj pol milijarde dinarjev realizacije proizvodnje, oziroma bolj točno 489 milijonov dinarjev Dosežena realizacija predstavlja doslej največji znesek v enem mesecu. Na tako visoko realizacijo so ugodno vplivali porast proizvodnje in veliko povpraševanje na tržišču, pred vsem po izdelkih težke konfekcije.	-ič
Priznanje marijanski mladini
Krajevni komite ZMS v Marijancih je med najaktivnejšimi občanskimi mladinski-
mi vodstvi v Sloveniji. To je pred nedavnim ugotovila tudi republiška komisija, ki je ocenjevala delovanje mladine na soboških srednjih šolah in ob tej priložnosti obiskala tudi Martjance.	-ca-
70 DIJAKOV SPREJETIH V SOCIALISTIČNO ZVEZO
Ob letošnji prvomajski proslavi je bilo domala 70 dijakov soboške Gimnazije sprejetih v Socialistično zvezo. To so pred vsem četrtošolci, nekaj pa je tudi osemnajstletnikov iz tretjega razreda. Na gimnaziji pa je bilo že prej nekaj dijakov včlanjenih v SZDL.	-mo-
VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 19. maja Vseskozi nestalno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo močnejše okrog 10. in od 15. do 17. maja. Kratkotrajno izboljšanje vremena pričakujemo okrog 9., 13. in 19. maja.
Dr. V. M.
DVA NAŠA PREDSTAVNIKA NA REPUBLIŠKI REVIJI
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je pred nedavnim priredil v Mariboru tretjo revijo mladinskih pevskih zborov in instrumentalnih skupin.
Na tej reviji sta prvič sodelovala tudi dva ansambla iz Pomurja: ženski pevski zbor soboškega Učiteljišča z dirigentom prof. Vladom Močanom in godalni orkester Glasbene šole iz Murske Sobote pod taktirko Ernesta Nadaja.
Izvajanje obeh naših skupin, ki sta tokrat prvič nastopili v Mariboru, so številni poslušalci nagradili z navdušenim a-
plavzom. Republiška žirija je obe skupini določila tudi za
republiško revijo, ki bo koncem maja v Celju.
Z uspehom obeh mladinskih kulturnih skupin smo lahko zadovoljni in jima čestitamo.
-mo-
FOKOVSKI PIONIRJI ZA TITOV ROJSTNI DAN
Učenci osemletne šole v Fokovcih se že pridno pripravljajo na uprizoritev igre Pravljica o carju in pastirju. Uprizorili jo bodo na rojstni dan svojega največjega vzornika —
tovariša Tita. Pionirji bodo pripravili to prijetno presenečenje svojim staršem in ostalim vaščanom že v dvorani novega vaškega doma, katero bodo prav do tega dne povsem u-
redili.
Vaščane pa hočejo presenetiti tudi mladinci, ki so pod novim vodstvom vse bolj aktivni. Tudi oni bodo uprizorili igro, ki jo že vadijo.
VELIKA POBUDA
Uvodoma je potrebno reči da so ponekod zbori volivcev opravili samo formalnost v zvezi s kandidiranjem, isto na tem mestu tudi to, da so se nekateri politični aktivi slabo pripravili, da niso najprej sami dovolj proučili vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z volitvami, predvsem pa se niso poglobili v spremembe našega volilnega sistema, kar je ponekod zelo otežkočalo celotne priprave. Toda poudariti je potrebno, da so bili taki zbori zelo redki in zato ni nič čudnega. da se pojavljajo težnje in predlogi, da bi se volivci še
sestali in da bi na tem zboru še skupaj s svojimi kandidati razpravljali o tistih vprašanjih za katere menijo, da bi jih morala izvoljena telesa naj prej reševati. Zato so vodstva političnih organizacij po vsem Pomurju že začela pripravljati sklicevanje takih sestankov, ki so tudi iz praktičnih vidikov nujni: volilne enote so namreč obsežne in zato zborom niso mogli prisostvovati vsi kandidati, zlasti poslanski ne. V prihodnjih dneh in vse tja do volitev v občinske skupščine in še dalje do volitev poslancev
torej lahko pričakujemo izredno živahno in v nekem smislu predvsem glede pobud in pred logov še bogatejšo dejavnost Zbori volivcev so pokazali izredno veliko težnjo po čimbolj neposrednem stiku volivcev z njihovim predstavnikom s tem pa tudi težnjo po uveljavljanju svojih mnenj in stališč. Če bi analizirali vse pripombe, ki so jih volivci izrekli glede te povezave, bi lahko zaključili, da so oblike neposrednega vplivanja volivcev na odločanje o važnejših vprašanjih še precej nerazvite in da se bo morala v bodoče zlasti
krepiti med odborniki in volivci. Ob takih težnjah je tudi razumljivo, da so volivci skrb ho pretehtavali, koga bi predlagali za kandidata, in izbirali tiste, ki so  bili že doslej družbeno aktivni in ki so tudi sposobni nekaj presojati, preden glasujejo za en ali drug predlog.
Ni pa mogoče prezreti tudi mnogih koristnih predlogov in pa tudi kritik, ki med drugim opozarjajo na večjo doslednost pri izvajanju raznih ukrepov, predvsem pa na večjo aktiv 
nost pri reševanju raznih vprašanj. Nič čudnega ni, da so volivci močno kritizirali zlasti kmetijske zadruge, za katere ugotavljamo, da res preveč rade iščejo vir dohodkov v odkupu, ne pa v proizvodnji. Nujno da se ob taki orientaciji potem tudi zanemarjajo tisti problemi, ki kmetovalce pri razvijanju proizvodnje najbolj žulijo, a bi jih prav ljudje iz zadrug morali reševati.
Težko bi pa bilo v kratkem zajeti celo vrsto najrazličnejših komunalnih problemov, na katere so volivci opozarjali.
Ob reševanju teh pa je bilo opaziti še nekaj drugega: v nekaterih krajih se še vedno pojavlja neko pričakovanje, da jim bo mnoge teh problemov reševal nekdo z občine, ne pa, da bi sami skupaj s svojimi organizacijami mobilizirali ljudi in potrebna sredstva, da bi te stvari uredili.
Na kratko bi lahko zaključili, da so bili ti zbori volivcev velika in pomembna pobuda za reševanje mnogih vprašanj v bližnji in daljši prihodnosti.	Š. B.
Z ZBOROV VOLIVCEV V SOBOŠKI OBČINI
Pred novo občinsko skupščino mnogo nalog
Čeprav je zakasnitev poljskih del, ki jih kmetovalci opravljajo tudi ob praznikih, ponekod precej močno zadrževala volivce, so kljub temu tudi v soboški občini zbori volivcev že končani. Za vse velja ugotovitev, da so bile razprave o kandidatih zelo živahne, enako pa tudi o ostalih problemih, ki jih bo morala občinska skupščina reševati.
En izmed zelo važnih problemov, o katerem so govorili skoraj v vsaki vasi, je 'bil odnos kmetijskih zadrug do kooperantov in ostalih kmetovalcev. V nekaterih krajih so volivci močno kritizirali nedelavnost zadružnih vodstev predvsem pa strokovnega kadra. Tako na primer v Kraščih, Domanjševcih. Kuštanovcih, Lemerju in drugod. Volivci so ugotavljali, da so se zadruge vse preveč usmerile na odkup, pri tem pa zanemarjajo ne samo proizvodnjo pri kmetovalcih, temveč celo svojo lastno proizvodnjo. Ponekod so dejavnost zadrug primerjali s kmetijskimi gospodarstvi in ugotavljali, da so razlike zelo velike: posamezni
obrati kmetijskih gospodarstev namreč kljub temu, da imajo zaposlenih manj ljudi, dosegajo mnogo večje uspehe kol pa zadružni kolektivi.
Nadalje je bilo mnogo raz prav o vlogi odbornikov in poslancev. Ljudje, ki so izvolje-
ni v razne organe, namreč vse preredko imajo stike z volivci, zaradi tega so tudi slabo seznanjeni z delom teh organov V 'Prosenjakovcih, Pertoči Gederovcih in drugod pa so
bile živahne razprave zlasti o gradnji šol. V nekaterih vaseh je velika pripravljenost za sodelovanje pri gradnji, toda ponekod se te težnje ne ujemajo s perspektivnim razvojem šolstva, ker v vsaki vasi res ni mogoče zgraditi šole in j dati potreben kader.
Tudi v delovnih skupnostih so volivci pred svoje kandidate že postavili nekatere probleme, za katerih reševanje se bodo morali ti zavzeti v nov: občinski skupščini. Zlasti delovni kolektivi trgovskih podjetij v Murski Soboti so ugotavljali, da doslej trgovini ni bila posvečena tolikšna pozornost, kot bi si ta važna gospodarska panoga zaslužila. Zato so predlagali, da naj, nova skupščina čimprej reši vprašanje trgovine in bolj redno zasleduje njeno problematiko Take zahteve so postavili volivci v Potrošniku in Merkurju.
Na vseh zborih volivcev za občinski Zbor so tudi govorili o komunalnih problemih, pred vsem pa o delu krajevnih skupnosti. Pri tem so bili sprejeti tudi konkretni sklepi, kako urediti' nekatere stvari. Najbolj, pereče je vprašanje cest in nadljnje izgradnje cestnega omrežja. To so zlasti tež. nje volivcev iz poledavske doline in pa tudi Goričkega, pred vsem območja bivše petrovske občine, ki ima slabe zveze z Mursko Soboto. Poleg teh pa so v nekaterih vaseh tudi govorili o gradnji vaških domov kot na primer v Bratoncih. Tudi nerazvitost trgovske mreže je za nekatere kraje zelo občutljiva in zato so se ponekod zavzemali za odprtje posloval, nic.	Š. B.
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti v radgonski občini
TRIBUNE POMEMBNIH POBUD IN PREDLOGOV
Zbori volivcev, ki so se začeli v radgonski občini 24. aprila in končali 5. maja, so potrdili splošno prepričanje, da so tokrat občani kandidirali še več neposrednih proizvajalcev, žensk in mladine, kot pri zadnjih volitvah, upoštevajoč pri tem dosedanjo družbeno aktivnost predlaganih kandidatov.
Po končanih zborih volivcev v radgonski občini lahko trdimo, da so občani temeljito proučili dosedanje uspehe in probleme, saj so bile razprave o kandidatih povezane s pogovori o aktualnih nalogah v občini, med katere sodi brez dvoma izpolnjevanje družbenega plana, skrb za normalno rast proizvodnje itd. Hkrati pa so na zborih volivcev nakazali tudi perspektivo nadaljnjemu razvoju občine, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij Na zborih volivcev je bil prikazan dosedanji napredek na raznih področjih. Tako so v radgonski Občini dosegli največje uspehe v zadnjih petih letih na področju industrije, kmetijstva, gradbeništva, šolstva in še na nekaterih drugih področjih. Narodni dohodek na enega prebivalca je bil lani 133.900 dinarjev, povprečni dohodek na enega zaposlenega pa 20.900 dinarjev.
'V razpravah na zborih volivcev, ki jih je bilo v radgonski občini 36 in 24 zborov delovnih skupnosti, so prevladovala vprašanja, ki delovne ljudi najbolj zanimajo, pri čemer velja ugotovitev, da so povsod zavzeto razpravljali o tem, kako rešiti posamezne najbolj pereče probleme. Skoraj na vseh zborih so govorili o drobnih komunalnih problemih, kar priča, da je to vprašanja med zelo perečimi. Nič manj ni bilo razprav o vlogi kmetijske zadruge in družbenih posestev, o odnosih med individualnimi kmetovalci in kmetijskimi organizacijami in o nekaterih socialnih problemih
Kljub težki situaciji zaradi pomanjkanja umetnih gnojil so v radgonski občini že vseeno porabili precej teh gnojil. Tako je na primer KZ G. Radgona samo letos porabila že 550 ton umetnih gnojil. Ta količina umetnih gnojil sicer še ni zadostna, če računamo, da ima KZ v kooperaciji 475 ha pšenice, 112 ha koruze, 109 hektarov krompirja, 40 ha sadovnjakov in 700 ha travnikov, vendar je uspeh kljub temu viden. Naj omenim še to, da ima KZ G. Radgona v kooperaciji 626 glav goveje živine in 1102 prašiča in da so v prvih štirih mesecih letos že prodali 10 ton semenske koruze. Kmetijski kombinat G. Radgona pa je samo v Apaški dolini letos porabil že 197 ton umetnih gnojil, v kooperaciji pa imajo v tem okolišu 80 hektarov koruze, 242 ha travnikov. 41 ha krompirja in 10 ha ovsa. Samo letos je ta kombinat prodal že 30 ton semenskega krompirja itd. Tudi kmetijska mehanizacija se je v zadnjih letih močno razvila. Družbena posestva imajo danes že pet kombajnov, tri pa KZ. Poleg tega ima kmetijski kombinat še 45 traktorjev in KZ 14 traktorjev. Vzporedno s tem se je večalo tudi število kmetijskih strokovnjakov, saj je zdaj v radgonski občini že osem inženirjev agronomije, trije strokovnjaki z višjo agronomsko šolo in 25 kmetijskih tehnikov.
Vse te številke govore, to pa so potrdili tudi zbori volivcev, da se je kmetijstvo v radgonski občini že dokaj dobro razvilo in predstavlja za občino še vedno eno najvažnejših panog proizvodnje, ki je ne kaže zanemarjati tudi v bodoče.
Ko so zbori volivcev razpravljali o vseh teh zadevah, so ostro grajali nedoslednost nekaterih ljudi pri izvajanju predpisov za škropljenje sadnega drevja, v Radencih pa so kritizirali poslovno
enoto KZ, ki s svojimi traktorji orje izven svojega območja. Na več zborih volivcev so razpravljali tudi o nekaterih socialnih problemih. kot na primer v Radgoni, posebno pa še na zborih volivcev v Apaški dolini. Ponekod so grajali ljudi, ki prodajajo svojo delovno silo v sosednji državi (na primer na zboru volivcev v Policah), čeprav je znano, da domačemu gradbenemu podjetju še vedno primanjkuje okrog 200 delavcev.
Občani so na zborih volivcev tudi pokazali zadovoljstvo z dosedanjim gospodarskim razvojem v občini in čutiti je, da gledajo v bodoči, razvoj z večjim pričakovanjem kot pred leti.
Na zborih volivcev so precej razpravljali tudi o sistemu novih volitev, o načelu rotacije in o svojih kandidatih. Razveseljivo pa je to, da so zbori volivcev predlagali v novo občinsko skupščino precej, žena (po dosedanjih podatkih eno četrtino) in da bo v novi skupščini bolj zastopana tudi mladina. Omeniti je tudi to, da so zbori volivcev dobro uspeli povsod' tam, kjer so aktivi za pripravo in izvedbo volitev
skupaj s KO SZDL aktivni in kjer so dosedanji odborniki stalno delali s svojimi volivci
(na primer Jože Čuš v Sovjaku). Kjer pa dosedanji odborniki niso bili aktivni (v Črncih, Stogovcih in na Sp. Ščavnici), niso bili tudi zbori dovolj temeljito pripravljeni.
Na zborih delovnih skupnosti so prevladovala predvsem
(Nadaljevanje na 6. strani)
		  	 
Zbori volivcev v ljutomerski občini uspešno končani
ZAUPANJE SPOSOBNIM IN AKTIVNIM
Zbori volivcev so v ljutomerski občini uspešno končani. Občani so na zborih obširno razpravljali o vseh problemih dosedanjega in nadaljnjega razvoja komune in predlagali tudi vrsto predlogov, ki bodo bodoči občinski skupščini vsekakor v pomoč pri usmerjanju nadaljnjega razvoja in reševanju nalog, ki niso
majhne.
Povsod tam, kjer so politični aktivi krajevnih organizacij SZDL temeljito in pravočasno pristopili k pripravam na zbore volivcev in volitve same, so zbori volivcev uspeli. In rečemo lahko, da je bilo tako razen v enem ali dveh KO SZDL, povsod. Udeležba na sedanjih zborih volivcev na vaseh je bila zadovoljiva, celo večja kot na običajnih zborih, nič drugače pa ni bilo v gospodarskih organizacijah.
Obširne razprave na sestankih političnih aktivov pred zbori volivcev o vseh vprašanjih so imele za posledico, da so volivci na zborih volivcev razen v dveh primerih soglasno sprejeli kandidate, ki jih je predlagala SZDL. Tam. kjer so pa zbori volivcev predlagali sokandidate, pa moramo ugotoviti, da so volivci izbrali pravtako sposobne, aktiv.
ne, napredne in delovne občane.
Posebno pa razveseljuje podatek, ki kaže, da so zbori volivcev med kandidati potrdil, kar dvajset odstotkov ženskih kandidatur in prav toliko je bilo sprejetih tudi kandidatur mladih občanov.
In če sedaj še pobrskamo med vprašanji, ki smo jih največkrat srečali v razpravah lahko ugotovimo, da so voliv-
ci predvsem govorili o potrebi urejevanja cest vseh kategorij, zavzemali so se celo za ustanovitev cestnega podjetja, saj mariborsko ni kos nalogam, ki jih zahteva ureditev cest. Naslednji problem, ki žuli občane v ljutomerski komu ni je regulacija Ščavnice. Volivci' so se zavzemali za hitrejše napredovanje del in bili so mnenja, da 'je potrebno najti sredstva, ki hi to omogočila. Tudi o posledicah lanskoletnih elementarnih nezgodi in letošnje zime je bilo mnogo govora. Škodo, ki jo je utrpelo celotno gospodarstvo v komuni predvsem vinogradništvo in kmetijstvo, ni mogoče popraviti že letos. Zato bo morala Občinska Skupščina sprejeti odlok o znižanju dajatev kmetijskim proizvajalcem in podvzeti še druge ukrepe. Nadalje so volivci razpravljali tudi o gospodarjenju kmetijskih zadrug, o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu, o sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in poudarili, da je predvsem spomladi občutiti pomanjkanje strojnega parka v zadrugah, predvsem traktorjev. Mnogo pa je ‘bilo diskusij o lokalnih problemih in sprejeti so bili predlogi za njihovo reševanje.
Zbori volivcev v delovnih organizacijah so prav tako po. drobno in vsestransko analizirali dosedanji razvoj in opravljeno delo, zadržali so se predvsem pri pokazateljih o doseženi proizvodnji v prvem tromesečju tega leta in sprejeti so bili predlogi, kako najhitreje nadoknaditi zamujeno. Proizvajalci so se na zborih volivcev dotaknili kadrovske problematike, govorili so o izdelavi statutov delovnih organizacij, o dvigu produktivnosti in o investicijah ter še o vrsti drugih vprašanj, ki pa so lastna predvsem posameznim delovnim organizacijam, saj zadevajo njihovo notranjo problematiko.
Ugotoviti maramo, da so tudi zbori volivcev v delovnih organizacijah skoraj vsepovsod (razen v enem primeru) sprejeli in potrdili predloge kandidatur, ki so jih predlagale sindikalne organizacije Vse te Ugotovitve nam torej potrjujejo, da so SZDL. sindikati. mladina in druge subjektivne sile v ljutomerski občini uspešno opravile prvi del zrelostnega izpita, kar tudi potrjujejo uspešno končani zbori volivcev.	-ič
ŽE PRVA ETAPA PREDVOLILNIH PRIPRAV V LENDAVSKI OBČINI
ZRELOSTNI IZPIT ORGANIZACIJ SZDL
S ponedeljkom so zaključili zbore volivcev tudi v lendavski občini za vse zbore občinske, republiške in zvezne skupščine. Včeraj so potek zborov volivcev in vsebinska vprašanja predvolilne kampanje ocenili v občinskem političnem aktivu, danes pa je bil v Lendavi razgovor s kandidati za bodoče poslance republiške in zvezne skupščine. S predvolilno aktivnostjo pa ne bodo prenehali vse do volitev. V štirih ali petih večjih središčih občine nameravajo organizirati predvolilna zborovanja, ki bodo imela predvsem delovno obeležje in bodo potekala v znamenju razgovorov kandidatov z volivci.
Kandidacijska etapa predvolilnih priprav je (bila, kot posebej poudarjajo v Lendavi, pomemben barometer doslejšnje aktivnosti podružničnih in krajevnih vodstev Socialistične zveze. Zato so pomenili' nedavni zbori volivcev tudi zrelostni izpit za organizacije
SZDL na terenu. Uspešno so ta družbeni izpit opravile organizacije SZDL, za katere aktivnost je značilna stalnost in neprestano vključevanje v družbeno dogajanje ožjega okoliša in širše 'družbene skupnosti.
Nad 60. odst. zborov voliv-
cev je bilo v lendavski občini opravljenih ob zakonito določeni sklepčnosti, ne da bi bilo potrebno čakati enojni kandidaturi, meneč, da zasluži njihov dosedanji odbornik popolno zaupanje vseh. Kandidat je bil v tem kraju predlagan v imenu celotnega krajevnega odbora SZDL. V Hotizi, kjer so na zboru razpravljali o številnih krajevnih vprašanjih med' drugim tudi o popravilu mostov, brodili na Muri. in grad. nji gasilskega doma, za katerega že imajo pripravljen gradu beni material in v katerem bo tudi ambulanta za prvo pomoč, so volivci vztrajali pri enojni kandidaturi dosedanjega predsednika ObLO Ivana Horvata, ki naj bi jih v prihodnje zastopal v občinskem zboru, Tudi v Gornji Bistrici, ki šteje 635 volivcev, so se vaščani odločili samo za kandidata Štefana Žižka, za katerega so prepričani, da jih bo ob svoji doslejšnji aktivnosti, kot novinec dobro zastopal. Turniščani pa se ob prvem sklicu niso posebno izkazali. Na zbor jih je prišlo komaj nekaj nad deset. Neugoden vtis pa so popravili pretekli ponedeljek, ko so se zbrali v mnogo večjem številu in tudi živahno razpravljali o doslejšnjem delo
vanju krajevnega odbora. Tako so med drugim ugotovili, da so v pretekli petletni mandatni dobi vložili mnogo dela v komunalne in druge objekte. Mnogo so torej opravili s prostovoljnim delom. Vrednost teh ded cenijo nad štiri milijone dinarjev.
V	delovnih organizacijah pa so opravili zbore volivcev za ustrezne zbore delovnih skupnosti že prej. Udeležba na zborih je bila povprečno od 80 do 90-odstotna. Zbori so v veliki večini tudi vsebinsko dobro uspeli.
V	Mehaniki in Tovarni dežnikov so kandidirali, za občinski zbor delovnih skupnosti 2 mladinki. Zanimivo vprašanje je zastavil vodstvu zbora volivcev nek. vajenec v podjetju Gradbenik: "Zakaj nimam pri svojih osemnajstih letih aktivne volilne pravice v podjetju, na katerega sem kot vajenec in član kolektiva še posebno navezan, medtem ko bom na terenu lahko volil?"
Veliko zanimanja je bilo na zborih volivcev ob razpravi o dosedanjih gospodarskih in drugih dosežkih tudi za perspektivni gospodarski razvoj posameznih območij in občine. Marsikje so načeli volivci tudi že akutno vprašanje odnosov med kmetijsko zadrugo in družbenim gospodarstvom. Mnogo je bilo povedanega še o bodoči vlogi in perspektivnem delovanju krajevnih skupnosti, katere nameravajo v lendavski občini formirati letošnjo jesen S. K.
Radgonsko podjetje ELRAD je začelo v nekaterih s mrtvih kotih" za TV sprejem montirati pretvornike iz lastne proizvodnje. Takšen pretvornik so že monirali na radgonskem gradu, pripravljajo pa montažo TV pretvornika tudi za ljutomersko območje (na vrhu Kamenščaka). kjer doslej domačega televizijskega program a niso mogli sprejemati. Na sliki: Elradove antene novega pretvornika za TV sprejem na strehi radgonskega gradu.
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
2
FERDO MEDL, kandidat za poslanca gospodarskega zbora
Sodelovanje med podjetji mora biti gospodarno
Inž. Ferdo Medi se je rodil 13. novembra 1928 v Mežici, kjer se je po končani nižji gimnaziji tudi zaposlil. Po končani vojni je odšel v srednjo TEHNIČNO šolo v Ljubljani, nato je bil zaposlen v več podjetjih, dokler 1955. leta ni odšel študirat na strojno fakulteto, kjer je tudi 1961. leta diplomiral. Sedaj je zaposlen kot konstruktor v Železarni Ravne.
V času svojega študija je bil izredno aktiven med ljubljanskimi študenti. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK. član univerzitetnega odbora Zveze študentov in namestnik voljenega študentskega člana univerzitetnega sveta. Prav tako tudi sedaj uživa veliko zaupanje svojih delovnih tovarišev, saj je predsednik obratnega delavskega sveta, član občinskega sindikalnega sveta, industrijskega komiteja ZK, ideološke komisije občinskega komiteja ZK ter vodstev raznih družbenih organizacij..
Tovariš Medi, prosim Vas, če bi mi lahko povedali, kako ste se počutili, ko ste sprejemali kandidaturo za poslanca našega območja, to je področja štirih pomurskih občin in občine Lenart?
Na vsak način sem bil izredno presenečen in to iz dveh razlogov: prvič zaradi samega predloga o kandidaturi in drugič, ker sem predlagam na območju severovzhodnega dela našega okraja.
Ker ne živite na območju, kjer ste predlagani, me zanima, na kak način boste imeli stike z volivci?
Naloga poslancev je sicer že z novo ustavo točno določena Konkretno glede na vaše vprašanje mislim, da bo potrebno pogosto kontaktirati s posameznimi občinskimi zbori delovnih skupnosti in delovnimi kolektivi. Le tako bom lahko spoznaval njihove probleme in te tudi posredoval tja, kjer se bodo lahko reševali. Pri tem pa je treba vedeti, da poslanec ni več samo predstavnik nekega področja, temveč mora imeti v vidu koristi celotne skupnosti,
Kandidirate na področju, za katerega pravimo, da je v raz-
voju. Mnoga naša podjetja iščejo razne oblike sodelovanja z večjimi podjetji drugod, zlasti v Mariboru. Zanima me. kaj mislite o dveh oblikah takega sodelovanja in sicer združevanju sorodnih podjetij in kooperaciji med podjetji?
Vprašanje je dvojno. Prvič gre tu za integracijo sorodnih podjetij. Mislim, da je združevanje manjših obratov ali podjetij v večje pozitivno in to zlasti glede sredstev za nadaljnji razvoj manjšega podjetja. Pri tem pa se je treba zavedati tega. da morajo biti ta podjetja vsako za sebe go-
spodarna pred združitvijo in da je združitev za vse stimulativna. V mislih imam predvsem to, da se sredstva steka, jo in so za nadaljnji razvoj izdatnejša.
Glede kooperacije med podjetji sem pa mišljenja, da pride v poštev le takrat, kadar so stroški izdelka v lastnem podjetju večji kot pri kooperantu. Pri tem je vedno potrebno upoštevati tisto, kar nam pokaže ekonomska računica. Pripominjam pa. da je kooperacija še prav posebno potrebna pri tistih podjetjih, ki so v razvoju. ker s tem laže osvajajo svoje proizvode.
FRANČIŠKA VARL, kandidat za poslanca zbora za prosveto in kulturo
Čimprej urediti šolanje učiteljskega kadra
Prof. Frančiška Varl se je rodila 19. novembra 1919 v železničarski družini v Pesnici. Po končanem učiteljišču je pred  vojno poučevala tudi v Prekmurju in sicer v Ivanjcih med okupacijo do 1944. leta pa v Vulariji v Medžimurju. Tega leta se je namreč pridružila hrvaškim partizanskim enotam. Po osvoboditvi pa se je spet vrnila: v Prekmurje. Bila je referent za šolstvo okraja Lendava, kasneje učiteljica in ravnateljica nižje gimnazije v Lendavi. Leta 1948 pa se je posvetila študiju, potem pa se je spet vrnila v šole, bila ravnateljica nižje gimnazije v Mariboru, nato profesorica na ESŠ, od novembra 1961 pa je profesorica na Pedagoški akademiji v Mariboru in predstojnica jezikovne skupine.
Tov. Varlova pa je bila vedno tudi aktivna družbena delavka za kar je prejela odlikovanja in sicer medaljo dela in orden zaslug za narod III stopnje.
Ko smo zvedeli, da so jo na zborih volivcev predlagali za poslanskega kandidata zbora za prosveto in kulturo, jo je obiskal naš sodelavec, kateremu je odgovorila na nekaj vprašan j o šolski problematiki. Pomurje Vam seveda ni neznano, saj ste več let pred in po vojni živeli in delali tam. Rad bi pa vedel, kako ste spre-
jeli predlog pomurskih volivcev?	
V Pomurju sem delala kot prosvetna in politična delavka takoj po osvoboditvi in ga zato tudi dokaj dobro poznam Toda ko sem zvedela za kan-
didaturo, sem bila presenečena. Dobro poznam našo stroko, poznam probleme v šolstvu in kulturi in prav zato se zavedam, da mi bo ta nova funkcija nalagala mnogo dolžnosti in nalog. Poskušala jih bom sicer po svojih močeh izpolnjevati, kajti želela bi opravičiti zaupanje volivcev, seveda, če me bodo izvolili.
V zadnjem času se pojavljajo številne razprave o dopolnilnem izobraževanju odraslih. Nekateri menijo, da je že preveč šol, ki se s tem ukvarjajo. Ker ste tudi Vi delali na tem področju, me zanima, katere probleme ste predvsem opažali? 
Dopolnilno izobraževanje odraslih je pri nas zelo razvito To je pozitivno, kajti na ta način bo čim-več ljudi dobilo višjo in srednjo strokovno izobrazbo. Tako bodo lahko svoje dolžnosti na delovnih mestih kar najbolje izpolnjevali. Pred vsem je koristno to dopolnilno izobraževanje tistim, ki niso imeli prej možnosti šolanja Razvejanost naših šol je primerna. Sem pa mnenja, da je bilo vso to dopolnilno šolanje na mnogih mestih preveč stihijsko. Naša podjetja še namreč nimajo zadovoljivih planov potreb kadrov, zato so se seveda šolali ljudje, ki so imeli osebno interes in niso delali samo v interesu podjetja. Nujno je, da podjetja napravijo načrte potreb kadrov in na ta način potem pošiljajo svoje ljudi v te šole. S tem bodo največ prispevali k izpolnjevanju našega dopolnilnega izobraževanja talko na srednji, višji in visoki stopnji.
Republiški svet za šolstvo je že razpravljal o novem sistemu izobraževanja učiteljskega kadra. Kaj menite o predlogih za spremembo tega sistema?
Republiški svet za šolstvo je res na eni od zadnjih sej razpravljal o novih sistemih razpravljal prosvetnih kadrov V načrtih ima ukinitev učiteljišč kot posebnih šol in šolanje našega prosvetnega kadra najprej v gimnazijah enotnega tipa kjer bi se ta že nekoliko specializirala v pedagoško smer, nato pa bi se na višji stopnji šolali učitelji tako za nižje razrede osnovnih šol. kakor za višje. Vse višje šole bi bile pedagoške akademije, ki bi imele oddelke za razredni pouk in oddelke za predmetni pouk. Takšne oddelke že ima pedagoška akademija v Mariboru. Vendar pa republiški Svet za šolstvo ob tem načrtu še ni sprejel določenih sklepov.
Mnenje je, da bi bilo lahko napraviti točno analizo potreb po prosvetnih kadrih za posamezne vrste šol. predvsem pa hi bilo lahko narediti za osnovne šole, kjer nam močno manjka predmetnih učiteljev za višje razrede teh šol. Nujno bo bilo, čimprej napraviti sklep o spremembah o šolanju in ukinitvi učiteljišč, na pedagoških akademijah pa pripraviti vse. da bi naši učitelji dobili višjo izobrazbo.
Učitelj potrebuje višjo izobrazbo zlasti sedaj, ko pridobiva več naših državljanov srednjo šolsko izobrazbo. Na drugi strani pa sem mnenja da bo treba mnogo bolj izbirati mladino, ki bo prešla v vrste prosvetnih delavcev. Danes je vpisovanje na učiteljišča, dokaj stihijsko kajti la malo mladine se odloča za to šolo. Verjetno so tukaj predvsem objektivni -razlogi, nekaj pa je tudi subjektivnih in ti nam povzročajo tudi kasneje v šolah precej težav. 
NIKO JESENOVEC, kandidat za poslanca socialno-zdravstvenega zbora
Osnovno: otroško varstvo
Mag. ph. Niko Jesenovec se je rodil 1. decembra 1928 v revni železničarski družini v Puštalu pri Škofji Loki. V družini je bilo 8 otrok, ki pa niso imeli lahkega življenja, ker je oče zgodaj umrl. Že predi vojno je začel obiskovati gimnazijo, toda za časa okupacije je šolanje prekinil, ker je že 1943. leta začel sodelovati s partizani, kjer sta že bila tudi dva njegova brata. Čeprav še zelo mlad, se je 1945. leta aktivno vključil v NOV in bil tudi sekretar SKOJ v svoji četi. Jeseni tega leta pa je spet nadaljeval s šolanjem in 1952 leta diplomiral na medicinsko farmacevstki fakulteti v Zagrebu. Nato je bil tri leta profesor Višje šole za fiziološko kemijo v Ljubljani, sedaj pa je šef centralnega laboratorija Splošne bolnice v Mariboru in honorarni profesor na Višji stomatološki šoli v Mariboru Poleg tega pa je ves čas tudi aktiven politični delavec: bil je večkrat sekretar organizacij ZK. predsedniki občinskega sin dihalnega sveta Maribor-Tabor, član republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev in član Sveta za zdravstvo LRS.
Naš novinar ga je našel v laboratoriju, kjer je vedno mnogo dela toda kljub temu, že sicer ob koncu delovnega časa, je našel toliko možnosti, da mu je odgovoril na vprašanja.
Tovariš Jesenovec, v zadnjih
lotih je naša družba dala ogromna sredstva za razvoj zdrav-
stvene službe. Rad bi pa vedel, v čem se je ta skrb za zdravje najbolj odrazila ?
V zadnjih nekaj letih se je v našem okraju občutno povečalo število zdravstvenih usta nov, saj je bilo na novo odprtih 17 zdravstvenih postaj, in zdravstvenih domov. S tem se je zdravstvena služba občutno približala zavarovancem. V 4 letih se je v našem okraju na novo zaposlilo preko 50 zdravnikov, 7 farmacevtov in približno 80 ostalih zdravstvenih delavcev. V stacionarnih
zdravstvenih ustanovah, to je v bolnišnicah se je bolniški fond povečal ,za okoli, 150 novih postelj.
Rezultat tako povečane zdravstvene mreže in kvalitete zdravstvene službe je večja
življenjska doba občanov našega okraja, ki se je od leta 1948, ko je bila pri moških 58 in pri ženskah 64 let, povečala na 66 let v letu 1960 pri moških in pri ženskah na 71 let
V kakšni smeri se bo po Vašem mnenju morala razvijati zdravstvena služba v Pomurju?
Potrebno bo okrepiti zdravstveno službo v centru Pomurja. to je v Murski Soboti. Potrebno pa bo tudi zdravstveno službo še bolj približati občanom Pomurja, ki ne živijo v bližini Murske Sobote. Mislim pa, da je osnovna naloga zdravstvene službe v Pomurju okrepiti otroško zdravstveno varstvo, saj je umrljivost dojenčkov v Pomurju še vedno večja kot v ostalih predelih našega okraja.
Med zavarovanci je mnogo negodovanj zaradi tega, ker nimajo neposrednega dostopa do specialista. Kaj menite Vi o prosti izbiri zdravnika?
Zakon o zdravstvenem varstvu daje zavarovancem pravico proste izbire zdravnika. Mislim pa, da se te pravica naši občani premalo zavedajo ker drugače se ne bi moglo dogoditi, da nekateri organi skušajo to pravico omejevati na ta način, da mora ponekod zavarovanec mimo raznih čakalnic, predno lahko pride do zdravnika, katerega si želi Mnenja sem, da naši ljudje že dobro poznajo ožje specializacije zdravnikov in si bo vsak do izbral tistega, za katerega misli, da mu ho ob določeni bolezni lahko najbolj pomagal
Naši dopisniki o zborih volivcev:
Cestar Jože Novak --
KANDIDAT ZA OBČINSKI ZBOR V SELU-FOKOVCIH
Na zboru volivcev Sela-Fokovec so živahno razpravljali o kandidatih za bližnje volitve. Odločili so se, da jih bo v občinskem zboru bodoče občinske skupščine zastopal cestar Jože Novak, katerega doslejšnjo aktivnost dobro poznajo vsi prebivalci tega okoliša. Tovariš Novak je tudi odlikovan z Redom za narod III. stopnje. Zanj so navzoči volivci glasovali stoodstotno.
V gospodarski zbor občinske skupščine so volivci Sela-Fo-
kovec soglasno kandidirali kmetijskega tehnika Jožeta Horvata iz Prosenjakovec. v republiški zbor Štefana Antatiča, v zvezni zbor Ivana Rosa. v gospodarski zbor zvezne skupščine Ferda Medla, v organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine Vlada Zupančiča, v republiški gospodarski Zbor Štefana Karbo in v organizacijsko-politični zbor republiške skupščine predsednika ObLO Janeza Lanjščaka.
-e-r-
NA ZBORU VOLIVCEV V STARINOVI VASI:
Veliko zanimanje tudi za aktualna obč. vprašanja
Nedavni zbor volivcev v Starinovi vasi je potekal ob velikem zanimanju zbranih občanov — ne le za kandidate, marveč tudi za aktualna gospodarska in družbena vprašanja ljutomerske občine. Na zboru je bilo podanih tudi nekaj predlogov in kritičnih pripomb.
Dokajšnja pridobitev za ves križevski okoliš je novo zgrajena , opekarna v Lukovcih. Volivci so z veseljem sprejeli vest, da ho sodobno šolsko poslopje v Križevcih dograjeno do 15 avgusta. V Križevcih je tudi pomanjkanje zdravstvenih delavcev dokaj pereče vprašanje. Kaže pa, da ga bodo kmalu ugodno rešili. Za razvoj gospodarstva in še zlasti turizma je pomembna gradnja ceste Ljutomer—Križevci, ki jo bodo asfaltirali do letošnje jeseni, prihodnje leto Pa bo prišel na vrsto še podaljšek te ceste do Radenec. Volivci so tudi povprašali, zakaj so odpustili cestarje na nekaterih cestah. In dobili so odgovor: zaradi tega, ker je pomanjkanje denarnih sredstev občutno zaradi lanske to-
če. Občinski proračun je zategadelj zelo prizadet, saj so porabili že vsa rezervna sredstva. Zavzeli so se za tak odpiralni čas v trgovinah, ki bo ustrezal, tudi kmečkemu prebivalstvu.
In besede so stekle še o kandidatih. Za »odbornika bodočega občinskega zbora za kraje Staranova vas — Bunčani — Dobrova so predlagali Jožka Slaviča iz Staranove  vasi za republiški zbor predsednika ObLO Toneta Trudna in za zvezni zbor Ivana Rosa.
Volivci so tokrat zapuščali svoj, Zbor prepričani, da so dobro izbrali — može, ki so že doslej uspešno zastopali težnje našega ljudstva v raznih organih ljudske oblasti.
 P. M.
VOLIVCI V RADGONSKEM OKOLIŠU :
TEKMOVALI BODO
Zbore volivcev so zaključile tudi delovne organizacije Marles in Slatinsko podjetje v Boračevi gostinci uslužbenci, slatinski obrat in delavci Gradisa v Radencih, komunala in slatinski obrat v Petanjcih. Za kandidate so izbrali Jolanko Kranjc, mladinca Karla Cizlja in delavca Marlesa Alojza Frasa.
Na vseh zborih so sklenili, da bodo volitve že v prvih jutranjih urah zaključili stoodstotno. Volivci v Petanjcih. Radencih in Boračevi so si napovedali medsebojno tekmovanje.
Zbore volivcev so v vseh 61 volilnih enotah radgonske občine zaključili v nedeljo. Vsi zbori volivcev so bili dobro obiskani.	Ika
Večje razumevanje za arondacijo zemljišč
Kooperanti si želijo tesnejše sodelovanje z zadrugo, katera naj bi jim bolj redno izdobavljala umetna gnojila, semena itd. Tudi s traktorskimi uslugami niso povsem zadovoljni. V prihodnje bodo morali rediti več bekonov. Sicer pa se je število v ljutomerskem okolišu znatno povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti.
Teh nekaj ugotovitev posredujemo z zbora občanov v Ljutomeru, ki je 'bil namenjen
predvsem kmetovalcem. Zbor pa je bil slabo obiskan.
Na zboru so dobili občani zagotovila, da bo zadruga skušala odpraviti nepravilnosti v odnosu do svojih sodelavcev. Sicer pa bodo morali tudi kooperanti z večjim razumevanjem sprejemati ukrepe svoje zadruge — med drugim tudi arondacijo zemljišč, katero ima zadruga v načrtu, in še vrsto drugih ukrepov, katere si kmetovalci često še vedno tolmačijo dokaj enostransko.
Predvsem o regulaciji Ščavnice
Na zboru občanov v Cezanjevcih so največ razpravljali o regulaciji Ščavnice. Regulacijska dela so nujno potrebna in tudi odločilna zlasti za ta okoliš, kateremu pogosto preti nevarnost poplav na zasejanih zemljiščih. Prav tako so govo-
rili tudi o gradnji stanovanjskega bloka za učitelje.
Na dobro obiskanem zboru so sprejeli tudi predloge za kandidaturo Toneta Trudna v republiški in Ivana Rosa v zvezni zbor ljudske skupščine mm
Volili bodo že ob šestili zjutraj
Člani kolektivov žagarskih in mlinskih obratov ter zasebni obrtniki z območja krajevnih uradov Bodonci. Grad in Kuzma so se preteklo nedeljo zbrali na zboru volivcev delovnih skupnosti pri Gradu.
Po živahni razpravi o novem obrtniškem zakonu in bodočih perspektivah obrti v soboški občini so soglasno sprejeli predlagane kandidature za ustrezne zbore delovnih skupnosti S -posebnim zadovoljstvom so sprejeli kandidaturo direktorja Proizvodnje kremenčevega peska iz Puconec Štefana Filipiča za zbor delovnih skupno-
sti bodoče občinske skupščine in ga toplo pozdravili v svoji sredini. Na zboru so se tudi dogovorili, da bodo tekmovali z ostalima voliščema v tej volilni enoti — v času opravljenega glasovanja in udeležbi Sklenili so namreč, da bodo 24. maja opravili svojo volilno dolžnost že ob šestih zjutraj
ŠULINCI
Tudi v tej vasi si želijo v kratkem nabaviti televizijski sprejemnik. Gasilci so dobili nove uniforme, razvili pa so tudi prapor svojega društva.
-oz-
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
3
Majhno kulturno središče
V Gančanih je kulturno življenje zelo razgibano
Medtem ko toliko razpravljamo o kulturnem mrtvilu, o neprizadevnosti za kulturno življenje, o tem, da so televizija in druga sredstva osvojila sodobnega človeka tako, da se mu niti več ne ljubi kulturno delovanje, pa v mnogih vaseh ta bolezen sodobnega časa še ni načela zdravih kulturnih korenin. En izmed takih primerov je vas Gančani.
Po pravici lahko govorimo, da so se Gančani spremenili v sicer majhen, toda lep in živahen kulturni center, kakršnega bi težko našli. V redkokateri vasi so imeli v tej. sezoni toliko dramskih, zabavnih in drugih prireditev kot v Gančanih. Hvaležno občinstvo, ki ob vsaki prireditvi do zadnjega kotička, napolni sicer ne veliko dvorano, je privabilo na svoj oder številne dramske skupine iz sosednjih vasi. Tako so v tej zimi gostovali na tem odru igralci iz Bratonec, Lipovec. Črenšovec, Renkovec in Ivanjec. Poleg tega pa so tudi domači igralci pripravili dve prireditvi; skupno torej sedem. Tako je približno vsako drugo nedeljo bila kaka prireditev. Dodati pa je še potrebno, da tudi noben praznik ni minil, da se ga ne bi spomnili. Proslava Prešernovega dne je že tradicija.
Za tako razgibano kulturno življenje skrbi kulturno prosvetno društvo Dolinec, v okviru katerega je bil lani ustanovljen klub s petimi sekcijami: dramsko, pevsko, recitac,ijsko, folklorno in šport-
no. Društvo sedaj razpolaga tudi s primernimi prostori, ki jih. je dobilo v novem vaškem domu. Tu je urejen tudi klub, sedaj pa skušajo z akcijo nabrati toliko sredstev, da bi kupili tudi televizijski aparat. Poleg tega pa imajo še druge načrte, da bi se kulturno življenje še bolj popestrilo in da bi vaščani, ki delajo v raznih podjetjih, v prostem času našli tudi dovolj razvedrila.
Med glavnimi nosilci in organizatorji tega življenja je potrebno najprej omeniti učiteljico Milico Šadl, ki že vrsto let zbira mlade igralce in delavoljne mladince ter jih uči in pripravlja za nastope. V Gančanih poudarjajo, da so ti
uspehi pravzaprav predvsem plodovi njenega prizadevanja, ki je našlo med mladino veliko razumevanja in pripravljenosti. Poleg nje pa je zelo aktiven naš znani nogometaš Brane Maučec, ki je v letošnji zimi zrežiral dve prireditvi, vodi pa tudi folklorno sekcijo.
V Gančanih pa tudi pravijo, da jim ni težko pripraviti program za prireditev, še posebej za zabavno ne. V vasi je namreč mnogo muzikantov in več kompletnih godb, ki tudi red-
no igrajo v gostinskih lokalih in ob raznih veselih priložnostih, radii pa se pojavljajo tudi na domačem odru.
Sedaj, ko se bo začelo na poljih zopet delo, bo sicer to življenje za nekaj časa zamrlo, čeprav ne popolnoma, toda v novi sezoni bo verjetno z ozirom na že storjeno še bolj pestro in bogato.
nc
Pred pionirskim festivalom v Radgoni
Pionirji občine Gornja Radgona se pripravljajo na pevsko-glasbeni festival, ki bo 19. maja. Ta pevsko-glasbena revija je že deveta po vrsti in privabi v Radgono vedno več mladih pevcev.
Tudi tokrat bodo prišli pio-
nirski zbori od Negove in Vidma, iz Stogovec, Apač in Radenec, morda tudi mladi pevci iz Ščavnice, vsekakor pa tudi mladinski zbor s Kapele in dva zbora iz Radgone. Tem zborom se bo pridružil tudi zborček cicibanov iz vrtca z Janševega vrha, katerega bo-
do pozdravili Radgončani še bolj prisrčno.
Prireditelj — to je občinska zveza Svobod — računa, da se bo razvrstilo na odru najmanj petsto pevcev in tako bodo mladi pevci najlepše počastili Teden mladosti. Pri pevski reviji bodo sodelovali še učenci radgonske glasbene šole in godba na pihala, kar 'bo dalo nastopu pionirskih zborov še posebno svečano obeležje.
MG
2000 ljudi ob Ribičevem mlinu
O proslavi pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih v spomin na zgodovinske dogodke iz narodno-osvobodilnega boja smo v zadnji številki našega lista že poročali. Zdaj dodajamo le še to: letošnja proslava je še prav posebno dobro uspela, saj se je zbralo na njej nad 2 tisoč ljudi iz Cezanjevec in okolice.
Svečanosti se je udeležil tudi eden prvoborcev Prlekije Rado Pušenjak, katerega vidimo na sliki, ko obuja z udeleženci — mladinci in pionirji — spomine na težke, a slavne dni boja našega ljudstva za svobodo in lepšo domovino. (Foto; S. Feuš)
Pri radenski šoli gradijo novo telovadnico, ki bo ena najsodobnejših telovadnic v Pomurju. Kolektiv Gradbenega podjetja Radgona se je s pospeškom zagrizel v delo, saj so do Praznika dela — 1. maja — spravili poslopje do podstrehe. (Foto: I. Kovič)
Praznovali smo naš praznik
Spet smo se poslovili od prvomajskih praznikov, zadovoljni z uspehi, ki smo jih dosegli v našem delu in življenju. Ostali so nam spomini, prijetni in lepi, na proslave, kresovanja, ognjemete, povorke, športna tekmovanja in vesele zabave, ki so nam olepšali naš praznik, praznik vseh delovnih ljudi. Spet smo se prepustili delovnemu zanosu na naših delovnih mestih v tovarni, podjetju, na polju, v šoli ali drugje. Spočiti in zadovoljni nadaljujemo delo, da di bili prihodnje leto še bolj veseli in ponosni, ko bomo praznovali prvi maj, da bi bil praznik dela še veličastnejši vsem nam v letu 1964.
Zabeležimo nekaj vtisov s prvomajskih proslav v pomurskih komunah.
Prešerni zvoki koračnic, ki jih je igrala godba na pihal v Murski Soboti, pisana množica pionirjev iz soboških osemletk, ki so 30. aprila napolnili soboške ulice in s transparenti, lampiončki in balon-
čki, so pritegnile na ceste in pločnike občane Sobote že v zgodnjih popoldanskih urah. Veter se je vztrajno poigraval z množico zastav po mestu, ko so mladi harmonikarji Glasbene šole, pevke z učiteljišča, tamburaši iz ESŠ in godba na pihala na Trgu zmage izvajali pester kulturni program. Po govoru predsednika ObSS Stefana Šabjana je množici obstal pogled nad strehami trinadstropnih zgradb, tam, kjer so se prepletali trakovi zeleno, rdeče, modro, vijoličasto se svetlečih trakov raketnih nabojev. Potem smo v svetlobi bakel krenili proti kresišču in navsezadnje smo se porazgubili po številnih gostinskih lokalih in zalili svoj praznik, svoje veselje.
Prav tako bučne in vesele so bile na predvečer prvega maja ljutomerske, gornjeradgonske in lendavske ulice. Povsod zastave in cvetje, lampioni in balončki v siju plamena bakel in kresov. Na zborovanjih so govorili govorniki o poslanstvu 1. maja — praznika dela v mednarodnem delavskem gibanju, o uspehih, ki smo jih dosegli in nalogah, ki nas še čakajo. Povsod, v vseh krajih in vaseh smo zanetili prvomajske kresove, prisluhnili pesmi in zvokom, besedam o našem delu, o nas samih. V gospodarskih organizacijah smo priredili proslave že pred prvim majem, prav tako pa tudi drugod zato, da smo lahko v prazničnem dnevu pohiteli z avtobusi, avtomobili in kolesi v prirodo na Kapelo, k Negovskemu jezeru, k Bukovniškemu jezeru, na Jeruzalem, v Slatino Radence, ali pa smo se napotili kar peš po vijugastih poteh med polji in gozdovi, kjer smo si našli počitka in prijetnega razpoloženja. In prav vsi smo praznovali, vsi smo se v teh dneh ortrgali od strojev, traktorjev, od knjig in zvezkov, zbežali smo za nekaj časa — za dva dni, daleč od vsakdanjih skrbi, da bi lahko lepše in bolj sproščeno praznovali.
In potem smo se srečavali na izletniških točkah, v kavarnah in gostilnah, na domu in na potovanju v vlaku ali v avtobusu, srečavali smo se na cesti in v parku in
z obrazov nam je žarelo zadovoljstvo, da lahko svobodno praznujemo svoj praznik.
Po enem tednu, ki nas loči od prazničnih dni, pa so nam ostali samo še prijetni spomini. Seveda, če izvzamemo gnečo v vlaku ali v avtobusu, v gostinskih lokalih in v trgovinah dan ali dva pred prvim majem, ko smo vsi hiteli pripravljat praznovanje in ko smo praznovali. Pozabimo sedaj na te male neprijetnosti, storimo vse, da nas bo prihodnje leto še večja množica na ulicah, na potovanjih in zabaviščih, da bomo imeli še več mesta in da bo prihodnji Praznik dela še lepši.
30. številka "0bčana"
Na uvodnem mestu prinaša »OBČAN« v tej številki razgovore z nekaterimi kandidati za poslance. Pod skupnim naslovom. Vprašanja, ki zanimajo občane pred volitvami sledi prikaz uspehov stanovanjske graditve, nanizani pa so tudi podatki o dosežkih na drugih področjih dejavnosti. Kržišnik in Brekič obravnavata v daljšem sestavku problematiko obrti v občini Ljubi jama-Center. Zanimivi zapiski inž. Marijana Prezlja s svetovnega kongresa urbanistov v Parizu se v tej številki nadaljujejo. Stefan Kuhar podaja pregled dosežkov in perspektiv kmetijske proizvodnje v Pomurju. Sledita članka Nekatere pomanjkljivosti v osnutkih občinskih statutov ter Statuti in izobraževanje, pod naslovom Mladina naj se uči za življenje pa so nanizane nekatere najznačilnejše misli o problemih tehničnega pouka v naših šolah. Izpod peresa dr. Ivana Pavšiča je prispevek Kako naj začasno rešimo pomanjkanje porodniški postelj, Stanko Plut piše o odnosih med pacienti in zdravstveno službo, dr. Danilo Dougan pa o razsvetljavi v naših mestih in turističnih krajih. Pregled zakonov FLRJ 1958—1963 se nadaljuje tudi v tej številki. Razen naštetih prinaša »Občan« še nekaj drugih sestavkov, tako tudi stalno rubriko Iz življenja komun pri nas in v drugih republikah.
1. junija -I. maturantski ples Pomurja
Letošnji maturanti soboške Gimnazije so že sestavili pripravljalni odbor, katerega naloga bo, da pripravi vse potrebno za I. maturantski ples, ki naj bi bil 1. junija v Zdravilišču Slatina Radenci. Vodstvo organizacije tega plesa, ki naj bi tudi pri nas postal tako tradicionalen, kot je že drugod v Sloveniji, je prevzel priznani plesni mojster Ludvik Simončič iz Maribora.
V prvem delu te prireditve bo plesna revija, na kateri bodo sodelovali vrhunski plesni pari, v drugem delu pa bodo nastopili maturanti s skupinskimi plesi: četvorko, polonezo itd.
Za prireditev je veliko zanimanje v pomurski javnosti. S čistim izkupičkom te prireditve želijo maturanti pripraviti poučno potovanje po Jugoslaviji. Zato se obračajo s prošnjami za podporo tudi na  gospodarske organizacije. Pri nekaterih pomurskih podjetjih je njihova pobuda že ugodno sprejeta.	-vm-
NA KAMENSCAKU
BODO GRADILI
VAŠKI DOM
Na Kamanščaku pri Ljutomeru že imajo pripravljenega precej materiala za gradnjo gasilskega doma, ki bo služil hkrati vsem vaškim potrebam tudi za veselične prireditve saj doslej v tem kraju niso imeli ustreznih prostorov niti za zabave. Dom bodo pričeli graditi te dni s prostovoljnim delom. Menijo, da ga bodo dogradili že do jeseni.
LETOS V RADENSKEM ZDRAVILIŠČU:
PESTER PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV
V Zdravilišču Slatina Radenci smo izvedeli, da se obeta v tem največjem turističnem središču Pomurja letos tudi več kakovostnih športnih prireditev, ki bodo vabljive za domače in inozemske turiste.
Tako se bodo v Radencih mudili člani jugoslovanske mladinske namiznoteniške reprezentance na 14-dnevnem treningu. V olimpijskem bazenu bo tekmovanje vaterpolistov — članov za prvenstvo Slovenije, slovenska športna prireditev s skoki v vodo in kakovostna plavalna prireditev s predvideno udeležbo plavalcev ljubljanske Ilirije in drugih klubov. V košarki se bodo tukaj pomerile mladinke za naslov republiškega
prvaka. V odbojki se bosta srečali v Radencih reprezentanci Ljubljane in Maribora.
Za prvomajske praznike je bilo predvideno tudi namiznoteniško srečanje med reprezentancama Indije in Jugoslavije. Dvoboj, ki je vzbudil med ljubitelji tega športa veliko zanimanje, pa je po ustreznem sporočilu višjih športnih forumov odpadel, čeprav so se v Radencih nanj pripravljali z vso vnemo.
Posebna draž za pomurske klupa bo letos prav gotovo turnir za pokal Radenec v košarki, namiznem tenisu, odbojki in rokometu. To bo odprto tekmovanje za prvenstvo, katero naj bi postalo tradicionalno. Prireditelj bo pripravil za zmagovalce v posamez-
nih športih okusno izdelane simbolične prehodne pokale.
-sk
»POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO« V RAKIČANU
V sredo so dijaki Kmetijske srednje šole v Rakičanu uprizorili komedijo »Poročil se bom s svojo ženo«. Dijaki so komedijo dobro naštudirali, le žal, da je prekinitev električnega toka neprijetno vplivala na prireditev. Uspešno pa so se s komedijo v petek predstavili tudi kolektivu bolnišnice, pripravljajo pa se na gostovanja v več vaseh. -nc
VESELO POPOLDNE
IN ..NESREČNA PRINCESA” V BOGOJINI
Pred dnevi so se občinstvu v Bogojini predstavili učenci domače osnovne šole z Veselim popoldnevom. Uprizorili so tu-
di pravljično enodejanko Nesrečna princesa. Ob lepem vremenu se je v prosvetni dvorani zbralo precej ljudi, ki so želeli videti na odru najmlajše igralce. V bližnji prihodnosti se nameravajo domači' pionirji spet predstaviti z igro Martin Krpan II.
Z izkupičkom, ki si ga bodo pridobili s temi prireditvami in pogozdovanjem, nameravajo bogojinski pionirji ob koncu šolskega leta prirediti izlet in si nabaviti šolski televizor.
DVE JURČIČEVI IGRI
NA FILOVSKEM ODRU
Dramska skupina PGD iz Bakovec je pred nedavnim gostovala v Filovcih z igro Domen. V nabito polni dvorani je bilo dobro razpoloženje, saj so se gostje lepo predstavili.
Pred nedavnim so v Filovcih gostovali tudi Ivančani z igro Deseti brat.
Tako sta bili v enem mesecu kar dve Jurčičevi igri na filovskem odru. Domačini si želijo še več takih predstav.
VESELI GORENJSKI FANTJE V PREKMURJU
Kulturno življenje v Bogojini je resnično zaživelo. Tako so pred nedavnim gostovali v tem kraju igralci iz Kroga z igro »Vrnil se je«, pred tem pa so nastopili tudi domačini z igro »Zamotana snubitev«. Filovska mladina je gostovala tu kaj z »Veselim večerom«, v nedeljo pa so se predstavili občinstvu še učenci osnovne šole z »Veselim popoldnevom
Na dan Prvega maja pa so v Bogojini gostovali tudi Veseli gorenjski fantje. V nabito polni dvorani so poslušalci z veliko pozornostjo sledili programu gostov. Program je obsegal valčke, polke in humor.
Gorenjski fantje so tega dne gostovali še v Dobrovniku. Beltincih. Bogojini in na Tišini Povsod je bil obisk njihovih prireditev zadovoljiv. -ca-
ŠTAFETA MLADOSTI
V dneh 16. in 17. maja bo v Pomurje prispela zvezna Štafeta mladosti. V Žerovincih jo 'bodo sprejeli mladinci in mladinke ljutomerske občne in jo ponesli skozi Ljutomer proti Radencem. Nosilci štafetne palice iz Gornje Radgone jo bodo prinesli v občinsko središče 16. maja ob 16.55 uri in po desetminutnem postanku jo ‘bodo kolesarji odpeljali nazaj proti Slatini Radencem in jo predali 'nosilcem murskosoboške občine na mostu čez Muro v Petanjcih. Mladinke in mladinci, pionirji in pionirke ter člani različnih drugih organizacij in društev bodo prispeli z zvezno štafetno palico v Mursko Soboto istega dne zvečer ob 18.25 uri. Zvezna štafetna palica bo nadaljevala pot naslednji dan zjutraj iz Murske Sobote, od tu naprej Pa jo bodo vozili kolesarji in motoristi vse do Lendave. V Lendavi bodo sprejeli zvezne štafeto 17. maja ob 7.40 in po desetminutnem postanku jo bodo nosilci ponesli proti Murskemu Središču, kjer jo bodo predali nosilcem zvezne štafetne palice Socialistične republike Hrvatske.
Občinski odbori za proslave Tedna mladosti pa so poleg zvezne štafetne proge organizirali še nad dvajset občinskih in še več manjših lokalnih prog. Tako bodo v dneh 16. in 17. maja po vsem Pomurju po vezane vse vasi, pomembnejši krajevni centri, z mrežo šta-
fetnih prog. Po predvidevanjih bo v letošnji Štafeti mladosti sodelovalo nad sedem tisoč pionirjev, mladine, gasilcev, članov športnih in drugih organi-zacij iz vsega Pomurja.
Odbori za proslavo Tedna mladosti in občinska mladinska vodstva pa že pripravljajo obširne in pestre kulturne programe, športna tekmovanja in srečanja, izlete, obiske itd Želja nas vseh je, da naj letošnje nosilce štafetnih palic v Pomurju povsod spremlja mladostna razigranost, veselje in smeh, športna tekmovanja kulturne prireditve in povečana vsestranska dejavnost mla-
dih v njihovih organizacijah Tako bomo najlepše proslavili praznik mladih in povedali vsem občanom naše socialistične domovine, da nam je lepe doma, da hočemo in bodo vzdr-
žali pred nalogami, ki nas čakajo jutri, pojutrišnjem, vse večje in bolj zahtevne. In s takšnimi mislimi bomo spremljali štafetno palico na poti proti Beogradu, kjer bo na Dan mladosti 25. maj naš največji učitelj, tovariš Tito. sprejemal naše čestitke in naše želje ob svojem 71. rojstnem dnevu.
Povsod tam, kjer se bode
srečale Občinske in lokalne štafetne proge in kjer se bo zvezna štafetna pot »zaustavila« samo nekaj minut, bodo 16. in 17. maja svečanosti, na katerih 'bodo sodelovali pionir-
ji in mladinci, godbeniki, recitatorji in pevski zbori. Posebno bogata in pestra pa bo proslava ob predaj« zvezne štafetne palice v Murskem Središču, kjer bodo nastopili mladinci in mladinke občine Lendava in občine Čakovec z izbranim kulturnim in športnim programom.
-jč
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
4
ORKESTER HARMONIK
med gugalnicami in peskovniki
Bilo je to v soboto pred koncem aprila. Pomladansko sonce je že zgodaj dopoldne grelo peskovnik, gugalnico in druge rekvizite na igrišču otroškega vrtca v Murski Soboti. Včasih, ko so se odprla vrata zgradbe otroškega vrtca, je bilo slišati prijeten toda neubran zvok harmonik.
Radovednost (poklicna!) me je pripeljala v pisarno uprave vrtca.
Se preden sem utegnil vprašati, kdo, kaj in zakaj igra harmoniko, sem dobil odgovor.
Pedagoški zavod v Murski Soboti organizira že četrti seminar za glasbeno vzgojo vzgojnega osebja v predšolskih ustanovah. In ta, ki ga imamo v teh dneh, je četrti. Vodi pa ga skladatelj RTV Ljubljana Janez Kuhar.
V času, ko sem poslušal vse o seminarju in o glasbeni vzgoji otrok v predšolskih ustanovah, pohvalne besede, ki so bile namenjene vzgojiteljicam, Janezu Kuharju in Pedagoškemu zavodu, ki vsi imajo zasluge, da je prejšnji in bo tudi sedanji seminar uspel, sem »komponiral« vprašanje, ki ga bom postavil Janezu Kuharju o njegovem delu.
In spet sem zakasnil. Janez Kuhar je bil kar nenadoma na sedežu nasproti mene in pripovedoval:
»Pogrešamo primernih pesmic, pravtako pa tudi glasbe za predšolske otroke. To je tudi vzrok, da sva z Janezom Bitencom pred leti začela pisati pesmice in glasbo za otroke. Motive jemljeva iz živalskega sveta, ki je otrokom najbližji, same pesmice pa so tako preproste, da se jih otroci hitro nauče in zapomnijo. Doslej sva že izdala več pesmaric in pohvaliti se moram, da imava kar mnogo uspeha. Najprej naučim vzgojitelje, ti pa pridobljeno znanje prenašajo na otroke. Učim po stopnjasti metodi in zato v dveh ali treh dneh naučim seminariste kar dvajset pesmic. Seveda si vsi prizadevajo. da seminar uspe.
Pesmice se učimo zaigrati na harmoniki z dvema oktavama in 12 basi, ki jih je nalašč za predšolske ustanove izdelala tovarna glasbil »Melodija« Mengeš.. Ta instrument je zelo priročen in preprost in vsak se lahko nauči igrati nanj. Pa še to. Glasba pomaga otroku posredovati lepo besedo,
razvija njegovo ritmiko, vzbudi
sproščenost in dobro voljo, otroka plemeniti in ga zbližuje z varstveno ustanovo.«
In potem sem vsepovprek poslušal pohvale na račun seminarja iz ust vzgojiteljic, ki so bile na seminarju. Kar verjeti nisem hotel. Toda kaj kmalu sem se prepričal o resničnosti teh izjav.
Janez Kuhar je vzel v roke majhno rdečo harmoniko in vse prisotne vzgojiteljice prav tako. nikar se ne čudite, če povem, da je bilo tako v dvorani kar 44 velikih harmonikarjev in orav toli-
ko majhnih harmonik. Harmonike so kupile ustanove za predšolsko vzgojo v celem Pomurju in nekatere vzgojiteljice tudi same. Tovarna glasbil »Melodija« je harmonike prodala po lastni ceni, izdelane pa so po strokovnih nasvetih Janeza Kuharja. »Pozor, pripravite se!« in že je zadonela pesem o petelinu in še o drugih živalih. Orkester je napravil še tu pa tam kakšno napako in Janez Kuhar je takoj opozoril nanjo.
Verjetno so me hoteli prepričati o pomenu pesmi in glasbe v delu v varstvenih ustanovah in cel orkester je krenil na dvorišče. Kakor pisan sprevod se je vil 44-članski orkester po dvorišču in otroški živ-žav v peskovnikih je utihnil. Priključil se je koloni harmonikašev, zapeli so koračnico in zaplesali ples — kolo kar po celem dvorišču.
Bil sem že na ulici in še vedno me je spremljal smeh otrok, vzgojiteljev in dirigenta Janeza, ki je neumorno plesal, pel in igral v vrtincu nasmejanih veselih otrok in vzgojiteljev.
-ič
Lansko jesen ustanovljeni Gostinski šolski center v Radencih je najel okrog 70 arov obdelovalne zemlje; na njej je posejal in posadil za svoje potrebe razno zelenjavo in sočivje. Na sliki: dekleta pri popoldanskem praktičnem delu.
(Foto: I. Kovič)
PRVI USPEHI DODATNE KINOFIKACIJE V SOBOŠKI OBČINI
V MAJU BODO OŽIVELE TUDI LUTKE
TRETJI MESEC DELUJE V MURSKI SOBOTI MLADINSKI KINO, KI STA GA ORGANIZIRALA DOMAČA SVOBODA IN OBČINSKA LJUDSKA UNIVERZA. ŽE OB SAMEM ZAČETKU UGOTAVLJAJO, DA SE JE TA SVOJEVRSTNA USTANOVA DOSLEJ DOBRO OBNESLA.
Tako je zagotovljen dober izbor filmov, za kar skrbi posebna komisija. Vsako nedeljo dopoldne vrtijo v grajski dvorani, kjer je kinematograf za mladino, pravljične in druge vzgojne filme za predšolsko deco in mlajše pionirje Za istočasno razlaganje predvajanih filmov se niso odločili, saj to opravijo vzgojiteljice pozneje v šolskem vrtcu in pr-
vih razredih osnovne šole. V (popoldanskem času pa vrtijo ustrezne filme za mladino. Tudi za te filme je v Murski Soboti dokajšnje zanimanje Tako se mladi obiskovalci že sedaj vesele filma Pesem upornikov, ki bo predvidoma na programu 25. in 26. maja.
Ustanovili so tudi mali kino, ki naj bi poživel predvsem delovanje lutkovne sekcije domače Svobode. Društvo je priredilo seminar za pripovedovalce in tudi lutkovni oder so že nabavili. Pričakujejo, da bodo s to vzgojno dejavnostjo še znatno poživeli poslanstvo mladinskega kina. Občinska Ljudska univerza v Murski Soboti pa je vedno bolj uspešna tudi na področju dodatne kinofikacije občanskega okoliša. Tako vrtijo v Murski Soboti vsako sredo zvečer takoimenovane ambasadorske filme. To so predvsem potopisni in opučno-znanstveni filmi, katerih v rednem repertoarju naših kinematografov ni zaslediti. Tako so predvajali tudi film o poletu ameriškega astronavta Gleena v vesolje. Poučne, vzgojne, športne in podobne filme pa redno predvajajo tudi v izobraževalnem središču tovarne Mura na srednji kmetijski šoli v Rakičanu itd.
In bilanca do sredine aprila: nad 5 tisoč obiskovalcev kino (predstav, od tega kar okrog 1500 na podeželju Ljudska univerza namreč omogoča redne kino predstave za prebivalstvo in pripadnike JLA tudi na Cankovi, v Rogašovcih Zenkovcih, Šalamencih in še nekaterih krajih. Tudi z obiskom kino predstav na podeželju so doslej zadovoljni.
-sk
Meddomsko
srečanje
V MURSKI SOBOTI
Od 11. do 13. maja bo v Murski Soboti srečanje kolektivov dijaških domov iz Celja, Kopra, Kranja, Novega mesta, Tolmina in M. Sobote. Zmagovalec tega, že tradicionalnega srečanja, v katerem se bodo udeleženci pomerili na športnem in kulturnem področju, bo osvojil prehodni pokal CK Zveze mladine Slovenije.
Na to prireditev v počastitev Dneva mladosti se gojenci vseh domov že pridno pripravljajo. Pričakovanja od tega srečanja pa so še daljnosežnejša; gojenci se bodo med seboj še bolj spoznali ter izmenjali izkušnje in uspehe domskih skupnosti.
M. N.
Slovensko narodno gledališče iz Maribora v Radgoni
PO »ODKRITOSRČNI LAŽNIVKI« ŠE DVAKRAT
V okviru gostovanj Mariborskega narodnega gledališča so nas obiskali odlični mariborski gledališki umetniki z veselo štorijo Odkritosrčna lažnivka. Ne bomo (govorili o imenitni igri teh ljubeznivih gostov, saj so to povedali že drugi.
Dvorana je bila ves čas predstave polna smeha in tudi gledalci iz okolice našega mej-
nega mesteca, ki jih ni bilo malo, so zadovoljni odhajali domov. Gostovanje je organiziral Občinski svet Svobod in prosvetnih društev, seveda z podporo občinskega ljudskega odbora, ki razume tudi kulturne potrebe svojih občanov.
V mesecu maju bo obiskalo Radgono mariborsko gledališče
še z mladinsko predstavo, ki bo namenjena šolam, ki niso predaleč od Gornje Radgone V začetku junija pa si bodo ogledali ljubitelji opere znamenito Gotovčevo opero Ero z onega sveta. Vsekakor je to lepa skrb radgonske občine, ki bo kljub gmotnim težavam poskrbela svojim občanom za resnično duševno razvedrilo.
Za vsa gostovanja bodo Radgončani mariborskemu gledašču hvaležni, hvaležni tudi vodstvu, ki razume potrebe podeželanov in tudi gmotno pri speva, da bodo ti obiski sploh mogoči.
Manko Golar
100 LET ŠOLE V M0TVARJEVCIH
19. maja bodo v Motvarjevcih svečano proslavili stoletnico zgraditve prve šole v vasi. To je bila tudi prva šola v bližnjem okolišu Motvarjevec, zgradila pa jo je verska občina. Prej so otroci iz Motvarjevec obiskovali šolo na Madžarskem. Po podatkih pa je bilo to mogoče le dvema otrokoma. Cim so pa zgradili šolo, je po podatkih šolske kronike, ki jo je učiteljica Vereševa našla pri vaščanih, je takoj začelo šolo obiskovati povprečno 50 otrok. Poučeval jih je en učitelj. Sola je imela 6 razredov in so jo obiskovali tudi iz sosednjih vasi.
Prvo zgradbo so uporabljali do 1890. leta, ko je bilo na novem mestu zgrajeno novo poslopje. Toda tudi to je le 15 let služilo svojemu namenu, ker so 1905. leta zgradili novo poslopje, v katerem se še danes vrši pouk.
Za proslavitev tega pomembnega dogodka v preteklosti bodo vaščani pripravili bakla do in kresova-
nje na mestu prve šolske zgradbe, v nedeljo, 19. maja pa bo kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili učenci domače šole in šol iz Fokovec in Kobilja. Na proslavo pa bodo povabili učitelje, ki so poučevali v tej šoli.
ŠTIRI IZ KUZME
Po večmesečni odrezanosti od ostalih krajev so ceste spet izboljšane. Vzpostavljena je že avtobusna zveza z Mursko Soboto, čeprav še ne povsem po voznem redu, pa vendar; z ostalimi kraji smo že povezani. Za popravilo ceste Kuzma—Dolnji Slaveči, ki je bila v zelo slabem stanju, so vložili precej truda cestarji, ki so delali cele dneve na njej, da so jo spet usposobili za promet. Seveda bo potrebnega na njej še precej dela, predvsem mnogo cestnega materiala. Upamo, da bo cestna uprava upoštevala prometnost te ceste in ne bo dopustila, da bi ostala brez materiala, kot se je to zgodilo lani
Zelja občanov je tudi. naj bi krajevno cesto od Kuzme do obmejnega bloka preimenovali v občinsko že zaradi vse večjega obmejnega prometa, saj inozemci večkrat ne morejo priti z motornimi vozili v Kuzmo, kar prav gotovo ni v ugled našemu kraju.
Okolje spodnje šole se je precej spremenilo. Otroci so v izvenšolskem času lepo splanirali zemljišče, na katerem je prej raslo grmičevje, in ga zasadili s sadnim drevjem. S pravilno nego bo čez nekaj let tamkaj lep sadovnjak, ki bo seveda služil potrebam šolske kuhinje. Začeli so že tudi obdelovati ostalo zemljišče okoli šolskega poslopja; zasadili ga bodo z raznimi kulturami, ki bodo služile potrebam šolske kuhinje .
V našem kraju precej pogrešamo servisne uslužnostne dejavnosti, posebno še pekarno, saj morajo lokali in potrošniki sedaj po kruh h Gradu in celo v Mursko Soboto. Vsekakor kaže o tem vprašanju razmišljati in ustrezno ukrepati. To bi namreč bilo tudi v splošno korist.
Kulturnega življenja željni prebivalci so imeli v zadnjih mesecih precej ugodnih doživetij. Tako so šolski otroci postavili na oder eno igro. domače prosvetno društvo pa je kar dvakrat uprizorilo igro »Krapi«. Obiskale so jih tudi dramske skupine iz drugih krajev: iz Vadarec in Čebelarsko društvo iz Rogaševec z veseloigro: »Če se ženi jezik ne suče«. Pričakujemo, da bomo v majskih dneh deležni kulturnih prireditev še v večjem obsegu.
B. Z.
Ob razpisu za 10 vojaških akademij in šol
Tudi aktivni oficir - življenjski poklic
Te dni je Državni sekretariat za posle narodne obrambe razpisal natečaj za letošnji sprejem gojencev v vojaške akademije: vojaško akademijo, vojaško-pomorsko akademijo, intendantsko-vojaško akademijo (intendantska in finančna služba), sanitetno šolo za aktivne oficirje, višjo šolo za medicinske laborante — za skupno 10 akademij in višjih vojaških šol.
Izbor šol je izredno velik, zato lahko mladi državljan izbere pač tisto, ki mu najbolj ustreza. V razpisu lahko sodelujejo vsi državljani SFRJ pod naslednjimi pogoji: da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA; da niso sodno kaznovani; da niso poročeni; da so dokončali gimnazijo, učiteljišče, srednjo tehniško, srednjo ekonomsko, srednjo kmetijsko ali podobno štiriletno srednjo šolo Za sanitetno šolo bodo sprejeti kandidati z 2 razredoma gimnazije ali učiteljišča. V vse vojne akademije bodo sprejeti kandidati, rojeni 1941. leta in pozneje, v sanitetno šolo rojeni leta 1945 in pozneje, v višjo šolo medicinskih laborantov pa ženske, rojene 1945. leta in pozneje. Šolanje traja 3 ali 4 leta.
Gojenci vojaških šol imajo svoje pravice in dolžnosti. Po dokončanem šolanju postanejo podporočniki, študentkinje višje šole za medicinske laborante pa vojaški uslužbenci VII. razreda (rang podporočnika). Gojenci imajo vsako leto pravico do 30-dnevnega letnega dopusta, v polletju pa je še do 10 dni dopusta. Prevozne stroške plača šola. Šolanje, prehrana, zdravljenje in stanovanje so brezplačni. Učni program omogoča gojencem široko izobrazbo: poleg strokovnih predmetov poučujejo na teh šolah tudi filozofijo, politično ekonomijo, pedagogiko, psi-
hologijo, tuj jezik ... V popoldanskem času preživijo gojenci prosti čas v šolskih sekcijah, kjer je vedno živahno: eni slikajo, drugi se ukvarjajo s kiparstvom, tretji se uče muziciranja, petja itd. Trikrat na teden imajo popoldne tudi proste ure, ko lahko gredo v mesto ali pa se zadržujejo v društvenih prostorih akademije. Vsako leto odidejo gojenci na taborenje v prirodo, pozimi pa za določen čas tudi v smučarsko središče na Jahorino.
V času šolanja dobivajo brezplačno uniformo za delo in praznične dneve, kakor tudi kompletno športno opremo. Zagotovljeni so jim tudi denarni prejemki za nujne osebne potrebe. Po končanem šolanju dobijo vsi gojenci u-
strezna sredstva za nabavo kompletne oficirske opreme.
Oprema starešin naše Armade je raznovrstna in pestra. Letos se jim obetajo še nekateri novi oblačinli predmeti, ki ne bodo samo bolj praktični za delo, marveč tudi lepi. Mladi oficirji si pridobijo tudi pravico do letnega dopusta od 25 do 30 dni. Lahko se tudi poročijo, neglede na vojaški čin, v prostem času lahko nosijo civilno obleko, imajo pravico do posebnih prejemkov zaradi ločenega življenja in pravico do poravnave selitvenih stroškov.
Vojaški poklic je dinamičen, živ in bogat, prav zaradi tega pa tudi zanimiv in lep. Sicer ni lahak, zato pa je časten in vzvišen. Tud. vidva mladinec in mladinka —
se odločita za ta poklic. Priložnost vama je namreč ponudena.
Kandidati naj dostavijo prošnje, taksirane s 50 din, Komandi vojnega odseka Murska Sobota po odseku za narodno obrambo pri ObLO do 1 .avgusta odnosno do 15. julija za letalsko-vojaško akademijo). Prošnji je potrebno priložiti: potrjeno spričevalo o opravljenem zadnjem razredu ali završnem izpitu ustrezne šole; izpisek iz matične knjige rojstev; karakteristiko mladinske organizacije ali ZKJ. Mladinci, ki niso dokončali šolanje, naj priložijo prošnji tudi prepis spričevala o dokončanem zadnjem razredu in potrjen prepis ocen iz I. polletja v razredu šole, katero sedaj obiskujejo.
Kap. I. klase Ivo Perinić
Mladinski orkester soboške Glasbene šole pod vodstvom Ernesta Nadaija: po uspelih koncertih na domačem odru zdaj še na republiško revijo. Lepo in zasluženo priznanje!
PRVI MAJ V BOGOJINI
Prosvetno društvo v Bogojini je priredilo proslavo v počastitev Prvega maja večer pred praznikom. Na proslavi so sodelovali mladi vaščani in krajevni odbor SZDL. Na dan 1. maja so prišli gostovat v Bogojino s svojim programom tudi Gorenjski fantje. -ca-
Bralci - bralcem v presojo
Še o poštenosti!
V tej rubriki ste že večkrat pisali zo posameznih osebah in poštenju. Tudi jaz se vam tokrat oglašam — s podobnim primerom.
21. marca 1963 sem se peljala iz Maribora v Mursko Soboto. Iz Maribora smo se odpeljali ob 16. uri. Med vožnjo mi je zdrsnila denarnica e vsemi dokumenti iz žepa. To sem opazila šele doma, ko sem hotela pregledati vozne karte, katere sem morala predložiti Zavodu za socialno zavarovanje zaradi povrnitve potnih stroškov.
Čez dva dni sem šla na soboško avtobusno postajo. Na tistem avtobusu, na katerem sem bila poprej potovala iz Maribora, sem povprašala o izgubljeni denarnici in jo tudi dobila pri sprevodniku. Denarnico je našel Jože Kočiš iz Ratkovec 35 pri Prosenjakovcih. Njemu in osebju omenjenega avtobusa se na tem mestu zahvaljujem za izkazano lepo gesto poštenja.
Vera Kranjec, Bakovci 200
ŠPORTNA SREČANJA V ZNAMENJU MAJSKIH PRAZNIKOV
Mladinsko vodstvo martjanskega okolja je organiziralo športna srečanja mladinskih ekip v namiznem tenisu, tekmovali pa so tudi v nogometu.
Zaključno tekmovanje bo 25. maja v Bogojini. Takrat bodo tekmovali tudi v atletiki. Zmagovalci bodo prejeli praktične nagrade.
Imeli so že dve nogometni tekmi: Filovci : Tešanovci in Noršinci-Moravci : Sebeborci. Moštvi Moravec in Noršinec sta se namreč združili in nastopata sedaj kolektivno.
Za prvi maj so pripravili osrednjo proslavo v Ivancih. V Bogojini pa so mladi odigrali polfinalno nogometni tekmi.
-ca-
SELO-FOKOVCI:
SPOMLADANSKA SETEV DOBRO POTEKA
Iz Fokovec poročajo, da v poslovni enoti prosenjakovske zadruge Napredek v Selu-Fokovcih dobro napredujejo letošnja spomladanska setvena dela.
Tako so doslej že izdali zasebnim sodelavcem v pridelovanju nad štiri vagone umetnih gnojil, pričakujejo pa, da bodo prav (kmalu razdelili še preostalo zalogo nad 2,5 vagona umetnih gnojil. Traktoristi delajo na njivah in travnikih dan in noč, da bi setvena in druga dela končali že v nekaj
dneh. Pohvaliti velja tudi kmetijskega tehnika, ki je zelo prizadeven, saj ga malokdaj srečamo v pisarni. Največ časa do poznega večera prebije na polju, kjer posreduje strokovne nasvete in redno opazuje mlado rast.
Delo na zadružnih zemljiščih poteka po vnaprej določenem načrtu, tako da so že odpadli sleherni očitki, češ, da »zadružni« še vedno zaostajajo za zasebnimi kmetovalci. Lahko celo zapišemo, da sedaj prednjačijo.
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
5
OD TEDNA DO TEDNA
Finski predsednik in prijatelj med nami
V nedeljo je stopil na tla Socialistične federativne republike Jugoslavije prvi državni voditelj iz Skandinavije, predsednik Finske dr. Urho Kekkoden. Izredno svečan in prijateljski sprejem, ki mu ga je pripravilo prebivalstvo našega glavnega mesta, zgovorno priča o prijateljskih odnosih med obema deželama, ne glede na velike zemljepisne razdalje ned njima. Topel sprejem finskega predsednika pa hkrati opozarja tudi na široke možnosti za še tesnejše sodelovanje na vseh mednarodnih področjih.
Čeprav je obisk Urha Kekkonena v Jugoslaviji šele komaj na začetku — v Jugoslaviji se bo s svojo soprogo in spremstvom mudil deset dni — lahko že sedaj zapišemo, da je s svojo neposrednostjo in toplino, ki obseva to pomembno srečanje obeh predsednikov, Tita in Kekkonena že daleč prestopil meje uradnega protokola.
Komaj so se začeli, uradni finsko-jugoslovanski politični razgovori v poslopju Zveznega izvršnega sveta, že je visoki gost iz prijateljske Finske povabil predsednika Tita in njegovo soprogo, naj ob zanju najbolj ustreznem času obiščeta njegovo deželo. To povabilo je prežeto tudi s Kekkonenovim iskrenem zagotovilu, da bo naš predsednik sprejet na Finskem kot najboljši prijatelj. Že prvi dnevi obiska finskih gostov v Jugoslaviji so te prepričali, da so resnično prišli v deželo velikih prijateljev; to se je očitovalo že v prvih dneh, v neposrednih stikih predsednika Finske Kekkonena našim ljudstvom — ob množičnih sprejemih in tudi ob priložnostnih srečanjih z našimi ljudmi. Kako si naj drugače 'razlagamo toplo gesto starejšega delavca na kmetijskem kombinatu Beograd, ki je visokemu gostu toplo stisnil roko in izrazil svoje veselje da nas je obiskal!
Nedvomno pomeni obisk finskega predsednika Kekkonena novo, pomembno etapo v nadaljnjem razvoju jugoslovansko-finskega prijateljstva. To sodelovanje že ima trdne temelje, saj se že sedaj uje-
majo nazori obeh dežel v številnih vprašanjih sodobne mednarodne politike. Finska se ponaša s strogo nevtralnostjo do Vzhoda in Zahoda. Velike zasluge za tako zunanje politično usmerjenost ima prav sedanji finski predsednik Kekkonen, ki je tudi zunaj finskih meja znan kot odločen zagovornik enakopravnih in poštenih odnosov med državami, ne glede na različne družbene in gospodarske sisteme.
Finska je dežela skromnosti. Ta misel je po svoje ovekovečena tudi v njeni himni ki izraža misel o deželi revnih za tistega, ki išče v njej čisto zlato. To pa ne pomeni da je Finska siromašna dežela. Se 2elo daleč je od tega: v neprestanem boju z naravo in ob značilni pridnosti in trdoživosti finskega ljudstva se je ta skandinavskega država bogatih gozdov in lesa dokopala do slovesa visoko razvite industrijske dežele v Evropi. V podkrepitev tega dejstva samo dva podatka: sedaj znaša nacionalni dohodek na enega Finca že tisoč dolarjev, na Finskem pa že tudi več ne poznajo nepismenosti.
Že prvi uradni razgovori med najvišjimi državniki obeh dežel so pokazali, da obstajajo široke možnosti za temnejše gospodarsko sodelovanje in izmenjavo dobrin med Finsko in Jugoslavijo. Kekkonenov obisk je prav gotovo pomemben korak k temu, da bomo te možnosti v obojestransko korist še bolj izkoristili. To napoveduje tudi optimistična izjava visokega finskega gosta, ki je ob obisku na kmetijskem kombinatu v Beogradu dejal, da bo ob prihodnjem obisku v Jugoslaviji lahko videl v naših tovarnah tudi že finske stroje.
Jugoslovansko-finski razgovori bodo nedvomno utrdili iv. še poglobili medsebojno sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih ter prispeva li nov delež politiki mednarodnega sodelovanja in sožitja V tem pa bodo tudi zanesljivo prestopili okvire obeh držav Zato z najboljšimi željami in obeti pozdravljamo v naši sredini visokega gosta iz prijateljske Finske!
Ameriški zunanji minister
v Jugoslaviji
Dan poprej je prispel v Jugoslavijo tudi državni sekretar za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Dean Rusk, ki je tako vrnil dvodnevni obisk našemu državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. Ruskov obisk v Jugoslaviji je potekel v prijateljskem ozračju in v znamenju koristne izmenjave mnenj o pomembnih mednarodnih vprašanjih.
V uradnem sporočilu o obisku ameriškega zunanjega ministra je povedano, da sta oba državna sekretarja koristno izmenjala mišljenja o aktualnih svetovnih vprašanjih, še posebej pa o jugoslovansko-ameriških odnosih. Obojestransko je bila soglasno izražena potreba po utrjevanju medsebojnih odnosov med SFRJ in ZDA. nadaljnjem razvijanju zdravih osnov
za stike in najrazličnejšo izmenjavo, posebno na področju trgovine. Visokega gosta iz Amerike je med njegovim obiskom sprejel tudi predsednik republike Tito. Ob tej priložnosti je ameriški gost izročil našemu predsedniku tudi osebno poslanico ameriškega predsednika Johna Kennedyja.
Ruskov obisk v Jugoslaviji je bil ugodno komentiran tudi v svetovnem tisku in radijskih oddajah. Komentarji so si enotni v mišljenju, da bo ta obisk izdatno prispeval k izboljšanju odnosov med obema državama. Se posebej napovedujejo možnosti, da bo po prizadevanju ameriške vlade kmalu prišlo tudi do ponovne uveljavitve klavzule naj večjih ugodnosti v trgovinskih odnosih ZDA z našo državo. Znano je, da je to klavzulo lani ukinil ameriški Kongres.
In še generalni sekretar OZN U Tant
V sredo smo imeli prvič v Jugoslaviji priložnost pozdraviti tudi uglednega burmanskega diplomata U Tanta v svojstvu generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. K nam je prišel na obisk iz sosednje Romunije.
Tudi U Tantov obisk je za nas in stvar svetovnega miru nedvomno izredno pomemben dogodek, saj bo v uradnih razgovorih in tudi izvenprotokolarnih srečanjih z našimi najvišjimi državnimi voditelji prav gotovo govora o najbolj aktualnih vprašanjih sodobnega sveta, med katerimi so na prvem mestu: prepoved poskusov z atomskim orožjem in razorožitev, svetovni gospodarski problemi v luči predvidel ne svetovne konference za gospodarski razvoj in trgovino, dekolonizacija v afriških in azijskih deželah itd. Prav gotovo bodo izmenjana tudi mnenja o bistvenih vprašanjih in dogodkih, ki predstavljajo oviro pri zagotavljanju svetov-
nega miru in mednarodnega sodelovanja.
V osebnosti U Tanta bomo še posebej pozdravili največjo mednarodno organizacijo in še enkrat potrdili našo globoko privrženost njeni Ustanovni listini, za katere dosledno uresničevanje v mednarodni praksa po duhu lin črki se Jugoslavija ustvarjalno bori že od njenega sprejetja kot miroljubna in neangažirana država. Hkrati pa bo U Tant v naši deželi deležen tudi nedeljenega priznanja za vse napore in trudi ki ga vlaga v ustvarjalno poslanstvo OZN. ki po njegovih besedah ne sme postati zgolj klub za debate, marveč univerzalen in čvrst instrument njenih članic v aktivni službi svetovnega miru in blagostanja na vsej zemeljski obli.
Pričakovanja, da bodo razgovori med našimi državniki in najvišjim predstavnikom svetovne organizacije globoko iskreni, koristni in tudi uspešni. niso torej le optimistična
MLADINA POMURJA V PREDVOLILNI AKTIVNOSTI
TUDI MLADI VOLIVCI
RAZPRAVLJAJO O SVOJIH PROBLEMIH
Mladina v Pomurju se letos še posebej pripravlja na bližajoče se volitve. Vzporedno z zbori volivcev so občinska mladinska vodstva v preteklih dneh sklicala po vaseh, šolah in v gospodarskih organizacijah zbore mladih volivcev. Cilj Oborov mladih volivcev je, da mladino, predvsem pa tiste mladinke in mladince, ki bodo letos prvič volili, seznanijo z volilnim sistemom, načinom kandidiranja in z delom predstavniških teles.
Dosedanji zbori volivcev so potrdili, da je postavljena naloga že v večji meri izvršena. Več kot zadovoljiva udeležba in živahne razprave o volitvah in o vprašanjih, ki so z njimi povezana, so mladim volivcem omogočile, da bodo na volitve prišli vsestransko pripravljeni.
Vendar se mladina na svojih zborih ni zadovoljila samo z razpravami po zgoraj omenjenih vprašanjih, pač pa so mladinke in mladinci pogumno razpravljali tudi o dosedanjem razvoju komune, gospodarskih organizacij itd. in sprejeli tudi vrsto pomembnih zaključkov za reševanje bodočih nalog. Kritično so ocenili napake, ki so se doslej pojavljale tudi tam, kjer so sami delali in upravljali.
Na zborih mladih volivcev v delovnih organizacijah so predvsem razpravljali o proizvodnih uspehih v prvem tromesečju, dalje o delu organov upravljanja in ugotovili, da je čimprej potrebno nadoknaditi zamujeno in storiti vse za kvalitativno in kvantitativno zastopstvo mladih v organih samoupravljanja.
Dijaki srednjih šol so se na zborih zaustavili ob učnih uspehih, odnosih na šoli, ocenili so delo
šolskih in razrednih skupnosti, govorili so o delu šolskih odborov, o uspehih organizacije ZMS, niso pa pozabili omeniti vprašanj, ki zadevajo nagrajevanje pedagoških delavcev in hitrejše prilaganje šol-
skih programov in celotnega vzgojnega dela potrebam naše socialistične skupnosti.
Dekleta in fantje iz vasi so razpravljali o gospodarjenju kmetijskih zadrug, o sodelovanju zaseb-
nih kmetovalcev z zadrugami in opozorili na nekatere probleme, ki jih bo potrebno v prihodnje rešiti.
Na vseh zborih mladih volivcev pa so bile živahne razprave o kandidatih za naša predstavniška telesa. Dogovorili so se o mladincih, ki naj bi kandidirali v občinske, okrajne in republiške skupščine, zavzeli so se za večje število kandidatk za bodoče volitve in te sklepe na zborih volivcev na območjih svojih volilnih enot tudi iznašali in jih zagovarjali.
-ič.
PRIPRAVE ZA STATUTE:
PREPOČASI
(Nadaljevanje s 1. strani) vseh subjektivnih sil v delovni organizaciji pa je, da razprave o mali ustavi usmerjajo in jim dajo tudi pravo družbeno vsebino. Vsak odmik od notranje stvarnosti, od dejanskega stanja in tudi perspektiv podjetja je hkrati tudi odmik od dobrega statuta. Kako naj bo sicer statut verno zrcalo vsake delovne organizacije in močno orožje v rokah neposrednih upravljalcev?
Dobrega statuta prav gotovo
ni mogoče sestaviti s kampanjskim zamahom. Če bi bilo to možno doseči, bi verjetno šlo brez težav. Sprejemanje statuta pomeni torej tudi družbe ni zrelostni izpit za vodstva in organe upravljanja v delovnih organizacijah.
Dokajšnja angažiranost delovnih organizacij v pripravah za bližnje volitve v ustrezne zbore delovnih skupnosti je prav verjetno vplivala tudi na priprave v zvezi s statuti; ponekod pozitivno, ker je samo
še bolj strnila subjektivne sile k razreševanju notranjih proizvodnih in drugih vprašanj, drugod pa je bila s preveč enostransko usmeritvijo manj vzpodbujajoča na tem področju.
Vsekakor pa kaže sedaj temeljito izkoristiti navidezni predah do bližnjih volitev in tudi pri oblikovanju naših malih ustav odločneje kreniti naprej. Saj že trka na vrata poletje z dopusti in kar bomo sedaj zamudili, bomo v jeseni pač težko nadoknadili. Vsaka hitrica pa se nam lahko pozneje bridko maščuje. O tem nas več kot dovolj prepričujejo tudi dosedanje izkušnje.
-sk
Tribune pomembnih predlogov
(Nadaljevanje z 2. strani) gospodarska vprašanja in problemi delavskega samoupravljanja. Na teh zborih so pregledali dosedanje gospodarjenje, zlasti v prvih mesecih letos, razpravljali pa so tudi o perspektivnem razvoju podjetij.
Med najboljšimi zbori kaže omeniti zbor v industrijskem podjetju Elrad, kjer so se delavci seznanili z gibanjem proizvodnje v prvih štirih mesečih letos. V tem podjetju so plan proizvodnje v mesecu januarju letos, presegli za 4 odst., v februarju za 28 odst., v marcu za 44 odst. in v aprilu za 24 odst. Ker so povečali tudi storilnost, so delavcem lahko izplačali še za okrog 30 odst. osebnih dohodkov nad normalo. Veliko udeležbo in konstruktivne razprave so zabeležili tudi v gradbenem podjetju, opekami, EMO — obrat G. Radgona, v Avtoremontu in kmetijskem kombinatu. Povsod je značilno, da so vneto razpravljali o gospodarskih problemih svoje organizacije. Na kmetijskem kombinatu so predvsem govorili o tem, kako rešiti probleme, ki jih je povzročila letošnja huda žima, saj so zaradi tega že morali preorati nad 100 ha zemljišč z žitaricami. V Avtoremontu so načeli vprašanje nove hale, ki jo bo to podjetje moralo zgraditi, ker je svojo dosedanjo proizvodnjo preusmerilo na proizvodnjo karoserij.
Ob vsem tem, kar je bilo povedanega na zborih volivcev, je ugotoviti to, da naj bi bili zbori volivcev stalna skrb občanov in bi bilo prav, da bi se volivci vedno v čimvečjem številu udeleževali takih zborov in čimbolj temeljito pretresali probleme, saj je vloga občanov pri odločanju o vseh važnih vprašanjih v komuni vedno večja.
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti so ob tem,
ko so predlagali svoje kandidate v novo 50-člansko občinsko skupščino, predlagali tud. kandidate za republiško in zvezno ljudsko skupščino. Za republiški zbore, republiške ljudske skupščine so predlaga li Branka Zadravca in Boga Verčeva, v republiški gospodarski zbor inž. Cirila Žmaherja, v republiški kulturnoprosvetni zbor Kajetana Koviča, v republiški zdravstvenosocialni zbor Jožeta Štelcla in v republiški organizacijsko-politični zbor Ivana Holcla Za zvezno ljudsko skupščino pa so predlagali Ivana-Rosa v zvezni zbor, inž. Ferda Medla
za gosopdarski zbor, Francko Varlovo za kulturno-prosvetni, zbor Nikolaja Jesenovca za zdravstveno-socialni zbor in Mira Zupančiča za organizacijsko-politični zbor.
ObO SZDL G. Radgona bo še v tem tednu sklical posvetovanje s predstavniki KO SZDL na katerem bodo sestavih program za nadaljnje delo pred volitvami. V ta program bodo vnesli tudi razgovore z bodočimi republiškimi in zveznimi poslanci. Zato bodo v času od 26. maja do 16. junija organizirali zborovanja volivcev v G .Radgoni, Apačah in pri Vidmu.	R. Jaušovec
UGODEN START
(Nadaljevanje s 1. strani) Ob ugotovitvi, da so izvozna prizadevanja v kmetijstvu in tovrstni predelovalni industriji v zadnjem času celo prenapeta, saj že kar preveč zmanjšujejo tržne viške, potrebne za domače tržišče, pa so nekatera industrijska podjetja v dokajšnjem zaostanku. Tako je v prvih treh mesecih izvažalo samo 45 industrijskih podjetij od skupnega števila 57; med temi je dosegla ugodne rezultate tudi soboška Tovarna oblačil. perila in pletenin Mura. Med predvidenimi izvoznimi podjetji pa v I. četrtletju še niso ničesar izvozila Proizvodnja nafte Lendava. Panonija Murska Sobota, Indopol Ljutomer in Tovarna dežnikov v Lendavi.	-sk
OBISKALI SO GROBOVE PADLIH
Na dan obletnice Osvobodil, ne fronte slovenskega naroda so dijaki soboške Gimnazije obiskali grobove padlih borcev in njih spominske plošče Ob teh znamenjih so izvedli krajše svečanosti z govori in recitacijami. Se posebno so se tokrat izkazali četrtošolci, ki so obiskali skupno, grobnico rdečearmejcev na soboškem, pokopališču.	-mo-
PRAZNIK PIONIRSKIH ODREDOV OSN. ŠOLE II M. SOBOTA
18. JUBILEJ
Ob 18. obletnici ustanovitve prvega odreda v Prekmurju so pionirji osnovne šole II v Murski Soboti imeli svoj praznik. Izvedli so svečano praznovanje na svoji šoli in posebno akademijo, katere glavni del je bil posvečen njihovemu vzorniku, Karlu Destovniku Kajuhu.
Letos so pionirji Osnovne šole II v Murski Soboti že tretje leto praznovali svoj odredni praznik. Izbrali so si ga v
čast ustanovitve prvega pionirskega odreda v Prekmurju. Ta je bil ustanovljen v Murski Soboti že 23. aprila 1945, ko
je nekaj kilometrov vstran še divjala vojna. Pionirji so tiste dni že pomagali pri odstranjevanju ruševin v mestu in drugod.
Prvi del akademije je bil posvečen Kajuhu, svetlemu vzorniku pionirjev, saj so jim
njegove pesmi, prežete z ljubeznijo do matere,  domovine, svobode in resnice, tako priljubljene in tako blizu. Drugi del programa so izpolnile telovadne in pevske točke posameznih Skupin in pevskega zbora.
Pokrovitelj šole, kolektiv tovarne mlečnega prahu, je za letošnji praznik pripravil pionirjem posebno presenečenje Poklonil jim je tamburaške instrumente in jim tako omogočil delovanje na novem področju svobodnih aktivnosti.
LADISLAVU KONDORJU V SPOMIN
Dragi Kondor, srečala sva se pred 25 letu S potovanj križem po svetu si se takrat vrnil domov. Malo ljudi me je osvojilo tako v trenutku, kakor si me osvojil ti.
Caricaturiste internacionale -mednarodni karikaturist Kondor — si dejal, stisnil roko in me p ogledni z nasmehom, ki ga zmorejo le odkriti in bistri ljudje. Potem sva skupaj pripravljala razstavo tvojih risb. In brž si me osvojil drugič, osvojil s svojimi prostodušnimi karikaturami raznih ljudi raznih narodov, raznih obrazov in poklicev.
Sploh si doživljal življenje karikaturi. Doživljal, oblikoval dobrohotno — poudarjal telesne in duševne značilnosti ljudi, ki si nanje zadeval po Evropi, Aziji. Afriki. In tako si povedal najbrž več resnice o njih, kakor če bi jih risal korektne, napravljene za javnost, pripravljene za fotografa.
Le redkokoga nisi karikiral. Predvsem Lenina. Kakor da si hotel spoštljivo povedati — nič nakaznega ni v njem, le plemenita volja in železni instinkt revolucije.
Kakor v življenju, tako si bil tudi karikaturist le redkokdaj ogorčen. Ogorčil te je samo brezdušni fašizem. Se danes so nam spake fašističnih mogotcev prav tako grozljivo zgovorne kakor v letu začetka nacistične agresije. Kričavi propagandni minister Goebbels, zagovedni Göring, brezdušni diktator Mussolini, Hitler s kljukastim križem v očeh in Hitler — histerični kričač s pošastnim žrelom — te in podobne karikature so izražale tvoj in naš odpor zoper iznakaženost fašizma. Ostale bodo zgovoren, uspel dokument časa in človeka, ki se mu je uprlo nasilje ene največjih zablod v človeški zgodovini.
Dragi Kondor — kot komunista so te zaprli v času revolucionarnega vrenja po prvi vojni, zaprli so te na začetku druge vojne v Begunjah pri Bledu kot antifašista. Zaprtega so te imeli tudi reakcionarji med tvojimi rojaki Madžari.
In ko sva se tisto čudovito pomlad 1945. leta spet srečala, sva
se drug drugemu nasmehnila globlje, še bolj prisrčno kot prvič. Ena od tvojih prvih želja je bila, da sem sprejel za Partijo tvoj prostovoljni prispevek. Čeprav nisi bil organiziran, si partijsko legitimacijo nosil v srcu in bil vedno živo
naš, svojevrstno politično dejaven in učinkovit.
Pri prvih volitvah so te rojaki Madžari na Hodošu izbrali v Okrajni ljudski odbor. Lani ti je Svet za kulturo in prosveto LRS priznal pokojnino, čeprav nikdar
nisi bil uradnik, čeprav nisi plačeval socialnega zavarovanja. Vsi, ki poznamo tvojo pot, smo bili nenavadnega priznanja prisrčno veseli.
To žalostno uro mi prihaja na misel tvoja naivna kompozicija v
4 slikah Tragedija življenja, s katero si nesimetralno, nepretenciozno, kakor gredoč, s svinčnikom ilustriral svojo pot in naposled pot vseh ljudi tega sveta.
Mladeniču se smeje sreča. Napoti se ji nasproti: mlad, prožen
in lepo napravljen, še kamenček na kravati žari — na prvi sliki.
Toda kmalu se sreča ne smeje več, sreča je žalostna. Popotnik ni več tako mlad, tako prožen kakor takrat, ko se je napotil v svet: ostala mu je le vera, da srečo naposled ujame. O tem govori druga slika.
Popotnik je utrujen, preplašen, mahedrav, pa tudi kamenček na kravati ne sije več, sreča se bliža. O tem pripoveduje tretja slika.
Popotnik je omahnil z glavo in dlanmi po cesti — sreče ni. Pač— šele mrtvemu se je približala, samo približala — narisana kot sonce, okorno, táko, kako ga rišejo otroci. To pripoveduje četrta slika.
Prehitro se je izpolnila ta četrta slika in težko nam je, da se ne boš več veselil z nami uspehov socializma, da ne boš več kritiziral napak, ki bi te bolele, da ti ni več dano še dalj biti vsako leto prva lastovica Opatije, kjer te je nedavno zalotila smrt, in svojevrsten občan naše komune, ki nam bo poslej manjkal, pa se bomo nanj še dolgo spominjali.
Od Sobote si se poslovil, da se lepše ne bi mogel. Nedavno si imel pri nas v gimnaziji morda najbolj prisrčno razstavo v svojem življenju. Cel teden, vse dneve med izbranimi listi svojega dela in sredi živahnih otrok in veselih dijakov. V dolgi vrsti so čakali, da jim še bolj zmršiš skuštrane lase, da jim povečaš nos in ušesa in radovedne, navihane oči. In ko si s prsti počil po sliki, ko je bila slika gotova, so zadovoljni odhajali. Saj so čutili, da jih nisi karikiral iz zasmeha, ampak zaradi smeha.
Dragi Kondor — te spomine sem povedal v imenu Zveze komunistov, ki si ji služil od rane mladosti, v imenu Socialistične zveze in Zveze borcev in naposled kot prijatelj in v imenu prijateljev.
Naj ti bo lahka zemlja te ravnine, kamor si se tako rad in znova vračal in kjer si našel tudi svoj zadnji dom.
Janko LISKA
Ladislav Kondor — avtoportret
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
6
TEKMOVANJE V POČASTITEV 1. MAJA
Prvo mesto za ekipo Borca in J. Bediča
V počastitev 1. maja je bilo v nedeljo v Murski Soboti finalno strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip: 4 članske, ena ženska in ena pionirska ter 19 strelcev v konkurenci posameznikov. V finalnem delu je torej skupno tekmovalo 40 strelcev. V predtekmovanjih pa je sodelovalo okrog 300 strelcev.
Največje presenečenje na tem strelskem tekmovanju predstavlja zmaga Jožeta Bediča, ki je z doseženimi 176 krogi zasedel prvo mesto v konkurenci posameznikov pred znanim pomurskim strelcem Karlom Turnerjem, ki je dosegel enako število krogov, vendar manj po 10. Ostali strelci so se razvrstili takole: Aleksander Bagari 174, Adam Kučinac 171, Stefan Fartelj
168, itd. Ekipno je zasedla prvo mesto ekipa Borca z 803 osvojenimi krogi pred SD Boris Kidrič, Rakičanom itd.
Zenska ekipa Kovinarja je dosegla 584 krogov, najboljša posameznica je bila Jolanka  Sapač s 147 krogi. Pionirska ekipa Osnovne šole 1 iz M. Sobote je zbrala 410 krogov, najboljši posameznik pa je bil Milan Koblencer s 126 krogi .
Po finalnem tekmovanju je predstavnik občinskega komiteja ZK Milan Petauer izročil prehodni pokal zmagovalni ekipi Borca, občinski strelski odbor pa posameznim ekipam in posameznikom prehodne zastavice.
I. P.
MIRO STERŽAJ —
REPUBLIŠKI PRVAK
V Kranju je bilo prejšnjo nedeljo zaključeno letošnje republiško prvenstvo v kegljanju za posameznike za leto 1963.
Tekmovanja se je udeležil tudi znani pomurski kegljač in lanski republiški prvak Miro Steržaj iz Ljutomera, ki trenutno nastopa za mariborski Branik. Miro Steržaj je bil med 72 nastopajočimi najuspešnejši in je s 1822 podrtimi keglji zasedel prvo mesto in tako že drugič zapored postal republiški prvak.
VZHODNA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
TESEN PORAZ BELTINEC ZVODEČIM
V	nedeljo so rokometaši Beltinec na asfaltnem igrišču v Murski Soboti odigrali prvenstveno tekmo v vzhodni republiški rokometni ligi z vodečim Slovenj Gradcem in doživeli tesen poraz 24:28 (11:15).
Beltinčani so srečanje izgubili predvsem zaradi ležerne igre v prvem polčasu, ko so že takoj v začetku dovolili hitrim gostom, da so prišli v vodstvo s prednostjo štirih golov in to prednost obdržali do konca prvega polčasa.
V	drugem polčasu so Beltinčani zaigrali mnogo bolje in imeli
nekoliko več od igre, saj so nekajkrat rezultat znižali na en sam gol razlike, vendar prav v tem kritičnem trenutku niso imeli sreče, da bi rezultat izenačili. Čeprav so gostje igrali hitrejši rokomet od domačinov, bi si Beltinci zaslužili vsaj točko v tem srečanju.
Najboljša pri Beltincih sta bila Peterka in Balažič, preko katerih so v glavnem potekale uspešne akcije. Gole za Beltince so dosegli Peterka 8, Šraj in Kovačič po 4, Balažič 3. Osterc 2, Šticl, Kokalj in Roškar po enega.
Hokejisti ESŠ niso uspeli
V povratni tekmi v hokeju na travi za naslov republiškega prvaka za leto 1962, ki je bila odigrana v Murski Soboti med zasavskim prvakom HDK Kladivar iz Celja in pomurskim prvakom ESŠ iz Murske Sobote se je končala z zmago gostov 2:0.
Ker so tudi v prvem srečanju zmagali gostje z 1:0, so tako postali prvak Slovenije za leto 1962.
Povratno srečanje je prav tako potekalo v zelo ostri borbi, ki je včasih prešla tudi mejo dovoljenega; pri tem pa so prednjačili gostje, tako da je moral sodnik nekaj minut pred koncem izključiti igralca Kladivarja. Igralci ESŠ so
doživeli poraz predvsem zaradi neučinkovitega napada. Najboljši pri ESŠ je bil vratar Bavčar, ki je nekajkrat odlično posredoval.
Tekmo sta dobro vodila sodnika iz Zagreba.
v
Šport v kratkem
LENDAVA
Občinska zveza za telesno kulturo v Lendavi bo v kratkem izdala bilten "Tekmovalec", v katerem bodo objavili vsa navodila, programe tekmovanj in rezultate. Bilten bo izhajal po potrebi. Prva številka, ki je nekoliko zakasnila, bo izšla v sredini tega meseca.
MURSKA SOBOTA
Pionirji z osemletne šole I Iz Murske Sobote so izvedli spomladanski kros za višje razrede. Skupno je tekmovalo 350 pionirjev oz. pionirk. Med pionirji so zmagali Lepoša, Barbarič in Vlaj, med pionirkami pa Janež, Klemenčič in Pintarič .
BELTINCI
V	počastitev Tedna mladosti je Kolesarski klub iz Beltinec organiziral v Beltincah krožno kolesarsko dirko. Tekmovanja so se udeležili le člani, ki so vozili 10 krogov v dolžini 6,5 km. Zmagal je Mirko Kavaš s časom 10,15 minut pred Jožetom Grabarjem in Stankoma Lipičem.
LENDAVA
Po gostovanju v Prekmurju je velemojster Bruno Parma odigral simultanko tudi v Lendavi. Simultanko je organiziralo na novo ustanovljeno šahovsko društvo. Od 28 partij je velemojster eno izgubil in eno remiziral. Zmago je dosegel Stefan Toplak, remi pa dr. Jože Bernjak.
MURSKA SOBOTA
Nogometna pod zveza v Murski Soboti bo organizirala 25 in 26. maja v Murski Soboti tradicionalni pionirski nogometni turnir. To je že tretji tovrstni turnir. Prvi je bil v Radgoni in drugi v Lendavi. Predvidoma bo na letošnjem turnirju nastopilo 15 ekip.
TIŠINA
V	počastitev Tedna mladosti je TVD Partizan na Tišini organiziralo tekmovanje v odbojki, rokometu, nogometu in šahu. Tekmovale so ekipe Petanjec, Tropovec, Borejec in Tišine. V tekmovanju je bila najuspešnejša domača ekipa.
LJUTOMER
Na mladinskem rokometnem turnirju v Ljutomeru je sodelovalo skupno pet mladinskih ekip: Partizan II, Osnovna šola I. Cankarja, Tabor, Veržej in Grlava. Brez poraza je zmagala ekipa Partizana II iz Ljutomera.
MURSKA SOBOTA
Po hudem porazu košarkarjev Partizana iz Murske Sobote v Mariboru od MTT v okviru H. vzhodne republiške lige se bo v nedeljo ob 10.30 uri v Murski Soboti pomeril z ekipo Proletarca iz Zagorja ob Savi.
POLANA
Pionirji iz Polane so se začeli resneje ukvarjati z rokometom šele lansko leto v okviru JPI. V tem letu so se vključili tudi v beltinsko-lendavsko rokometno ligo, kjer zadnje čase dosegajo vedno lepše rezultate. V Polani je postalo namreč zanimanje za rokomet zelo veliko, kar je tudi zagotovilo, da bodo tekmovalni rezultati vedno boljši.
MURSKI ČRNCI
Na novem rokometnem igrišču v Murskih Črncih je bil rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe: Radenci, Turist, Tišina in domači Partizan. Zmagali so Radenci, ki so v finalnem srečanju premagali Turista z rezultatom 14:10.
Nepričakovan uspeh mladincev Sobote
V predtekmi slovenskih ligašev sta se v tekmovanju v okviru Slovenske mladinske lige pomerili ustrezni ekipi Železničarja in Sobote. Mladinci Železničarja, ki so trenutno brez poraza na prvem mestu, so tudi tokrat bili favoriti. Toda pri mladincih Sobote. ki so igrali zelo dobro, povežimo in borbeno, so naleteli na trd oreh. Ob zmagi Sobote z 2:1 (1:0) so doživeli svoji ,prvi poraz.
Za mladince Sobote pa je to brez dvoma največji uspeh saj ima prav moštvo Železničarja največ igralcev, ki se-
stavljajo slovensko mladinsko reprezentanco.
Slovenska nogometna liga
Težko pričakovana zmaga
SOBOTA : ŽELEZNIČAR 2:1 V sedmem kolu spomladanskega dela prvenstva SNL so nogometaši Sobote sprejeli v gojite moštvo Železničarja iz Maribora im se pomerili v bor bi za točke. Srečanje se je končalo s tesno zmago Sobote 2:1 (1:0), ki je tako zabeležila svojo prvo in težko pričakovano zmago v spomladanskem tekmovanju.
MM NOGOMETNA LIGA
Vsi Pomurski predstavniki brez pola
V petem kolu spomladanskega tekmovanj a v MM nogometni ligi sta se v pomurskem derbiju srečali v Radgoni moštvo Nafte in domača Radgona, medtem ko je Grafičar sprejel v goste zadnje uvrščeno Dravo iz Ptuja. Obe srečanji sta se končali brez gola.
RADGONA : NAFTA 0:0 Po nedeljskem uspehu Nafte v Mariboru proti Braniku je bilo pričakovati, da bo moštvo Nafte tudi tokrat zmagalo. Toda borbenim domačinom je vendarle uspelo svojo mrežo obdržati nedotaknjeno. Nafta je bila tehnično boljše moštvo, vendar njeni napadalci niso znali izkoristiti nekaj priložnosti za gol.
GRAFIČAR : DRAVA 0:0 Po uspelem startu v spomladanskem tekmovanju je moštvo Grafičarja veljalo v srečanju z zadnjim na tabeli, ptujsko Dravo, za favorita. Po enakovredni igri v prvem polčasu so imeli igralci Grafičarja pobudo v drugem polčasu in vrsto lepih priložnosti za gol, katere pa niso izkoristili in so tako prepustili točko gostom.
VISOK PORAZ SOBOTE B
V drugem in tretjem kolu pomurske nogometne lige so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Preseneča edino nekoliko visok poraz Sobote B v Turnišču. Tekma med Puščo in Puconci je bila preložena in bo odigrana med tednom. Doseženi so bili naslednji rezultati:
n. kolo:
Sobota B : Bogojina 1:0, Beltinci : Veržej 4:0,
Bakovci : Šalovci 3:1,
Puconci : Turnišče 2:4,
Rakičan : Pušča 1:2,
Gradbenik : Brazda 3:1.
Ul. kolo:
Šalovci : Beltinci 1:6, Turnišče : Sobota B 5:2, Veržej : Brazda 5:2, Gradbenik : Rakičan 3:0. Bakovci : Bogojina 4:1. LESTVICA:
Beltinci	14	14	0	0	82:16	28
Gradbenik	14	10	3	1	52:22	23
Sobota B	14	11	0	3	69:19	22
Turnišče	14	10	2	2	59:18	22
Bakovci	14	6	3	5	27:36	15
Brazda	14	4	3	7	29:32	11
Veržej	14	4	2	8	27:60	10
Pušča	13	3	3	7	17:39	9
Rakičan	13	2	2	9	25:39	6
Puconci	13	2	2	9	31:52	6
Bogojina	13	i	5	10	7:53	6
RAZPORED TEKEM Nedelja, 12. maja 1963.
Šalovci: ob 13. uri Šalovci : Veržej, pion., del. Bakoš; ob 14. url Šalovci : Veržej, mlad.; ob 16. uri Šalovci : Veržej. Beltinci: ob 15. uri Beltinci : Bogojina, pion., del. Gomboši; ob 16. uri Beltinci : Bogojina. Bakovci: ob 15. uri Bakovci : Sobota, pion., del. Kemperle; ob 16. uri Bakovci : Turnišče. M. Sobota: ob 15 .uri Pušča : Grafičar, pion., del. Vezjak; ob 16. uri Sobota n : Pušča. Puconci: ob 15. uri Puconci : Radgona, pion., del. Flisar; ob 16. uri Puconci : Gradbenik. Rakičan: ob 16. uri Rakičan : Brazda, del. Vratarič. Lendava: ob 15. uri Lendava : Beltinci, mlad. Radgona: ob 15. uri Radgona : Grafičar, mald.
Opozarjamo klube, naj se razporeda strogo držijo.
Komiisja za opravljanje pomočniških izpitov pri Šolskem izobraževalnem centru za razne stroke v Murski Soboti, obvešča vse kandidate, katerim poteče učna doba. da morajo oddati prošnje do 15. maja 1963
20. MAJA 1963 OB 8. URI SE JE TREBA JAVITI NA SOLI ZARADI PREVZEMA NALOGE.
Prošnji je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo.
Kmetijsko-gozdarska zadruga Petrovci razpisuje zasedbo delovnega mesta
vodje agroservisne delavnice
Pogoji: mojster avtomehanske stroke ali kvalificirani mehanik te stroke z večletno prakso.
Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Tedenski koledar
Petek, 10. maja — Izidor Sobota, 11. maja — Žiga Nedelja, 12. maja — Pankracij Ponedeljek, 13. maja — Servacij Torek, 14. maja — Bonifacij Sreda, 15. maja — Zofija Četrtek, 16. maja — Janez
Zdravstvena dežurna služba
10. maja — dr. Gruškovnjak M. maja — dr. Hajdinjak
12.	maja — dr. Hajdinjak
13.	maja — dr. Sedlaček
14.	maja — dr. Lopert
15.	maja — dr. Rosova
16.	maja — dr. Gruškovnjak
KINO
GORNJA RADGONA - 10. maja domači zgodovinski film: "Solunski atentatorji" 11 in 12. maja ameriški barvni film: "Ljubezen Marjorie Morningstar". 15. in 16. maja poljski film: "Škilasta sreča".
SLATIN ARADENCI — 11. in 12. maja slovenski film: "Nočni izlet". 16 .maja francoski barvni kinemaskopski film: "Ljubezen pod nadzorstvom".
LJUTOMER — 11. in 12. maja italijanski barvni film: "Herkul in kraljica Lidija". 15. in 16. maja nemški film: "Slučaj inšpektorja Sirdinga".
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 11. in 12. maja ameriški barvni film: "Najboljše od vsega". 15. maja ameriški komedijski film: "Ljubezen popoldne".
VIDEM OB ŠČAVNICI — 11. in 12. maja angleški barvni film: "Nepričakovana ljubezen«.
VELIKA POLANA — 11. in 12. maja japonski film: "Zadnje žene Sajpana".
MALI OGLASI
MOTORNO KOLO, znamke »Horea-Regina«, v odličnem stanju, ugodno prodam. Stefan Tivadar, Prešernova 18, M. Sobota. MOTORNO KOLO, znamke "Jawa" 1960, v odličnem stanju, prevoženih 15.000 km. Informacije: ob nedeljah v Veržeju 25.	M-387
SPALNICO, kompletno in štedilnik, ugodno prodam. Ivan Pahovnikar, Titova 31, Murska Sobota.		M-385
SPALNICO, kompletno, dobro ohranjeno, sodobne barve in izdelave, ugodno prodam. Vprašati: Murska Sobota, St. Kovača 17-1/3 (novi blok).	M-386
KUHINJSKO POHIŠTVO in štedilnik "Goran", prodam. Filipič, St. Kovača 19, Murska Sobota.
M-388
AVTO "Fiat 600", ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča 3, Murska Sobota.	M-367
ENONADSTROPNO hišo v Barbatu na otoku Rabu nudim gospodarskim organizacijam in ustanovam za opremo šest sob v znesku 1,000.000 din. Za uslugo lahko koristijo letne dopuste na morju.	M-371
MOPED, dvosedežni, "Skuter", v odličnem stanju prodam. Prešernova 27, M. Sobota. M-373 ELEKTRIČNI kuhalnik (rešo) na dve plošči prodam. Naslov v upravi lista.	M-374
ŠTEDILNIK, zidan, v odličnem stanju, po nizki ceni prodam. Jože Rožman, Radenci 63.	M-375
DIVAN z novo prevleko ugodno prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO, novo, obnovljeno, s tremi sobami in kuhinjo ter 10 arov zemlje z vinogradom in napeljano elektriko prodam. 20 minut od avtobusne postaje Cogetinci ali Ivanci. Karel Slekovec, Grabonoš 45, p. Videm ob Ščavnici.	M-381
MIZO s stoli in umivalno mizo za posodo ugodno prodam. Gregorčičeva 37, M. Sobota. M-379 SOBO in kuhinjo iščem v Murski Soboti. Za nagrado dam 5.000 din. Naslov v upravi lista. M-382 VDOVA, srednjih let, išče sebi primernega tovariša, lahko tudi penzionist. Naslov v upravi lista.	M-383
MOTORNO kolo znamke "Zundapp", letnik 1950, ugodno prodam. Ignac Tkalec, Rakičan 17. p. Murska Sobota.	M-350
HIŠO, novograjeno (tri sobe, kuhinja, kopalnica, klet. garaža, vrt), prodam za 1,600.000 din. Vlado Kristl, Kidričevo naselje 7, Ljutomer.	M-351
TRIJE mladi izobraženci iščejo tovarišice za spomladanske izlete z avtomobili. Resne ponudbe in zaželene fotografije poslati na upravo lista pod šifro »Fiat«. KROMPIR v Murski Soboti in seno v Gornjih Tešanovcih po 30 din za kg prodam. Informacije: Kidričeva 34, Murska Sobota.
M-353
HIŠO z gospodarskim poslopjem, novozgrajeno, z 2.28 ha zemlje, blizu avtobusne postaje Osek, p. Gradišče v Slovenskih goricah, prodam. Jožefa Hojs, Osek 67, Gradišče v Slovenskih goricah.	M-355
TRAKTOR znamke »Deutz« na lesni plin, v dobrem stanju, z priključki, prodam. Andrej Gregorc, Ižakovci 55, p. Beltinci. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Lipužič, Vošnjakova 8, Ljubljana.	M-358
ZIDARJU, dobremu, ki bi mi pomagal s svojim delom pri dograditvi hiše, nudim stanovanje za manjšo družino v weekend hišici. Stanovanje je v Medvodah pri Ljubljani. Interesenti naj pošljejo ponudbo na naslov: Ivan Finžgar, Lesna industrija Litija.	M-359
POSESTVO v izmeri 5 ha z vsemi kulturami v bližini Maribora, ugodno prodam. Alojz Ferk, Rašpoh 131, Kamnica-Maribor. M-360 SPALNICO, kompletno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO v izmeri 5 ha, 4 km oddaljeno od asfaltirane ceste v Slovenskih goricah, prodam. Franc Gruden, Cankarjeva 35, Maribor.	M-363
VINOGRAD v Lendavi prodam. Vprašati: Kolodvorska 13, Lendava.	M-365
LES, okrogel, za ostrešje (rušt), ugodno prodam. Alojz Nemec, Polana 30, p. Puconci. M-366 VRATA, kompletna, in zidan štedilnik ugodno prodam. Lendavska 16, Murska Sobota. M-361
Obvestilo
Telefonske naročnike v Pomurju, predvsem pa telefonske naročnike v mestu Murska Sobota obveščamo, da bomo v soboto, 11. t. m. ob 12. uri pričeli z vključevanjem sedanjih telefonskih naročnikov v avtomatsko telefonsko centralo. Dela bodo trajala predvidoma do ponedeljka zjutraj.
Ker v tem času lahko pride do raznih motenj v telefonskem prometu prosimo naročnike, da to upoštevajo.
PODJETJE ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA
V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta razstava slovenskih grafikov iz stalne zbirke mariborske Umetnostne galerije vsak dan od 9. do 13. ure.
Upravni odbor Obrtno-komumalnega podjetja v Lendavi razpisuje naslednja delovna mesta
1.	tajnika podjetja
2.	referenta za prodajo in nabavo
Pogoji: potrebna šolska izobrazba z večletno prakso. — Razpis velja do zasedbe delov. mesta.
Kmetijska zadruga Puconci razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za razprodajo odvisnih osnovnih sredstev, ki bo v nedeljo, 19. maja 1963 oh 8. uri zjutraj na sedežu zadruge v Puconcih, in to: več traktorskih prikolic, traktorskih priključkov, drugih manjših kmetijskih strojev in vprežnih vozov.
Prednost pri nakupu imajo 'interesenti družbenega sektorja. Če do 10. ure interesentov družbenega sektorja ne bo, imajo pravico do nakupa zasebniki. — Ogledi predmetov, ki jih bodo prodajali, je možen od 13. maja 1963 dalje vsak dan od< 8. do 12. ure v garažah PE Puconci in tudi neposredno pred začetkom licitacije.
Upravni odbor Kmetijske zadruge Puconci razpisuje delovno mesto
finančnega knjigovodje
Pogoji: srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah.
Nastop službe takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov KZ Puconci. Pismene ponudbe poslati upravi zadruge v Puconcih. Razpis velja do zasedbe delov, mesta.
Studijska knjižnica v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
računovodje — administratorja
Prednost imajo kandidati z daljšo prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedeka, svaka in strica
Matija Kuzmiča
OBRTNIKA IZ PUŽEVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in mu darovali cvetje in vence.
Žalujoči: žena Berta, otroci Bela, Gizela, Marija, Esta, Irena in Sidika, z družinami.
ZAHVALA
Ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta in pradeda
Viktorja Bagarija
IZ RAKIČANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v njegovih težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala zdravnikom kirurškega oddelka za njihovo požrtvovalno pomoč in vsemu strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru, govorniku in vsem darovalcem cvetja in vencev. Še enkrat: vsem prav lepa hvala! Rakičan, Ljubljana, M. Sobota, 28. aprila 1963
Žalujoči: žena Ana, sinovi in hčerka z družinami, vsi vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Kaj bo 23. junija v Murski Soboti?
POMURSKI VESTNIK — List izdaja Časopisno in založniško podjetje "Pomurski tisk" v Murski Sobota — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in na odgovarjamo sanja 
Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 6. telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, ca inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
7
Lani premajhna aktivnost v vrstah Počitniške zveze
Vso skrb razvoju mladinskega turizma
Pred dnevi je bila v M. Soboti skupščina Izvršnega odbora Počitniške zveze M. Sobota. Skupščine se je udeležilo precejšnje število članov—delegatov, ki so vedeli, da se bo morala skupščina zavzeti za rešitev številnih problemov iz pretek-
lega obdobja.
Iz poročil je bilo razvidno, da Počitniška zveza ni dosegla lani v Pomurju večjega razmaha, ker je usmerila svojo dejavnost pretežno na kulturno področje (oddaje »Pokaži, kaj znaš!«), ki pa ni karakteristično za njeno dejavnost. K temu je brez dvoma pripomoglo tudi stanje, ki je nastopilo, ko sta zapustila IO ZPS M. Sobota predsednik prof. Bela Sever in blagajnik Bela Pavlič zaradi odsluženja vojaškega roka. Od tistega časa naprej pa vse do skupščine Počitniška zveza ni mogla več prav zaživeti. To se je odražalo tudi v tem, da vodstva družin niso mogla več navezati dobrin in potrebnih stikov z IO.
Na skupščini so delegati jasno
povedali, da je potrebno delovanje PZ spet spraviti na normalni tir. Lani je bil ustanovljen IO PZS za občino Ljutomer, potrebno pa je, so ugotovili delegati, da podobne pododbore ustanovijo tudi v občinah Lendava in Radgona, kar popolnoma ustreza vlogi komun v naši družbeni ureditvi. Veliko pozornost je posvetila skupščina mladinskemu turizmu na vasi, kjer ta še ni dosegel ustrezne širine. Pri reševanju tega vprašanja bo potrebno kar najtesnejše sodelovanje z aktivi in odbori ZMS Dosedanja prizadevanja na teni področju niso bila vedno uspešna, zato bo potrebno letos odločneje začeti reševati te probleme. Nekoliko bolj uspešno je bilo ustanav-
ljanje novih družin v vrstah delavske mladine, vendar bo potrebno tudi tukaj odločneje prizadevanje.
Propagandi bo potrebno letos posvetiti veliko skrb, saj je množičnost v vrstah Počitniške zveze dokaj odvisna prav od dobre obveščenosti mladine o delu in ugodnostih Počitniške zveze. Ni dvoma, da je mladina voljna delati v PZ, samo treba ji je njeno dejavnost in ugodnost, ki jih lahko pričakujemo od nje, prikazati v pravi luči.
Delegati so se temeljito pripravili na skupščino, kar dokazuje tudi temeljita diskusija. Predstavniki družin so govorili o delovnih programih za leto 1963 in priznati
je treba, da so ti bogato in skrbno pripravljeni.
IO PZS M. Sobota je poslal vabila tudi številnim družbenim in političnim organizacijam, žal pa nobena od teh organizacij ni poslala na skupščino svojega predstavnika. To dejstvo je zaskrbljujoče še toliko bolj, ker se ta praksa ponavlja že vrsto let.
Za uspešen razvoj PZ je namreč nujno potrebno sodelovanje z vsemi organizacijami, saj bo lahko samo tako uresničila vse naloge, ki so bistvene pri razvijanju mladinskega turizma, dejavnosti, ki zajema iz dneva v dan širše meje.
BR
Mladi konstruktorji
V ljutomerskem podjetju Tehnostroj zelo uspešno deluje društvo ljudske tehnike. V okviru društva imajo dva krožka in sicer elektrotehniškega in prototipnega, imeli pa so tudi avto-moto krožek, ki so ga razpustili, ker je to dejavnost prevzelo avto-moto društvo.
Izredno se uveljavlja zlasti prototipni krožek, ki je že izdelal več uspelih prototipov avtomobilskih prikolic. Za prototip take prikolice je potrebnih približno 500 delovnih ur, kar pomeni, da veliko stane. Prototipe izdelujejo za svoje podjetje in pa tudi za drugod. Tako so lani novembra izdelali dva prototipa za avtomobilsko industrijo v Egiptu. Na tak način si društvo tudi ustvarja lepa sredstva za delovanje.
Velik pomen ima društvo tudi za vzgojo kadra, predvsem za prekvalifikacije, s čimer zelo pomaga podjetju. Lani se je 13 delavcev
prekvalificiralo in tudi za letos predvidevajo, da bo po zaslugi dela v društvu zopet tolikšno število delavcev dobilo višje kvalifikacije.
Društvo ima 107 članov, dvakrat na teden pa daje svoja sredstva in prostore na razpolago pionirjem obeh šol ter tako skrbi za tehnično vzgojo mladine. Pionirji, ki obiskujejo te krožke, se namreč pri svojih tovariših že uveljavljajo kot mladi inštruktorji in s tem pomagajo razvoju in tudi kvaliteti tehnične vzgoje. Pri mnogih pa se je tudi zbudila želja, da bi se zaposlili v kovinski industriji.
Zakovano jajce v Krogu
Nekdanji kovač Franc Prša iz Kroga št. 140 nam je ob
nedavnem obisku pokazal zanimiv in svojevrsten izdelek.: zakovano jajce (na slika), katerega uporablja kot hišni okras. Koliko spretnosti in pazljivosti je pri ustvarjanju te umetnije potrebno, da se jajčna lupina kljub luknjanju in zakovičevanju podkvice ne zdrobi, menda ni potrebno posebej opisovati.
Kot nam je Prša povedal, to ni njegov prvi izdelek. Doslej jih je napravil že več.
Ljudsko tehniko tudi podeželju!
Uspešnost delovanja Ljudske tehnike v Ljutomeru dokazuje med drugim tudi to, da so lani povečali število članov za 140. Pod okriljem Ljudske tehnike deluje več društev.
Posebno aktivno je bilo lani avto-moto društvo. Med drugim si je omislilo tudi novo motorno vozilo. Podobno društvo v Križevcih je bilo aktivno kljub nekoliko slabšim delovnim pogojem. Ljutomerski radioklub si je s strokovnim kadrom in ustreznimi prosto-
ri pridobil ustreznejše pogoje za delovanje. Društvo kmetijskih strojnikov je še mlado in se je precej afirmiralo z lanskim tekmovanjem traktoristov v občinskem merilu. Ob večji pomoči kmetijskih strokovnjakov bi lahko društvo še bolj napredovalo.
Društvo Ljudske tehnike v Tehnostroju je v zadnjem času razvilo tehnično iznajditeljsko dejavnost. Tako so izdelali dva prototipa prikolic za izvoz v Egipt, pomagali pri prekvalifikaciji zaposlenih na delovnih mestih itd. V njegovi delavnici se strokovno us-
posabljajo tudi pionirji obeh osemletnih šol. Brodarsko društvo Je bilo ustanovljeno šele pred kratkim, sedaj pa že ustanavljajo pod njegovim okriljem modelarski krožek, za katerega je posebno zanimanje med mladimi. V Ljutomeru bi kazalo ustanoviti še foto klub in društvo v obratu MTT, kjer bi lahko Ljudska tehnika mnogo prispevala k organizaciji tekstilnih krožkov, tečajev za pridobivanje kvalifikacije itd.
Delovanje Ljudske tehnike je bilo bolj živahno v mestu kot na podeželju. Z ustanavljanjem sekcij LT tudi po vaseh bi bilo mogoče bolje seznaniti prebivalce z delovanjem novih strojev, gospodinjskih priključkov, elektromotorjev itd., njih uporabo in upravljanjem. Zato bo to letos nedvomno glavna naloga Ljudske tehnike v ljutomerski občini.
Pomoč zlasti šolam
Te dni je bil v Lendavi občni zbor Ljudske tehnike za lendavsko občino. Navzočih je bilo 30 delegatov, vendar odločno premalo s podeželja, saj sta se zbora udeležila samo predstavnika iz Velike Polane in Hotize.
Obširno poročilo o delovanju Ljudske tehnike je podal predsednik Avgust Horvat. Največjo aktivnost so doslej pokazale v lendavski občini avtomoto. radioamaterska in foto sekcija.
V plodni razpravi so posebej poudarili, da je potrebno
letos bolj razgibati tudi podeželje in podpreti Jugoslovanske pionirske igre, ki potekajo v znamenju širjenja tehniške vzgoje med mladimi državljani. Zato bo vodstvo Ljudske tehnike odslej bolj pomagalo šolskim vodstvom, zlasti še ti-
stim šolam, ki nimajo na voljo potrebnih strokovnjakov. Ugotovili so namreč, da šole cesto ne morejo vzgajati otrok na tehniškem področju prav zaradi pomanjkanja kadra, delavnic in opreme. Otroci pa se za tehniško dejavnost zelo zanimajo.
Na kraju občnega zbora so podelili zaslužena priznanja najbolj aktivnim članom Ljudske tehnike v lendavski občini.	-fk-
Radenski lovci
TUDI TURIZEM
Člani radenske lovske družine so te dni razpravljali o pretekli sezoni. Lovska disciplina je bila zadovoljiva, pomanjkljiva je bila čuvajna služba in večjo pozornost bo treba posvetiti lovnemu turizmu.
Pretekla sezona je bila zaradi vremenskih nevšečnosti neugodna za razmnoževanje divjadi. Ker se je zaradi tega stalež divjadi zmanjšal, bodo spustili za osvežitev krvi določeno število zajcev, fazanov in jerebic iz drugih lovišč, s čimer bodo preprečili degeneracijo. Od
šolskih otrok bodo odkupovali divji kostanj in želod, s katerim bodo pozimi krmili divjad in tako ublažil škodo. Pred lovom bodo v lovišču uredili nekaj visokih mrež in stalnih krmišč.
Posebno pozornost bodo posvetili lovnemu turizmu. Na občnem zboru so ugotovili, da je bil v pretekli sezoni odstrel divjadi po inozemcih dosežen le 50-odstotno. V radenska lovišča prihaja največ italijanskih lovcev. Seveda je treba te lovce spremljati in se z njimi pogovarjati.
V minuli sezoni so radenski lovci upihnili 283 fazanov, 200 rac, 198 zajcev, 35 glav srnjadi itd. Od tega so odstrelili italijanski lovci 88 fazanov, 28 zajcev in 2 kljunača, odkupili pa so dve srni, 34 zajcev in 113 fazanov. Skupno so lani odprodali 53 glav srnjadi, 134 zajcev, 177 fazanov itd. Uničili so tudi mnogo roparic.
Sklenili so, da bodo skupinski lov in lov v trojkah, ki bi ga lahko imenovali legalni divji lov, ukili in se omejili le na velike love ob nedeljah. Ukinili bodo tudi dosedanje lovišče za dresiranje psov. Čuvajno službo bo še naprej opravljal honorarni čuvaj s člani lovske družine.
Ika
Članici Planinskega društva iz Radgone ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava
Aktivno delovanje Radiokluba v Lendavi
Tudi mladinke - radiooperaterke
Radioklub v Lendavi aktivno deluje že nekaj let. Tudi rezultati tega delovanja so vedno bolj ugodni. Na letošnjem občnem zboru
so še posebej podčrtali pomen tehniškega izobraževanja mladine in pionirjev v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger.
Tako so že zgodaj spomladi začeli s tečajem za radiotelegrafiste na obeh osemletnih šolah v Lendavi. Tečaj obiskuje 18 učencev in učenk, ki se zelo zanimajo za radiiotehniko in radiotelegrafijo. Doslej so tečajniki že predelali dve tretjini Morsejevih znakov. Čeprav je to težji del programa, so tečajniki pokazali doslej obilo vztrajnosti in volje Tečaj je dvakrat tedensko in ga obiskujejo tudi tri mladinke. Obeti so, da bo Pomurje dobilo tako prve absolvente kratkovalovnega radiooperaterstva, kar bo vsekakor največji uspeh lendavskega kluba. Uspešno pa nadaljujejo v Lendavi tudi s tečajem za področje praktične radiotehnike V okviru tega tečaja nameravajo izdelati mali enocevni sprejemnik za začetnike, kar bo vključeno tudi v izpit za priznanje A tečaja. Za ta del pouka se mladi še prav posebno zanimajo. Klub namerava v jeseni spet prirediti šestmeseč-
ni začetniški tečaj radiotehnike.
Prizadevajo si, da bi tovrstno dejavnost razširili tudi na podeželje, zato so člani društva že obiskali nekatere šole med njimi tudi v Veliki Polani, kjer so dobili vso podporo šolskega vodstva in učiteljskega kadra. Prvi rezultati tega prizadevanja se obetajo prav kmalu.
Lendavski radioklub namerava v kratkem prirediti posebno posvetovanje z mladinci, ki so pred odhodom v JLA in bodo rekrutirani v enote za zvezo.
Čeprav posvečajo v lendavskem klubu glavno skrb prav vzgoji mladine, pa ne zanemarjajo niti dela s starejšimi člani. Ti so pred nedavnim osvojili kar dve mednarodni diplomi in z uspehom sodelovali tudi na tekmovanju jugoslovanskih radioamaterjev, od koder prav tako pričakujejo zasluženo diplomo.	F. M.
Živi radar
V tretjem letu je že ta pav s prekrasnim perjem, ki ga vidite na sliki. Toda nikar ne mislite, da je Pipek, kot ga kličejo, edini prebivalec na dvorišču Šoferja mariborskega Avtobusnega podjetja Kolomana Slaviča v Dolgi vasi pri Lendavi.
Pavja »družina« šteje namreč že štiri člane: poleg tega, ki meri v premeru tudi čez meter, kadar se v svojem ljubezenskem nagonu do kraja »razpravi« in je vso njegovo čudovito obarvano perje v prav tako čudovitem šumenju, tresenju in šelestenju, še manjši
vrstnik, ki se že tudi rad »razpe-telini«, pa čeprav še nima pravega perja (dobil ga bo namreč šele letos) in dve samici.
Lastnik te »kraljevske« družine nam je ob obisku zaupal, da jo namerava še pomnožiti in ustanoviti manjšo pavjo farmo, če mu bo to seveda uspelo. Največje vprašanje je namreč prezimovanje teh lepih pernatih živali.
Kaže, da je reja posebnih živali Slaviču takorekoč osebni konjiček; doslej je že poskusil srečo tudi z morskimi svinjami, golobipismonoši in jerebi.
WHIT MASTERSON
ŽENSKE
v njegovem življenju
(Nadaljevanje)
"Jezik, za zobe!" je hripavo velel Lamarr. Obupano je pogledal Vivian. »Zakaj če,a ne rečeš? Tudi ti si zapletena v to,
ne pozabi!«	
Vivian se je mučno odkašljala. »Moraš razumeti, kako me je to pretreslo«, je rekla in zdelo se je, da govori bolj z Meg kakor z možem. »Seveda sem mislila, da je Walter mrtev — nikdar ne bi uganila, da sta Walter in John isti človek«.
»Vivian!« je prepadlo zašepetal Lamarr. »Kaj vendar govoriš, Vivian!«
»Rada bi ti stala ob strani,« je hlastno rekla Vivian, »a spričo teh Okoliščin nimam kaj dosti izbirati. Oprosti, Walter.«
"Ladja se potaplja," mu je rekla Meg. "Sami ste. Zdaj smo štiri proti enemu." Čeprav je bila na zunaj hladna, se je v notranjosti vsa tresla. Napor vsega dne — in posebno zadnje ure — se je kazal tako na njej kakor na Lamarru. Zavedala se je, da je Lamarr v brezglavosti zmožen tudi zadnjega obupnega koraka. Zakrivil je že tri umore. Enega več — ali štiri več — to 'bi komaj kaj, spremenilo stvar. Meg se je premaknila za troho proti stolu, uprta v cev pištole, ki je gledala proti njej, želeč si, da bi se kaj zataknite. Karkoli, samo da bi dobili nekaj časa... »Najbolje, da daste pištolo iz rok«.
»Ne,« je Lamarr hripavo dihnil. »Lahko opravim sam. Nihče drug ne ve za resnico...« Na spačenem obrazu se mu je pokazala obupana odločnost. Naglo je stopil naprej in vzdignil cev pištole.
Zabrnel je zvonec.
Lamarr se je osuplo ustavil din za trenutek se je z glavo nagonsko obrnil k vratom. Isti hip je Meg zakričala in planila nanj. Njen krik je učinkoval na Tereso in Alexis kakor klic na pomoč. Kakor tri panterice so se pognale na sovražnika, se z nohti zarile vanj, ga suvale din brcale. Vivian Dobrectova je zavrisnila, ko je počila pištola. Trojica žensk in en mož so se podrli na tla v zmešanem kupu rok in nog.
Zmešnjava se je nadaljevala še za trenutek. Nato so se počasi in tiho tri bojevnice vzdignile in se zastrmele dol v četrtega, ki je ležal na preprogi njim pri nogah. John Lamarr jim je vračal pogled — le da njegove oči niso več videle.
Na vratih so zaropotale pesti. Meg je zasoplo rekla. »Bolje, da jih kdo spusti noter,« in Alexis se je opotekla naprej, da bi storila po njenem naročilu. Ko so ji tresoči prsti lahko obrnili kljuko, so se vrata sunkoma odprla in pred njo je stal poročnik Stock z dvema uniformiranima policajema.
»Ah, hvala bogu!« je dahnila Alexis in se zgrudila pred njimi.
Stock jo je na pol odnesel spet v dnevno sobo. Oči so mu ošinile Meg in Tereso, ki sta stali sredi sobe čisto razkuštrani, Vivian pa je ihtela v nalonjaču — končno pa še moža na tleh. Obraz Johna Lamarra — nov obraz, ki ga je bil ubil, da bi se zaščitil, ni bil več obraz. Bil je krinka, raztrgana in razmesarjena od nohtov.
Iz prsi mu je štrlel ročaj pile za nohte.
Stock je zinil: »Kaj za vraga se tu godi?«
»To je dolga zgodba,« je rekla Meg. Globoko je zajela sapo. »A človek je čudno zadovoljen na koncu«.
Popoldne čez nekaj dni so vse tri ženske skupaj sedele v kavami na Manhattanu, ne daleč od Brinkerjeve galerije. V mestu lepih žensk ni bilo na njih nič takega, kar bi posebej pritegovalo pozornost. Ena je bila v črnem, a to ni bite nič nenavadnega, in tudi mala obveza, ki jo je imela druga čez oko ni preveč bodla v oči.
»Moj zdravnik je tak biser,« je rekla Teresa in se dotaknila z ljubečo roko obliža nad očesom. »Pravi, da se brazgotina ne bo poznala. Sicer pa nisem prepričana, da bi me motila. Lahko da bi postala celo nevarna na pogled.«
»Ali še nisi zadosti nevarna?« je smehljaje se vprašala Meg. »A mislim, da imamo vsaka svojo brazgotino, te ali druge vrste.«
Alexis je rekla: »Oni večer mi je rekel Andy, da so izkopali Dobrechtovo rakev, ko so poskušali ugotoviti, kdo je bil v resnici pokopan. Vendar pa zdaj to ne bi več stvari kaj, prida spremenilo, se mi zdi. Vivian jim je vse povedala. Kaj mislite, da se bo zgodilo z njo?«
»Ne vem,« je rekla Meg. »Prepričljivo zna govoriti. Vrh tega pa je čedne zunanjosti. Ostala bo živa. Pravzaprav smo ji res ogromno dolžni. Ko bi se ne bila bala pokazati portret svojega moža, najbrž ne bi bila nikdar prišla na pravo pot. Posebno, kar na portretu samem ni bilo nič takega, kar bi Lamarra izdalo.«
»O, ti bi si tudi 'brez tega preračunala, kako in kaj,« je občudujoče vzkliknila Teresa. »In, mimogrede, kako je tisti tvoj zali policaj vedel, kje si, Alexis?«
Alexis je zardela. »Ah, ni bite pretežko. Ko je Andy odkril, da sem dobila telegram, je odšel na telegrafsko službo in zahteval, da mu pokažejo original. Nato je ujel naslednje letalo za Chicago. Pravzaprav sreča za nas, kajne?«
»Kako ne, deklica, posebno zate«, je Teresa rekla. Zagledala se je v svoj kozarec s koktajlom. »No, zdaj ko je vsega konec in ko je samo med nami dekleti — ali veste, katera ga je zabodla?«
Prvi hip ne ta ne ona nista spregovorili. Naposled se je oglasila Alexis: »Stvari so se dogajale tako hitro. Pila je bila seveda tvoja, Meg.«
Spustila sem jo na tla, ko se je bitka začela,« je mirno rekla Meg. »Ena od nas jo je pobrala. Zakaj pravzaprav ne bi kar ostalo pri tem? Če premislimo, res ni važno — in potem lahko rečemo, da smo to vse skupaj storile.«
»Amen,« je pristavila Teresa.
Alexis je pogledala na zapestno uro. »O, golobčki! Teči moram. Ob štirih se dobiva z Andyjem — in nič rad ni, če ga pustim čakati.« Vstala je. »Kmalu se bomo spet videle. Ostanimo zmerom skupaj.«
Gledali sta jo, kako hiti ven, in Meg je vzdignila kozarec. »Na ljubezen,« je rekla.
»Mlada je,« je s trohico hrepenenja spregovorila Teresa. »Naučila se bo, zakaj je potrebno, da pustiš moške čakati. To je zdravilo za njihovo preveliko samozavest.« Vzdihnila je »Seveda se to ne nanaša na direktorje, ki so komaj človeški — in potem imam to neumno vajo ...«
»Srečno,« je rekla Meg. »Ploskala ti bom, ko bo krstna predstava.«
»Lepo od tebe, srček. Prišla bom prav kmalu na obisk v galerijo in kupila kako sliko — če si jo bom lahko privoščila«.
Oddaljila se je čez kavarno proti izhodu in Meg je opazila, kako se obračajo glave, ko gre mimo. Se enkrat je vzdignila kozarec.
»Na uspeh,« je zamrmrala.
In zdaj je ostala sama, osamljena postava v črnem. A ne čisto sama, je pomislila Meg. Vzdignila je kozarec za zadnjo napitnico.
»Za naju, Lewis,« je rekla tiho.
KONEC
POMURSKI VESTNIK, 9. MAJA
8