36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2017 POROČILOPOROČILO Priznanja Oddelka za geografijo, FF UL, 2016 Oddelek za geografijo vsako leto na svojem tradicionalnem prednovole- tnem srečanju (čajanki) podeli prizna- nja za najboljša študentska dela. Dela predlagajo mentorice in mentorji. Mednje se uvrščajo izjemne seminar- ske in zaključne seminarske naloge, magistrska in diplomska dela, projekt- ne naloge in samostojna poročila, ki vsa dosegajo nadpovprečno raven. Oddelčno priznanje avtomatično prej- mejo tudi vsa tista dela, ki so bila nomi- nirana za Prešernove nagrade, pa jih žal niso prejela. Število podeljenih priznanj Oddelka za geografijo, FF UL vsako leto variira, a se giblje med 5 in 8. V veselem in sproščenem vzdušju lan- ske čajanke je predstojnik Oddelka za geografijo F UL, dr. Darko Ogrin podelil kar 9 priznanj in sicer: Tamari Klar, Tini Krošelj, Gašperju Cerarju, Boštjanu Kopu, Mateji Prinčič, Ma- riji Kurent, Simonu Zakovšku, Petru Žnidaršiču in Juriju Krajčiču. V nadaljevanju sledijo kratke uteme- ljitve za posamezna priznanja. Tamara Klar, diplomsko delo: PREUČEVANJE VPLIVA METODOLOGIJE ZAJEMA DEJANSKE RABE ZEMLJIŠČ NA SPREMINJANJE POVRŠIN VRSTE RABE ZEMLJIŠČ MED LETOMA 2002 IN 2016 V SLOVENIJI Za doslej najobsežnejši, podroben, sistematičen, temeljit in kritičen ana- litičen pregled spreminjanja metodo- logije in površin vrst pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji od nastanka zbirke RABA Ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano do danes. Torej je opravila analizo geoinformacijskega vira, ki sodi med najbolj široko upo- rabljane tudi v slovenski geografiji in s tem omogočila, da v bodoče ne ponavljamo že storjenih napak, ki so izvirale iz nekritične uporabe tega vira za ugotavljanje procesov spreminjanja nekaterih vrst pokrovnosti oziroma rabe tal, zlasti pred letom 2006. Mentor: Marko Krevs Tina Krošelj, magistrsko delo: POSKUS UPORABE LiDARskih PODAT- KOV ZA OPREDELJEVANJE OBMOČIJ V ZARAŠČANJU Za pogumen metodološki spopad s še nestrtim meddisciplinarnim ore- hom – objektivno empirično oprede- litvijo območij v zaraščanju. Izdelani postopek, ki ga je mogoče avtoma- tizirati, morda še ne bo neposredno uporabljen za opredeljevanje obmo- čij v zaraščanju v državnih zbirkah prostorskih podatkov. Izdelane študije primerov na obmo- čjih iz različnih pokrajinskih tipov v Sloveniji pa nazorno kažejo vsaj dvo- je: 1. da se bodo bodoči postopki za opredeljevanje zemljišč v zaraščanju morali prilagajati različnim pokraji- nam in razlikam v naravnem in kul- turnem rastju, ter 2. da bo potreben razmislek o bolj kakovostni, objek- tivni opredelitvi kategorije zemljišč v zaraščanju tudi v zbirki RABA Mi- nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mentor: Marko Krevs Gašper Cerar, diplomsko delo: SAMO- DEJNO IZDELOVANJE KART GOSTOTE VEGETACIJE S POMOČJO LiDAR-SKEGA SNEMANJA ZA POTREBE ORIENTACIJ- SKEGA TEKA Orientacijska karta je tematska karta, ki zelo podrobno prikazuje nekatere izbrane elemente pokrajine (npr. tudi najmanjše mikro-reliefne oblike). Po- memben element orientacijske karte je tudi prehodnost površja, ki jo določa- jo posebni reliefni objekti in predvsem gostota vegetacije. V diplomskem delu je Gašper Cerar skušal samodejno iz- delati čim bolj ustrezne karte gostote vegetacije za potrebe orientacijskega teka. Lastno serijo kart vegetacije je izdelal s pomočjo LiDARskih podatkov, na izbranem območju že obstoječe orien- tacijske karte Kazlje-Tomaj, ki je služi- la za primerjavo kvalitete postopka. Z nastavitvami posameznih parametrov v odprtokodnem programu Kartta- pullautin je skušali vplivati na končen prikaz gostote vegetacije, da bi se ta čim bolj ujemal s prikazom gostote vegetacije na terensko izdelani že ome- njeni obstoječi karti. Najustreznejše nastavitve parametrov je nato uporabil še na drugih območjih in s tem preve- ril, uporabnost na različnih območjih. Gašper je na koncu prišel do povsem praktičnih in predvsem uporabnih ugotovitev, da je samodejno generi- rana karta gostote vegetacije s pomo- čjo podatkov LiDAR-skega snemanja zelo dobra osnova za izdelavo orien- tacijskih kart, saj pripomore k njihovi učinkovitejši in hitrejši izdelavi. Di- plomsko delo odlikuje ogromna koli- čina vloženega dela ter predvsem kon- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2017 | 37 POROČILO Delo je že doživelo znanstveno objavo v monografiji. Mentorja: Blaž Repe, somentor Tomi Trilar (Prirodoslovni muzej) Mateja Prinčič, diplomsko delo: USKLAJEVANJE PLURALNOSTI INTE- RESOV PRI OBLIKOVANJU RAZVOJNE POBUDE: PRIMER OBČINE ANKARAN Diplomsko delo je izjemno pogloblje- no, celovito in problemsko zastavljeno. V najmlajši slovenski občini (8 km2), kjer bi vsak deležnik rad uveljavil svo- jo razvojno pobudo, je Mateja Prinčič ob prilagoditvi Halfacreejevega trozlo- žnega modela prostora izdelala pre- pričljiv nabor indikatorjev, ki so bili nosilni usmerjevalci odločitve o izbo- ru razvojne prioritete. Njihova analiza jo je usmerila v oblikovanje razvojne pobude, ki jo sprejema tudi precejšen delež ključnih deležnikov preučeva- ne občine, tj. zdraviliško-zdravstvena dejavnost. Skrbno izbrana literatura, predvsem pa domišljeno analitično ter terensko delo so kandidatko pripeljali do širokega nabora podatkov. Nalogo odlikuje tudi odličen jezik, inovativna in skrbno izdelana grafika. Mentorica: Irma Potočnik Slavič Marija Kurent, zaključna seminarska naloga: ZEMLJIŠKE OPERACIJE NA PODEŽELJU – PRIMER K. O. ZADOBRO- VA Zaključna seminarska naloga se lo- teva zelo zapletenega mehanizma urejanja podeželskega prostora. Ze- mljiške operacije so vedno povezane z usmeritvami kmetijske politike in financiranjem, ki odločilno vplivata na dinamiko izvajanja. Ob celovitem pregledu izvajanja zemljiških operacij v Sloveniji se avtorica osredotoča na napovedujemo njegovo prisotnost v naravnem okolju. Glavni namen magistrske naloge Boštjana Kopa je bilo določiti primernost habitatov za življenje klopa na območju Upravne enote Ruše. Na podlagi pridoblje- nih primernosti habitatov je določil območja, ki sovpadajo s človekovo prisotnostjo. Razširjenost klopa s po- močjo habitatov je modeliral s tremi dejavniki: vegetacijskim pokrovom, nadmorsko višino ter gostoto srnjadi in jelenjadi. Modeliranje je potekalo s postopkom večkriterijskega vrednote- nja v okviru katerega je uporabil me- todo obtežene linearne kombinacije. Za območja človekove prisotnosti je izbral v okolico stanovanjskih objek- tov in planinske poti. Ugotovil je, da najprimernejša območja za potenci- alno življenje klopov pokrivajo 5 % območja; 27 % površin območja je neprimernih. Napovedno moč mo- dela je terensko, z vlečenjem zasta- ve preverili na 10 testnih površinah. kretna uporaba geografskega znanja in samih rezultatov za povsem praktičen namen. Mentorja: Blaž Repe, somentor Dušan Petrovič (FGG UL) Boštjan Kop, magistrsko delo: MODELIRANJE RAZŠIRJENOSTI GOZ- DNEGA KLOPA (Ixodes ricinus) NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE RUŠE S POMOČJO GEOGRAFSKIH INFORMA- CIJSKIH SISTEMOV Klopi so takoj za komarji, ki so naj- nevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo, drugi po negativnem učin- ku. na zdravje ljudi. Slovenija spada med endemična območja za okužbo z omenjenima boleznima. Glavnega živalskega prenašalca v Sloveniji pred- stavlja gozdni klop (Ixodes ricinus). Ker je njegov življenjski prostor moč- no povezan z nekaterimi ekosistem- skimi dejavniki, lahko v GIS okolju na podlagi ustreznih prostorskih po- datkov uspešno modeliramo oziroma Nekaj utrinkov iz novoletne čajanke (foto: Tanja Koželj). 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2017 POROČILO njihov potek v katastrski občini Zado- brova. Zemljiške operacije na prouče- vanem območju obravnava procesno: zaenkrat so bile izvedene komasacije, načrtovane so agromelioracije, velik potencial je tudi v namakanju. Po- sebno vrednost delu daje vključitev lokalnega prebivalstva, tj. njihovega dojemanja zemljiških operacij, ki je pogosto v postopku izvajanja povsem spregledano. Nalogo odlikujejo logič- na zasnova, celovita geografska obrav- nava problematike ter velika samo- stojnost avtorice pri strokovnem delu. Mentorica: Irma Potočnik Slavič Simon Zakovšek, magistrsko delo: KAKOVOST ZELENIH POVRŠIN V URBA- NIZIRANIH NASELJIH OBČINE ZAGOR- JE OB SAVI Simon Zakovšek se je v magistrskem delu »Kakovost zelenih površin v ur- baniziranih naseljih občine Zagorje ob Savi« na preučevanem območju lotil zahtevnega vrednotenja kakovosti zele- nih površin. Zelene površine v mestih so sicer vedno znova aktualna geograf- ska tema, a le redko, če sploh kdaj, ce- lovito ocenjujemo parametre njihove kakovosti. Avtor je po obsež nem štu- diju problematike najprej izdelal po- droben in sistematičen nabor geograf- sko-ekoloških kazalcev, v katerega je vključil strukturne kazalce, lokacijske kazalce, kazalce biotske raznovrstnosti ter kazalce opremljenosti in urejenosti zelenih površin. V naslednjem koraku je terensko pregledal, popisal in ovre- dnotil vse zelene površine v naseljih Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, pri čemer je sledil predhodno izdelanemu modelu kazalcev oziroma matrikam za določanje točkovnih ocen. S kazalci je avtor skušal čim bolj celovito in na- tančno zajeti različne vidike kakovosti zelenih površin kot izhodišče za kar najbolj objektivno oceno njihovega stanja. Ob tem je izkazal izjemno spo- sobnost uporabe znanj s področja fi- zične, družbene in ekološke geografije, izstopajočo mero samoiniciativnosti in inventivnosti ter sposobnost po- globljenega analitičnega in sinteznega razmišljanja. Ocenjujemo, da bi lahko njegov sistem vrednotenja zelenih po- vršin brez večjih sprememb uporabili tudi v drugih urbaniziranih ali urba- nih naseljih, tovrst ni rezultati pa ima- jo posebej veliko uporabno vrednost za upravljavce in načrtovalce zelenih površin v mestih. Mentorica: Katja Vintar Mally Peter Žnidaršič, zaključna seminar- ska naloga: VPLIV VREMENA NA KO- LESARJENJE V LJUBLJANI Peter Žnidaršič se je lotil zanimive, koristne in v Sloveniji povsem neraz- iskane teme vpliva vremena na kole- sarjenje v Ljubljani. Za izhodišče je vzel izkušnje kolesarsko bolj razvitih mest, ki pa imajo drugačne vremen- ske razmere. Vpliva se je lotil z analizo kolesarskih in vremenskih spremen- ljivk. Predvsem je izpostavil vpliv ko- ličine padavin na število kolesarjev ter vpliv temperature na število kolesar- jev na izbranih cestnih odsekih, kjer potekajo štetja kolesarskega prometa. Rezultati, ki jih je Peter dobil, so si- cer primerljivi z rezultati drugih mest, vseeno pa so dober nastavek za nadalj- nje študije s tega področja in kažejo velik potencial načrtovalcem kolesar- jenja v Ljubljani in drugih mestih. Prav tako tema z njegovo zaključno seminarsko nalogo še zdaleč ni za- ključena in terja odgovore na številna, poglobljena vprašanja s tega področja. Glede na raziskovalno in analitično raven, ki jo zahteva izdelava zaključne seminarske naloge, se je Peter Žnidar- šič nadpovprečno potrudil, svoje ugo- tovitve pa namerava predstaviti tudi v obliki znanstvenega članka. Mentor: Matej Ogrin Jurij Krajčič, magistrsko delo: UGO- TAVLJANJE PRIMERNIH LOKACIJ ZADRŽEVALNIKOV ZA POTREBE NA- MAKANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V POREČJU VIPAVE Z UPORABO PODAT- KOV LIDAR V okviru naloge so bile proučene mo- žne lokacije vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja v Vipavski dolini. S pomočjo digitalnega modela reliefa LIDAR so bili določeni tudi njihovi volumni in površine. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo ob izgradnji šestih vodnih zadrževalnikov v zgornjem delu porečja Vipave, za katere se je izkazalo, da so najprimernejši, možno skupaj z obstoječim zadrževalnikom Vogršček pridobiti dovolj vode za namakanje vseh obstoječih njivskih površin in sadovnjakov ter vseh kme- tijskih površin, ki so se izgubile v pro- cesu zaraščanja v zadnjih 15 letih. Z izgradnjo predlaganih zadrževalnikov bi Slovenija lahko bistveno povečala delež samooskrbe z zelenjavo, tudi zgodnjo, ki je sedaj med najnižjimi. Kandidat je z nalogo pokazal zavi- dljivo sposobnost analitičnega in sinteznega razmišljanja ter visok nivo obvladovanja računalniških orodij. Argumentacije so na ustrezni strokov- ni ravni, predlogi zadrževalnikov so izvedeni skoraj do aplikativne ravni. Mentor: Darko Ogrin, somentorica Marina Pintar (Biotehniška fakulteta)