Redaccion y Administracion:
San BLAS 1951 U. T. 59-3667 Bs. Aires ★
Naročnina
Za eno leto $ 8,—
Za pol leta $ 5,—
Za inozemstvo 2 Dolarja
Siomsn Glas
(E. A VOZ E S E, O V Mi N A)
PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (VUGOSLAVA) PARA TODA SU1) AMFRTPA ORGANO DEL CON SE J« ES LOV EN O QUE BEPRESENTA TODAS LAS SOC.EDADES^OVENAS
Franqueo Pagado Concesion 3159	
Correo Argentino Central B.	Tarifa Reducida Concesion No. 1551
LETO (A S O) I.
BUENOS AIRES. 3 DE FEBREHO (FEERUARJA) 1947
REG ISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027
Num. (Štev.) 10
Las partes de Carintia y Estiria ocupadas por Eslovenos deben incorporarse a Yugoslavia
Desde hace mas de una semana se hallan reunidos en la Capital bri" artaca los delegados del Consejo de Cancilleres de las cuatro grandes Potencias. La discusion del tratado de paz con Alemania y Austria consti-tuia el primer y unico punto de la orden del dia. elaborada para el caso. ^ si bien algunas delegaciones pretendian hacer en forma conjunta y si' ^ultdnea la discusion de los tratados con. Alemania: y Austria otras delega-cionos, con su ciiterio mas justo y ecuanime, han sugerido la discusion por s©parado, criterio este que ha sido aceptado procediendose en primer ter' ftimo a la consideracion de algunos aspectos de la paz con Alemania para *uego iratar lo atingente a Austria.
Antes de pasarse a considerar la paz con Austria y como acto preliminar 01 ello la delegacion yugoeslava, basandose en 1 realidad histoiica e intei-Pretando el anhelo de los pueblos de Yugoeslavia y el deseo de sus her-^anos que residen en las regiones de Carintia y parte de Estiria, ha some-ttdo a ia consideracion de los delegados del Consejo de Cancilleres un ex_ tenso memorandum en el que como es natural y logico, solicita sean devuel-a Yugoeslavia aquellas partes de los territorios de Carintia y Estiria, de extension de alrededor de 2.500 km. cuadrados, que estan ocupados por de 100.000 habitantes yugoslavos en su totalidad de procedencia eslo' Vena.
Los terrtiorios reclamados con pleno derecho por la delegacion. yugo~ eslavu y quc deben ser incorporados al territorio de la nueva Republica Fe' ^eral de los Pueblos de Yugoslavia comprenden la parte meridional de la Provincia de la ex Austria de Carintia inclusive su ciudad principal, Klagcn-furl, qile posee una poblacion de mas o menos 40.000 habitar.tes, y la segun ciudad en base a su importancia de la mišma region de Carintia y de-J|ovninada Vilach; ademas de ello el distrito fronterizo estirio con la loca" hdad de Radkesburg pertenece etnioa, geografica e historicamente a Yugo-fslavia, y junto con todo lo arriba merfcionado, debe ser incorporado y su ^coiporacion establecida por el tratado de paz que ha de firmaise con ^Ustria. Los censos en realidad nos demuestran que las dos terceras partes «el territorio de Carintia reclamado con iusta razon por la delegacion yugo-©slava son netamente eslovenos y en los territorios fronterizos de Estiria 'JUe incluyen la ciudad de Radkesburg vive una poblacion compuesta por 1111 60% de eslovenos.
En las regiones de Austria mas arriba mencionados viven hoy en dia cercu de 200.000 habitantes yugoslavos los que han sido, aparie subyugados ^0r una dominacion extranjera y gobiernos enemigos de los pueblos eslavos, e*puestos a una forzada germanizacion que les era impuesta especialmente ,ei1 iOfa ultimos tiempos por las autoridades nazis tal como era impuesta la ^lianizacion a los eslovenos y. croatas de la Venecia Julia quienes duran.te Uri cuarto de siglo, tuvieron que soportar el yugo fascista. La Pariicipacion ia viltima guerra de Austria al lado de la Alemania hitlerista ha empeora-0 la ‘a iste situacion de hasta entonces de los eslovenos que residian en los 6rritorios denomin.ados por el gobierno austriaco y de los grandes danos SlJiridos por esos habitantes alcanza una gran responsabilidad a Austria, *esponsabilidad esta que debe ser parte pertinente del tratado de paz de re*erencia.
Ademas de lo precitado es necesario apartar de la dominacion austriaca 200.000 yugoslavos que viven en las mencionadas regiones a los efectos e impedir la ulterior germanizacion de los esloveijos la que sistematica' toente se estaba realizando desde varias decadas. Ademas, de esos 200.000 ^'Jgoeslavos 70-000 son croatas, que viven en la provincia de Burgenland 03 que estan expuestos inevitablemente a la germanizacion por lo cual es ^cesario y logico el canje de esos croatas por las minorias austriacas que c°n la incorporacion de aquellos territorois quedaran en Yugoeslavia. En ?as° contrario se evidencia la imperativa necesidad de establecer para esos abitantes un estatuto especial que les permita resolver sus problemas y ,es garantice sus derechos r.acionales. Los pueblos de YugoesIavia, por Jterinedio de sus representantes, esperan firm ar un tratado de paz con '^slria que involucre estos conceptos y ratifique este criterio por cuanto °l«mente en base a lo expuesto podila establecerse una paz justa y dura-e*a en esa parte de Europa.
Jugoslavija Protestira
iAHTEVA OD VATIKANA NAJ IZROČI "PET ZLOČINCEV" IN PROTESTIRA GLEDE POMOČI, KATERO SE NUDI VOJNIM ZLOČINCEM
Beograd. — Jugoslovanska viada je objavila, da je poslala tajništvu Vatikana dve spomenici v katerih protestira glede vsakovrstne pomoči vojnim zlončincem, da bodo ti dospeli v južno ameriške države. Zahteva iudi naj se izroči jugoslovanski vladi pet znanih jugoslovanskih vojnih zločincev, kateri se najbrž nahajajo v Vatikanu.
V	prvi spomenici se vztraja, da organizem Vatikana, t. j. ''Komisija Papeževe pomoči", je pripomogel, da je odpotovalo veliko število vojnih zločincev, kakor tudi, da jim je ta odbor izdal potne liste in plačal potne stroške.
Nato nadaljuje: "Potvorjene osebne dokumente tem vojnim zločincem, potom katerih se jim je izdalo potne liste, je izročilo 'Bratstvo Sv. Jerolima" in Jugosl. Društvo Miloščine", katere institucije pa niso poverjene izdajati nobenih osebniih dokumentov jugosl. državljanom. Glede teli dogodkov jugoslovanska vlada povdarja in protestira pri Sv. Stolici, da taka dejanja škodujejo Jugoslaviji in Združenim državam, ki delujejo na tem, da se vojni zločinci izročijo posameznim državam
v katerih so zločine napravili."
V prvi spomenici so zaznamovana imena teh vojnih zločincev in dan, ko so odpotovali v Južno Ameriko. Ivon-ča pa: Jug. vlada odločno protestira glede dejanj te komisije in pričakuje, da Sv. Stolica izda ukaz( da ta Komisija takoj prekine svoje delovanje, ki je usmerjeno škodovati napredku jugoslovanske vlade in vsem Združenim državam."
V drugi spomenki imenuje nekatere vojne zločince, kateri se sedaj nahajajo v Vatikanski državi in ti so: Valdimir Velmar, Jankovič ,Miioslav Vasiljevič, Miroslav Petrovič, Milodar Nedeljkovič in Ilija Vujovič.
"Njih zločinska dejanja — nadaljuje
—	so bila dokazana in ugotovljena od jugoslovanskih oblasti ,kakor tudi se-veroameriških in angleških oblasti, katere poslednje jih tudi v Italiji iščejo, da bi jih potem izročile jugosl. vladi, da jih ta podvrže sodbi. Jugoslov. 'vlada naproša in zahteva od Vatikana naj izda ukaz^ da se imenovane vojne zločince takoj aretira in jih izroči jugoslovanski vladi."
V Gorici je bil zasežen Ljudski Dom ali bivši Trgovski Dom na Korzu
ANTIFAŠISTIČNO LJUDSTVO NAJ BI ČEZ NOČ IZGUBILO CENTER VSEH SVOJIH NAJVIŠJIH KULTURNIH, GOSPODARSKIH NI POLITIČNIH USTANOV IN ORGANIZACIJ
Poveljstvo ameriške 88. divizije je danes napovedalo zasego Ljudskega doma v Gorici. Sio iisoč gorišldm Slovencem in nadalj. njim desetiisočem antifašističnih Italijanov je zavezniška okupacijska oblast se tem pri zadejaia udarec, kakršnega bi mogli priča-ko-vati zgolj od fašističnega režima v času njegovega najhujšega terorja. Vse sloven ske in italijanske demokratične antifašistične organizacije, kulturne, socialne, gospo.-darske in politične ustanove naj bi se v 24 urah znašle na cesti. V zahvalo za to, da se je z največjim samosatajevanjem in požrtvvovalnosijo, kar ju pozna evropska zgodovina, borilo ob strani zapadnih velesil proti fašizmu, naj bi sedaj vse goriško anii fašistično ljudstvo v znamenju zapadne demokracije čez noč izgubilo vse kar ga v njegovem glavnem mestu predstavlja, kjer se je po desetletjih fašističnega nasilja sedaj spet pričelo izživljati na kulturnem in gospodarskem ter političnem polju. To je krivica, ki je antifašistično ljudstvo vse goriške dežele nikoli ne bo pozabilo, kakor mu ne bo nikoli zamrl spomin na domala tridesetletja najhujšega fašističnega zatiranja.
POBRALI SO KLJUČE IN ZASTRAŽILI STAVBO
Gorica. — Dopoldne okrog 10. ure se je zglasilo v Ljudskem domu pri okrožnem vodstvu UAIS a nekaj ameriških častnikov. Med njimi je bil tudi goriški guverner kot zastopnik ZVU in nekdo, ki se je predstavil kot zastopnik italijanske vlade (!).
Predstavnikom slovensko-italijanskih antifašističnih organizacij in ustanov so izjavili, da je treba v 24 urah izprazniti vse poslopje, pustiti v njem vse pohištvo in drugo opremo ter da je dovoljeno odnesti iž stavbe le akte in druge pisarniške stvari. Vojaške oblasti so takoj postavile pred vrata stražo, ki nikomur ne dovoljuje vstopa v poslopje, če nima njih posebnega dovoljenja. Na vprašanje antifašističnih predstavnikov so izjavili ,da je ta ukrep izdalo poveljstvo 88. divizije v sporazumu z Zavezniško vojaško upravo. Poslopje naj bi jim bilo potrebno v vojaške svrhe.
KAK SE ŠE NIKOLI NI ZGODILO
V	prostorih Ljudskega doma so koncentrirane vse goriške centralne organizacije in ustanove, od kulturnih in socialnih do političnih in gospodarskih. V njem ie goriška SIAU, ki predstavlja nad 56.000 vpisanih članov in članic iz vrst vsegasiovenskega in italijanskega prebivalstva na Goriškem. V njem je okrožna organizacija mladine, ki zastopa 16.000 slovenskih in italijanskih mladincev in mladink. V njem je center gorišlcih antifašističnih žena kot vrhovni predstavnik 18.000 slovenskih in italijanskih protifašističnih žena. V njem ima svoj sedež okrožna organizacija antifašistične dece, ki zastopa 8000 slovenskih in italijanskih pionirjev; v njem ima svojo središče organizacija naših 7G00 goriških partizanov, kolikor jih je iz vrst desettisočev izšlo iz krvave, dolgotrajne borbe za skupno zavezniško stvar. V njem
Jugoslov. Društvo “Samopomoč Slovencev’*
priredi svojo veliko
PUSTNO ZABAVO
15. februarja t. ].
V svojih društvenih prostorih Centenera 2249 in Avda. Riestra. Začetek je ob 9 uri in trajalo bo jutra.
Društveni buffet bo dobro založen z domačo hrano in svežo pijačo.
je središče vse goriške slovenske prosvete, ki je v njej organiziranih nad 10.000 ljudi. V njej je centralna organizacija nad 2S00 političnih preganjancev, kar jih je še preostalo od vseh desettisočev, ki so neomajno zvesti skupni borbi proti fašizmu in jih je nacifaši-zem zato tiral v koncentracijska taborišča v Nemčiji in Itailji v ječe in konlinacije. V njem je našla gostoljubni krov fizkulturna organizacija s svojimi 4000 organiziranimi člani. V njem je bil sedež iniciativnega za družnega odbora, ki udružuje vrsto naših zadrug z nad 8000 člani.
V Ljudskem domu so imele antifašistične organizacije in ustanove svojo edino veliko reprezentativno dvorano, ki se ie v njej zvrstila pestra vrsta koncertov, gledaliških predstav, kulturnih nastopov, gospodarskih in političnih zborovanj, razstav in drugih prireditev. V Ljudskem domu je bilo osredotoče no vse, kar je antifašistično ljudstvo Goriške, kar je slovenski narod na Goriškem zmogel najboljšega, najlepšega. V imenu demokracije in skupne borbe proti fašizmu naj bi se sedaj znašla slovenska kultura, slovenska pesem, slovensko geldališče, slovenski tisk, predstavnica slovensko italijanskega antifašističnega bratstva, nositeljica umfuši-stičnega ljudskega gospodarstva na cesti. .
V dobi fašizma so postopno po vrsti uničevali antifašistične organizacije, eno za drugo. Jemali so jim njihove domove in njihove naprave. Dali so temu svojemu nasilju značaj postopanja po zakonu, stopnjevali so to zatiranje v neke določenem razdobju, do kler ni doseglo svojega vrhunca. Nositeljica vsega tega nasilja, ki je vrgla antifašistično ljudstvo in slovenski narod na Goriškem ob tla, je bila do prokletstva zasovražena politična organizacija, so bile upravne in policijske oblasti. Antifašistične organizacije so vedele, da so v borbi proti njim v načelu, od vsega početka in za vse čase. Nikoli pa se ni zgodilo, da bi kaj takega storila vo jaška oblast in na način, ki presega vse mere, ki je dopusten zgolj na fronti med dvema oboroženima sovražnima silama. Ukrep, ki je tako ultimativnega značaja, je dejanje, ki v osnovi krši vsa načela zaupane uprave, vse odnose med sosedi, kaj šele med zavezniki. Še več! Medtem ko so oficirji sporočali zastopnikom organizacij in ustanov v Ljudskem domu z vso brezobzirnostjo svoje "po goje'j, so drugi pobrali vse ključe v setavbi, zastavili pot vsem ,ki so hoteli v stavbo in pozneje "pristali" na to, da izdajo 20 dovoljenj za vstop vanjo. In pri vsem tem so našli cinično še izgovore, da s "humanitarnimi razlogi" opravičijo svoje zlo dejanje.
KAKOR DA NI PROSTORA DRUGOD IN ŠE POSEBEJ PRI FAŠISTIH
V	Gorici je tisoč hiš, kjer bi našli ameriški vojaki dovolj prostora pred zemi, dežjem in mrazom. Nihče se vse doslei ni niti do mislil, da bi iskal streho morda pri kakšni drugi politični ali kulturni ali socialni ustanovi, kjer še veje stari fašistični duh, kjer še gospodarijo protiljudski elementi. Nasprotno, nositeljem rimskega imperializma še celo dajejo nove prostore in ne mineta mesec ali dva, da si ne bi poleg CLN-a krščanska de mokracija ali kakšna druga strančica z ljudmi bedne preteklosti ne našla nove strehe,
ne izobesila novih zastav po raznih mestnih okrajih. Mar brez vednosti zaupniških oblasti? Proti volji poveljstva 88. divizije? V skladu s skupnimi zavezniškimi načeli o pobijanju fašizma in vsega, kar bi ga moglo kdaj spet obuditi? Še več! Ko so gospodarskemu zavodu, ki je bil v Gorici zato, da je v duhu še veljavnih fašističnih zakonov gospodarsko izkoriščal ljudstvo, ki prav gotovo ni imel nobene zveze z antifašistično in posebej s slovensko kulturo, njeno obnovo, ki niti z daleka ni mogel služiti popravi vseh desetletnih krivic, odrekli prosotre, so mu čez noč našli druge, so ga preselili z vso obzir nostjo in z vsemi mogočimi opravičili. Naše ustanove pa so metali na cesto po vrsti in z vso brezobzirnostjo. Goriško ljudstvo se spo-minja, kako so morala čez noč na cesto uredništva naših listov pred letom dni, kako so pognali na cesto naše sindikate pred nekaj meseci. Krivica z zaplembo Ljudskega doma ni prva in ne edina. Je najhujša in zato je ljudstvo ne bo preneslo.
Še letos meseca januarja, ko je v Gorici vladal kot guverner podpolkovnik Smuts, so zavezniške oblasti ponovno in v njegovi ose bi izrecno priznale, da je Ljudski dom last vsega slovenskega ljudstva, da je kulturna I svetinja naroda, ki io je treba spoštovati. Podpolkovnik Smuts je svečano izjavil, da se zavezniške oblasti te svetinje ne bodo dotaknile, da je slovenskemu narodu in vsemu goriškemu antifašističnemu ljudstvu nikoli ne bodo odvzeli in ne omejevali pravice, da bi z njo razpolagalo po svojih najboljših močeh in v svoje najvišje kulturne, gospodarske in politične namene. Beseda, ki jo je dal podpolkovnik Smuts je beseda, ki ne veže samo njega in tudi ne samo Angležev, ki je podpolkovnik njihov narodnostni pripadnik, ne veže samo zaupniških organov zavezniških oblasti na tem ozemlju, mar več vse zaveznike, pa naj bodo v Caserti ali v Rimu, v Londonu ali v V/ashingtonu. Za ljudstvo, ki je v veliki skupni vojni žrtvovalo svoje blagostanje, svoje domove, svojo kri, je to beseda, ki veže ves angleški in tudi ves ameriški narod.
NARODNA SVETINJA, ZGRAJENA Z LJUDSKIMI ŽULJI IN V DESETLETNI BORBI PROTI NAJHUJŠEMU SOVRAŽNIKU
Vprašanje Ljudskega doma v Gorici za antifašistično ljudstvo vse Goriške ni majhna stvar. S krvavimi žulji, z denarjem, ki so si ga pritrgali od ust, v borbi proti nacionalnemu imperializmu si ie slovensko ljudstvo ob pričetku tega stoletja na svojem gori škem braniku ustvarilo ta dom. S svedstvi, ki jih je Trgovsko-obrtna zadruga zbrala pri vseh malih obrtnikih in delavcih na Goriškem, je zrastla stavba, ki se je v njej osredotočilo vse kulturno življenje goriškega ljudstva še pred prvo svetovno vojno. V njem je bil že takrat sedež vseh kulturnih in gospodarskih organizacij. V njem so našli svoje zatočišče in svoje torišče Dramsko društvo, Dijaški dom, dijaška kuhinja, gospo darske ustanove, politične organizacije, zadružne ustanove. V njem se je razvijal cvet slovenske kulture, pesmi, glasbe, gledališča. Ko se je fašizem polastil oblasti, je vedel, da niti on ne more s prvim zamahom podreti vse te kulturne stavbe, ne da bi ga
vs svet postavil ob zid in obtožil že prvo uro največjega zločina. Poteči je moralo pet let, da je z dekretom postavil v hišo komisarja, ki je s sleparijo in za borih nekaj sto tisoč lir preigral poslopja iz rok slovenskih zadružnikov v kremplje fašistične politične pokrajinske zveze. Ko je bilo fašističnega zla konec, ko je goriško ljudstvo z golimi roka mi, brez tankov in letečih trdnjav strlo glavo nositelju vsega nasilja, je Ljudski dom spet postal njegova last. V njem se je s toliko večjim zanosom, spričo 25 let s silo za držane rasti s toliko večjo življenjsko močjo razvilo kulturno in gospodarsko življenje vseh goriških antifašistov, vseh, ki so bili dejansko zvesti onim, ki iim danes zaupniško delijo kruh in pravico. Goriški dom je edino, kar je antifašističnemu ljudstvu na Goriškem velikega preostalo. In to ljudstvo bo ta svoj veliki dom branilo. Nikoli se mu ne bo odreklo. Ni se mu odreklo niti v dobi, ko mu je vladal sovražnik. Še manj sedaj ko nima pričakovati ničesar drugega, ko prizna nje in polno plačilo za vse, kar je žrtvovalo ne le za svojo, marveč tudi za slvar vsega ostalega sveta. Njegove predstavnike njegovo kulturo bodo danes metali na cesto. Sami ne bodo šli. Vrgli jih bde^o s silo.
KAKOR DA SE NE BI ZAVEDALI KRIVDE
Zastopniki ljudskih, gospodarskih, političnih in kulturnih organizacij in ustanov so bili včeraj popoldne pri Petru in Pavlu. Pri poveljstvu 88. divizije v Gorici in pri ZVU v
Trstu, pri predstavniku okupacijske tiskovne ustanove in še kje drugje. Povsod so protestirali, povsod so predočili, da pomeni zaplemba Ljudskega doma v Gorici za ljudstvo vse Goriške udarec, ki ga ne bo preneslo. Povsod so pojasnili politične, obče kulturne, zgodovinske, zavezniške, moralne in materialne razloge, ki pod nobenim pogojem ne dopuščajo take krivice. V Trstu so jih sprejeli podrejeni zastopniki in oblasti s preše-nečinimi obrazi, s sočustvovalnimi izrazi, z gostoljubnimi ponudbami za začasno nadomestitev izgubljenih prosotrov itd. Kakor da se ne bi zavedali vsega ogromnega zla! Saj vendar vedo, da se najvišje antifašistične ustanove, predstavništva slovenske kulture po malone pol stoletni tradiciji ne morejo seliti izpod ene strehe pod drugo kakor sejni' ski mešetar iz ene oštarije v drugo. Toda zavezniški gospodje naj vedo, da tu ne gre ne za sobe ne za dvoianb ne za centralno ogrevane prostore ne za telefon, ne za hišo pač pa za gospodarsko, kulturno in narodnostno svetinjo vsega goriškega ljudstva, vseh stotisočev goriških antifašistov, vsega slovenskega naroda, vseh onih, ki so jim bili do danes zvesti zavezniki v politični in frontni borbi proti fašizmu in njegovim ostankom, proti zlu, ki so se ga sami s težavo otresli tudi in prav s pomočjo vsega goriškega ljudstva. Tu ne gre za materialno škodo, marveč za politično in kulturno krivicoi prizadejano vsemu prebivalstvu goriške dežele, ki zanjo pred vsem svetom ni in ni koli nebo nobenega opravičila.
(Nadaljnje na str. 7)
OBLETNICA SMRTI VELIKEGA DELAVSKEGA VODITELJA VLADIMIRA ILIČA LENINA
21. I. 1924 — 21. I. 1947 Triindvajset let je že preteklo odkar je umrl ta največji mož modernega časa. Vladimir Ilič Lenin, genijalni mislec in revolucionar, ustanovitelj komunistične stranke v Rusiji in ustanovitelj Sovjetske Zveze. Vladimir L Lenin je že od svoje mladosti in vse do poslednje minute svojega življenja žrtvoval vse v boju kot revolucionar proti tlačiteljem delavskega ljudstva. Posvetil je vso svojo genijalno inteligenco, vse svoje globoko izkušene spO' sobnosli, svojo železno voljo, vse svoje neizčrpljive inicijative in vso svojo energijo borbi za dosego in izpopolnitev velikega cilja ogromne značilnosti za ljudstva celega sveta: globoka izprememba ljudskega sožitja na socialni podlagi kjer naj bi ljudstva celega sveta bila deležna vseh možnosti in sredstev kulture in sadov ljudskega dela. Na obletnico njegove smrti so s® vsi napredni narodi in delavstvo celega sveta z globokim spoštovanjem spomnili na tega velikega borca, organizatorja, državnika in ljubitelja
delavstva celega sveta.
 ■um mm m   mi m j -reg«  
Vesti iz Organizacij
DESETA OBLETNICA DRUŠTVA 'IVAN CANKAR" V SAAVEDRI
Društvo “Ivan Cankar" v Saavedri prai-nuje deseto obletnico svojega obstoja z veliko prireditvijo v soboto 29. marca t. 1. v dvorani Union Vecinal de Saavedra No. 4221.
Popolen program te prireditve objavimo v Slov. Glasu v eni bodočih številk.
OBLETNICA G.P.D.S.
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto bo praznovalo 20. aprila obletnico ustanove društva.
POMOČ DOMOVINI
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev je tekom 1. 1946. izročilo Koordinacijskemu odboru nakupljenega blaga v vrednosti J 4.409.—.
Največ zasluge za to gre Zenskemu odseku, ki je na razne načine, bodisi z organizacijo večerij, čajank itd. zbral to svoto denarja. Tudi razne obleke so same sešivale naše pridne članice. Vedno je šel tudi na roko Ženskemu odseku odbor in tudi članstvo društva.
Mladinski odsek G.P.D.S. ima obrano tudi lepo svoto denarja, katero bo izročil v pomoč domovini.
Franc Čoha, tajnik.
Slovenskemu Svetu je bila izročena od Jugoslovanskega Društva “Samopomoč Slovencev" sledeča svota denarja za pomoč domovini:
Ženski odsek od prireditev v ta namen .................................... $	911.70
Nabiralne pole ...................... „	38.—
"Titulos patrioticos"  .............. „	30.—
Skupno
979.70
Za Odbor J. D. S. S. F. Tomelj
POMOČ POSLANA PO “SLOVENSKEM DOMU” RAZDELJENA POTREENIM V DOMOVINI
“Slovenski Dom”, ki je kakor vsa naša društva poslal potom “Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji'’ nabrano blago v Jugoslavijo, je te dni dobil pismo, katero potrjuje, da da je poslano blago prispelo v dobrem stanju v domovino in bilo razdeljeno potrebnemu ljudstvu.
Prinašamo prepis tega uradnega pisma, katerega si vsakdo ogleda v društvenih prostorih Slovenskega Doma, San Blas 1951:
★
Okrajni Odbor Društva Rdečega Kriza v Stocu
Sl .-v.: 87-/46.	 '	^
V Stocu, 4. VII. 1946.
1 ‘ SLOVENSKEMU DOMU” Prosvetnemu, gospodarskemu, Podpornemu društvu *an Blas 1951 BUENOS A TRES
Dragi tovariši!
Bred ljudstvom okraja St.oea, se Okrajni Odbor Društva Rdečega Križa v Stocu najtopleje zahvaljuje na poslanem darilu našemu narodu.
Dnr (blago) katero jv poslal “Slovenski Dom” je prispel v dobrem stanju.
V imenu tovarišev kateri so prejeli dar in v imenu Društva Rdečega Kri-?:''x v Stocu pozdravljamo vse tovariše m tovarišice.
Smrt fašizmu! — Svoboda narodu! Tajnik	Predsednik
(Podpis)	(Podpis)
Pečat nosi sledeče besedilo v cirilici: Društvo Crvenog Krsta - Stolac -Sreski Odbor).
DRUGA VELIKA PRIREDITEV MLADINSKEGA ODSEKA “SLOVENSKEGA DOMA”
To soboto 8. februarja priredi Mladinski Odsek “Slov. Doma” svojo drugo prireditev v društvenih prostorih ulica San Blas 1S51 tri kvadre od križišča- Avda. San Martin in Donato Alvarez.
Kot je razvidno iz oglasa, ki je bil objavljen v prejšnji številki “Slovenskega Glasa”, je spored te mladinske prireditve zelo zanimiv in bo nudil našim rojakom nekaj ur zdravega razvedrila. Rojak.' in rojakinje posstite to prireditev in podpirajte na*o mladino!
MLADINSKA PRIREDITEV
Mladinski in ženski odseki D.K.D. "Ljud ski Oder" in S.P.D. "Iv. Cankar" so organi zirali v soboto, 18. jan. prireditev, katera se je vršila v prostorih Ljudskega odra. Udeležba je bila srednja, lahko pa rečemo, tudi številna, ker prisotna po večini je bila skoraj sama mladina. Opazili smo mnogo slov. mladine, ki je bila prisotna in ki se ne udej stvuje v nobenih društvih. To je velikega pomena in upamo, da se bo s časom orga nizirala vsa naša mladina, bodisi v enem ali pa drugem društvu.
Ob otvoritvi sporeda je najprvo pozdravila v imenu obeh odsekov Milka Grgič. Govor je bil res važnega pomena in prav radi tega ga priobčimo v celoti. Rekla je:
Tovariši!
Mladina Ljudskega odra in Ivana Cankarja je danes priredila svojo prvo prireditev. Na ta način izkaže željo in solidarnost do skupnosti, katera nas vedno več vzpod buja in veže. Skupno delujoč na našem polju vam bomo dokazali veselje in vztrajnost do naše ' kulture in slovanske umetnosti. Dokaz tudi k temu je, da so prisotni na naši današnji prireditvi zastopniki mladine Društva Ivan Luckiewicz, kateri tudi sodelujejo in bodo nastopali z raznimi umetniškimi beloruskimi plesi.
Naša maldina, katera spada k Vdruženju Jugoslovanske mladine, bo imela letošnje leto mnogo dela: delo, ki je namenjeno za pripravo in vršitev Prvepa Kongresa Jugoslovanske mladine, na kateremu bo navzoča tudi mladina iz bližnjih držav, notranjosti in na splošno vsa jugoslovanska- mladina. Na tem kongresu se bo postavilo temelje bodočega delovanja mladinskih organizacij, katere so pripomogle do združitve in zbrat-stva vse mladine. Mladina si bo določila na tem Kongresu natančen načrt za ga izvršiti, kateri čeprav ne bo obširen za ga izpol-polniti v materialnem oziru in to le vsled omejenih vzrokov mladinskega delovanja; bo pač ta načrt vpeljan, da se ga čimboljše izvrši in pri tem vedno upoštevajoč potrebe naših društev, katerim bomo skušali čini-več in boljše pomagati.
Za izvršiti načrt, mladinske organizacije bodo pri tem poterbovale pomoč naših, starejših in sposobnih delavcev in voditeljev. Povdarjam to, ker ni pravilno naložiti vso odgovornost in breme naših organizacij na rame mladine, ker priznavamo, da mladina sama ni kaj takega zmožna in sposobna.
Za čimboljši izid splošnega delovanja, je vse odvisno od skupnosti naše naselbine, katere del smo mladina in katera bo tudi vršila kolikor bolj mogoče svoje dolžnosti.
Da bo čimboljše uspel naš muadinsk:
Kongres ter za čimboljši izid našega bodo-šega delovanja, vabimo na splošno veo jugoslovansko mladino naj se vpišejo v naše mladinske odseke, tega ali onega dru štva, da nam bodo pripomogli pri delu. Prepričani smo, da naša pot je prava in naše delo napredno. Edino na ta način nam bo mogoče čimprej in lažje ustanoviti učne te čaje za naš jezik in bomo z enako vzpod budo in veseljem vzgojili istotako tudi naše malčke.
V imenu naših obeh mladinskih odsekov se zahvaljujem za današnjo udeležbo vsem prisotnim ir. vas pozdravljam z narodnim pozdravom:
Smrt fašizmu| Svoboda narodom!
Tudi pred. Ženskega odseka N. > Brankovič je pozdravila navzoče in povedala našim malčkom, da ni letos igrač zanje, kci druge vazne dolžnosti nas vežejo in sicer pomcč domovini.
Zbor malčkov Ljudskega odra, ki ga vodi J. Samec je kot vedno lepo zapel par pesmic. Največ priznanja in pohvale je pa žel zbor balalajk ukrajinskega društva "f. Lur-kiewicz", ki so prav umetniško tudi zaplesali nekaj plesov. Tudi 4 letna plesalka Nelly Bonani Mozetič, ki je prvikrat med nami nastopala, se je pridno pokazaia. Lidija Gabrovec, pa kpkor vedno je vsem ugajala s svojimi umetniškimi plesi. PeVski zbor Ljudskega odra, ki ga vodi J. Samec je tudi dovršeno zapel par pesmi.
Mladinski odsek Iv. Cankarja je podal lepo burko Iv. Vodopivca "Junaki". Priznati moramo, da so velike težkoče postaviti na oder igro, kjer nastopajo mladeniči, ki r,e obvladajo dobro našega jezika in ki prvič nasotpajo na odru. Imeti je treba potrpežljivost za jih učiti in videli smo, da to tov Švageljnu ni manjkalo. Še precej dobro se je sponeslo tem mladin novincem odra. Najbolj se je pa odlikoval Edvard Tenze v vlogi Robote. Veseli pa nas, da naša mladina ima veselje nastopati v slov. igrah, ker prej jih do tega ni bilo mogoče pripraviti.
Sledila je tudi plesna zabava, kjer je sodeloval Samčev orkester.
Udeleženec.
OBČNI ZBOR G.P.D.S.
V nedeljo, dne 19. januarja t. ]. se je vrši! 12 redni letni občni zbor z navzočnostjo večine calnstva. Otvoril je istega tov, predsednik Alojz Ušaj in orisal društveno, delovanje v letu 1946. Za tem so sledila poročila tajnika, blagajnika in drugih načelnikov.
Po poročilu tajnika, se je razvidlc, da je bilo zelo dosti dela v minulem ! Mu, in dc odbor je mogel prenesti dosti de:-? >, pcžr-
tvovanja, posebno pri vseh delih, ki jih je zahtevala naša domovina in naselbina.
Poročilo blagajnika je bilo še precej odgovarjajoče današnjim časom, kjer moramo pripoznati, da vsa društva so delovala izključno po večini za pomoč našim bratom v domovini kateri so rabili več pomoči, kakor mi tukaj.
Nato se je prešlo na volitve, in za leto 194-7 je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik Ivan Pečenko (očej, podpredsednik Viktor Černič, tajnik Vinko Batagelj, podtajnik Karlo Kovačič, blagajnik Jakob Lisjak, podblagajnik Andrej Gorjup, gospodar Franc Levpušček, veselični odsek: čotar Franc, Ignac Škrt; pregledovalci računov: Franc Čoha, Metod Kralj in Zorž Franc; Pod-oonri odsek: Kosič, Brezavšček jožef. Delegati mladine: Pečenko Ivan (sin), čebrcn Rafael.
Za Odbor: Tajnik Vinko Batagelj.
SLOVANSKA ZVEZA (UNION ESLAVA)
POROČILO
Odbor Slovanske Zveze (Uni6n Eslava) v Argentini je sklical dne 17. januarja t. 1. ženski sestanek, na katerega se je povabilo zastopnice vseh slovanskih organizacij, z namenom, da se bo na tem sestanku razpravljalo o bodočem delovanju ženskih odsekov.
Po raznih mnenjih in predlogih navzočih se je ustanovil pripravljalni ženski odbor Slovanske Zveze. Bila je izvoljena kot pred: sednica tov. Heda Lisac Pejakovič in tajnica tov. Nikolina Yotova.
Pripravljalni ženski odbor se je ponovno sestal dne 23. januarja in razpravljal o raznem bodočem delovhnju, katero v glavnem bo: imeti en sentanck s ženskimi odseki posameznih narodnosti, da se na temu dokaže kako velike važnosti je organizacija slovanskih žen. Med drugim se je tudi. razmotrivalo pripraviti v bodoče eno veliko razstavo ročnih del slovanskih žen.
Sklenilo se je tudi in se priporoča vsem ženskim odsekom praznovati dne 8. marca "Zenski mednarodni praznik".
Slovanski Ženski Odbor vabi vse slovanske tovarišice k sodelovanju. Ako ima katera kak predlog za bodoče delovanje naj pisijjeno javi na ime predsednice, uhca Vic-toAS 723.
Slovanske žene, združimo se in ustanovimo eno samo družino, veliko slovansko družino!
Pripravljalni Ženski Odbor Slovanske Zveze
SKUPNE PUSTNE ZABAVE
Gospodarskega Podpor. Društva Slovencev in Slovenskega Doma
se bodo vršile naslednje dneve v prostor h G|P.D.S. Simbron 5148:
V NEDELJO	V	TOREK	V NEDELJO
16 18
FEBRUARJA od 17 do 24 ure
FEBRUARJA od 21 do 2 ure
FEBRUARJA od 17 do 24 ure
V prostorih SLOVENSKEGA DOMA, San Blas 1951. pa: , V SOBOTO	V	PONDEEJ EK
15	17
FEBRUARJA od 21 do 3 ure
FEBRUARJA od 21 do ure
Na vseh naših zabavah bo poskrbljeno za smeh in razvedrilo ter razna presenečenja.
Društveni buffeti bodo z jedačo in svežo pijačo dobro preskrbljeni.
IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER “KARLITO”.
Vse rojakinje in rojake, da se naših skupnih pustnih zabav udeleže prav vljudno vabi
SKUPNI PURIREDITVENI ODBOR.
DOMAČE VESTI
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOI) KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. “Ivan Cankar”: Raroallo 4962 — Saavedra.
Ljudski Oder: Coroncl Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1761. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502.
ZASTOPNIKI:
Za	Cordobo in	okolico:	Franc	Kurinčič — Pinzon 1639.
Za	Rosario in	okolico:	Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y Horqueta.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Za	Florido in okolico: Gregorc	Ivan — Lavalle 3297, Florida, F.	C.	del	E.
Za	Villa Calzada in Temperley	ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores,	V. Calzada.
Za	Villa Lugano: Jose Brišček	— Beron de Astrada 6488.
Za	Caballito: Marija Klarič —-	Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
Za Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386.
Za	Montevideo:	Vera in	Milka	Ogrizek — Rectificacičn Laranaga	2235.
Na	Paternalu:	Matevž	Simčič	— Warnes 2101, Buenos	Aires.
Buen.os Aires, 3 de Febrero de 1947
Večkrat prinašamo poročila o mladinskem delovanju v Jugoslaviji. Poročali smo o udarniških brigadah, pri katerih j s bila mladina vedno v prvih vrstah, o zgraditvi proge Brčko—Ba-noviči ir, raznih drugih delih, pri katerih je mladina dokazala, da se zaveda svojih dolžnosti do opustošene domovine. Jugoslovanske! mladina je krepko in odločno posegla v obnovo.
Danes lahko potrdimo, da z delom in požrtvovalnostjo polaga demokratična mladina temelje mednarodnemu bratstvu.
In naša mladina tu v izseljenstvu? Čeprav nismo imeli tu za našo mladino še nobenih predavanj, da bi s tem podučili in ji kazali pot za bodoče delovanje, s ponosom lahko danes re? čemo, da se je naša mladina sama zavedla svojih dolžnosti. Zavedla se je in se čutila del one mladine, ki je bila deležna pri ustvarjanju novega sveta. za časa borbe proti nacifašizmu. Vsa naša mladina se danes v povojnem času zaveda svojih dolžnosti.
Prepričali smo se,- na raznih mladinskih prireditvah v naših organizacijah, da mladinski odseki rastejo in napredujejo. V vsakem našem društvu so si mladinski odseki nadeli nalogo za nabrati gotovo svoto v pomoč domovini in obenem so tudi vedno pomagali po moči za napadek svojega društva. Do danes smo videli in tudi zabeležili že nekaj doseženih uspehov.
Kar jepa najvažnejše, da naša mladina je NA DELU SKUPNO in SPORAZUMNO z vsemi ustanovljenimi mladinskimi odseki. Iz javnih mladinskih govorov razvidimo, da se apelira na vso našo ostalo mladino naj se vpiše v odseke, bodisi enega ali drugega društva. Skupno je združena naša mladina v Jugoslovanski Mladinski Federaciji.
Željo naše mladine do skupnosti so posneli tudi društveni voditelji posameznih društve. Mladina tudi zelo vzpodbuja združitev naših društev. In
No. 10
ravno ker vidimo pravo mladinsko delovanje in, napredek v temu mora vsako naše društvo jim nuditi možnosti za napredek. Moramo pa obenem trezno nadzorovati vsako delovanje, ker včasih še vedno napravi mladina kak nepremišljen korak, to pa le radi nesposobnosti, ne pa iz slabega namena. Nič slabega se ne bo dogodilo, ako bo mladina iskala pogostoma nasvete pri naših starejših sposobnih društvenikih. Ako bo pa hotel kak odbor preprečiti mladinsko delovanje, se bo s tem brez dvoma škodovalo in delalo razkol v društvu.
Celo se nam je ponudila slov. mladina sodelovati pri našem glasilu in vedno čakamo njih dobro voljo, da nam pristopijo pomagati.
Čeprav pred leti marsikateri mladenič ali dekle niso imeli zanimanje do našega jezika, vidimo to danes nasprotno. Naša mladina želi učnih tečajev za naš jezik in našo društva, pred vsem pa Slovenski Svet jim mora takoj na roko v tem oziru. Treba je to zadevo nujno rešiti, ker vsako čakanje in odnašanje bi utegnilo škodovati celi naši naselbini.
Pripravlja se prvi Mladinski Kongres na katerem si bo mladina začrtala svoje bodoče delovanje in prepričani smo, da bo začrtano izpolnila in dosegla svoje cilje.
Vsako leto 10. novembra demokratična mladina vsega sveta slavi svoj velik praznik. Željno pričakujemo, kako se bo tudi tu letošnje leto naša mladina pripravila za praznovanje tega praznika.
Ob koncu še enkrat potrdimo, da je naša mladina res napredna, ukaželjna in podjetna, ker danes vstrajno deluje na kulturnem polju v procvit naše naselbine. V tem delovanju se vzgaja, raste in usposablja, da bo trezna in razumna pri graditvi pogojev za boljšo in srečnejšo bodočnost naše naselbine in tudi naše domovine nove Ju-1 goslavije.
"FEDERALNA MAKEDONIJA" Razveseljiv dogodek v naši jugoslovanski naselbini je izid prve številke "Federalne Makedonije", ki je v cirilici pisano glasilo demokratičnih makedonskih izseljencev v Argentini. To skromno mesečno glasilo je urejevano po tov. Slavku Tnokov, ki je aktiven javen delavec enako kot N. Kazan-djev v macedonski naselbini. Macedonskim bratom častitamo in želimo obilo uspehov!
IZ UREDNIŠTVA
V našem uredništvu leži pismo namenjeno rojaku Leopoldu Mihelj, katero lahko vsak čas dvigne.
ODHOD V DOMOVINO
Dne 6. t. m. odpotuje v domovino naš rojak Edvard Štrosar s parnikom Argentina.
Tovariš Štrosar je bil več let zelo aktiven član D. K. D. Ljudski Oder in je mnogo pripomogel k napredku društvenega delovanja.
Vrne se po 20. letnem bivanju v Argentini v domačo vas Trnovo pri Goici, kjer ga željno pričakujejo soproga, sin in hčerka.
Tov. Štrosarju želimo vso srečo v1 domačem kraju!
ŠTORKLJA
Pred kratkim je obiskala štorklja hišo našega rojaka Franca Paušič in podarila ženi Ani čvrsto punčko, kateri so nadeli ime Teresita.
Častitamo!
POROKA
V soboto, dne 2Š. januarja sta so poročila naš rojak Lucijan Biecher iz Trsta in rojakinja Vera Pintar, doma iz Gorice. Svatba se je vršila v prostorih G.P.D.S. Častitamo!
OPERACIJA
Prejšnji teden je bila operiranci v bolnici Alvear rojakinja Olga Maganja. Operacija je dobro izpadla in želimo ji, da se čim-prej okrevana povrne na svoj dom.
IŠČE SE
Naproša se čitatelje Slov. Glasa v Sao Paulo v Braziliji, ako bi kdo vedel za družino Josipa Rojc, ki je dospel v Brazilijo leta 1893.
Kdor ve zanj naj blagovoli sporočiti na naslov: Franc Rojc - Pasaje J. Pablo L6pez No. 3330 - Villa Real - Buenos Aires, in ne na naslov, ki je bil objavljen v zadnji številki Slov. Glasa.
TUDI MLEKARJI HOČEJO POVIŠEK
Ze več časa se dovaževalci mleka na dom poganjajo za zvišati ceno inleku. Prve dni t. m. so prekinili dovaževanje mleka na dom. Radi tega so bili zelo prizadeti bolniki, starčki in posebno pa majhni otročički.
Vlada je radi tega hitro intervenirala m dovolili so jim mleko zvišati na 25 cent liter, ne pa na 30 kot so mlekarji zahtevali, a	-----------
POSLANIŠTVO F. L. R. JUGOSLAVIJE
Poslaništvo je prejelo od Rdečega Križa pisma in razna sporočila od strani sorodnikov iz Jugoslavije za naše izseljence, katerih imena sledijo:
Frančiško Pletikapič Uruguay (pismo poslano na Konzulat v Uruguay).
Frančiško Wenzel, San Fernando (pismo).
I Nikolas Rimchneider
Nikolas Topič, Est Alcorta, Prov. Santa Fe (pismo).
Dandolo Giovani, calle Bolivia 5832, Cap.
Stojan Prtija (pismo).
Glumičič Stevan (pismo').
Gligor Todorovič, Isla Verde F.C.C.A. (pismo).
Elias Bracika, Banco Holandes) (pismo). Jerko Perer, Belgrano 1424, Mendoza
(pismo).
Miloš Nejkovič, Buenos Aires (pismo).
I
Razna sporočila:
Blaževič Djuro.
Lovrei Elsa y Juan, Lascano 2541, B. A. Krivokapič Radovan, Blok or Bok No. 6341, B. A.
Mateo Vujič.
Vlah Franjo, calle San Martin 880, Riva-davia, Chubut.
JOVO Radovič, calle Lavaleta 710, B. A.
. BORJASIC Grgo : ETAOI SHRD STAOI Borjašič Grgo, Estacion Alcorta, Pcia. San Juan.
Božič Djuro.
Sečen Vikotr.
Stjepan Kukolj, javil se 37 iz B. A.
Jorge Kaucki, calle Sanabria 1690, B. A. Javor°vič Rosario, Buenos Aires.
Končar Dane, K. br. 413, Ohio, Letonia. Dimitrovič Ilija, Villa Angela.
Juan Susnica, R. Saenz Pena, Chaco. Mejaski Anion, Marengo Tortugas. Bilokapič Stipan.
Markočič Vido, Casilla 6 n. 28 Tera, Santa Cruz, Puerto Deseado.
Kriletich Culich Ivo. calle Melo 1963, B. A. Brezovec J°se, Pcia. Santa Fe.
Vigna Juan, Sapaleri 2391, B. A.
Ivan Bozich, calle Victoria 1173, B. A. Skorput Mirko, Pasaje Cilveti 285, Rosario. Zadravec Ivan, Samuhi F.C.S.F.
Alberto Vignes (Vigues).
Pavokovič Tomo, B. A.
Lazar Katmarič, B. A.
Domijan Ivan, B. A.
EoN„aKražstvconak ETA ETA ET AET ETE Borovich Marko, Bonios Coopero F.S.S., Bs. Aires.
Basta Sava, Buenos Aires.
Sechengi Alejandro, calle Venezuela 1197, Avellaneda Pineyro.
Krezuljevič Gregorio, Josl Ingenieros 880, Olivos F.C.C.A.
Franc Glinšek.
Ivan Jagodič, Calle 25 de Mayo 504, Cordoba.
Šuster Anotn, krojač.
Mihajlo Besk°v Vukovič.
Adolfo Giorgi, Venado Tuerto F.C.C^A.
ULNION ESLAVA DE LA ARGENTINA
er colaboracion con las Entidades Esla-vas adheridas de la Capital y alrede-dores organiza un
GRAN PIC-NIC
de confraternidad Eslava y Arg-entina a ne tendra liicrar en la quinta arbolada “LOS ALAMOS”, st'ta en VICENTE LOPEZ. calle Las Heras 659 (a tres cuadras de la estacion).
En el programa hay varias diver-sion.es, bailes y ju ego s reereativos.
Precios de las Entradas: Caballeros $ 1.—. Damas $ 0.50.
Medios de Locomocion: Colectivos: 60, 19. 68. 34 v 25: tranvias: 30 y 31. Tren del F.C.O.A. (Retiro).
LA COMISION
NAŠA M L A DIN A NA DELU
ROJAKI PODPIRAJTE NAŠA DRUŠTVA! P0SET1TE DRUŠTVENE PUSTNE ZABAVE!
POD ZAŠČITO OROŽJA SO AMERIKANC! IN NEMO POŽIGALI KNJIGE IN SKRUNILI NASE ZASTAVE
SVET BO IZREKEL SODBO O TEJ KULTURNI SRAMOTI V GORICI
PRERASLI SO FAŠIZEM
Vse antifašistično prebivalstvo Goriške je pred dnevi nepopisno ogorčila vest, da so vojaške oblasti 88. divizije zasegle Ljudski dom v Gorici. S silnim ogorčenjem je goriško ljudstvo sprejelo ta novi dokaz "demokracije št. II". S stavkami, protesti in delegacijami je podprlo svojo odločno zahtevo, da se antifašistični morganizaci-'iam( prosvetnim društvom, humanitarnim, socialnim in drugim ustanovam nemudoma vrne njih sedež. Vse zahteve ljudstca pa so doslej naleteie pri ZVU na gluha ušesa.
Danes pa je zapadna demokracija pokazala svojo kulturnost v vsej goloti. Vojaki 88. div. so namreč odvažali arhive, knjige in ostalo privatno imovino organizacij, ki so imele svoje prostore v Ljudskem domu, na občinsko smetišče. Tu so vse knjige, brošure, revije, zastave, slike naših-ljubljenih voditeljev maršala Tita in tov. Kardelja in drugih zažgali. Nekaj, kar si niso upali fašisti, smo doživeli danes! Knjige Franceta Bevkaj Otona Župančiča in drugih uglednih slovenskih književnikov so postale žrtve "sodobne inkvizicije". Požgali so knjige tistega Franceta Bevka, ki je načeloval narodno osvobodilnemu pokretu primorskega ljudstva, ki je kljub svoji visoki starosti aktivno vodil borbo proti nacifašizmu ob strani in v skupno korist včerajšnjih zaveznikov.
Na ta način je naše antifašistično ljudstvo znova dobilo plačilo za svojo požrtvovalno borbo ob strani zaveznikov, dobilo je priznanje za potoke krvi svojih najboljših sinov, ki so verovali v Atlantsko listino in lepo zveneče obljube zapadnih zaveznikov.
Fašisti si niso upali zažgati knjig F. Bevka, nasprotno:	Na	pritisk	vsega
kulturnega sveta so morali izpustiti F. Bevka iz zaporov. Njegovo literarno delo in z njim primorsko ljudstvo pa )e moralo danes doživeti najbolj grenko razočaranje od "kulturnih zaveznikov", razočaranje, ki mu ni primere. Ves kultruni svet se zgraža nad takim početjem in se vprašuje, kam vodi ta pot. To dejanje je našemu ljudstvu nov dokaz, da mora vztrajati na začrtani poti; da se mora še nadalje vztrajno boriti za priključitev k FLRJ, kajti le tam imamo zagotovilo, da bomo svobodno živeli in se kulturno razvijali. Le ta mnam bo prihranjena naj novejša kulturna sramota XX. stoletja — demokracija štev. II.
ČAST VELIKEGA NARODA — NA
Knjige iz ljudskega doma in kulturna
OBČINSKEM SMETIŠČU
Ob Soči, na goriškem občinskem smetišču, )e našel po volji "zaupniške” uprave svoj konec knjižni invenatr in arhiv Ljudskega doma, na katerem vihra danes zastava naj-večje veledemokracije na svetu. Bili smo danes na kraju, kjer so se nemški .ujetniki s pristankom in pomočjo svojih gospodarjev sPet sprostili v izvajanju svoje v času nacizma priučene sramotne obrti, ki so jo tudi v Ameriki žigosali kot enega izmed vzrokov, zaradi gaterega je treba fašizem in Nacizem do kraja potolči.
Sli smo na mestno smetišče, kjer so se nam poročila očividcev zdela nemara pretirana. Videli smo očrnelo in osmojeno zmes Papirja, iz knjig iatrganih listov, revij, slik,
izkaznic ljudskih organizacij; videli smo skratka prizor, kot smo jih bili vajeni iz časov podivjanega skvadrizma Francesca Giunta, iz časov požiga Narodnega doma.
Naložili so knjige, brošure, revije, slike, arhive in zastave na kamione in jih odpeljali — zavezniki — na občinsko smetišče. Našo slovensko kulturo, našo zastavo — na občinsko smetišče,
V sebi so poteptali čast kulturnega človeka in jo vrgli — na občinsko smetišče.
Polili so z bencinom in zažgali. In ko so hotele nekatere žene s solzami v očeh rešiti, kar se je spričo tega vandalizma še rešiti dalo, ko so segale z golimi rokami v gorečo grmado sodobne inkvizicije (kajti za nas Slovence je knjiga svetinja, pa čeprav je okus v Ameriki morda drugačen) — tedaj je naperil ameriški seržant brzostrelko proti njim. Kajti kakor je bilo ukazano, tako se je moralo zgoditi.
Preprosto je pod zaščito brzostrelk skruniti in uničevati kulturne zaklade ljudstva, ki mu kulture nikoli niso privoščili — toda težko je odgovorjati pred vestjo sveta za zločin nad občečloveško dobrino, ki se imenuje kultura.
URADNO POROČILO ODBORA S.l.A.U.
ZA GORIŠKO OKROŽJE
Okrožni odbor SIAU za Goriško podaja v zvezi z rekvizicijo Ljudskega, doma na podlagi izjav prič in ogleda na mestu pogorišča v ulici Scoglio sledeče uradno poročilo:
1. Dne 6. 11. 1946. okrog 10. ure se je na sedežu Okrožnega odbora SIAU za Goriško zglasila mešana komisija, sestavljena iz Okrožnega Guvernerja ZVU podpolk. Muv/i-sa, častnikov 88. ameriške pešadijske divizije, zastopnikov funkcionarjev ameriške vojaške policije, nameščenca urado finančne intendance in drugih, ki je predložila Okrožnemu odboru SIAU objavo o zaplembi stavbe Ljudskega doma. Zahtevali so izpraznitev stavbe v 24 urah.
2. Ne ZVU ne štab divizije nista določila drugih nadomestnih prostorov, kamor bi se mogle nastaniti deložirane organizacije, ustanove in uradi.
Kljub ponovnim in obširnim pojasnilom in protestom odgovornih predstavnikov prizadetega ljudstva, ki so zahtevali prostore za poslovanje, ni bilo ukrenjeno prav nič, kar bi ugodilo upravičenim zahtevam. Na ta način so bile vse organizacije, ustanove in uradi s silo vržene na cesto.
3. Prav tako niso poskrbeli niti prostora, kamor bi vsaj začasno shranili knjižnice, ar-hive» gledališke rekvizite in ostali materijal.
4. Zoper gornjo objavo o zaplembi Ljudskega doma in skrajno nerazumevanje ZVU se je po vsem Goriškem okrožju dvignil val ljudskega ogorčenja, ki je bil izražen v splošnih stavkah, številnih protestnih resolucijah in delegacijah.
5. Dalje je ugotovljeno, da so bile z brutalno silo razgnane številne ljudske delegacije zlasti dne 14. t. m. s strani vojaške in civilne policije, ki jim je skušala onemogo-ičti, vstop na sedež ZVU in sedež štaba 88. divizije.
Z OROŽJEM SO ŠČITILI VANDALIZEM
6. Brez predhodnega obvestila in samo-oblastno so v dnevih 14. in 15. t. m. pričeli vojaki 88. divizije z nemškimi ujetniki odnašati iz Ljudskega doma in nakladati na kamijone — knjige, brošure, revije, listine, slike, zastave, časopise, gledališke rekvizite in ostali materijal. Vse to so zložili na ob-
činsko smetišče v Via Scoglio, polili z bencinom in zažgali. Pri zažiganju so se ameriški vojaki nizkotno vedli; smešili in skrunili so slovensko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo. Enako so ravnali s sliko maršala Tita, voditelja narodov FLRJ.
Z orožjem so ameriški vojaki preprečevali poizkuse navzočega ljudstva, ki bi rado rešilo knjige, zastave in slike pred uničenjem.
7. Dne 16. t. m. je od SIAU pooblaščena komisija pri ogledu smetišča izgrebla med uničenimi predmeti naslednje več ah manj ogorele knjige, revije itd.:
Knjiga 1930 — “Življenje in ■ svet", "La Marche Julienne", 1945; 'Vrtnaričice ', spisal Andrej Škulj 1. 1941; “Trieste nella lotta per la democrazia", stt. 1943; “Pastirci;', France Bevk, 1. 1935; “Lovec", revija št. 5 1946; “Naša žnea", maj 1946; "Cicibna", leto 2. 1946-47; "Bibliografija slovenske kmetijske ilterature v letih 1919-38"; “Compendio di disposizioni elettorali" 1946; "Kratka zgodo vina VKP-b", 1946; "Zgodovina za višje razrede srednjih šol’;; "Sulla grande guerra nazionale dell'URSS"; "Življenje in svet", neugotovljenega letnika; “Jože Srebrnič", spisal Regent; Šolska knjiga za I. razred; Mladinska revija - letnik 1945; slike tov. Kardelja ;slika to v. Srebrniča;
Ožgana jugoslovanska zastava.
Vse gori navedene knjige, brošure oziroma njih ostanke je našla tja poslana komisija.
8. Končno je dne 16. t. m. dobila delegacija SIAU od namestnika Okrožnega guvernerja nalog, da se mora v ponedeljek dne 18. t. m. do 10. ure dopoldne odnesti še ves preostali material iz Ljudskega doma, ne da bi bil nakazan kakršen koli prostor vsaj za začasno shranitev.
Pismo iz Rihemberka
K.N.O.O. Rihemberk dne 11. nov. 1946.
Dragi nepozabljeni rojaki!
Upamo, da nam boste oprpstili, če se Vam s toliko zamudo zahvaljujemo za Vaš dar, kateri je trud Vaših žuljevih rok. Bodite prepričani, tovariši, da je ta Vaš dar za nas vseh velikega pomena, ker ste nam z njim pokazali, kako tesno čutite z nami v naši nesreči, čeravno ste tisoče in tisoče km. oddaljeni od nas, Vaša srca pa so tesno povezana z našimi. Vaš dar nam je veliko pripomogel, najsibode iz maetrijalnega kakor tudi iz moralnega vidika. Naša hvaležnost za Vas daT je brezmejna. Ne bomo Vas po-
zabili, kakor niste tudi Vi nas, v dolgih letih odsotnosti od drage domovine Slovenije.
Obe Vaši pismi smo prečitali na zborovanju volilcev dne 15. 10. 1946. ob 21 uri, kateri sta vzbudili veliko ginjenost pričujočih in so se enoglasno izrekli za Vas predlog, da se denar razdeli med najpotrebnejše otroke cele bivše Rihemberške občine. To smo tudi storili sporazumno z predstavniki množičnih organizacij sedanjih občin Preserje z Vrhom in Brjami. Imena obdarovanih Vam pošiljamo z pričujočim pismom.
Denarja je bilo skupno 53.000 Lir (Triinpe-deset tisoč). Od tega so dobili na Preserje-Vrh 15.000, Brje 10.000, ostalo pa Rihemberk.
Še enkrat se Vam dragi tovariši rojaki najtoplejše zahvaljujemo in Vas vabimo, da pridete tudi Vi v našo skupno domovino, da boste/ pomagali tudi Vi pri obnovi naših porušenih domov; pri izgradnji boljše in srečnejše bodočnosti nas vseh in naših po tomcev. Srce se nam v ginjenosti topi, kc se spomnimo, da je zelo zelo blizu dan, ko bomo priključeni k F.L.R.J. združeni v naši ljubljeni materi Sloveniji, sami svoji gospodarji svoje usode, končno suvereni po tisoč-štiristo letih suženjstva in bojev, nam je končno zasijala svoboda jasna in svetla, od tam, od koder so prihajali naši pradedje v te kraje pred tisočštiristo leti, od tam odkoder je morala priti in od nikjer drugje.
Dragi bratje, Vi ki ste morali zapustiti Vaš dom, Vašo rodno grudo in dati mesto tujcu, da je to zemljo črpal, da je nas za-sužnil, ki nas je hotel kulturno, politično in nacijonalno uničiti, kar pa mu ni uspelo temveč nasprotno: postali smo jekleni in odločni borci za naše človečanske pravice. Vrnite se v Vašo obnovljeno domovino in mi Vam zagotovimo, da boste našli v novi Titovi Jugoslaviji dovolj dela in. kruha za vseh, mi ne poznamo brezposelnosti, mi sme na poti, da enkrat za vselej odpravimo izko riščanje človeka po človeku in v tem bomo uspeli prav gotovo, ker drži krepko v svojih rokah vajeti svoje usode ljudstvo samo. Pri nas je čista neomadeževana ljudska volja, ki vlada. V Titovi Jugoslaviji je toliko svo bode, da jo lahko tudi drugim dajamo.
Smrt fašizmu! — Svoboda narodu!
Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor
Rihemberk.
Tajnik	Za predsdenika
Franc Kodrič	Franc-a Zgonik
Čebron Angela.
D. K. D. “Ljudski Oder”
IN
S. P. D. “Ivan Cankar”
PRIREDIJO SKUPNE
PUSTNE PLESNE ZABAVE
v prostorih D. K. D. LJUDSKI ODER, ulica Cor. Ramon Lista 5158.
SOBOTA
15.
FEBRUARJA
TOREK
18.
FEBRUARJA
Vršijo se sledeče, dneve: NEDELJA
16.
FEBRUARJA
SOBOTA
PONDELJEK
17.
FEBRUARJA
NEDELJA ci
FEBRUARJA
FEBRUARJA
Kot običajno, tako tudi letos zabave in veselja ne bo manjkalo. Tudi za razna presenečenja smo poskrbeli.
Diuštvenl buffe* bo dobro poskrbljen s svežo pijačo in prigrizkom.
SVIRA SAMČEV KARAKTERISTIČEN ORKESTER Ljubitelje pustnih zabav vabimo, da se v čimvečjem številu udeleže.
PRIREDITA/ENI ODBOR
Veličasten pogreb borke Pavle Colja - Rasctje
Ljudstvo Vipavske, Krasa in Goriške je izkazalo poslednjo čast junaški ženi in zaslužni borki narodno osvobodilnega gibanja Pavli Colja - Rastji, ki je po letih neutrudnega dela in požrtvovalnosti na strani svojega trpečega naroda vse žrtvovala in tik pred svobodo tudi svoje življenje za srečo svojih otrok in ljudstva.
II;.,	•%»
Tovarišica Pavla Rastja " Colja, žrtev mihajlovi-čevih četnikov, ki so jo svečano pokopali v rojstnem kraju Ri-hoir.berku.
Cetniška druhal jo je ujela na njeni službeni poti, aprila 1945, ko je vestno izpolnjevala svojo dolžnost. Na svojem begu skozi Gorico in čez Sočo so jo vlekli s seboj in jo 30. aprila v Ločniku po dolgem mučenju ustrelili. Tragične so bile zadnje ure njenega življenja, kajti nad njo se je ranjena in potolčena četniška zver maščevala z vsem besom. Njeno truplo so našli v krvi in prestreljeno glavo pred hišo, ki so jo četniki požgali.
Njeno truplot so prekopali in je pripeljali v njen rojstni kraj Rihemberk. V Rihemberka so krsto položili v Mladinski dom. Častne stražo so ob krsti postavili bivši borci in mladina, v nedeljo od desete dopoldne po so se vrstili na straži njeni ožji prijaioiji.
Preden se je žalni sprevod začel pomikati izpred Mladinskega doma, je moški pevski zbor iz Rihemberka zapel "Zbogom, drago sestra..." Dolga je bila vrsta vencev, ki sc jih prinesla zastopstva vseh organizacij in ustanov, tako okrožni komitet KP JK, okrožni S1AU, ZPP ter razne okrajne in krajevne ustanove, kajti pokojna tovarišica je bile znana in spoštovana članica okrožnega odbora OF za srednje Primorsko. Za venci je sledil nepregleden sprevod' množice, kakršnega Rihemberk še ni videl. Siroli Hugon in Neva sta stopali ob spremstva žalujočih sorodnikov za krsto nepozabne junaške matere. Številni sodelavci in soborci tov. Rastje, sedaj voditelji ljudskih organizacij goriške-ga okrožja, so jo tudi spremljali na zadnji poti. Ob odprtem grobu sta zapele združena pevska zbora iz Rihemberka in Brij ža-lostinko "Žrtvam", nakar, je zbor iz Preserij zapel poslovilno "Gozdič je že zelen'. Za stopnik okrožnega SIAU za Goriško lov. Dujc se je v kratkim govorom spomnil velikih zaslug, k jih ima pri, naši osvoboditvi padla borka, ki bo v zgodovini primorskega ljudstva ostala svetel zgled nesebično požrtvovalnosti in hrabrosti. V imenu domačega prebivalstva sta se od pokojnica posloviii tudi'žena iz Rihemberka in mladinka iz Preserij. Osvetlili sta globoko materinsko čustvo padle tov. Pavle, ki je nekoč v hudih dneh borbe dejala: "Hudo. mi je, da sem se morala( ločiti od svojih ljubih otrok, zavedam pa se, da se borim ne samo za njih srečo, ampak tudi za srečo drugih otrok".
Tov. Pavla Rastja - Colja vd. Možina je bila izredno nadarjena, pogumna in duhovita žena. Zato jo je vzljubil vsak, kdor jo je poznal. Rodila se je 1906 let in zapustila je mladoletna sina Hugona in hčerko Nevo, mater in sestro ter tu v Argentini sestro in dva brata.
D o se
z e n e z e
li
]e
Ni bilo težko opaziti v prejšnjih dobah, da slovanski narodi želijo združenja med seboj. To misel so podpirali posebno slovanski pisatelji in pesniki, kateri so vzbujali z svojimi knjigami in skladbami misel združenja in prepričevali, da Slovani moremo priti do svojih pravic in biti gospodarji na svoji lastni zemlji. To se pa doseže edino le z edinstvom. Velik pritisk in krivice od tujcev, a večja želja po združenju je nastajala med Slovani. Tako smo lahko opazili v zadnjih desetletjih en sam klic po združenju med nami- Ko so pa naši sovražniki to apazili so počeli iskati sredstva, potom katerih bi dosegli, da do združenja ne pride in to njih najboljše sredstvo so vdobili pri naših izdajalcih, katerim ni bilo mar dobrobit slovanskih narodov ampak le njih sebične koristi, katere so Upali zagotoviti potom sovražnikov. Zato so počeli ti izdajalci širiti med nas slovane lažnjivo propagando, češ da Slovani nemoremo živeti združeni ker smo različne vere in da nam ne preostaja drugo kot sprejeti navodila iz Kima in Berlina in se pokoriti njihovim oblastim itd.; da naš obstoj je zagotovljen le tedaj, ako smo v dobrih odnošajih s zahodnimi velesilami. Največ ovire liri združenju Slovanov, moramo priznati, da ,je delala duhovščina po navodilih Vatikana. Ko pa so naši sovražniki mislili, da je ugoden čas za nas popolnoma vničiti so nas napadli in s tem postavili na svitlo one laži propagandiste, kateri so se pa zavedali svojih hudobij in so »bežali v tujino vsled strahu, da bi jim narod poplačal njih hudobna dejanja. Ti narodni izkoriščevalci in izdajalci so pustili narod v najobupnejšem položaju. Ljudstvo pa se je prepričalo, da ni več druge rešitve, kot v združenju in zato so se pričeli zbliževati v teh groznih trenutkih in podajali si roke, kot bojevniki .preden se vržejo v boj. In ko so naši sovražniki in izdajalci mislili, da je že njih namen dosežen, so presenečeno opazili, da slovanstvo je združeno in pripoznati morajo, da ravno nji podivjanost je pospešila to združenje.
Kaj pa sedaj s temi sovražniki in izdajalci? Ti so sklenili, ako se da še kaj zrušiti, je treba to takoj, dokler je še stvar neutrjena in je še zmeraj vmes kaj pokvarjenega-
Poslužujejo se vseli sredstev, s katerimi še upajo kaj doseči. Dokazi, da so se zakleli proti slovanski skupnosti so nam k temu Poljska. Ubežna vlada v Londonu in nje pripadniki podpira-
ni od angleških in amerikanskih kapitalistov in reakcionarcev, ter jugoslovanski izdajalci v Italiji in drugod podpirani od Vatikana, katerih namen je napraviti čim večji razdor med Slovani. Dobro se zavedajo, da ako so Slovani združeni jim je zaprta pot do izkoriščanja. Njih laži iti kričanje, da se potegujejo za sovbodo, demokracijo in vero je vse prazno, kajti njim je prva stvar lepo življenje in mastni dobički. Ker pa jih je narod brcnil od tega, oziroma so morali sami zbežati, da bi ne dajali odgovora za svoja dejanja, danes ne vdobijo nikjer ugodna tla za izkoriščanje in zato so sklenili povrniti se od koder so bili izgnani. To je podobno evangeljski zgodbi, ki pravi: Ko je bil nečisti duh izgnan iz človeka in ni dobil pokoja po puščavah, je sklenil, da se povrne od koder je bil izgnan; ko se je vrnil je dobil hišo pometeno in je v njej ostal.” Nadalje pravi:	“Posgledice	tega človeka so
hujše od prejšnjih”. Te besede evangelija je dobro, da vzamemo mi Slovani v poštev- Ako se spet vtepejo ti nečisti duhovi spet med nas, bodo posledice izkoriščanja, terorizma in krivic veliko groznejše od prejšnjih.
Tomaž Kodelja.
Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864.
Jakob Krebelj.
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia
Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono
Defensa 1155
U. T. 34-5319
SLOVENSKA BABICA
fr ilottivna tteneš de Bilci*
LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires
Beležke iz dežele
Čitamo, da je jugoslovanski zastopnik Jože Vilfan predložil nove zahteve glede sklepanja miru z Avstrijo; zahteve, ki so “razočarale” angleško-arr.eriške ‘ zastopnike.
Vse izgleda, da bosta ti dve državi zopet zastavili'svoj upliv in silo na škodo Ju-goslavije, kakor ob priliki zborovanja v Parizu.
Takšno vedenje zastopninov ‘ demokracije” nam je celo razumljivo. Jugoslavija je delavska država in je kot taka kapitalističnemu svetu trn v peti; zato je treba okoli nje zgraditi močan zid, da se obvaruje ostali del Evrope pred “okuženostjo’. T reba je Grkom vsiliti fašistično vlado, treba je izzivati Albanijo, ustanovoti s Trstom in okolico novo državo, treba jc De Oasperiju hitro posoditi denar, da se iznebi komunistov in socialistov. Ravno v tem smislu je torej treba tudi pomagati Avstriji, potem Ogerski in če je mogoče celo Rumuniji. Nič ne de če se na vlado postavijo celo vojni zločinci, kajti treba je na vsak način doseči “equilibrio de fuerzas”.
*
★
Je/tič, bivši jugoslovanski kraljevi odposlanik v Washingtomi je izjavil, da Slo-venci imamo radi Tita zato, l{er nam je obljubil Trst.
Bivši minister je ta\o naiven, da je del prst v vodo misleč, da bo ruipravii luknjo.
Slovenci imamo radi maršala Tita s Trstom in brez Trsta. Mi dobro vemo, da toliko Tito \a\or vsi ostali voditelji nove Jugoslavije, so napravili vse \ar je bilo v njih moči, da bi Jugoslavija dobila to \ar ji pritiče. Toda če ni ali ne bo vsega dosegla tudi dobro vemo \omu sc imamo zahvaliti.
★
Pravijo, da je kultura najboljše orožje proti barbarstvu. Čudno pa se nam zdi, da oni narodi, ki se ob vsaki priliki bahajo s svojo kulturo, niso mogli preprečiti' porod fašizma, kateri je po dvajsetih letih obstoja pahnil človeštvo v vojno, čigar grozne posledice danes nosi.
Ko bi Slovenci prihajali v Argentino v istem številu \a\or več ali manj pred dvajsetimi leti, s\upnost — dasi vselej l{oristna
—	bi nam ne bila ta\o nujno potrebna. T oda novih izseljencev že dolgo let m več in tudi jih ni pričakovati, izven onih morda, ki živijo za mejo Slovenije.
Prav iz tega vidika, da novih moči iz starega kraja ni in pa da stare pešajo, moramo soditi kako potrebna nam je skupnost.
Naše družine bodo ohranile prvoten značaj toliko časa, dokler bo v njih obstojalo zanimanje za naše časopise in knjige. Kakor hitro bo to zanimanje izginilo, izginilo bo tudi čustvovanje.
V	izseljenstvu pa je tako, da brez čustvovanja ni zanimanja. In brez zanimanja za našo stvar je na žalost že mnogo rojakov.
Seccitin YUGOE SLAVA
Atendida por experto personal de esfa nacionalidad.
TRANSFERENCIAS DE FONDOS de A/uda Familiar a Yugoeslavia.
CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magmflcos ServiciOs a disposicion de la Colectividad Yugoes/ava.
SECCION DESCUENTOS. El Banco alenderš de inmedialo su Solicilud de Credilo.
K skupnosti naj nas vodi na*a notranjost, to se pravi: naš idealizem in ne zunanji momentalni vtisi, l{i nimajo nikoli trajnosti. Če se. bomo združili na ta način, bomo ostali združeni tudi tedaj, k° bomo diskutirali kam na) krenemo di ka) nai napravimo.
Po mojem mnenju — vsakdo pač ima lahko o tem lastno mnenje je idealizem pri graditvi skupnosti močnejši kot denar. Če denar lahko služi za podla go skupnosti, idealizem je življenje iste. Idealizem je vir, denar sredstvo. Oboje je treba pravilno tolmačiti, če hočemo doseči trajno skupnost.
B. Golobov.
VESTI IZ DOMOVINE
DOGODEK V KAMNEM
fasilje policijskih organov je preseglo vse meje
Civilna policija se sploh ne briga, da bi ‘al ukrenila proti vsakodnevnim oborože-r® .napadom na domačine, ki jih tujci z ^ru3e strani zapadne demarkacijske črte Prizarjajo na Kobariškem.
'rittier, ki se je zgodil v Kamnem, postavko dejstvo v jasno luč. Okrog 6. ure zve-so domači lantje prepevali narodne pe-IR1' v gostilni pri Skočirju. Trije Civilisti, ki toalo prej stopili v gostilno, so se začeli |orčevati iz nekega starejšega možakarja. ar>tje, ki so v civilistih spoznali člane civil-Policije, so se potegnili za moža. Polici-so dejali, da bi bilo mnogo boije, če bi 2animali za varnost prebivalcev pred ro-ki prihajajo vedno znova strahovat ebiValstvo. Prišlo je do prerekanja. Poli-so lantom grozili z orožjem in eden je P'stolo ustrelil v zrak. Fantje so se mirno 2°3nili izzivanju in se umaknili v Zandar-6V° gostilno na drugem koncu vasi. Kma-nato so prihrumeli upniformironi policisti Kobarida in navalili na mladeniče v Zar.-isvi gostilni. Eden izmed policistov je s '"škinim kopitom tako brutalno udaril p; tavi Janeza Gregorčiča, da se je ta neza-es*6n zgrudil v mlaki krvi, ki je oškropile oddaljeno steno. Ranjenca so policisti Peljali
na bližnji blok, kjer so mu nudili
H? Pomoč in ga od tam odpeljali v go
f a bolnišnico. Močno so pretepli tudi
,Qria Lebana, laže pa Ivana Gabrščka ir.
, Sovo sestro Olgo. Gostilničarki so poti-
* 9rozili z odvzemom koncesije, če takoj
2brige mlake krvi na tleh in madežev po
161'ah- Izjavili so se, "da so časi revolucije
in da bodo zdaj oni napravili red.
0 so temeljito preiskali hišo in Skočirje
9°stilno. Tu so z orožjem udarili Jožeta von<
tarj o
Jat0
'o
ctca, da mu je kri zalila ves obraz. Are-^ so potem njega in Ivanko Skočirjevc. s® ie zanj potegnila. Pretepli sc starega °s**lničarja in obe hčerki. Qe luničarjevc ki je protestirala proti takemu nasilju. Vr9li na tla. Poleg omenjenih so aretirali ljudi, med njimi 3 mladoletnike. Vse °dPeljali v Kobarid.
K \
vavi napad civilne policije na kqmenške
s*vok ki presega celo fašistične leroristič-
l2Pade iz predvojnih in vojnih časov, je
razburil ljudstvo vse Soške doline. Po-
110 delegacija najožjih sorodnikov ranje-
Pretepenih in aretiranih ljudi je inter-
.^rQln pri okrajnem guvernerju ZVU ^ ■obi
Pi
'Itio
h,
ic|ridu.
dnevi so
cela
«ka!i
»avo
šovinistični listi objavili
potvorjeno poročilo o teh dogodkih, smo namenoma, da dobimo o njih
ki _ tt»io
QjVer=
sliko. Navajeni smo že podobnih pc-r©snice, v katerih so tudi polsiužbeni Postali že pravi mojstri. Resnica pa je sna. In je ni mogoče zabrisati tudi z
6cio potvorbo.
ATENTAT NA PAVLINOVO GOSTILNO V GORICI
Na soboto nekaj pred 21. uro su vedno isti "neznanci" vrgli proti gostilni Pavlin v ulici XX Settembre dve ročni bombi, ki sia se z velikim treskom razleteli. Bombi, ena tipa "Breda", druga pa z belim obročkom in označbo "Societa Romana", sta napravi
11 precej škode na podboju okna ter uničili
12 stekel. Nekaj trenutkov pred eksplozijo je neka mimoidoča priča videla dve osebi skriti za kostanji v neposredni bližini gostilne, ki sta nato naglo zbežali proti bloKu hiš v ulici Sile (via New York).
V gostilni je bilo polno ljudi, med njimi ženske in otroci, katere je silen pok močno prestrašil. Civilna policija je bila iakoj, in to dvakrat obveščena. Dobre pol ure pozneje je res .prišla v smeri od bloka hiš v ulici Sile. Okrog 11. ure je prišla tudi vojaška policija, kateri je lastnik gostilne juvil dogodek ter ji izročil tuai drobce in ostanke bomb. Vojaška policija si je ogledala kraj atentata in šla nekaj časa tudi za sledovi, ki so se poznali na polju proti ulici Sile. Vse kaže, da so atentatorji prišli od tam. Ce bi vojaška in civilna policija še isto noč bolj podrobno izvedli preiskavo, bi nedvomno našli krivce, ki se domačinom zdijo sumljivi.'Pozneje se je oglasil tudi neki inšpektor civilne policije.
To je že tretji napad na znano slovensko gostilno. Prvič so bili napadeni dne 31. julija t. 1. s kamenjem in ob tej priliki so jim razbili eno steklo. Eden izmed napadalcev je bil takrat prijet. Njegovo ime je policiji znano. Drugi napad se je ponovil meseca oktobra. Tudi tedaj ej bilo s kamenjem razbito steklo. Civilni policiji so bili takrat ponovno prijavljeni vsi osumljeni napadalci.
Sedaj pa vprašamo ZVU in vse varnostne organe, ki bi morali čuvati življenje in imetje prebivalstva, še enkrat in to -'ia stotič: Ali jim je kaj znanega, da bi kdaj Slovenci izvajali teroristične akcije proti italijanskim šovinistom, njih organizacijam in ustanovam? Ne! Vedno so bile slovenske in italijanske antifašistične trgovine in gostilne, ki so bilo napadene, in nikdar niso našli krivcev.
Iz Uredništva
NA ZNANJE ODBOHOM NAŠIH SLOV.
DRUŠTEV.
Uredniški odbor Slovenskega Glasa v sporazumu s Slovenskim Svetom, Je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da se bo v bodoče objavljalo oglase v velikem formatu in s celotnim sporedom le enkrat za vsako posamezno društveno prireditev. Kratko poročilo, a ne v formatu oglasa se bo pa lahko večkrat objavilo.
Naj blagovolijo odbori vzeti to na znanje in naj v bodoče sami odločijo v kateri številki lista objavimo propagando v velikem formatu.
UREDNIŠKI ODBOR
mn
Stanko Peric
star 16 let, doma iz Poljan pri Doberdobu.
Padel v partizansk h vrstah v Pliskovici na Krasi1, zadet od sovražne krogle. Daroval je tudi on, kakor tisoči drugih, svoje mlado življenje za svobodo slovenskega naroda.
Naj mu bo lahka domača zemlja.
Strica Andrej in Josip Ferletič is Rosarija.
Euonos Aires, Januarja 1947.
S potrtim srcem naznanjamo izgubo našega sinčka
Joškota Pregelj
V starosti komaj (i let, ga jo kruta smrt po 24,-1 ih urah'bolezni odtrgala od svojih starišev dne 5. januarja t. 1.
Najlepša hvala vsem, ki ste nas tolažili v teh bridkih urah in bili od strani za časa kratke bolezni našega sinčka.
Zahvalimo se vsem za poklonjene vence in palme. Najlepša hvala tov. A Sirk, predsedniku odseka Svobodne Jugoslavije, ki je preskrbel ■/a krasen venec v imenu članov z napisom: Vugoslavia Libre* Filial La Plata.
Uvala tudi slov. usmiljenim sestram in Melchorju Ivomoro za cvetje, molitve in tolažbo. Tov. Josipu San za tolažilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem prijateljem Slovencem, Hrvatom in Argentincem.
Žalujoči stariši Rudolf Pregelj in Marija Keber por. Pregelj.
Ilrat Rudolf in sestra Ana — Strici in tete Keber. *
La Plata (LaGranja), Januarja 1947.
Franc; Kurinčič je dobil od svojega braia Ivana pismo kjer piše med drugim: "Navedem ti nekaj cen da boš vedel kc- !
j
liko je vredno laško listje.
Moški čevlji od 8 do 10.000 lir; tele staio 8 tednov, 20 do 25.000 lir; dobra krava 95 do 110.000 lir; konj 200 do 250.000 lir; 1 kg mesa 350 do 450 lir; 1 kg sladkorja 900 lir;
1 kg sira 400 lir; 1 kg masla 1.000 lir; 1 meter sukna za obleko od 1.500 naprej.
Naš politični položaj je vedno slabši. Pritisk od strani angloamerikancev je vedno močnejši, ker nds hočejo s silo ukloniti. Toda mi jim na vsakem koraku v obraz kričimo, da nas niso ne fašisti ne Nemci uklo nili, še manj nas bodo angloamerikanci.. To jim dokazujemo na vseh javnih shodih. Posebno sem jih ožigosal na Vršnem ko sem na 102 letnico rojstva S. Gregorčiča govo-
a
ril pred več tisočev broječo množico našega ljudstva.
Da boš pa boljše videl, da ni nobene razlike med fašisti in angloamerikanci, Ti pošljem par člankov iz našega časopisa 'Primorski dnevnik". To so "Pogorišče slovenske knjige ob Soči' . "Zaseže Ljudski dom v Gorici", "Atentat na Pavlinovo gostiino v Gorici", "Dogodek v Kamnem pri Kobaridu" in še nekaj drugih.
★
Ker je Uredništvo mnenja, da je dobro, da naši čitatelji zved6 podrobno o vseh dogodkih, ki se odigravajo v naši Primorski pod Zavezniško Okupacijsko Upravo, objavljamo v današnji številki Slov. glasa in na primernem mestu zgoraj omenjene članke in smo hvaležni tov. Kurinčiču za njegovo sodelovanje.
FABRICA IftK MUEBLES ARTISTICOS
LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO
PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO
F A D E M A R
Soc. Resp. Ltda. - Capital $ 100.000.—
VALENTIN VIRASORO 13S5 — U. T. 54 - 6656 — BUENOS AIRES
;\CaRPltSTERIA MeCANICA/
NTONIO_____/^ ,
n
MURGUI0ND0 U. T. 08-0015
 umr?
1 365
r, s l‘ E C I A I> 1 I> A L)
Krujfačnica "Gorica” Franc Leban
WARNES 2191	Buenos	Aires
Naproti postaje La Paternal
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
, Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
l&adar pošiljate zavoje v dosnovino
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Itratov uumni
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	BUENOS	AIRES
NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM IN CITATELJEM "SLOVENSKEGA GLASA"
Pri pregledovanju računov pri naši upravi, se je ugotovilo, da so nekateri naročniki in oglaševalci še precej zaostali z naročnino. Uprava do sedaj tistim lista še ni ustavila upajoč, da se isti zavedajo svoje dolžnosti ter čimprej poravnajo zaostalo naročnino, ker v nasprotnem slučaju bomo primorani jim list ustaviti.
Vsem je gotovo znano, da cena tiska lista se je visoko dvignila in čeravno se Uredništvo in, Uprava žrtvujejo brezplačno pri listu, je finančno stanje ittega komaj zadostno, oziroma večkrat celo pomanjkljivo.
Uredništvo in uprava nujno potrebujejo nekaj opreme, pisalni stroj in druge potrebščine. Da pa to zadevo rešimo, potrebujemo pomoči od naših rojakov ir, čitateljev Slov. Glasa. Kam' panja za list je v teku in v razprodaji so “boni'' za tiskovni sklad. Prepričani smo, da sleherni naš rojak razume potrebo našega tiska ter se zato ne bo odrekel ko mu ponudijo "bone" za tiskovni sklad.
Pa ne samo to, dolžnost vsakega čitatelja Slov. Glasa je, da v tem Iciu pridobi vsaj enega novega naročnika. Ako ni še kdo naročen na list, pošljite nam naslov istega, ki mu bomo poslali takoj par številk na ogled. Kakor hitro mi dobimo tisoč novih naročnikov, bomo lahko izhajali tedensko.
Člani naših društev lahko poravnajo zaostalo naročnino pri podupravah v posameznih društvih. Naročniki v notranjosti, t. j. v mestih pa pri naših -astopnikih, ki so označeni v Slov. Glasu. Ostali po deželi pa lahko pošljejo naročnino potom pošte (giro ali bono postal) na ime upravnika Metoda Kralj. Tudi vsak denar namenjen listu naj se pošlje na ime našega upravnika.
Slov. Glas ima razen omenjenih tudi svoje naplačevclce za mesto in bližnjo okolico in sicer sta Josip Zlobec in njegov sin Boris. Prosimo cenjene naročnike in, oglaševalce naj j.'m gredo na roko, da ne bosta glede* naplačevanja delala nepotrebnih poti.
Še vedno nam prihajajo pritožbe od
nekaterih, da lista ne dobivajo redno. Mi se potrudimo, da bi vsi list redno prejemali in komur neredno prihaja ni to naša krivda. Prosimo vsakega, da nam nerednost sporoči, da napravimo pri pošli potrebne korake.
UPRAVA "SLOV. GLASA"
SPOROČILO DRUŠTVOM
Kot je bilo že svoječasno sporočeno vsem našim društvom, da se naj do konca lanskega leta zaključijo kampanje pomoči katere imajo v svojem načrtu, je sedaj potrebno da napravijo obračun in da vrnejo v najkrajšem času ves materijal in ga izročijo Koordinadori oziroma Slov. Svetu ako so ga dobili potom istega.
Je zelo važno, da vzamejo vsi odbori na znanje, da se materijal izdan lanskega leta ne sme letos več razprodajati.
S tem ni rečeno, da se pomoč ne bo več pobirala, pač pa se bo ista nabirala z novim materijalom, ki ga bo izdala Koordinadora in kateri je kontroliran od strani vladnega urada, ki ima nalogo da kontrolira vse pomožne akcije, ki se vršijo v državi.
Slov. Svet.
ŽENE DOMA IN V SVETU
ROJAKI V ItOSARIO IN PROV. SANTA FE
Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
"PACIFIC©99 Anioni Itojanovič
CHARCAS 769 — BUENOS AIRES
J O Y E R I A “ I G U A Z U '
JUAN KOSLOVIČ
Alhajas Relojes - Brillantes CREDITOS A SOLA FIRMA
de
Cangallo 1705, piso I
U. T. 38-2154
81 U II © L F K L. A K 1 €
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUENOS AIRES
SLOVENSKA JURlUIcNA PISARNA
ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠOINE IN VSE SODN1JSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20
DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8" Nasproti Obelisku
Escritorio 823 U. T.
Buenos Aires 35-6243 y 35-2916
Zakaj bomo storile
Objavljamo ta zanimiv članek, ki je bil objavljen v "Slov. poročevalcu mesec dni pred volitvami ker nain jasno prikazuje mišljenje naše žene V domovini in njeno vdeležbo pri narodnoosvobodilnem gibanju. (Op. Ur.))
★
Zvestoba našega človeka do Osvobodilne fronte je velika in trajna. Preko 62% naših ljudi je vpisanih v frontno organizacijo. Ob vsakih volitvah preko 90% Slovencev in Slovenk odda svoje glasove za kandidate na listi OF za napredovanje in dokončno uresničenje njenih načel.
Ta zvestoba in vdanost, ki jo slednji naš človek izkazuje Fronti, je popolnoma razumljiva. Skoro slednji naš pošten in zaveden človek je s krvjo povezan bi vsem tistim življenjem, ki ga je organizirala Fronta in ga dnevno vodila. Slednjemu od nas je pokazala pot iz suženjstva v svobodo, zasvetila mu je v miično sužnost in trpljenje in ga napolnila z zapuanjem, s prepričanjem, da se bo rešil mučenja in smrti, s katero mu je, zasužnjevalec pretil. Osvobodilna fronta nas je spremljala v najtežjih letih, v letih vojne, učila nas je, kazala nam pot in nam usmei jala korak.
Osvobodilna fronta za nas ni in nikoli ne more postati zgolj ime neke družbeno politične organizacije. Ker pomeni za nas velik in pomemben del v našem življenju, za mnogega od nas najpogumnejše poglavje v njegovem življenju, zato je za nas nekaj Živega.
Brez dvoma je navezanost našin žena in mater na Osvobodilno fronto še posebej velika in globoka. Saj Osvobodilna fronta zanje ne piedstav-lja le rešitev njih samih, Fronta pomeni zanje svobodo( rešitev življenja njihovih otrok in lepše in srečnejše življenje njihovega rodu v bodočnosti. Skoro slednji naši materi je Osvobodilna fronta vzgojila otroka, ga preobrazila v samozavestnega, novega človeka, in ga ji vzgaja, še danes. Kako bi si bilo mogoče misliti, da bi bila katera koli mati hladna in brezbrižna do tistega, ki ji vzgaja in vodi otroka!
Zaradi te žive vsebine, zaradi te srčne povezanosti z vsem tistim, kar je in še danes pomeni Osvobodilna fronta v življenju vsakega izmed nas, kar pomeni ona za življenje naših otrok danes in v bodočnosti, zaradi vsega tega smo mi s Fronto kar najtesneje povezani. Prav gotovo zaradi vsega tega ravno žene in matere tako odločno glasujemo vselej za zmago Osvobodilne fronte. Saj nobena resnično čuteča žena pri nas ne more glasovati proti njej, ker ne more biti proti svoji lastni in svoje družine, svojih otrok sreči.
Proti Osvobodilni fronti ne more
v
le
le:
fje.
lo
kn
la
pel Ba j do
tako in ne drugače? ■”
glasovati nobena naša razumna žen® na Saj je bila pri nas prav OF tista prv<* ki je zapisala takoj ob ustanovitvi ; svoj program enakovreden človeški^ enakopraven državljanski položaj zj. ne. Bila je prva, ki je dnevno in 4» vsakem koraku tudi ta del svojec programa prav tako zvesto izpolnh vala in uresničevala kot vse ostfl*,. _ Nič pretiranega ni v trditvi, da je Pf(j bc nas bila prav Fronta ta prva, ki jej lil političnem in družbenem življenju z*! zc no dvignila v človeški položaj.
Vse doslej se je mogel šolati pri m predvsem tisti, ki je imel denar. D® nes pa so številne štipendije razd.<3j revnim študentom, ki bi sicer mor prekiniti svoje študije. In vsok tak sW dent ima tudi mater, šole so danes večji meri kot kdaj koli odprte 'C ženam, dekletom. Šola danes v M goji samozavest in občutek ena*° pravnega človeka, daje in ji bo pr® vsem v bodočnosti dajala ' vso m0* nost, da se bo lahko v enaki rm usposobila za katerikoli poklic in ta* v življenju stvarno dosegla enakop^ ven položaj in gospodarsko neodv>, nost.	J
Noben delovni človek ne more 91 sovati proti Osvobodilni fronti. Saj.l delovnemu ljudstvu Fronta vrnila *' varno in stroje: banke in zemljo in ostali kapital, išele po zmagi Osvob-dilne fronte je cenjen človek samo P svojem delu. delovni človek je v oW ru Fronte vrnil delu čast in dal del°. nemu ljudstvu oblast.
Delavki je Fronta priznala za eH ko delo enako plačilo. Uresničeno J da zaposlena mati resnično uživa tednov pred in šest tednov po P°r°^ plačan dopust. Nekoč ni nihče kW na odgovornost delodajalca, ki vrgel mater v visoki nosečnosti službe. Nič ni delovni ženi kor# zakon, da sme vsako četrto ali Pe' uro za četrt ali pol ure od dela, da podoji otroka, ko pa v tem času mogla priti niti do doma, kjer je živel. Delodajalca pa ni nihče Prisl. da bi p ri tovarni postavil dnevno *
 ‘J
lil
D,
je
g<
pi
ve
kr
oc
Pi
26
V'
St
tc
1j
ni
C(
tc
tl
3
k
Ti
S
C
t]
t
r
\
P I Z Z E R I A <
E mil Lavre n e ie
Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525
>
;	-v***—>
1	■	r
L
. .
RECREO E U R O P A
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz s postaje Tigre F.C.C.A. do Recrea in nazaj:
$ 1.— za otroke $ b.50
Lastnika: BRATA ROVTAR
Tigre FCCA. U. T. 749-589
Rio Carapachay
TRGOVINA I E S T V I ^
Oton Turel
ANDRES LAM AS 1265
U. T. 59-1892	>
TRGOVINA IESTVIN
"PRI ČERNIČU Viktor ivmie
CORONEL RAMON LISTA 5650 _____U.	T. 64-1509	-j	i
COItTINAS ENROLLABLES de MAD) COMPOSTURAS EN GENERAL
CALDERON 2851. Bs. As. U. T. 50^
Petisče .Fronta pa je omogočila, da je danes tovarna ljudska last in tako bo-v najkrajšem času lahko uresničena tudi dnevna zavetišča.
;ena/	kmečki	ženi je dala Osvobodii-
se ronta kar je vedno hotela. Na-v rn\atere so s svojimi otroki iz roda ie kil ,9arale na zemlji, katere lastnik H feemlJ°9atal Fr°nta pa je prva dala L p. > lernu/ j° resnično obdelujmo z^° 27m0. naših družin je proje-^n>el kmečvJ0 V svoj° ^ast- Kako bi mogla ta la od Q mati' ^ ^ Je fronta omogoči-; Pf bodiln 1St ol9ov' glasovati proti Osvoji tokrat ?ntl? Nek°Č SO te matere ve-H zgolj ? .skupc[j s svojimi otroki garale
i liko d da SO iztisnile iz ^mlje to-Dane^a ,S bil° za obresti in davke, jeni d P?»SO tudi davki tako odmer-9a	malega človeka, rriale-
Prva V	ljudska oblast je bila
°Paz'ila Znifala davke takoj' ko ie Veliko T Q	njihovo	breme pre-
kmečk* " °e S® je zdel°' da delež °d zor« !fne Za vseiej samo garanje Predvsem °t pcfne .nočl' se je danes Zedinili 7 tamkaJ, kjer so se kmetje Vani* , Vkupno' zadružno obdelo-stvari h ?,e' lzkazal°- da se t«di te 'orjev vd° predrugačiti. Tudi 250 trak-hjive ' i ,6S P°magaj° orati naše Ho srJf Prehranilo marsikatero pot-Ce v; 90 našemu kmetu. In mlatilni-ta' « so nam omlatile 800 vagonov ži-tuicai j ni,SO *“di le predvsem zato 3aj0 pri^e]^? Ckim družlnam poma-
^°t hrT+^i trdifi' ie že danes tako, r6Jno *akrat, ko si dokončno opomo-
sPodarstvo0)Qe- 'n UT_,ed[mo sv°ie go-Predvsem žene vemo,
d m,°.goče Preko noči urediti do-
te«! čp bil V resnici toPel in prije-
ra2dpir,iPa- nam ga nekdo oropal in
v nje^ °e nf d° leta in leta ni delal Prid. Me samo najbolje ve-
1 '* « n O Ste k a r
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falcčn 6371 U. T. 64-3084
industrija papirja
W I D E R
rCs Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
,Nt>EP]
ENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
St
LaPrid
*lvbinska Kovača
• ŠTAVAR & k. KALUŽA a 2443	Florida, FCCA
ERrEI{IA DE O UR A
^ Humar y makuc CaileCNtral 3720
~-----Ji"-	2	3729
U. T. 741-4520
mo, da ni mogoče naenkrat narediti vsega tistega, kar se je preje leta in leta podiralo.
Me tudi razumemo, da niti zaščite naših otrok in mater ni mogoče v tako kratkem času izvesti tako, kbt bi bilo to potrebno in pravilno. Toda občutimo in vemo, da je slednji ukrep naše oblasti zato, da da vsakemu delovnemu človeku, vsaki naši ženi, materi in njenemu otroku vse, kar mu je danes mogo dati. — Samo majhen primer. V ljubljanski porodnišnici je pred vojno umrlo do 28 porodnic na vsakih 100 žena. V letošnjem letu, ki še ni niti zaključeno, je na 2570 porodnic umrla ena sama, ker je prišla v bolnico, ko je že umirala in ji ni bilo več mogoče pomagati. Prav tako pada število umrlih novorojenčkov. Medtem ko jih je še leta 1920 umrlo devet od sto, sta umrla leta 1945 samo dva. Tudi število mrtvorojenih ni bilo še nikoli tako nizko. Saj se je v ljubljanski porodnišnici rodil leta 1945 en sam mrtev otrok. Število žena pa, ki so imele možnost roditi v dobro urejeni porodnišnici in pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom, je od leta 1915 naraslo od 500 na 2500.
Vsi ti primeri so samo drobec. Slednji naš človek danes razume, da so sadovi njegovega dela namenjeni samo njemu. Slednja naša žena in mati občuti, da se je zanjo začelo novo življenje, ki je boljše od včerajšnjega in bo iz dneva v dan lepše.
In to je tisto, kar nas bo tudi 27. oktobra napotilo, da bomo oddali svoje glasove za kandidate Osvobodilne fronte, za ljudi, ki bodo delali za koristi ljudstva.
Pri nas dela ljudstvo zase
V SENOŽEČAH JE BILO ODPRTO VE LIKO ZDRAVILIŠČE ZA LEZNI, ZGRAJENO V TEKMOVANJU ZA PRIKLJUČITEV K
PLJUČNE BO-JUGOSLAVIJ.
Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA
Vrancu Klanjšek
HAB ANA 4321 vogal SANABRIA
Krojaenfca t. E OP O LB UŠAJ
LO
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
lir. A. Kirsekbanm Etra. Maria- Kirsehhaum
DENTISTAS LOPE DE VEGA 3382
U. T. 50-7387
rorporaeioii Mediea "SITIPACHA”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski
Z <» Ii <» z «1 r a v n i k a 6h •a. Samoilovie t)r. Feliks Valieov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure
DON ATO ALVAREZ 2181
V vzhodnem primorskem okražju si je ljudstvo postavilo za svoje delovne akcije geslo "Tekmujemo za priključitev k Jugoslaviji!". Pod tem geslom se v vseh krajih razvijg in načrtno organizira neumorna delavnost v obnovi, na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Ljudska oblast, množične organizacije in prebivalstvo posameznih krajev tekmujejo med seboj, da poleg manifestacij zlasti z delom še bolj poudarijo svojo neomajno zahtevo po čimprejšnji priključitvi k Jugoslaviji.
Zadnji teden v septembru je PNOO v Ajdovščini organiziral za ceiotno okrožje zdravstveni teden. V tej akciji, ki pe bila posvečena zdravstvenemu in higieničnemu dvigu vsega okrožja, so povsod sodelovale ljudska oblast in množične organizacije. Zdravstveni referenti in zdravniki sc po vaseh in trgih predavali o zdravstvu in higieni ter vršili brezplačne zdravniške preglede. V večini krajev sc bile tudi higienske razstave, ki jih je prebivalstvo množično obiskalo. V več krajih pa so si vaščani v sodelovanju in ob podpori svoje ljudske oblasti zgradili zdravstvene ambulante, kopališča in podobne higienične naprave, kjer si bo ljudstvo utrjevalo zdravje in krepilo telesne sile.
Ob zaključku zdravstvenega tedna je zdravstveni odsek PNOO odprl 29. septembra v Senožečah veliko in moderno urejeno zdravilišče za pljučne bolezni. Nekdanjo stavbo sodišča, kjer so pod fašističnim režimom trpeli v ječah zavedni Slovenci, je zdaj ljudstvo ob pomoči svoje oblasti obnovilo in izpremenilo v zdravilišče. V njem bodo poslej našli prostorov in najboljšo nego vsi oni, ki so morali pod fašistično okupacijo trpeti in propadati brez pomoči. Zdravilišče z moškim in ženskim oddelkom ima v 30 sobah prostora za približno 100 oseb. Že sedaj pa je narejen načrt za nadaljnje razširjenje z dozidavo dveh večjih traktov.
Otvoritvene svečanosti so se poleg domačinov in številnega prebivalstva iz raznih krajev postojnskega okraja udeležili tudi mnogi predstavniki ljudi ske oblasti, med njimi član CK KP Julijske krajine in član glavnega odbora SIAU tov. Ivan Regent, predsednik postojnskega okrajnega odbora tov. Rado Čehovin, zastopnik zdravstvenega odseka PNOO tov. dr. Marušič in drugi. Po uvodnem nagovoru tov. dr. Marušiča je imel dalši govor tov. Re-aent, ki ga je ljudstvo med govorom često prekinjalo z vzklikanjem Jugoslaviji maršalu Titu ter ljudski demokraciji. Med drugim je tov. Regent dejal:
"Kjer so bili nekoč zapori, je zdaj ljudstvo v tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji zgradijo zdravilišče. V tem tekmovanju ustvarja ljudska oblast take pogoje, da bo ljudstvo srečno. Reakcija skuša naše uspehe in pridobitve omalovaževati, češ da je pri nas ljudstvo tisto, ki dela. Toda vprašajmo se: kdo pa dela drugod? Ali delajo milijarderji, ali delajo milijonarji? Povsod dela edino ljudstvo. Toda pri njih mora delati ljudstvo zanje, pri nas pa dela ljudstvo zase! Tn mi se tega prav nič ne sramujemo.
Vsi še nimamo te sreče, da bi bili združeni z našo materjo Jugoslavijo. Reakcija, to so tisti, ki nimajo radi liudstva tisti., ki mislijo na novo vojno, da bi moali se bolj polniti svoje blagajne, ti hočejo ustvariti nekakšno
"svobodno tržaško ozemlje", da bi tam mogli delati, kar bi hoteli. Mi pa nočemo kolonije in ne pustimo, da bi en sam član našega naroda še moral trpeti pod tujim jarmom. Ko mislimo na to, kako hočejo odrezati tki našega telesa,, mislimo na vse one brate in sestre, ki se še danes težko borijo za svobodo. Pomagajmo jim v tem gigantskem boju. Zaradi vojno ne varnosti pa ni nobenega dvoma, da bo ta nevarnost tem manjša čim bolj
bomo borili proti njej.
utrjeva-
njem ljudske oblasti in demokracije se borimo za Jugoslavijo, kar pomeni, da se borimo hkrati tudi za demokracijo vsega sveta. Nastop naše delegacije v Parizu utrjuje bratstvo med narodi, utrjuje slovansko-italiiansko antifašistično ligo in krepi pozicije demokracije narodov vsega sveta. Ncš pozdrav velja tudi naši delegaciji, ki jo bomo povsod podpirali v borbi r (. nas, za Jugoslavijo in demokracijo vsega sveta.
Zdravilišče, ki ga danes odpiramo, je sad ljudskega dela in globoke srčne ljubezni. Tista ljubezen, ki je dajala pogum vsem onim, ki so to zdravilišče dvigali in gradili, naj vodi tudi v,? one, ki bodo zdravilišče upravljali i" oskrbovali bolnike."
Množica je sprejela govor tov. Regenta z navdušenim pritrjevanjem, združeni pevski zbori pa so zapeli Volaričevo "Slovan na dan'!' Ko js tov. Regent nato prerezal trobojnico in s tem simbolično odprl zdravilišče, ui ie prebivalstvo ogledalo najprej zdravilišče, potem ‘pa prisostvovalo poučnemu zdravstvenemu predavanju. Popoldne je dramatska skupina mladino iz Št. Petra na Krasu igrala na zdraviliškem vrtu štiridejanko "Novi dom". Posamezne skupine vaščanov so si ver. dan oqledovale zdravilišče, ponerne j n zadovoljne ob tako lepem sadu delovnega tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji.
F A
R
R M A C I A "SOLE
, Rervicio noeturno de urpencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-20"&
tteinahla VPassvrmesn
MEDICO
Nazca 2381	U.	T.	50-2815
Dr. Hinko Halvem
Specijalist notranjih bolezni Zlrdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829	|
Fordinauil CoCič
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383
, TRGOVINA JESTVIN ‘JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"
Močnik Ivan
SARACHAGA 4800 U. T. G7-6988
F. HRADILAK
★ *
FIAMBRERIA — Puesto N’ 8 Mercado "I.AS MAGDALENAS" j Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990
Str. 10
RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV
PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM IV. ARMADE SE JE VRŠILA RAZPRAVA PROTI SKUPINI NARODNIH IZDAJALCEV IN VOJNIH ZLOČINCEV Z OBTOŽENIM RUPNIKOM NA ČELU
(Nadaljevanje)
Rčisener Ervin je z brezobzirno
kršitvijo mednarodnih predpisov
samostojno izvajal najstrašnejši
'teror in vojne zločine nad našim ljudstvom
Obtoženi Rosenev je <><l januarja 1942. kot. predstavnik nacistične stranke v svojstvu višjega SS in pojicijske-(?a vodje v tako imenovanem “obrambnem področju’ XIII.”, v katerega je bil vključen po Nemcih zasedeni del Slovenije, po italijanski kapitulaciji pa tudi tkzv. Ljubljanska pokrajina, na" čeloval SS formacijam, policiji in obveščevalni službi. Kot poveljujoči general zaledja armadne skupine (' in K je bil višji komandant vojnih ujetnikov, poveljujoči general “korpusa skupino Rosetter” in Rupnikov svetovalec pri “Pokrajinski upravi”. Polen-podrejenim SS formacijam in policiji je na svojem področju poveljeval tudi enotam redne vojske, strankinim vojaškim formacijam Wehrmnnschafta, Volkssturma, “slovenskemu” in “gorenj skemu domobranstvu ’ ’.
Preko svojega aparata je že od prvega dneva preseljeval zavedne Slovence z njihovih domov. Okoli 30.000 jih je pregnal v Srbijo in na Hrvatsko, vse nji ho vo premoženje pa zaplenil. Ob Sotli in Savi je v strnjenem pasu i razlastil in izselil okoli 60.000 slovenskih kmetov, ki jih je gole in bose odgnal na suženjsko dedo v notranjost Nemčije.
Da bi germaniziral okupirano Slovenijo in iztrebil slovenski narod, je odrejal množično streljanje talcev, podpisoval razglase o usmrtit vali in jih zaradi strahovanja ljudstva javno objavljaj z lepaki. Po vsej Sloveniji so padali talci, zlasti pa v Begunjah, Oe-l.iu, Mariboru, Dragi, Frankolovem in drugod.
Drugo obtoženčevo sredstvo za iztrebljenje Slovencev so bile množične aretacije, odgoni v koncentracijska taborišča in na prisilno delo v Nemčijo. Mrd okupacijo ie bilo samo v Begunjah zanrtih 12.092 oseb, kar znaša preko 15 odstotkov vsega prebivalstva Gorenjske. Nadalje je nacistični teroristični aparat samo na Gorenjskem ^izravnal z zemljo 2!) strnjenih naselij, dal pa .je porušili številne vasi tudi na Dolenjskem in Štajerskem.
V svojih poveljih in naredbah je pozivaj. k brezobzirni borbi proti slovenskemu narodu do njegovega popolnega iztrebljenja in uničenja, k požig.v n ju, ropanju, ubijanju itd. Zato je osebno odgovoren za vse zločine, ki so jih .''zvršile njemu podrejene enote in pa’din/5i.
Proti, mednarodnemu vojnemu pra-vu je odrejal nabore jugoslovanskih državljanov za nemške in leviVinške formaeiip, odreial ubijanje vietih borcev HOV in POT. Zapovedal ie tudi vbiianie zavezniških pilotov. Pri izva-mnju 1e<?a povelja so bili n. pr. postre-lieni letalci zavezniškeca tvimotorneera bombnika, ki se je 0. aprila 104,5 zrušil na zemljo pri Oradcncu i:i mnogi
(k 'U <r\.
V oktobru 1943 ie po R,aiuerjevem rn.svfttu, na pobudo in prizadevanje so-
Rupnika in drugih domačih izdaialcev odredil ustanovitev “Slo-''®nrkewfl, domobranstva” in v to kviz-,TOJ J!?ATZod OflOBtUJOJ O^STifOA 05JSU
mobiliziral jugoslovanske državljane. Formirane edindce je vključil v sestav svojega korpusa. Pri formiranju “Slovenskega domobranstva” je obtoženca podpirala domača protiljudska klika z zastopniki dr. šmajdom, duhovnikom Križmanom in podpolkovnikom Peterlinom, ki mu je nudila za sodelovanje razbi te ostanke MVAC in ostanke Miha jiovičevih četnikov. V domobranstvo je poslal svoje zv'ezne oficirje kapetana Schumacherja, podpoklovnika Balkeja in Damina, za inštruktorje pa .10 SS oficirjev in 20 SS podoficirjev. Po Himmlerjevem in Rainer.jevem navodilu je snoval reorganizacijo “Slovenskega domobranstva” v SS divizijo.
Z denarjem, orožjem in oskrbo je podpiral Mihajlovičeve četnike, podpolkovnika Prezlja, črnorokca Janeza Marna, Jožeta Sajeta in n.jeuov četni' ški odred ter izdajalca Zmagoslava z njegovimi četniki, ki so na slovenskem ozemlju izvajali največji teror.
Po italijanski kapitulaciji .je obtoženi Roseuer sprejel v sestav Gestapa Hacinovo “politično policijo” in jo podredil gestapovcema Duschi in Per-st&rju. V jeseni in zimi 1945-46 je preko svojega terorističnega aparata pognal slovensko prebivalstvo na prisilno delo pri utrjevanju južne fronte vzd6lž vse Slovenije v okviru tako zvane “ Poli ”-akci.je gi jo ,j'e podprl tudi seoobtoženi Rupnik z organiziranjem “Slovenskih pionirjev”.
Rožman s svojim škofijskim dvorom je bil center zbira,nia in izdajalskega delovanja združenih slovenskih izdajalcev
Obtoženi Rožman se je v skladu s sklepi, ki so jih neposredno pred napadom ra Jugoslavijo na svojem sestanku snreieli reakcionarni elementi iz vrhov bivše SLS. takoj po okupaciji stavil v odkrito službo italijanskega kasneje pa nemškega okupatorja. On «<?>m kakor tudi' niegov škofijski dvor je postal center zbiranja in izdajalskega, delovania, združenih kvizlinških elementov v Sloveniji med vso sovražnikovo okupacijo.
Obtoženi Rožman ie izkoriščal položaj ljubljanskega škofa in v okupatorjevo službo poslal zlasti protiljudski del slovenske duhovščine. Dajal mn je direktive in preko njega izvajal proti-narodne načrte in akcije v okupatorjevo korist. Na drugi strani pa je poštene duhovnike, ki so ostali zvesti j svojemu ljudstvu in skupno z njun šli v boj proti okupatorju, prVganjal, obsojal in jim grozil z izključitvijo iz cerkve. Na ta način je obtoženi Rožman aktivno in samoiniciativno — pri čemer so ga seveda podpihovali reakcionarni. krogi v inozemstvu. — vodil izdajalsko delavnost in služil okupatorju v izvajanju njegovega načrta, da iztrebi in raznarodi slovenski narod ter zaduši, osvobodilno borbo.
V	ta namen je 22. aprila 1941 v Ljubljani obiskal fašističnega “visokega komisarja” Ora.zioli.ja in mu izročil “svoje pozdrave in pozdrave Arse duhovščine z ozemlja, zasedenega po italijanskih četah”, zagotavljal popolno sodelovanje duihovščfn>e s fašistično Italijo. Mussoliniju pa je 3. maja 1941 poslal posebno spomenico, v kateri iz-
'ža posebno ves'elje zaradi zasedbe
slovenskega ozemlja po italijanski vojski in njegovi vključitvi v italijansko kraljestvo. V spomenici izraža duceju brezpogojno vdanost in. mu obljublja neomajno sodelovanje.
S svojimi izjavami lojalnosti, s po-seti pri fašističnih oblastnikih in s hlapčevskimi izvajanji vseh fašističnih odlokov je obtoženi Rožman že v prvi dobi okupacije hotel razbijati enotnost slovenskega ljudstva in podžigati razne domače izdajalce ter zagovornike sodelovanja’ s fašističnimi oblastniki k mnogoštevilnim izdajam ter zločinom proti svopemu narodu.
Na pobudo fašističnih generalov Roatte in Robotti.ja .je v škofijskem dvorcu skliceval razne predstavnike bivših strank, da pod krinko “borbe proti komunizmu” obsodijo napore slovenskega naroda za svobodo, neodvisnost in obstoj. 16. februarja 1S42 je na enem izmed takih sestankov v škofi j skem dvorcu izdelal predloge za svoje sodelovanje z italijanskimi okupatorskimi oblastmi. Predlagal je dovoljenje za samostojno pobijanje tako zvane “komunistične nevarnosti”, ker je smatral okupacijske oblasti' za “nevešče in nezmožne”, in dovoljenje za organiziranje mladine, da jo reši pred nevarnostjo tako zvanega “ekstremizma”. ker so se vladne organizacije pokazale kot popolnoma neprimerne, ko ne poznajo slovenske psihologije. (Akt divizije Isonzo 1-5 II z dne 17. febr. 1942).
Na Rožmanov predlog so okupatorji izvedli marčne racije in množične internacije
Obtoženi Rožman ie meseca februarja. 1942 na konferenci v škofiji stavil predloge, ki M italijanskemu okupatorju' omogočili hitro in brez posebnih
GOSTILNA
“PAN DE AZIJCAR”
Zbirališče letoviščarjev Lastnik: JOŽEF BAJZER COSOTTIN - F.C.C.N.A. calle Cordoba 142
MATERIALES para CONSTRUCCION
MIGUEL M. BRUNO
Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires
KROJACNICA Franc Melinc
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Veter Sanehuk
Av. San Martin 5468-. U. T. 50-8539
TRGOVINA JESTVIN Srečko Tur el ★
TRELLES 1402	U.	T.	59-4104
Jeliše Ekttfr
MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621
naporov vzpostaviti red in mir v talf zvani Ljubljanski pokrajini ter za# šiiti osvobodilno gibanje. Ti predlogis! bili formulirani ket napake, ki naj ® jih naredil okupator s tem, da je flj volil gibanje v Ljubljani množici bifj ših oficirjev jugoslovanske vojske, nimajo prav nobenega razloga b^jH tu in ki bi lahko služili za vodilne o®1 cirje“upornikom”, r!a ie dovolil vst°f v Ljubljansko pokrajin,o množici guncev s slovenskega ozemlja, okup1 ranega po Nemcih in jim dovolil b~v8 ti na tem ozemlju; da ni uvedel k®1 trolne izkaznice t?.ko zvane “carta residenza”; da je pustil radijske &1. rate privatnikom, češ da se po rad1 širijo najrazličnejše vesti, k: krepe (X porniški duh, širijo narodno osvoft iilno gibanje, razna navodila in p°lj gandne vesti; da je italijanska $ naganda r,eučinkovita in da let1 “ A.nf. bolj še viška Ljubljana” d o se; jo prav nasproten učinek in da okupator obdržal slovensko osebje, vsej državni upraviy zlasti pri policaj pošti, telefonu in na železnicah, ki t je treba odstraniti.
Po nalogu obtoženega Rožmana J poseben duhovniški kurir 1!. ufl 1942 odnesel te predloge v R!m kaffj nalu Maglione Vincenzu brez zn®J “visokega komisarja zn 1 j ubijaj pokrajino”. Posledica tega pisma 1 bile marčne blokade leta 1942 v Lj® l.jani, internacije bivših j,ugosloW skih oficirjev v Gonarsu, uvedbe 1j,l sebnih osebnih izkazr,'c, odvzemi ra*jj aparatov, odpuščanje in internira#} zavednih uslužbencev n? železnici, F šti ter drugih javnih ustanovah.
HOTEL — BAR “EL INTERNACIONAL”
Udobnost za letoviščarje in družine. — Izborna hrana. —-AVGUST JERKIČ lastnik COSQUIN - Prov. Cordoba Bs. Aires 954 - U. T. 73
RESTAURACIJA
“ PRI ŠKODNIKU ”
Kroglišče in Keglišče
»že f šlsinlnSB* ,
Anasco 2652	U.	T.	59-8"
KROJACNICA &tani.nlni' 3fftsuric
VELIKA IZBJRA MODERNIH OB
TRELLES 2642 U. T. 59-1232
Ilestavracija
A. BENULIČ & ItUSERIČ
Izborna hrana	Zmerne ce
CHORROARIN 596
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRA51 Vas po domače postreže.	(j
Če hočete biti elegantno in dobro posetite to trgovino, imeli boste n® \ polago veliko izbero vsakovrstnih Ijev, copat za delo, šport in izle*e' Pridite, pa sc boste prepričal*'
Se priporoča
A I Im? r t K © 11 r J*1,1
DONATO ALVAREZ 2288
Buenos Aires	j
do-
ji?;
?>«!
ofi'
;tOf
V
u?1
Ji {01 l1
ip;
\d!
ot
oW
op*
P1"
tal
iegi
ie
iflij
ROŽMAN JE BIL POVEZAN Z GESTAPOM
Obtoženi Rožman je bil v stalnih stikih s Hacinovim policijskim aparatom in z nemškim Gestapom. Od “Informativnega urada” je dobival izvod ®trogo zaupnega ovaduškega biltena ‘Vesti”, na podlagi katerega sta Ge-stapo in policija vršila aretacije in Preganjanje prebivalstva. Od spomladi 1944. leta je vzdrževal ozke slike z gestapovskim menihom Harzlom na “ledu, ki je bil neposredno podrejen gestapovski policiji v Berlinu. S tem gestapovskim duhovnikom je imel več
sestankov.
. ^ dneh 2(i. aprila 194+ in 30. januar-■Ja 1945 je obtoženi Rožman s soobto-^enim Rosenerjem in Rupnikom ter urugiir, nacističnimi krvniki sodelo-^al pri zaprisegi domobrancev, da — akor je zatrjeval — ‘‘Slovencem po-a^e, da popolnoma soglaša z nacistično politiko”. Na ta način je kot in-spirator in pob udi1 .'k odgovoren za Udeležbo' “Slovenskega domobranstva” J borbi na strani okupatorja proti
last
Kemu narodu. Odgovoren je za ne-
štete
1	-J***,	*»*	J***	J	~	-----
r^nstvo samo ali pa skupaj z okupa-“Ojjem izvcršilo r.ad našim ljudstvom govoren je za smrt padlih borcev ^ O V in poj. prav tako pa tudi za sjnrt onih zapeljanih in nasilno mobi-Zttanih domobrancev, ki so padli na °KUpatorjevi strani.
^0(J vodstvom obtoženega Rožmana o se v škofijskem dvorcu sestajali
MECANICA y ELECTROTECNICA
.	E.	LOZEJ	y	W.	COX
-J^Riestra 1115	U.	T.	61-0656
p	-i	.	i	i	■	n	■	■,■■■.	....
0 °cacion de Vidrios, Cristales y Espejos V	MO.ISES GERBIEZ
-J^a 695 (planta baja) U. T. 63-7714
S T A V B E N I KOVAČ FRANC ČOHA
c»ld
cron 2779
U. T. 50-6655
radiotehnik
g	AVGUST	COTIČ
Celsi6r 1500	U.	T.	757-301
Saenz Pena, F. C. P.
ce°e
Z A L O G A vina
Gar	FRANC KURINČIČ
"--^910	U.	T. 61-5384
s —--------------------------
°venska gostilna
Avd	ALEKSIJ TREBŠE
Martin 6170	U	T. 50-5106
js	------------------------
Prodaja kruha
TROBEC GUŠTIN Herpj. ^ 0 v a ž a	m na	dom
~^<!^477	U.	T. 51-7165
GUe„ MARIJ MEDVEŠČEK * ra 525
BENI PLESKAR in tapetar
EK
U. T. 54-0624
Z A R "DANUBIO"
Avda o D’ UGLESSICH  Martin 2902	U. T. 59-0838
lDARSKO podjetje
B1. u	JAKOB	LISJAK
~~-^!^j694________ U.	T.	64-1509
_ IDaHSKO PODJETJE
CakW- PRANC LEVPUŠČEK
dl C
ob""
Člani tako imenovanega “Narodnega odbora za Slovenijo”, ki so organizirali združitev vseh do tedaj sodelujočih kvizlinških enot: “Slovenskih domobrancev”, Mahajlovičevih četnikov, Slovenske legije, Sokolske legije in Narodne varnostne straže na Primorskem.
Obtoženi Rožman je 28. aprila 1946 pozval soobtoženega Rupnika na sestanek tako imenovanega “Narodnega odbora”, ki je bil v škofovi sprejemnici. Na njem je obtoženi Rožman dajal svoje direktive in navodila. Dne 3. maja 1945 pa je “Narodni odbor”, ki so ga sestavljali dr. Masaj, Jože, Remec Bogomil, dr. Kma.jd Albin, dr.* Majice, Kranjc Marko, or. Zajc Marjan, Žitnik Rudolf, inž. Meve Joško, Jelenc Celestin ob navzočnosti obtoženega Rož' mana postavil izdajalsko predstavništvo. Kremžar je kot predsednik poslal brzojavke soobtoženemu Kreku ter predstavnikom zapadnih zaveznikov, ki jih je pozival na okupacijo slovenskega ozemlja ter na intervencijo v borbi proti zmagoviti JA.
Kot dosledni in zakleti sovražnik svojega naroda, do kraja zvest okupatorju, je obtoženi Rožman, pred osvoboditvijo preko tistega dela duhovščine, ki se je v krvi in sodelovanju povezala z okupatorjem, širil zmešnjavo in lažno propagando med ljudstvo, da JA kolje civilno prebivalstvo. S tem je zapeljal nekatere ljudi, da so zapustili svoje domove in se z okupatorjem umaknili v inozemstvo, kjer so izpostavljeni trpljenju in propadu.
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ A vda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184
Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 -8563
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POLIAK Ituzaingo 4267	MUNRO
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIHELJ Charcas 3120	U.	T.	72-4957
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE
J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901
RESTAVRANT “ C A V E N v IVAN LEBAN Lope de Vega 2931	Bs.	Aires
RESTAVRACIJA
IVANČIČ RUDOLF
Anasco 2622
ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159	U.	T.	59-2295
U. T. 50-8037
S O U L E T
il	0)^rmleR	de construccion
1 C‘ J P P^ad - Sanitarios - Ma<
Maderas
i!
^6 5682. U. T. 64-3288. Bs. As
EN”
,,|l ^Mor- PETER ČUCIČ
- U. T. 757-301, Saenz Pena
LEOPOLDO ŠKRBEC
trnr>ajos de
c»a 2025	U.	T.	69-1567
^ Vajpp ^°S acero, cap. e inter.
KROJAČNICA
CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 520fi
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891	U.	T.	54-2629
RESTAURANT "LAS ROSAS"
Krogljišče in kegljišče	•
Cnel. R. Lista 5042	Buenos	Aires
F I D E O S F R E S C O S
de NATALIO DOMINI Bazurco 3425	U.	T.	50-8913
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
MERCA OTTO "CHTSPAZO’ MILAN ŠIRCA 'ope de Vega 2746
Krek je bil naj zagrizene j ši sovražnik osvobodilnega gibanja, inspi-rator in izvajalec izdajstvo ter najmočnejša opora vseh narodnih izdajalcev, bil je predstavnik izdajalca IVIihajloviča.
Obtoženi Krek je v nadaljevanju svoje protiljudsek dejavnosti, ki jo je ( vršil v bivši Jugoslaviji kot član pro-j fašističnih vlad Stojadinoviča in Cvetko vic-Mačka, kot pobornik priključitve Jugoslavije k trojnemu paktu in v skladu s sklepi na že omenjenem sestanku protiljudskih vrhov bivše SLS v Ljubljani — takoj po napadu Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije na Jugosalvijo aprila 1941 odšel v inozemstvo. Tam je ostal član emigrantskih vlad do jeseni 1943, ko ga je I'uriceva vlada postavila za šefa jugoslovanske delegacije v “Zavezniški posvetovalni komisiji za Sredozemlje”, kar je ostal do septembra 1944. leta. Kot minister emigrantskih vlad je bil povezan z reakcionarnimi krog-, v inozemstvu in bil najzagrizenejši sovražnik narodno-osvobodilnega gibanja, inspirator in izvajalec izdajniške linije, kakor so jo izvajale emigrantske vlade proti jugoslovanskim narodom v njihovi nadčloveški borbi proti okupatorjem in domačem hlapcem.
Osebno ali preko Kuharja je po radiu iz inozemstva imel vrsto govorov, v katerih je izdajalca Dražo Mihajlo-viča prikazoval kot nosilca upora v domovini proti okupatorjem. V domovina je sporočal, da še ni čas za borbo proU. okupatorjem, s čimer je slabil odpor in razbijal enotnost naroda v njegovi osvobodilni borbi. Po svojih "poročilih” je v inozemstvu klevetal NOV in narodnoosvobodilno gibanje, ki sta bila v domovini edina nosilca odpora proti okupatorjem. Da bi varal svetovno javnost o dogajanju v Jugoslaviji, je v Ameriko poslal Gabrovška, ki je tam širil lažno propagando proti narodno-osvohodilni vstaji narodov Jugoslavije. Kot šef jugoslovanske delegacije v “Zavezniški posvetovalni Komisiji za Sredozemlje” je v Alžiru. pozneje pa v Rimu organiziral center obveščevalne službe. Tako je sam sestavljal in sprejemal poročila, ki so prihajala iz kvizlinških in četni-ških virov iz domovine, ter jih pošiljal v uporabo emigrantski vladi.
btoženi Krek je torej ne samo kot minfster begunskih vlad in šef obveščevalnega centra v Alžiru in Rimu, ampak tudi po svoji osebni inicijativi in aktivnosti. Id jo je pokazal v svoji zdajalski dejavnosti, odgovoren za vojaško in politično pomoč Mihajlovi-čevim izdajalcem in njegovim četnikom, za financiranje njegove izdaje, ko jim je pošiljal denar iz državne blagajne, za razširjanje lažne propagande v inozemstvu in doma, kar je škodovalo osvobodilni borbi narodov Jugoslavije. Končno pa je odgovoren za neštete zločine, ki so jih četniki Draže Mihajloviča v sodelovanju z okuoatorjiizvršili nad narodi Jugoslavije. To svojo zločinsko delavnost jo obtoženi Krek vršil iz brezmejnega sovraštva do demokratičnih sil ljudstva, ki so se dvignile v splošno vstajo o roli okupatorju. Z njo je hotel dušiti liudsko vstajo in podpirati okupacijo, da. t/ notem vzpostavil vladavino pro-tiliudske diktature in nacionalnega zatiranja narodov Jugoslavije.
Ko je obtoženi Krek na eni strani nndpiral izdajalca Mihajloviča in njegove četnike, je na drugi strani bil v "+nlrih stikih s kolaboracionistično kli-1j_o v Sloveniii, zlasti z dr. Markom ■Natlačenom. Ivanom Avsenekom, Mišem Staretom in drugimi. Od njih je
preko škofijskih zvez in Vatikana redno dobival poročila o delovanju te klike v domovini. Podpiral je tiste, ki so v okviru “Slovenske zveze” in “Odbora vaških straž” pod vodstvom in pokroviteljstvom soobtoženega Rožmana organizirali najtesnejše sodelovanje z okupatorjem in z njegovo pomočjo organizirali izdajalske oddelke bele garde ter domobranstva, da bi s poomčjo okupatorja uničili narodnoosvobodilno gibanje in si tako zagotovili svoje protiljudske pozicije.
Na Krekov predlog je emigarnt-
ska vlada slovenskim narodnim
izdajalcem pošiljala ogromne vsote vsote državnega denarja
Aedaj, ko sta belogardistični teror in izdaja zavzemala strahotne oblike, ko je v “Slovensko zavezo” vključena Slovenska legija rekrutirata svoje člane v “Milizio volontavio anfico-liiunista”, je obteženi Krek kot podpredsednik in minister emigrantskih vlad, pozneje pa kot delegat v “Zavezniški posvetovalni komisiji” financiral izdapalske akcije bele garde. Iz originalnih zapisnikov sej emigrantskega ministerskega sveta v Londonu je razvidno, da je ministrski svet na svoji seji 8. septembra 1942 na predlog' obtoženega Kreka sklenil:	...“Slo-
venski zavezi” v Ljubljani se bo po-čenši od 1. avgusta 1942 pošiljala stalna mesečna dotacija v znesku 50.000 švicarskih frankov. Ta pomoč naj služi samo za borbeno akcijo, za one, ki so, preganjani ali pa imajo škodo zaradi te akcije. V ta namen bomo preko poslaništva v Bernu poslali .150.000 frankov, to je za tri mesece naprej, po tem pa vsak mesec po 50.000 frankov. (Zapisnik seje ministrskega sveta, zvezek 111., str. 67.! Nadaljnje milijonske zneske je v Slovenijo prinesel kapetan de Roeco. Obtoženi Krek pa je izposloval tudi stalno mesečno podporo sinu izdajalca dr. Natlačena.
Vizjak je z nacističnimi oficirji organiziral izdajalske formacije
Obtoženi Vizjak se je po osebni intervenciji soobtoženega Rupnika decembra 1942 vrnil iz italijanske internacije v Ljubljano, kjer je takoj navezal stike s člani tako imenovanega “Poveljstva jugoslovanske vojske”., V šiški je skupno s Friderikom Peršičem, Marjanom Vilempartom in Vladimirjem Pirihom organiziral čete “slovenske”, “sokolske” in “Narodne legije” ter postal komandant bataljona teh združenih legij, ki so dajale članstvo v izdajalsko formacijo MVAC in odrede plave garde, ki so jih vodili in oskrbovali italijanski okupatorji.
Po italijanski okupaciji je postal pomočnik poveljnika, organizacijskega štaba “Slovenskega domobranstva” in šef personalnega oddelka. V teh formacijah je na koinandnem položaju v zvezi z nemškimi SS zveznimi oficirji kapetanom Schumaherjem, polkovnikom Balkejem in Dammom sodeloval pri organizaciji “Slovenskega domobranstva”. Poleg tega pa je še kot šef personalnega oddelka vodil in odločal glede vseh namestitev in napredovanj v domobranstvo, glede nagrad, nemških odlikovanj in priznanja domobranskih činov. Čeprav je vedel, da so znani zlo' činc>l Bitenc Jože, Berlot Vinko in nešteto druoih pod firmo “črne roke” pobijali ljudi, jih je celo nagradil, poveljniku domobranske posadke na. Barju, bivšemu bogoslovcu Francu Frak-lju — Petru Skalarju, ki ie samo na Ljubljanskem barju pobil na desetine ljudi, pa priznal čin nadporočnika.
LA VOZ ES LOV E N A
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
V poletju 1943 je obtoženi Vezjak sprejel referat o “terencih", katerega so podpisali inž. Sodja, dekan Škulj, župnik Markun, Sergej Smole, Bežek in drugi. V njem so ga pozvali, naj neusmiljeno preganja in uničuje aktiviste OF na terenu. To ie obtoženi Vizjak tudi vršil. S tem je kot pomočnik poveljnika “Slovenskega domobranstva” izdajal tudi naloge za odstranitev zavednih Slovencev. Z nalogom Z št. 3827 od 20. junija 1944 je poveljniku “1. bataljona Slovenskega domobranstva” majorju Križu ukazal aretacijo Trojar Majde, Šeiman Vere, Pongerc Vere in Koren Mimi iz Radohove vasi. Aretiranke so bile predane ibveščeval-nemu centru “Slovenskega domobranstva”. Smrti jih je rešil oče Pongerc Vere, Pongerc Anton, ker jih je odkupil s kanto masti. Nato pa je njega samega 14. septembra 1944 ubila “čma roka”.
Dne 8. maja 1945 je obloženi Vizjak izdal “Slovenskemu domobranstvu” povelje za splošen umik na Koroško. Posledica tega povelja je bila, da so domobranci na begu pred JA pobili številne civilne osebe in s seboj na silo odgnali stotine civilistov ali pa jih z lažno propagando pripravili na beg.
Hacin kot upravnik ljubljanske
policije je bil med okupacijo največji krvnik slovenskega ljudstva
rušili vasi, uničevali gozdove in plenili imovino.
Kot agent Gestapa se je pred kapitulacijo Italije povezal z gestapovcem Warbinekom. Na predlog’ vodje Gestapa Schluiffeirja ga je soobtoženi Rupnik kot poznanega in izkušenega krvnika 22. septembra 1943 imenoval za šefa tako zvane “slovenske policije” v Ljubljani, ki je v sestavu nacističnega Gestapa imela nalogo preganjati pristaše osvobodilnega gibanja. Z zloglasnim gestapovskim zveznim vodjo Duscho ie organiziral politično policijo, ki je bila vključena v Gestapo. O njenem delovanju je redno referiral gestapovcu Schluifferju in .soobtoženima Rupniku in Rosenerju. Med člane politične policije je sprejemal ljudi najslabših kvalitet iz izdajalskih kola-boracionistienih družb, tedaj obstoječih in od okupatorja podpiranih katoliških akademskih društev, zlasti Ehrlichove “Stražarje”, ljotičevce, milnij-lovičevce in druge. Naj krvoločne jš‘e je določil za referente, ostale pa sprejel za aggente. Zn šefa političnega oddelka je postavil zloglasnega, že izza božičnih racij leta 1942 znanega gestapovskega zločinca Maksa Lolia.
V tem svojstvu je kot pobudnik, organizator, naredbodavec, pomagač ali osebni storilec povzročil umore, obsodbe na smrtno kazen in njih izvršitev, zapiranja, mučenja, izseljevanja, od-gone v koncentracijska taborišča in na Obtoženi Hacin je takoi ob okupa- prisijn0 delo. zaplembe zasebne imovi-
nih agentov ir. policistov ustanovil Dravljah, srednja tehnična šola v Hlebčev “specialni vod”. Ta vod je Ljublani in druge so bile klavnice in med drugimi zločini v noči od 4. na 5. mu&.lnice domobranskih zločincev ifl maja 1945 odpeljal iz ljubljanskih za- Hacinove policije, Ljubljanica in Sava porov preko 30 oseb, ki jih je na Tur- pa sta stalno naplavljali trupla umor
jaku zverinsko pobil. Med temi žrtva mi so med drugimi bili dr. Mesesnel Franc, dr. Kraigher Vito, Neda Gerzi-nič, Malhovski Anica, Dolhar Anica, inž. Tuma Zoran, dr. Tuma Boris, inž. Sever Rihard, rop Anton, dr. Gorišek Martin, Švigelj Viktor, dr. Neuber-ger Mavricij, Kamnikar Viktor, Pole Nikolaj, Krištof Ignac, Kurnik Rudolf, Knez Anton, inž. šuškovič Viktor, Tomšič Stanko, Ravbar Rudolf, Kurnik Karl. Obtoženi Hacin je 24. februarja 1945 osebno aretiral dr .Vladimirja Ivanteta in ga .predal posebnemu SS-sodišču, ki ga je obsodilo na smrt z obešenjem, sodbo pa je potrdil tudi soobtoženi Rosener.
Zločinsko delovanje svojega policijskega aparata je obtoženi Hacin povezal z zločinskim “Slovenskim domobranstvom”, zlasti z njegovim obveščevalnim centrom in terorističnim aparatom, ki je vršil vse vojna zločine do zverinskega klanja v znamenju “črne roke”, pri čemur so sodelovali tudi duhovniki in vojni kurati, ki jih je v domobranske vrste poslal soobtoženi Rožman. Sveti Urh. Ježica, šola v
jenih žrtev.
Za nešteto vojnih zločinov so neposredno krivi Rupnik, Krek, Rožman, Vizjak in Hacin, ki so bili organizatorji, voditelji, nared-bodajalci in izvrševalci narodnega izdajstva in vojnih zločinov.
Domače izdajske formacije tako zvane bele in plave garde (vaške straže), MVAC, legije “Slovenske zaveze”, četniki Draže Mihajloviča, “črna roka”, policija in “Slovensko domobranstvo”) so med sovražno okupacijo slovenskega ozemlja izvršile nad slovenskim ljudstvom, nešteto vojnih zločinov, za katere so obtoženi Rupnifc Rožman, Krek, Vizjak in Hacin ne' posredno krivi kot organizatorji, voditelji, naredbodajalci, izvrševalci zasnovatelji, bodisi direktno, bodis' preko svoje propagande. Te formacije, ki so jih vodili in podpihoval, obtoženi pod 1, 3, 4, 5, 6 so izvršile nad slovenskim ljudstvom vojne zločine' kateri se v nadaljnem navajajo.
ciji dela Slovenije po italijanski vojski stopil v okupatorjevo službo kot upravnik policije, od 1. junija .194,1 pa je kot italijanskemu kvestorju podrejeni policijski uslužbenec in plačani zaupnik vršil službo v okupatorjevem policijskem aparatu. Ustanovil in vodil je lastno mrežo ovaduhov, ki so jo sestavljali kaplan Tone Dunovnik, Oton Vončina, Ivan Kristan, dr. Šmajd Albin in drugi. Ti so mu javljali pristaše osvobodilnega gibanja, katere je potem obtoženi Hacin ovajal italijanski policiji in vojski, od katerih je prejemal orožje in dobil posebno stražo.
Kot eksponent protiljudskih krogov iz vrhov bivše Jugoslavije in kot prijatelj soobtoženega Rožmana se je povezal z njihovo taino obveščevalno službo “TOS”, ki je zbirala podatke o pristaših narodnoosvobodilnega gibanja in. jih v biltenu “Vesti” dostavljala okupatorju ter obtoženemu Hacinu.
Obtoženi Hacin je v jeseni 1941 v sodelovanju z dr. Marjanom Zajcem in Avgustom Praprotnikom predlagal okupatorju ustanovitev posebne policije — “Puhlica sicurezza slo vena” — iz vrst domačih izdajalcev, ki naj bi pod njegovim vodstvom pomagala okupatorju pri izvrševanju terorja in drugih okupacijskih mer proti našemu ljudstvu.
Meseca aprila 1942 je odpotoval v Neapelj na sestanek z italijanskim karabinjerskim geenralom Piecche Giu-seppom. Od avgusta do novembra 1942 je izdelal tri pismene predloge najvišjim fašističnim oblastnikom v Rimu, v katerih je predlagal poostritev okupatorjevega terorja ter ponovno zahteval ustanovitev posebne policije v Sloveniji, ki naj bi bila pod njegovim vodstvom. S tem ie pripomogel, da je okupator v drugi polovici 1942. leta v “Ljubljanski pokrajini” stopnjeval svoj teror tako, da so Italijani poslali v koncentracijska taborišča preko 36.000 ljudi, pobili preko 1000 talcev,
ne in nečloveškega ravnanja. S po močjo najkrvoločnejših sodelavcev Loha, bratov Kobijev, dr. Miheliča, dr. Frivioja, Frumma, Borina, Ajleca, Vor-šiča, Petka, Kožuha, Rabzela in drugih je organiziral zloglasne zapore in mučilnice. Na upravi policije je ustanovil zloglasno mučilnico, takozvano “podmornico”, kjer so strahotno mučili in pretepali mnogo žrtev, med njimi celo žene in nedorasla dekleta kakor Sonjo Oomzijevo, sestri Permc-tovi, 15-letno Vido Osterčevo, Nado Ropie/evo, Angelo Smoljčevo in Cito Potokarjevo, Mileno Žigonovo, Bojano Velikonjevo, Mileno Kostrnikovo, Jožico Zadnikarjevo, na stotine in stotine drugih žrtev. Mučil jih je z raza mi .mučilnimi sredstvi: z električnnirni napravami, pretepanjem s palicami in korobači, zažiganjem in stiskanjem prstov, gladom ir. obešanjem itd.
V zaporih obtoženega Hacina je bilo med nemško okupacijo zaprtih preko 6000 Slovencev, ok katerih jih je večino poslal v nemška koncentracijska taborišča. Tam jih je mnogo umrlo, druge pa so odpremili na prisilno delo ali pa v sojenje posebnim SS-scodi-.ščem. Mnogi so bili pobiti ali pa so umrli neposredno po mučenju v policijskih zaporih, žrtvam je bilo zaplenjeno ali oropano premoženje, ki so ga za nagrado dobivali ovaduhi.
Obtoženi Hacin ie odločal o nadalj-ni usodi vsakega zapornika, ker je v zapisnik o zaslišanju stavil pripombo: KZ 1( KZ 2,KZ 3, s čimer je oredil svojim žrtvam lahko, težje ali najtežje koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Naidoslednejše borce za svobodo pa je oddajal v gestapovske zapore v Begunje, kjer so bili mnogi postavljeni pred Rosen,erjevo vojaško sodišče, drugi pa ustreljeni kot talci. Med drugimi je Hacin 17. januarja 1944 gestapovci! Wurniggu izročil 30 aretirancev, ki so bili 19. januarja 1944 postreljeni kot talci.
Da bi obtoženi Hacin povečal teror nad ljudstvom, je iz najbolj krvoloč-
MEIIANIČNA DELAVNICA Anion litine ★
Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750
Slovenska Cvetličarna “L OS A L P E S
Mostar Anton
Triunvirato 4223	U.	T.	51-073-
HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14	U.	T.	67-6250
Buenos Aires
Se priporoča rojakom dobro znan# ČE VLJ ARNIČA
L. BRANKOVIČ Morlote 138	La	Patern«!
PLANOS — CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES V. L O J K Tecnico Constructor
Pedro Moran 5130
U. T. 50-7186
FABRICA DE M O S A I C O S
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construccion
Avda. Fco. Beiro 5671	U.	T.	50-538
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA
JOSE RADAN Bernaldez 1550	Buenos	Aif^;
TOVARNA POHIŠTVA
v a.vic«	j
BLANCO ENCALADA 219-261 VILLA ESCASO	U.	T.	652-013’
PIVARNA — Kroglišče in Keglišče D J U RO KOVAČ
Warnes 2113	La	Paternal
MIZARSKA DELAVNICA
Izdelava pohištva
IGNAC K O S E R
Guido Spano 655	Munro,	F.	C.	E.
ŽELEZO - BETONSKO POD.IET^ i&ratov Komel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655	U.	T.	67-l^L	■
Prevozno Podjetje G O R I C A
HAtjU Stresne
Villarroel 1476	U.	T.
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640
54-51^
15 A n - B* I % K 1* I
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne P j Rezervirani prostori za druži®
Veter Filipčič ,
rogal GARMEND*3
jace.
W ARNES 2101 vogal na Paternalu
U. T. 59
.229*
TSonala '*IL a Villa”
PARA COMPRAR MEJOR
LOPE DE VEGA 3186
RESTAURANT
Peter
Hoje
LORIA 472
"La FLOR de Parque CHACABUCO"
Prostori za družine Avda. Cobo 1702	U.	T.	63-3590
M E R C A D O ”f.sis Ma^dnlnins”
CARNTCERTA — R A V B A
Puestos 21. 24, 25. Avda. Fco. Beiro
, * 52
EDINA SLOVENSKA ESTAVBEN^ V SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in Sl?1
Tehnična konstruktorja
I-6I1
Ruiz ■ Huidobro 4554-58
TT. T. 70-1
Foto - Ario MAH TOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Ouiroca 1325	U.	T.	22-8327
Gran Recreo
•Inan
Rio Carapachay
“LLAO-LLAO"
Oherdanh
U. T. (719) Tijrre 0589
TISKARNA
Žiree
SARMIENTO 40
Tiendrr — Mercena — Confeccio
Abraham lilinder
Tte. General DONATO ALVAREZ U. T. 59 0314
21«°
J