AKTUALNO VPRAŠANJE Ta teden obravnavajo občinski ljudski odbori na svojih zasedanjih predlog letošnjega okrajnega proračuna. Ko bodo sporočili svoje pripombe k predlogu proračuna Okrajnemu ljudskemu odboru, bodo te pripombe obravnavali sveti in komisije OLO. Sledilo bo — predvidoma od 10. do 15. marca — zasedanje, na katerem bo OLO sprejel družbeni plan in proračun. Lani je OLO uspel sklicati posebno zasedanje, na katerem so odborniki razpravljali o načelih družbenega plana, še preden je bil sestavljen dokončni predlog, kar je bilo sila koristno. Letos ne bo posebnega zasedanja te vrste, pač pa je OLO na treh posebnih zasedanjih obširno razpravljal in sklepal o načelih in smernicah za razvoj turizma in gostinstva, trgovine in obrti na Gorenjskem, prihodnji teden pa bo razpravljal in sklepal o načelih in smernicah za razvoj kmetijstva. Na teh zelo pomembnih zasedanjih je bila oziroma bo razjasnjena in določena politika na teh področjih, ki neposredno vplivajo na družbeni standard. Tudi okrajni in občinski družbeni plani bodo zalo morali tem področjem posvetiti še posebno pozornost. Občinske družbene plane, o katerih morajo poprej razpravljati volivci, bodo ljudski odbori sprejemali v najugodnejšem primeru konec marca, sicer pa v aprilu. Kasneje, predvidoma maja, bodo ljudski odbori v našem okraju začeli sprejemati tudi perspektivne družbene plane. AKTUALNO VPRAŠANJE KRANJSKI PROBLEM GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ST. 16 — CENA DIN 10.— KRANJ, 28. FEBRUARJA 1958 Zdravstveni dom v Kranju urejamo že nekaj let. Zanj Je bilo uporabljenih doslej okrog 70 milijonov din, potrebno pa bo (brez sredstev za opremo) še kakih 150 milijonov din. Nedvomno bo Občinski ljudski odbor ta zelo potrebni objekt upošteval v letnem družbenem planu in proračunu. K dograditvi tega in drugih objektov družbenega standarda pa naj bi pomagala ljudskemu odboru tudi podjetja. Ce se le-ta namreč omejujejo samo na povečevanje proizvodnih kapacitet, ne da bi vzporedno in skupaj z ljudskimi odbori skrbela tudi za družbeni standard prebivalstva v občinah, prihaja do bolečih neskladnosti med razvitim gospodarstvom in zaostalim komunalnim standardom, kar nam trdo potrjujejo že dosedanje izkušnje. Prva gorenjska mladinska delovna brigada je pripravljena - Pokroviteljstvo je prevzela Bombažna predilnica in tkalnica Tržič - Zaradi mraza je odhod brigade preložen - Do sedaj nad 180 prijav - Med prijavljenci tudi 30 vojakov, ki bodo v teh dneh odslužili kadrovski rok Na Okrajni štab mladinskih delovnih brigad v Kranju prihajajo vsak dan prijave za veliko mladinsko delovno akcijo, za gradnjo ■odseka ceste »Bratstvo - edinstvo« "Ljubljana—Zagreb. Da sedaj imajo na okrajnem štabu za prvo mladinsko brigado nad 180 prijav. Mladina se, kot kaže, zanima za •delo, saj bo lahko tudi njej sami udeležba v tej akciji marsikaj koristila. Delali bodo po 6 ur na dan, potem pa bodo lahko obiskovali najrazličnejše tečaje — za traktoriste, orodjarje itd. Na teh tečajih si bodo lahko pridobili tudi kvalifikacijo. Republiška zadružna zveza je sklenila, da bo poslala na gradilišče tudi nekaj traktorjev, da se bo lahko mladina tudi praktično vadila. Poskrbljeno bo tudi za športno in kulturno - prosvetno življenje. 2e sedaj so se prijavile nekatere skupine znanih kulturnih društev, da bodo redno obiskovale brigadirje. Tudi avto-moto društva so obljubila ,da bodo poskrbela za ustrezna predavanja. Tako je AMD Sk. Loka sklenilo, da bo obiskovalo brigadirje in jim predvajalo po-nčne filme. V vseh brigadnih centrih bodo imeli televizijske sprejemnike, vsaka brigada pa bo imela tudi svoj radio aparat. Vsi brigadirji prve brigade, v kateri bo v glavnem kmečka mia- dina, bodo dobili čevlje in delovno obleko, brigade šolske mladine ,ki bodo odšle na delo v poletnih mesecih, pa bodo dobile delovno obleko in visoke tenis copate. Prva brigada bo štela 120 mladih ljudi. Ker je že sedaj okoli 180 prijav, bo zdravniški pregled določil, kdo se bo akcije lahko udeležil. Zaradi hladnega vremena je odhod prve brigade preložen na prihodnji teden. Razen tega pa se je prav v teh zadnjih dneh odločilo še 30 vojakov garnizona Sk. Loka, ki bodo v začetku marca odslužili kadrovski rok, da bodo odšli takoj potem v mladinsko brigado. Le-ti so bili navdušeni, da bodo doslužili rok ravno v času, ki bo odhajala prva brigada in bodo lahko odšli skupaj na gradilišče. Kljub kratkemu roku za zbiranje udeležencev je torej vendarle uspelo pravočasno urediti vse potrebno. Težavo so bile edino v tem, ker je določeno za Gorenjsko preveč mladine z vasi, ki naj bi odšla na akcijo. Na Gorenjskem je namreč kmečke mladine sorazmerno malo. Težave so bile tudi pri sestavi 10-članskega štaba brigade. Vendar so pri tem nekatera podjetja (»Jelovica« Sk. Loka, BPT Tržič. Železarna Jesenice, »Iskra« Kranj) pokazale vse razumevanje. Pomanjkljivosti so se pokazale tudi v delu nekaterih JE Wlđ 1 1111 1I1IIUVUU lil Na. ponedeljkovem posvetovanju predsednikov občinskih svetov za socialno varstvo in svetov za varstvo družine v Kranju so razpravljali o delu, dolžnostih in pravicah svetov za socialno varstvo in varstvo družine ter upravnih organov. Predlagali so, naj bi ▼ letu 1958 kljub pomanjkanju prora- mladinskih vodstev, ki so mladi- jaki ESŠ se navdušujejo predvsem čunskih sredstev povečali okrajno ni premalo pojasnjevala pomen te za delo v Izoli. Vse kaže, da je povprečje socialnih podpor za 15 akcije in tudi koristi udeležencev, med mladino za delo veliko zani- odstotkov. Sedanje okrajno pov-Sestavljanje ostalih brigad bo še manje. prečje na Gorenjskem je 2300 di- mnogo laže. 2e sedaj so se nam- Pokroviteljstvo nad to prvo mla- narjev, v čemer so upoštevani tu-reč prijavile za delo v poletnih dinsko delovno brigado, ki bo no- di starejši in mladoletniki, od ka-dneh celotne šole — Ekonomska sila ime Staneta Žagarja, je pre- terih nekateri dobivajo tudi otro-srednja šola, Srednja tehnična vzela Bombarna predilnica in ške doklade. Govorili so tudi o tekstilna šola, Trgovska šola. Di- tkalnica iz Tržiča. LJ. rejništvu. V domsko oskrbo naj bi Socialne podpore naj bi povečali za 15°|o dajali le otroke, ki so potrebni domske vzgoje, čimveč otrok pa naj bi dajali rejnikom, ker je to za vzgojo in počutje otrok boljše. Šolskih kuhinj za sedaj ne bi razširjali, pač pa naj bi poskrbeli za izboljšanje kvalitete hrane. V šolskih kuhinjah naj bi poskrbeli za to, da bi otroci dobivali izdatne tople malice. Nadalje so razpravljali tudi o tesnejšem sodelovanju med sveti za socialno varstvo in varstvo družine ter ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo s podobnimi problemi (LMS, ženska društva, RK, sindikati, ZVVI itd.). PREDVOLILNI RAZGOVOR Sele začetek preusmerjanja zadrug od trgovine k organizaciji kmetijske proizvodnje Predsednik OZZ Kranj, tov. Tone Hafner, kandidira v kmetijski proizvajalski skupini v volilnem okraju Ljubljana Kranj, v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. Glede na občne zbore kmetijskih zadrug, ki se na Gorenjskem pričenjajo te dni, smo tov. Toneta Hafnerja vprašali: Značilnost našega časa V kranjskem okraju sodeluje v delavskih svetih 1926 izvoljenih državljanov. V tem "številu pa so zajeti člani delavskih svetov le iz 90 podjetij z nad 30 Zaposlenimi, tako da je treba dodati le število članov delavskih svetov v manjših podjetjih, kjer celoten kolektiv predstavlja delavski svet. Delovni kolektivi na Gorenjskem upravljajo z osnovnimi sredstvi v vrednosti 62 milijard dinarjev in z obratnimi sredstvi v vrednosti 26 milijard din. Pod- jetja so razpolagala predlanskim z IX, 1%, lani z 21,8*/; letos pa bodo pred vidoma razpolagala z 22,7% narodnega dohodka. T o pove, da se materialna baza organov delavskega u pravljanja iz leta v leto povečuje, kar jamči ta nadaljnji razvoj samoupravljanja. Samoupravljanje pospešuje nas 90Spodarski razvoj. Iako srno Lini v industriji na področju kranjskega okraja zabele/i It 14°U povečanje izvršene proizvodnje na efektivno delovno uro. Narodni dohodek v okraju (računan po tekoči h cenah) pa se je pove- čal od 24 milijard v letu 1952 na 38 milijard din lani. Državljani v čedalje večjem številu neposredno sodelujemo tudi v drugih organih upravljanja. Tako štejejo potrošniški sveti na Gorenjskem 1431 članov, v hišnih svetih'in svetih stanovanjskih skupnosti pa je blizu 2000 ljudi. V šolskih odborih sodeluje 1039 državljanov. Številni državljani sodelujejo se v raznih drugih organih družbenega upravljanja na področju socialnega zavarovanja, zdrastva, kulture, raznih skladov itd. V ljudske odbore smo jeseni izvolili v našem okraju 706 odbornikov, v svetih ljudskih odborov pa dela 1049 državljanov. Taksno množično neposredno sodelovanje državljanov pri o-pravljanju družbenega dela je osnovna značilnost nase družbene ureditve, kar nazorno dokazuje, da je naša prihodnost v naših lastnih rokah. V pripravah na skupščinske volitve in na volitve delavskih svetov se zato pogovorimo tudi o tem, kako znamo te bogate možnosti uporabljati in kako naj bi v prinodnje to svoje delo i z izpolnjevali, da bi bilo nam vsem v večjo korist. •»V Vojvodini in še v nekaterih predelih države se je zadružništvo že močno preusmerilo od trgovine k organizaciji kmetijske proizvodnje. Zanima pa nas Vaše mnenje o tem, kako daleč so se že uspele uveljaviti kot organizatorke tržne kmetijske proizvodnje zadruge na Gorenjskem? Kakšno je, dalje, Vaše mnenje o kadrovski politiki v gorenjskem zadružništvu glede na to, da številne kmetijske zadruge v našem okraju še nimajo niti upravnikov niti dovolj drugega kadra?« Tov. Hafner pravi o tem naslednje: ►»Pri nas se je zadružništvo Začelo preusmerjati od trgovine v organizacijo kmetijske proizvodnje že leta 1953. Akcija za povečanje blagovne proizvodnje se je skoncentrirala predvsem na proizvodnjo mleka in krompirja. Odkup teh dveh artiklov se je zato povečal od leta 1952 do 1957 od 4,000.0001 na 8 milijonov 500.000 1 mleka in krompirja od 500 vagonov na 2.000 vagonov. To so vsekakor že '.e-pi uspehi. Ne moremo pa trditi, da bi bila preusmeritev izvedena v posameznih zadrugah do kraja, kajti v nekaterih se sploh le ni začela. Zato imamo občutek, da smo v tem prizadevanju šele na začetku poti. To trditev bi utemeljeval /. nekaj primeri. Okrajno povprečje pridelka krompirja je bilo lani 210 q na hektar, posamezni rekordi so .....n celo do 500 q na hektar — toda je še zmeraj precej takih kmetij, kjer pridelajo samo 80 ali 100 q krompirja na ha. Pri pridelovanju sena je proizvodnja neprimerno bolj porazna. Namesto 25 q kot ga na- kosi na enem hektarju večina gorenjskih kmetovalcev — bi lahko dosegli 40 do 60 q, kar bi živinorejo pomaknilo v okvir rentabilnosti. Zelo malo krav daje nad 3.000 1 mleka letno, veliko krav pa daje še zmerom samo 1.000 litrov. Podobno velja za žita, sadje in ostale kmetijske panoge, iz česar lahko sklepamo, da smo še zmerom daleč od sodobne kmetijsko proizvodnje in da bi lahko s teh površin dobili mnogo več in boljših kmetijskimi proizvodov. Postavimo si lahko vprašanje, zakaj |e nismo izkoristili vseh možnosti in zakaj preusmeritve v kmetijsko proizvodnjo niso KZ izpeljale do kraja? Obdelovalne površine v našem okraju poseduje blizu 7.000 kmetijskih gospodarstev, zraven tega pa še 9.500 nekmetijskih go- spodarstev. Na eno kmetijsko gospodarstvo odpade njiv povprečno malo manj kot 2 ha. Znotraj vsakega gospodarstva obstoji veliko število majhnih in razmetanih parcel. Zaradi majhne posesti sejejo kmetje na iste njive večkrat dva posevka in lako razdrobljenost, površin še povečajo, kar zelo otežkoča uporabo t sodobnih proizvajalnih sredstev, predvsem pa mehanizacije. Razen tega zmanjšujejo proizvodnjo konji na posestvih z manj kot 8 ha obdelovalne zemlje in brez prevozov. Sedanja kriza v krompirju bo povzročila večjo pozornost pri organizaciji dela, tako da bodo manjša posestva raje uporabljala samo enega konja, delno pa zadružno mehanizacijo. Posebno pozornost bomo morali posvetiti predelom, kjer že zdaj uporablja zadruga veliko mehanizacijo in brez ftgub, kot n. pr. KZ Cerklje. Traktor tam poleg oranja tudi kultivira in kosi. Toda kmetovalci morajo paziti, da prihranjeni čas ob uporabi zadružne mehanizacije uporabljajo na drugem mestu v najbolj rentabilnih kulturah. Posvetili se bodo lahko intenzivnim nasadom jagodičevja in sadovnjakov, ki jih imamo v obliki kooperacije že lepe površine. Skle-nanie pogodb za proizvodnjo semenskega krompirja na podlagi socialistične kooperacije bo letos edina oblika pridelovanja. Prav tako upamo, da bo pogodbeno pitanje govedi in prašičev prebrodilo začetne težave in se ustalilo že zaradi zajamčenih cen, ki jih je potrdila država. Samo KZ kot močna gospodarska organizacija bo kos izpeljati nase kmetijstvo iz sedanjega stanja v napredno proizvodnjo in organizirano delo. Močna KZ pa je lahko samo tista, v kateri Zavestno in aktivno delajo vsi njeni člani. Zato imajo pri reševanju naštetih problemov vodilni kadri v zadrugah zelo važno vlogo. Pred leti je bilo malo strokovnega kadra celo na zadružni zvezi, v zadrugah pa nikogar. Zato so se vodilni kadri zadrug, ki so bili v glavnem trgovskega porekla, samo prilagodili novi smeri, nikakor pa niso sami težili v kmetijsko preusmeritev. Danes je že vsem jasno, da tako preusmeritev lahko izvedej« samo kmetijski in gozdarski strokovnjaki, ki bi morali v bodoče zavzeti tudi v zadrugah vodilna mesta. S tem sem načel že drugo vprašanje. Do sedaj je zaposlenih v KZ samo 6 'kmetijskih strokovnjakov, od katerih sta samo 2 na položaju upravnika. Trenutno je nemogoče vse zadruge zadovoljiti s tem kadrom. OZZ skupno s KZ štipendira vsako leto novih 6 štipendistov na Srednji kmetijski šoli v Mariboru. Iz tega si obetamo najbolj solidno osnovo. Deloma si pomagamo s tem, da pošiljamo sposobnejše upravnike na posebne enomesečne tečaje, ki jih organizira Republiška zadružna zveza. Nižja kmetijska šola v Poljčah ima nalogo izobraževali mlade zadružnike, da bodo sposobni prevzeti mesta 'v upravnih odborih KZ. Skozi to šolo gre lahko v enem letu do 30 dijakov. Knjigovodski kader šolamo z načrtnim štipendiranjem preko Zadružne hranilnice in KZ. Ti ukrepi bodo že po nekaj letih občutno izboljšali položaj v KZ. Nerazumljivo pa je vedenje nekaterih upravnih odborov velikih zadrug, v katerih je nujno takoj rešiti vprašanje upravnika, a odbor nasprotuje (Šenčur). Zaradi takega stališča nastaja velika gospodarska škoda sredi glavnega proizvodnega rajona in zavira splošen razvoj. Velikim zadrugam je namreč OZZ pripravljena od svojega kodra odstopiti strokovnjaka za upravnika, ker vprašanja ne kaže odlagati. 35 6424 KRANJ, 28. FEBRUARJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI V ponedeljek je prispel v Damask predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser s svojim spremstvom, ki se je takoj odpeljal v rezidenco bivšega sirskega predsednika Kuatlija. Kakor hitro se je razvedelo, da je prispel predsednik Naser, so se zbrale na ulicah velike množice ljudi in ga sprejele z velikimi manifestacijami. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku Združene arabske republike Gamalu Abdelu Naser ju v ponedeljek naslednjo brzojavko: »Ob Vaši izvolitvi za prvega predsednika Združene arabske republike Vas prosim, da sprejmete moje najprisrčnejše če?titkc in najiskrenejše želje za napredek nove republike in za Vašo osebno srečo. Prepričan sem, da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko še nadalje razvijali in poglabljali v korist naših narodov in za utrditev miru na svetu.« Iz Washingtona poročajo, da je jedrska komisija objavila, da je v Sovjetski zvezi v nedeljo eksplodirala vodikova bomba. To je bil prvi primer v letošnji seziji poizkusov, ki jih pripravljajo SZ, ZDA in Velika Britanija. V imenu predsednika republike tovariša Tita je jugoslovanski poslanik Bogdan Crnobrnja v New Delhiju pred dnevi izrazil ministrskemu predsedniku Nehruqu sožalje ob nesreči, ki se je pripetila v indijskih premogovnikih Sinahurju, Horvahu in Džariji. Državni sekretar v avstrijskem zun. ministrstvu dr. Kreiskv je v torek dopoldne sprejel veleposlanika Dušana Kvedra, voditelja jugoslovanske delegacije na jugoslovansko avstrijskih pogajanjih na Dunaju. Zunanje ministrstvo je objavilo, da so ZDA uradno pripoznale Združeno arabsko republiko in da je ameriški veleposlanik v Kairu že v torek izročil v zunanjem ministrstvu v Kairu noto o pripoznanju nove republike. Novo arabsko državo je doslej pri-poznalo že okrog 40 dežel. Poveljstvo prostovoljcev za osvoboditev Južnega Maroka je v torek obdolžilo Francijo in Španijo, da uporabljata proti upornikom v severozahodni Sahari strupene pline, »s čemer hočeta uničiti vso tamkajšnje maroško prebivalstvo«. O tem so objavili v Rabatu izredno poročilo, ki poudarja, da so tudi enote obeh omenjenih držav začele skupne vojaške operacije proti osvobodilnemu gibanju v zahodni Afriki. V sredo se je vrnila s Poljske v Beograd naša delegacija s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vukmanovičem na čelu. Po dveh tednih bivanja na Poljskem je s poljsko vlado sklenila sporazum o stalnem jugoslovansko-poljskem odboru za gospodarsko sodelovanje. Maroški kralj Mohamed V. je v svojem govoru na velikem zborovanju v Hamidu Drau v sredo med drugim izjavil, da bo »vse maroško ljudstvo nadaljevalo svojo borbo za priključitev maroškega dela Sahare k narodnemu ozemlju v okviru neodvisne države«. V Tunisu so predvčerajšnjim objavili, da je v zadnjem tednu pribežalo iz Alžirije v Tunizijo skoraj 2000 žensk, otrok in starčkov. Do sedaj je v Tuniziji že nad 150.000 alžirskih beguncev. ARGENTINSKE VOLITVE ft:;:;:;:::.r;:;:y;y;:;:;>%y:;>> Odkar so v Argentini zrušili dotedanjega predsednika Perona ,se je ta južnoameriška republika umaknila v ozadje svetovnega dogajanja. Dve leti in pol je tako preživotarila v politični nestabilnosti in rastočih gospodarskih težavah. Minula nedelja pa jo je spet spravila v ospredje svetovnega zanimanja. Kakih 8 in pot milijona volivcev od 10 milijonov upravičencev je prvikrat po Pero-novem padcu volilo predsednika republike. Na volitvah, ki so bile istočasno tudi volitve v parlament, je sodelovalo blizu 20 političnih strank in 9 predsedniških kandidatov. Glavni boj pa se je v resnici bil le med dvema: med vodjem »nepomirljivih« radikalov dr. Artur-jem Frondizijem in prvakom narodnih radikalov Rikardom Balbi-nom. Kot pove že ime strank, sta to dve radikalni stranki, pravzaprav samo dve frakciji še pred letom dni enotne stranke. Nekoč sta oba sedaj glavna tekmeca složno nastopala proti Peronu, zdaj pa sta se razšla in si postala glavna nasprotnika. Zmagal je Frondizi, vodja »nepomirljivih«. Dobil je nad 4 milijone glasov, medtem ko se je Bal-bin moral »zadovoljiti« z 2 in pol milijona. Ostale stranke so zbrale le okrog 600.000 glasov, praznih glasovnic pa je bilo blizu 700.000. Velika večina, ki jo je dosegel Frondizi, pa seveda ni samo »radikalna«. Njegovi volivci so pravzaprav zelo različnega, naravnost pisanega sestava. Med njimi so poleg radikalov tudi liberalci, bivši peronisti, komunisti, socialisti in demokristjani. Tako široko koalicijo pa je uspelo Frondiziju pridobiti s temeljiteje izdelanim programom, ki je začrtal prihodnost dežele v naslednjih letih. Gesla kot gospodarska osamosvojitev in neodvisnost v zunanji politiki niso osvojila samo predstavnikov nacionalnega kapitala, marveč tudi široke sloje. Njemu nasproti pa je Balbin nastopal le z medlimi načeli politične demokracije, ne da bi hkrati predložil rešitve za naj- Zmagovalec nedeljskih volitev v Argentini. — 49-letni advokat italijanskega porekla dr. Artur Frondizi, vodja »nepomirljivih« radikalov bolj pereče gospodarske in socialne probleme, ki tarejo Argentino. Frondiziju je torej pomagalo na oblast predvsem dejstvo, da je bil naprednejši v svojem predvolilnem programu kot pa njegov nasprotnik. Množice, ki so sicer imele na izbiro še bolj napredne programe (n. pr. socialističnega aH komunističnega) so se vendar raje odločile za Frondizija, ker je imel ta več upov na zmago. Niso hotele tako drobiti svojih sil, da bi si na ta račun opomogli desničarski krogi. Lanske volitve v Ustavodajno skupščino so bile pač dobra šola. Tedaj je Frondizi dobil 1,850.000 glasov, narodni radikali nekaj nad dva milijona, največ pa je bilo praznih listkov. Zmagali pa so kljub temu denso usmerjeni narodni radikali, čeprav je večina (prazne glasovnice in Frondizijeva opozicija) bila proti njihovemu programu. Prav spričo tega so se zdaj družbene sile razdelile na dva pola: okrog Ealbinovih radikalov se je zbrala buržoazija in srednji sloji, Frondizija pa so podprle nižje plasti prebivalstva, predvsem delavski razred. Zato pomeni Frondizijeva zmaga tudi uspeh delavskega gibanja v Argentini, čeprav to še ni našlo določnejših oblik za svoje delovanje. Zmaga je torej pripadla naprednejšemu delu argentinskega meščanskega razreda ob podpori delovnih slojev. 1. maja bo moral Frondizi nastopiti svojo novo dolžnost kot predsednik republike. V južnoameriških deželah to seveda ni vedno gotova stvar, saj so tam nepričakovani državni prevrati zelo pogosti. Sam Frondizi pa je izjavil, da bržčas ne bo imel težav pri prevzemanju predsedniškega položaja. Zato pa mu bo verjetno teže soočiti se s težkimi gospodarskimi problemi Argentine. Toda če bo znal ceniti podporo, ki jo je dobil na volitvah, in bo temu primerno prilagodil svoje načrte, potem bo lahko tudi pozneje slavil takšno zmago, kot jo je preteklo nedeljo. MARTIN TOMAŽIČ kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB.1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN NOVINARSKI VEČER V KRANJSKI GORI Danes, v petek, bodo novinarji »Glasa Gorenjske« obiskali Kranjsko goro in priredili tam novinarski večer. Razen novinarjev bo na večeru sodeloval tudi Lipe Revše in Ahačičev kvartet iz Kranja. Prihodnji teden bodo novinarji »Glasa Gorenjske« obiskali tudi Cerklje, zatem pa morda še kateri drug kraj na Gorenjskem. 60.090 TRZlŠKIH KOS ZA BOLGARIJO Tovarna kos in srpov v Tržiču dobiva velika naročila tudi iz tujih dežel za njihove izdelke. Sedaj so napeli vse sile, da bi do konca aprila izdelali 60.000 kos za Bolgarijo. — Prejeli so skupno naročilo za 140.000 kos. Ker pa sami ne bi bili kos tolikšnemu naročilu, so ostali del količine prevzele tovarne v Slovenjem Gradcu in Lovrencu na Pohorju. V Iržiški tovarni kos in .srpov pripravljajo hkrati tudi pošiljko za Španijo in za Egipt. V teku so tudi razgovori z odjemalci v Vzhodni Nemčiji in v drugih deželah. K. M. NA KRVAVCU BO HOTEL Predvideno je, da bo žičnica na Krvavec začela obratovati v začetku letošnjega julija. 2e le- OBRAZI IN POMV ZAPOSLITEV DOBIŠ, ČE . . . Sestanek delavskega sveta. Ljudje so se počasi zbirali. Po 20-minutni zamudi je bil delavski svet sklepčen. Seja se je začela. Vse je potekalo mirno. Sklepe o prvih točkah dnevnega reda so soglasno sprejeli. Matevž je žc hotel zaključiti sejo, ker navadno ni bilo kakih bistvenih pripomb. Toda — to pot Janezova roka ni mirovala. Dvignil jo je in počasi vstal. »Bi lahko vprašal, zakaj naše podjetje sprejema toliko novih uslužbenk? 2e res, da se je podjetje v zadnjem času precej razširilo in da se je število delavcev precej povečalo. Vendar se mi zdi, da jo uslužbencev že davno sorazmerno več.« Direktor in personalni sta mu hitela pojasnjevati: »Manjkale so še moči v materialnem in obra-tovnem knjigovodstvu, tudi na saldakontih je bilo za eno moč preveč dela, pa še v nabavi, tehnični pisarni... Veste, naše podjetje se namreč zelo hitro razvija.« . Janez ni bil vešč pisarniških poslov. Niti tega ni dobro vedel, kaj so saldakonti ter kakšno in kolikšno je delo v teh oddelkih. Kako noki! Ze 20 let je delal vse drugo kot to, da bi razmišljal, kaj delajo v pisarnah. In zadovoljen je bil s svojim delom. Zato se je pač tudi to pot tiho zadovoljil z odgovorom, ki ga ni zadovoljil in sklenil, da se bo ob prvi priložnosti posvetoval z nekom, ki te stvari bolje pozna. Morda se je res motil... Toda v zadnjem času je zapazil v podjetju toliko novih obrazov, da ni mogel več strpeti, ne da bi povprašal. Janez je bil z Miho že dlje časa dober prijatelj. Miha dela v obratni pisarni in nekoliko bolje pozna te stvari. >Ti, Miha, kaj ti misliš o...?« ga je nekoč povprašal. Miha je pomislil. — Da, Jelena. Marinka, Olga, Saša, Darja, Elza, Tatjana, Boža... vse te so res sprejeli na novo v zadnjih nekaj mesecih. Saj res, kako to? Res, da sta dve odpovedali službo, vendar kljub temu... Tudi v tehnični pisarni je precej novih tehnikov. Toda to bi človek že nekako razumel, posebno še, če upošteva, da v njihovem podjetju, ki šteje več sto delavcev, nimajo nobenega inženirjal Njihovi izdelki niso tako nepomembni. Razen domači trg oskrbujejo z njim tudi tuja tržišča, brez vsake posebne komercialne prizadevnosti. Dokler nimamo konkurence, ni skrbi, se tolažijo. Dokler...? Janez si je še nekajkrat prizadeval, da bi izvedel in razumel, zakaj potrebuje podjetje toliko uslužbencev. Odgovori so bili vedno enaki. Moral so je zadovoljiti. -Nimam miru, dokler ne bom prepričan, da je res tako,« je pripovedoval Mihi. Morda bo nekoč le zvedel, zakaj je take. — o — Pa odprimo vrata inpogl ejmo v to pisarne... Saša, Tatjana, Elza... prišle so pred mesecem dni. Tam, kjer so bile prej, so jim odpovedali službo, ker »takih« uslužbenk niso potrebovali... Boža in Olga sta bili že dva meseca brez službe, ker so ju disciplinsko odpustili. Marinka se muči s finančnim knjigovodstvom. Ne zmore dola, ki ji ga dajo, ker ni, preden je prišla v tovarno, še nikoli slišala o knjigovodstvu. Kdo in /akaj so jih sprejeli? Nekateri pravijo, da za delo zadostuje prikupna zunanjost. Menda se šalijo. Vendar one to »vrlino« imajo. V podjetju pa potrebujejo še in še novih »moči za pisarne«... Koliko še? Verjetno bo komisija sprejemanje in odpuščanje delavcev tudi v tem gorenjskem podjetju marsikaj spremenita, Morda bo Janez ob zaključku prihodnjega gospodarskega leta šele dokončno spoznal, kaj jo na stvari... I J. tos pa naj bi začeli graditi na Krvavcu tudi hotel, ki bi sprejel goste že prihodnje leto. KAKO BO LETOS Z LETALSKO PROGO DUNAJ—LESCE—DUBROVNIK Lani poleti je bil uveden letalski potniški promet na progi Dunaj—Lesce—Bled. Spričo nerentabilnosti v prvem letu obratovanja so se pojavili predlogi za ukinitev te proge. Ker pa so se nekateri gospodarski krogi in turistične organizacije zavzele za to pomembno turistično letalsko progo, se zdaj ponovno razpravlja o možnosti, da bi letos poleti spet uvedli na tej progi redni letalski potniški promet, ki bi sčasoma nedvomno postal rentabilen. Za zdaj seveda še ni moč predvidevati, kakšen sklep bo končno obveljal. NA ČRNIVCU BI BILA POTREBNA GARAŽA Črnivec, 902 m visoki prelaz na cesti Kamnik—Gornji grad, Je idealno izhodišče za zložne ture ni Veliko planino in Menino. Za pospeševanje turizma ob nara« ičajočem Številu motornih vozil bi bilo nujno potrebno, da bi na Črnivcu zgradili primerna garažo za shrambo motornih vozil čez noč. KAM Z MILIJONI? Za žičnico na Veliko planino je bilo v začetku akcije /branih 5 milijonov dinarjev. V blagajni sta zdaj ostala še dva milijona, ker so nekateri akcionarji (»In-duplati- i/. Jarš!) vzeli denar nazaj. Kaj bo s preostalima dvema milijonoma, če bo akcija /a gradnjo žičnice padla v vodo? PRED MODNO Rl VIJO NA JESENICAM Delavnica »Goron jske oblačil-nice« na Jesenicah izdeluje dam-sko konfekcijo, ki pomeni dopolnitev asortimana -Gorenjske obla-čilnice« Kranj. Ker smo tik pred spomladansko in pred letno sezono, so je kolektiv delavnice »»Gorenjske ohlačitnioo« na Jesenicah odločil, da priredi modno revijo. Na reviji, ki ho 15. marca v Domu Partizana na Jesenicah, bo prikazala ''Gorenjska oblačilnieu na|-novejše modele ter praktična oblačila damske in moške konfekcije Prvi modeli oz. izdelki v pioda-jalnicah »Gorenjsko obl.ičilnit ie« DI Jesenicah, v Kranju in Trtica so potrdili pravilnost uvedbe artiklov po najnovejši modi, kajti povpraševanje po njih |e zelo veliko. PRVA KMETIJSKO-GOSPO-DARSKA ŠOLA V BLEJSKI OBČINI Kmetijsko-gospodarska šola v Gorjah je pričela s poukom že sredi novembra, vendar je o njeni ustanovitvi sklepal občinski odbor šele na zadnji seji. Odborniki so pozdravili pobudo prebivalcev Gorij in prizadevanja Kmetijske zadruge za ustanovitev te šole. Kmetijska zadruga iz Gorij se je namreč obvezala, da bo podprla šolo tudi s finančnimi sredstvi. Poleg splošno izobraževalnih predmetov poučujejo v tej šoli še naslednje strokovne predmete: zadružništvo, kmetijstvo, vrtnarstvo, živinorejo, sadjarstvo, gozdarstvo in planšarstvo. Teoretični pouk poteka nemoteno, težavno pa je za predavatelje praktičnih predmetov, ki prihajajo z Jesenic, z Lesc, iz Radovljice in od drugod. V prihodnje nameravajo ustanoviti take šole še v Ribnem in na Boh. Beli jb MLADINSKA KONFERENCA NA I. GIMNAZIJI V KRANJU V torek je bila v zgornji dvorani sindikalnega doma mladinska konferenca dijakov I. gimnazije iz Kranja. Dijaki so največ govorili o brigadah, za katere naj bi se čimprej prijavili in v zadostnem številu, da bi kranjska gimnazija lahko poslala na cesto Ljubljana—Zagreb svojo brigado. Govorili so tudi o nekaterih drugih problemih organizacije, predvsem o stikih profesorjev z dijaki in o izdajanju šolskega lista »Plamenice«. JESENIŠKA ŠOLA ZA STARŠE DOSEGA LEPE USPEHE Za predavanja v jeseniški šoli za starše je vedno večje zanimanje. Vsak četrtek je dvorana Delavskega doma polna. Tudi zadnje predavanje tov. Pedička iz Ljubljane jo bilo zelo lepo obiskano. Naslov predavanju je bilo »Mladi med seboj«. U. 90% JEZERSKE MLADINE SODELUJE V DRAMSKEM ODSEKU Besede tovariša Tita na VI. kongresu LMJ so razgibale tudi Jezersko mladino. Pred dnevi se je zbralo okoli 80% tamkajšnje mladine v dvorani na Jezerskem, Iz razprave je bilo razvidno, da je jezerska mladina dokaj delovna, saj sodeluje 90 % mladine v dramskem odseku. — Razen tega dela mladina tudi v športnih društvih in folklroni skupini. Toda mladinsko vodstvo se ni znašlo, kako k delu pritegniti čimveč mladih ljudi. Na sestanku pa so sklenili, da bodo popestrili delo v organizaciji in poskrbeli, da delo jezerske mladine zopet zaživi. r PROMETNO VZGOJO ClM ŠIRŠEMU KROGU LJUDI Občnega zbora Avto-moto dru-itva Bohinj) ki je bil preteklo soboto, se jo udeležilo precejšnje število članov in hldi Deka] gostov. V poročilu predsedniku in tajnika društva je bilo zaslediti, da je bilo druitVO v pieteklem letu zelo delavno, s.ij jo pomnožilo število čl,m,Iv i od zadnjceja občnega zbora kar za 113 odstotkov, št ■■vilo članov z izpitom A kat ogolile se je povečalo za 450 odstotkov, članov za A in H kategorijo pa kar za 600 odstotkov. Razen tega je društvo posvečalo pozornost tudi na jmla |šim, /a kateie |e pri" rodilo predavanja in ocenjevalne vožnje z dvokolesi in skiroji. Prt" roditov je lopo uspela. Prav tako jo piosonotila razstava prometne varnosti, ki si jo Je ogledalo pie* ko 920 ljudi. Nn občnem zboru so med drU" gim sklonili, da bodo dejavnost društva še bolj poživili, da bodo pri društvu ustanovili razno komisije1, po šolah moto krožke ter poskrbeli, da dolnjo ustrezno pr°' metno vzgojo vsi, predvsem pa M prebivalci po vaseh izven Bohinj' sko Bistrice T. J- KRANJ, 28. FEBRUARJA 1958 Razgovor s poslanskim kandidatom Odpravljanje neskladnosti med razvojem industrije in drugih področij »Kranjski okraj se je po osvoboditvi industrijsko zelo našlo razvijal. Tak razvoj, ki je zelo povečal prebivalstvo v mestih in industrijskih središčih, pa je hkrati povzročil oziroma povedi nekatere ostre neskladnosti nied industrijsko razvitostjo in "eurejenSmi komunalnimi problemi (stanovanja, šole, usluž-nostna cbrt itd.) v mestih in industrijskih središčih. Kako naj W se, po vašem mnenju. lotevali odpravljanja oziroma emiljeva-°ja teh neskladnosti, da bi izboljševali komunalni standard?« Tako smo vprašali predsednica ObLO Škofja Loka, tovariša Kobala Sveta, ki v tej občini kandidira za ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Tov. Sveto Kobal Pravi v svojem odgovoru takole: »»Nedvomno je ugotovitev, da So z naglim razvojem industrije ^a Gorenjskem nastale dokaj-Rnie neskladnosti, popolnoma točna. Potrditev takega stanja °am ni treba iskati v globljih an-alizah. ampak nam vsakodnevni problemi, ki se pojavljajo zlasti pri delu v občinskem berilu, to sami dokazujejo. Prav Gotovo bo tudi v prihodnje naš c,lj povečevanje industrijske Proizvodnje, kajti I o je pogoj za družbeni razvoj. Prav zato pa smo prisiljeni poiskati vse vzroji ki to danes ovirajo ali pa bodo v prihodnje ovirali. Vse •^°lj prihaja do izraza, kako potrebno je, da imamo pred očmi Počutje človeka tako na delov-n'm mestu kot v privatnem živ-lJenju. Vedno bolj prihaja do iz-v']7^ to, da je končni cilj in središčna točka človek sam, kate-prnu veljajo vsi napori za povečanje narodnega bogastva. Raz-VpJ materialne baze mora slu-2lti le temu cilju. Odpravljanje neskladnosti med razvojem industrije in ostalih panog moramo zato, po mojem mnenju, gledati z dveh izhodišč. Prvič je treba storiti vse, da se te neskladnosti v harmoničnem razvoju celote odpravijo, drugič pa skrbeti, da se pred našimi očmi ponovno ne porajajo vzroki, ki so do teh neskladnosti pripeljali. O odpravljanju teh neskladnosti je razpravljal Okrajni ljudski odbor na svojih zadnjih sejah, ko je obravnaval turizem, gostinstvo, trgovino in obrt. OLO je sprejel tudi ustrezne resolucije, ki so nedvomno prispevek k reševanju te problematike. — Predvsem so le-te dragocene zato, ker je razprava razčistila vlogo teh panog v našem gospodarstvu, istočasno pa so se sprejele konkretne naloge, ki z zadostnim realizmom obravnavajo ukrepe, katerih se je treba lotiti. Sedaj seveda leži glavno breme na občinskih ljudskih odborih, da uresničijo te zamisli. Neskladnosti pa ne nastajajo samo v pomanjkanju ponudbe storitev, ki so sestavni del vsakega življenjskega nivoja. Nastopajo predvsem tudi v pogledu stanovanj, šol itd., kot vaše vprašanje samo ugotavlja. O gradnji stanovanj, ki so izredno važna, če ne najvažnejši sestavni del dobrega počutja človeka izven delovnega mesta, sem velikokrat razmišljal. Za gradnjo stanovanj se danes na Gorenjskem odvajajo precejšnja sredstva. Dvomim, če bomo v prihodnjih letih lahko ta sredstva skokoma povečevali. S temi sredstvi pa ne zgradimo toliko stanovanj, da bi bili kos naraščajočim potrebam. Zato reševanje tega problema samo z odvajanjem dela narodnega dohodka še zdaleč ni odstranjeno. Usmeriti se moramo na to, da v obstoječih objektivnih okoliščinah, torej s tem denarjem, ki ga imamo, zgradimo več stanovanj kot doslej. Mislim, da je glavna ovira pri teh naporih veliko prevelik odstotek storitev v strukturi cene stanovanja. Storitve so že tako in tako problem, ker ni zadostne ponudbe. Te bodo s porastom življenjskega nivoja tudi vedno dražje. Zato moramo storiti vse, da bi področje potreb po storitvah čimbolj omejili, in sicer samo na področja, ki jih nikakor ne moremo nadomestiti z drugo tehniko dela. Velik odstotek storitev v odnosu na vloženo vrednost v stanovanja ustvarja navidezno pomanjkanje ponudb Storitev na področju na primer mizarjev, instalaterjev itd. Mislim, da moramo storiti vse, da premo na standardiziranje gradbenih elementov in s tem na ceneno masovno industrijsko pro- Nova stanovanja izvodnjo. Temu cilju se mora podrediti tudi služba projektiranja stanovanjskih zgradb, ki je danes glede tega v anarhičnem stanju. Še vrsta momentov igra pri tem važno vlogo, ki pa jih zaradi omejenega prostora ne morem naštevati. Področje Gorenjske in njene kapacitete so take, da bi se bilo tudi v tem njevala tiste panoge, ki so danes deficitne glede na ponudbo, to je obrt, gostinstvo, trgovina, gradbeništvo itd. (Visok standard namreč ni samo v številu zaposlenih v industriji, ampak predvsem v efektu, ki ga enota delovne sile daje.) S tem bi tudi zmanjšali potrebo po prilivu delovne sile iz ostalih področij V dograjenem delu nove šole (levo) v Stražišču otroci že obiskujejo šolo. Na desni pa je drugi del šole med gradnjo. merilu moč lotiti korakov za izboljšanje takega stanja. Mislim, da je to ključ za rešitev problema. Kakor sem že zgoraj rekel, mislim, da je poleg odpravljanja neskladnosti treba preprečevati tudi ponovno porajanje vzrokov, ki so to povzročili. V preteklosti je bil osnovni vzrok v hitrem in takem industrijskem razvoju Gorenjske, ki je zahteval koncentracijo ljudi v mestih. Naša dosedanja investicijska politika je stremela za čim hitrejšim povečanjem fizičnega obsega proizvodnje, ni pa težila za zmanjšanjem potrošnje dela .na proizvod. Z novimi investicijami so se odpirala nova delovna mesta, ves proces dela pa je v glavnem obstojal na enakih metodah. Skratka, dosedanja investicijska politika ni upoštevala volumna razpoložljive delovne sile kot elementa pri povečanju proizvodnje. To je bilo možno spričo tega, ker smo razpolagali z določenimi rezervami delovne sile v kmetijstvu, ki se je neprenehoma sproščala. V prihodnje bomo s kmetijskega področja dobivali v glavnem le delovno silo iz naravnega nrirastka prebivalstva, medtem ko smo možnosti za hitro sproščanje delovne sile v samem kmetijstvu dokaj izčrpali; nadaljnje sproščanje je stvar procesa, ki pa ne daje skokovitih rezultatov in tudi ni kratkoročno. Tako se je že pred časom rezerva v delovni sili izčrpala, začel pa se je proces odtekanja (ali pa premajhen priliv) iz obrti, gostinstva, turizma, skratka s področij, kjer se dajejo storitve v industrijo, in pa dotekanjc delovne sile iz drugih področij države. To je neskladnosti le še stopnjevalo. V prihodnje je treba zato voditi v industriji tako investicijsko politiko, da bi prvenstveno zmanjševali potrošek dela na enoto proizvoda, kar pomeni povečevanje produktivnosti in zmanjkuje tempo povečevanja števila zaposlenih v industriji. To bi omogočilo, da bi delovna sila iz prirastka prebivalstva izpopol- države, kateri tako in tako ne moremo dati stanovanj in zadostiti njenim drugim potrebam ter je zanjo tudi najprimernejše, če se ji z investicijami omogoči zaposlitev v neposredni bližini njenega stalnega bivališča. Neskladnosti, o katerih je govora, je v preteklosti povzročil tudi tak industrijski razvoj, ki je zahteval koncentracijo v mestih. Brez dvoma nekatere industrijske panoge zahtevajo koncentracijo. So pa tudi številne panoge, kjer lahko enak ali pa še boljši efekt dosežemo z disperzijo obratov, ki jih približujemo področjem, kjer je naravni prirastek in sproščanje delovne sile iz kmetijstva največje. Tega dejstva v preteklosti nismo dovolj upoštevali in smo tako povzročili problem, ki ga v takem obsegu ne bi bilo treba nujno povzročiti. To ima danes posledico, da so vse stanovanjske površine, šole, kulturni domovi in tako dalje v industrijsko nerazvitih predelih vedno slabše izkoriščene (komunalni problemi tu večinoma ne nastopajo ali pa v zelo enostavni obliki), medtem ko se problem s toliko večjo težo vseda na večja mesta, v katerih se je koncentrirala industrija. Proces koncentracije ljudi v mestih ima sicer pozitivno stran v tem, da ljudi odteguje vplivu drobno lastniške kmečke mentalitete in tako prispeva h krepitvi socialistične zavesti, vendar pa spričo nerešenih problemov stanovanj, šol, prehrane, komunalnih uslug v mestih, prav tako slabi zaupanje ljudi v prednosti socialističnega družbenega sistema. Zato mislim, da jo ta proces treba usmerjati v skladu z našimi objektivnimi možnostmi, da v mestu zadovoljivo rešimo probleme novoga priliv.: ljudi. Mislim, da leži ključ, s katerim naj bi preprečevali vzroke za nastajanje novih neskladnosti, v politiki razširjene družbene reprodukcije, ki jo bomo morali v bodoče temeljito proučiti in določiti.« Z zasedanja delavskega sveta v jeseniški železarni 300 milijonov za stanovanja Delavski svet Železarne Jesenice je na zasedanju v sredo dopoldne sklenil razporediti okrog 400 milijonov dinarjev dobička, ki ostane podjetju za splošno uporabo, v investicijski sklad podjetja in le 45 milijonov dinarjev za izplačilo delavcem in uslužbencem v višini 50% mesečne plače. V celoti je delovni kolektiv jeseniške Železarne razpolagal s skoraj 965 milijoni dinarjev. Delavski svet je odobril 142 milijonov dinarjev za rekonstrukcije in manjše investicije v tovarni, okrog 300 milijonov dinarjev pa za družbeni standard, oziroma za gradnjo stanovanj. Delavski svet je razpravljal tudi o zaključnem računu Železarne Jesenice za leto 1957, o zaključkih komisije, ki je opravila inventurni popis vseh sredstev in še o nekaterih drugih vprašanjih. Zaključni račun je uprava podjetja pripravila mesec dni preje kot prejšnja leta. Iz njega je razvidno; da je STANOVANJSKO STISKO BODO OMILILI Ker je stanovanjska stiska v Kropi vedno občutnejša, je tamošnja tovarna »Plamen« sklenila zgraditi 3-nadstropni blok z 12 dvosobnimi stanovanji in prostori za trgovinske lokale. Z gradnjo, ki bo veljala 45 milijonov, bodo začeli brž ko bodo vremenske razmere ustrezale. Poslopje bo sezidano nasproti upravne zgradbe tovarne »Plamen« . S stanovanji bodo rešeni najbolj kričeči primeri stanovanjske stiske, razen tega pa bo nekaj stanovanj namenjenih novim strokovnjakom, ki se bodo v bližnji prihodnosti vključili v proizvodnjo podjetja -investitorja. kolektiv dosegel lepe uspehe. Z upostavitvijo novih proizvajalnih sredstev, rekonstrukcijo nekaterih naprav, predvsem pa z večjo storilnostjo so presegli proizvodni načrt, za leto 1957 za 6,7%, načrt prodaje pa celo za 7,2%. Skupaj so lani prodali za skoraj 26 milijard dinarjev proizvodov in pri tem dosegli okrog 5493 milijonov dobička. V primerjavi s prejšnjimi leti so lani obrati posvetili več skrbi rednemu obratovanju strojev in ostalih naprav in so v ta namen porabili tudi dvakrat več amortizacijskih sredstev za vzdrževanje. Tako so bile zmogljivosti v posameznih obratih mnogo boljše izkoriščene. Porasla je proizvodnja surovega železa za 3,7%, jekla za 5,7%, elektro jekla pa celo za 28%, valjanih izdelkov za 13,4 odstotke itd. Prav gotovo je pri tem odigrala pomembno vlogo storilnost dela, ki je porasla v obratu plavž kar za skoraj 6%, v mar-tinarni za 4,2%, v valjarni 2400 skoraj za 24% itd. V zaključnem računu so prikazali tudi rentabilnost podjetja, ki je razvidna iz razmerja med dobičkom in vloženimi sredstvi. To razmerje dokazuje, da je jeseniška Železarna visoko rentabilna in sposobna še prej kot v petih letih, z ustvarjenim dobičkom, ustvariti celotna vložena proizvajalna in obratna sredstva. Lani je kolektiv ustvaril na zaposlenega za 181.290 dinarjev več persežnega dela kot leto prej. To se pravi, da so proizvajalna sredstva dobro vložena in izkoriščena. Delavski svet je v celoti sprejel zaključni račun podjetja in razdelitev dobička kot ga je predlagal upravni odbor in fi-nančno-ekonomska komisija. -k Lokal za 600 gostov Bled nima. lokala, primernega za razvedrilo turistov. Zato je kolektiv Jelovica že začel graditi poslopje, v katerem bo bar, kavama in drugi lokali za kakih 600 gostov. Za gradnjo tega poslopja so najeli 50 milijonov dinarjev kredita. Upajo, da bodo že v letošnji lezoni odprli te prostore. Bo ta optimistična napoved uresničena? — Na sliki: gradbišče poslopja, v katerem bodo zabavni lokali Ob cesti i/ Radovljice proti Lescam Je fotoreporter »ujel« ItVe stanovanjske hiše. Dva bloka z 8 stanovanji skupim bosta Vfejela Itanovaloe čez kak teden. Konec marca pa bosta končana e dva ostala bloka. Prav tam jo so/idanih (udi več privatnih **Hh hišic. L »Pletenina«, »Veriga <. »Suknb Zapu2e« in druga podjetja |de gradila stanovanja as svoje delavce. Is občinskih sredstei Predvidevajo I0 milijonov dinarjev posojila privatnim uradi m, da h} dokončali začelo gradnje svojih hišic. K. M. ENOTNE TEŽNJE PRI RAZVOJU KMETIJSTVA Na ponedeljkovi seji je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Kranj sklepal o načelih in smernicah za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva v kranjskem okraju. Te smernice naj bodo osnova za sestavljanje perspektivnega plana v kmetijstvu in gozdarstvu na Gorenjskem. O teh načelih bo razpravljal Okrajni ljudski odbor Kranj na torkovi seji. Osnovna težnja pri sestavljanju teh smernic je bila, da se dosežejo enotna stremljenju in enotno delo pri nadaljnjem razvoju kmetijstva na Gorenjskem, saj bo lo tako zagotovljen napredek v tej gospodarski panogi. GORENJSKI OTROCI BODO LETOVALI NA STAJERMSKEM, V OPATIJI IN POD GOLICO Tudi letos pripravka Tajništvo za zdravstvo OLO Kranj letovanje gorenjskih otrok. Tako kot lani bodo tudi letos zdravstveno ogroženi otroci šli v kolonije na morje oziroma v višinske predele. Posamezne občine bodo izbrale otroke, ki so letovanja najbolj potrebni, okrajno Tajništvo za zdravstvo pa bo poskrbelo za organizacijo tekmovanja in tudi za vzgojni kader. Le kranjska občina je sklenila, da bo organizirala letovanje sama. Šolski otroci bodo predvidoma odšli na oddih kmalu po končanem pouku, predšolski pa morda že prej. Letovali bodo na otoku Stenjaku, v Opatiji in Pod Golico. Računajo, da bo brez kranjske občine odšlo na letovanje iz Gorenjske okoli 570 otrok v treh izmenah. TUDI ZA »HRANO« NOVI PROSTORI Kranjska trgovska podjetja preurejajo lokale drugo za drugim. Sedaj je na vrsti tudi trgovsko podjetje »Hrana« na Mujstrovem trgu v Kranju. Ko bodo Izdelani načrti bodo začeli preurejati sedanjo te neustrezno prostore. Po načrtih bodo lokal preuredili tako, da bo vhod v trgovino z dni ge strani, tam kjer je sedaj dvorišče, nasproti »Merkurja«. Na Mojstrov trg bodo tri velika iz- ložbena okna. Trgovina bo moderno opremljena, po izložbenem tipu, oziroma tipu samoponudbe. Računajo, da bo trgovsko podjetje »Hrana« v novih prostorih konec junija oziroma v začetku julija, do tedaj pa se bo preselilo v druge prostore. Tako bomo, kot vse kaže, v poletnih mesecih dobili v Kranju še eno non-stop trgovino. LJ. ASFALTIRANJE CESTE KAMNIK—STAHOVICA Na krajevnem uradu v Stahovici je* bila te dni konferenca predstavnikov industrijskih podjetij, političnih organizacij, oblasti in drugih zainteresiranih. — Razpravljali so o asfaltiranju ceste Kamnik—Stahovica, katero so zahtevali volivci na vseh zborih volivcev. Industrijska podjetja so se obvezala, da bodo k stroškom prispevala znaten znesek, vsi pa želijo, da bi bilo delo končano že letos. STRA2ISANI ŽELIJO SLAŠČIČARNO Nekateri Stražišani so že večkrat povpraševali, zakaj v Stražišču ni slaščičarne. Pred leti je namreč v Stražišču že bila slaščičarna in je dobro uspevala. Se- daj je že več let ni in Stražišani si nosijo domov slaščice iz Kranja. Nekaj je sicer ljudi, ki pravijo, da slaščičarna v Stražišču ni potrebna, vendar je teh malo. Skoro vsi si želijo, da bi bil tudi v Stražišču prijeten prostorček, kjer bi se kdaj pa kdaj lahko ustavljali in pokramljali. Nekateri so predlagali, da bi morda uredili slaščičarno v okviru potrošniškega servisa. TUDI »DELIKATESA« V KRANJU PREUREJA PROSTORE Pred dnevi so začeli preurejati tudi trgovski lokal »Delikatesa« v Kranju. Do srede aprila računajo, da bo preurejen prvi del lokala. Prostor bo moderno opremljen po izložbenem tipu • samoponudbe. Vsa prednja stena bo steklena, tako da potrošniki ne bodo le videli v izložbi razstavljenega blaga, temveč vse blago in delo v trgovini. Ko bo gotov ta del, bodo začeli — kot pravijo v upravi podjetja — preurejati drugega, v katerem je bil prej stoječi bife, ko bodo odprli restavracijo pri stavbi Pokojninskega zavoda, pa še ostali del, kjer je sedaj gostinski lokal. Lokal bodo preuredili pretežno z lastnimi sredstvi. 4 Gl*B8 Gorenjske KRANJ, 28. FEBRUARJA 1958 šport - šport - šport - šport - šport ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 % popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Stranke sprejemam ob delavnikih od 7. do 15. ure — tudi ob sobotah, od 1. marca 1958 dalje. — Rangus Blaž, zlatar, Reginčeva ulica 13. 265 2 mizarska pomočnika sprejmem na delo, takoj. — Rebolj Jože, mizarstvo, Selo pri Žirovnici. 270 SPREJMEMO TEHNIČNEGA SEKRETARJA Pogoji: Popolna srednja šola, obvladanje strojepisja In daljša praksa v upravno-»dministrativnem delu. Prednost imajo člani organizacije Zveze borcev s stanovanjem t Kranju ali kje v bližini. Prošnje s kratkim življe-jepisom in opisom dosedanjih služb pošljite na »Glas Gorenjske« pod šifro »SAMOSTOJNO DELO«. stanovanje. — Gorjanc Alojz, Voglje 43. 303 Zaradi smrti prodam novejšo enonadstropno hišo z dobro vpeljano privatno gostilno v obratu. Hiša je vsa podkletena, lastni vodovod. Dam morebiti tudi v najem. — Dolinšek Karel, Brezje pri Tržiču. 304 Kmetijska zadruga Besnica pri Kranju sprejme poslovodjo za trgovino z mešanim blagom. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 305 Prodam nove vinske sode. — Ravno tako izdelujem po naročilu vsakovrstne sodarske izdelke. — Homan, sodarstvo, Labo-re 42, Kranj. 303 Podpisana obžalujem in preklicu jem vse svoje žaljive trditve o Zore Saši iz Javornika, ker sem se prepričala, da so te trditve popolnoma neresnične. — Zahvaljujem se ji, da je opustila kazensko tožbo in se zavezujem, da ne bom več kaj takega trdila o njej. — Primožič Malka, Koroška Bela. 307 V nedeljo zvečer sem izgubil denarnico z dokumenti v avtobusu Ljubljana—Golnik. Prosim najditelja naj mi vrne vsaj dokumente na naslov: Tomšičeva 5, Kranj. 308 Stavbno parcelo v bližini Kranja prodam. — Govekar, Ore-hek 59, Kranj. 309 Za delo v skladišču z železom sprejmemo delavce-težake. Plača do 52 din na uro. S stanovanjem ne razpolagamo. Javite se v skladišču »Metalke«, Ljubljana, Titova 33 (na dvorišču »Globus-Spedicije«). 285 Kmetijska zadruga Ljubno sprejme poslovodjo ali poslovod-kinjo za trgovino. Nastop službe 1. marca 1958. 288 Moped - Puch prodam. Flajš-man Anton, Sp. Bela 10. Preddvor. 295 Prodam malo rabljeno žensko kolo In bundo moško. — Podre-ča 11, Smlednik. 296 Prodam motorno kolo »Jawa« 50ccm. — Mihelčič Ciril, Polj-šica 17, Podnart. 297 Prodam debelega prašiča težkega 120 kg in 14 tednov brejo svinjo. — Juvan, Breg ob Savi 4. 298 Prodam dobro ohranjen po-grezljiv Singer šivalni stroj. Ogled od 10. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 299 Prodam parcelo v Zejah pri Naklem poleg Vile. Cena 30 din 1 m2. Naslov v oglasnem odd. 300 Prodam prvovrstno vrtno seno, otavo in lucerno. — Slane, Preddvor. 301 Iščem moškega, vajenega kmečkih del, ki bi po službi pomagal za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 302 Sprejmem dekle aH fanta za kmečka dela. Nudim hrano in POCENI HRANA Okusno hrano dobit« t LJUDSKI KUHINJI, KRANJ. Gasilski trg 3 Kosilo za abonente din 90.— za prehodne „ 105.— Večerja „ 60.— »TERMIKA« - podjetje za toplotne izolacije, Ljubljana, Titova 22, telefon 20-058 potrebuje 1 šoferja za tovorni avto 1 skladiščnega delavca za skladišče v Skofji Loki pri kolodvoru. Nastop takoj. — Javiti se osebno ali pismeno v upravi podjetja Ljubljana, Titova 22 ali v skladišču Skofja Loka (bivša Hajnriharjeva žaga). »STORŽlC« Kranj, 28. febr. ob 16., 18. in 20. uri premiera jug. filma »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. 1. marca ob 16., 18. in 20. uri jug. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« ter ob 20. uri premiera francoskega filma »LJUBIMEC LADY CHATTERLEY«. 2. marca ob 10. uri francoski film »LJUBIMEC LADY CHATTERLEY«, ob 14. Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj razpisuje na podlagi čl. 33 Z JU (Uradni Ust FLRJ, št. 53/57) 1 MESTO BOLNIČARKE ZA OTOLOŠKI ODDELEK. V poštev pridejo kandidatinje z ustrezno šolo in večletno prakso na oddelku. Temeljna plača po zakonu, položajna plača po pravilniku. Pravilno kolkovane prošnje z biografskimi podatki o dosedanji zaposlitvi je dostaviti najkasneje do 8. marca 1958. Zdravstveni dom Kranj Kmetijska zadruga Predoslje sprejme v službo TRGOVSKO POMOČNICO Nastop službe 1. marca ali L aprila. Plača po tarifnem pravilniku aH po doirovoru. — Sprejmemo tudi vestne;.! STROJNIKA veščega v upravljanju poljedelskih strojev. Je lahko upokojenec. Zaposlitev honorarna. — Plača po dogovoru. — Prijaviti se je v Kmetijski zadrugi osebno aH pismeno. Trgovsko podjetje „Zeleznina" Kranj Koroška cesta 7 sprejme v službo TRGOVSKE POMOCNIKE-CE železninske, barvne ali špecerijske stroke in BLAGAJNlCARKO, mlajšo moč uri amer. barv. film »IZOGIBAJ SE DIABLA«, ob 16., 18. in 20. uri jug. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. »TRIGLAV« Primskovo, 1. 3. ob 19. uri amer. barvni film »IZOGIBAJ SE DIABLA«. 2. marca ob 16.30 in 19. uri franc. film »LJUBIMEC LADY CHA-TTERLEY«. »SVOBODA« Stražišče, 1. marca ob 18. in 20. uri francoski film »LJUBIMEC LADY CHA-TTERLEY«. 2. marca ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. film »IZOGIBAJ SE DIABLA«. NAKLO, 1. marca ob 19. uri angl. barv. film »SEMENJ ZELJA«. 2. marca ob 16. in 19. uri angl. barvni vistavision film »ŠPANSKI VRTNAR«. »RADIO« Jesenice, 28. februarja amer. film »VELIKA URA« ob 18. in 20. uri. 1. marca premiera amer. filma »TARZAN V PUŠČAVI« ob 16. uri in premiera franc. - jug. cinemaseope fifma »GUBIAH« ob 18. in 20. uri. 2. marca amer. film »LETEČI VRAGI« ob 10. uri, amer. film »TARZAN V PUŠČAVI«, ob 14. in 16. uri in franc.-jug.' cinemaseope film »GUBIAH« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« Jesenice. 28. febr. angl. barv. film »ZVEZDA INDIJE« ob 18. in 20. uri. 1. marca amer. film »VELIKA URA« ob 18. in 20. uri. 2. marca matineja ruskega barv. filma »SAT-KO« ob 10. uri in amer. film »VELIKA URA« ob 16., 18. in 20. uri. ŽIROVNICA. 1. in 20. marca ital. film »ULICA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 20. uri. DOVJE MOJSTRANA, 1. marca angl. barv. film »ZVEZDA INDIJE« ob 20. uri. 2. marca angl. barv. film »ZVEZDA INDIJE« ob 17. in 20. uri in premiera ameriš. filma »LETECl VRAGI« ob 15. uri. KOROŠKA BELA, 1. marca amer. film SCAVT« ob Preteklo soboto so imeli pionirji in mladinci osemletke »France Prešeren« iz Kranja športni dan. Imeli so srečo, saj je bil to zadnji dan, ko je bila ponovno zapadla snežna odeja še tako debela, da so lahko izvedli smučarsko tekmovanje. Tekmovali so v veleslalomu in te- kih v Torklji pod Smarjetno goro.' Rezultati — veleslalom — mlajši mladinci: 1. Peter Stare 15,08, 2. Franc Sitar 18,07, 3. Janez Malovrh 28,01; mlajše mladinke: 1. Terezija Znidar 31,02; starejši pionirji: 1. Janez Zupan 24,03, 2. Rudi Verbič 25,01, 3. Tone Zivanovič Športni dan je dijakom v veliko veselje ZACETNISKI FOTO TEČAJ V KRANJU Vpisovanje: 28. februarja in 4. marca 1958 ob 18. uri v pisarni Ljudske tehnike. Pričetek tečaja — 7. marca ob 16. uri. Vsi ljubitelji fotografije vljudno vabljeni! V KRANJU Živilski trg v Kranju je bil v ponedeljek dobro založen. Zabeležili smo naslednje cene, ješpren- ček 100, ajdova moka 60—70, ko- pionirke: 1. Francka Kaštivnik razni zdrob 45—65, koruzna moka 9:06 teki na 600 m — starejši pio-TARZAN V PU- 40—50, koruza 35—40, kaša 70 do nlrji: 1. Marjan Vidic 5:29,- mlajši 17. in 19. uri. 2. 80, ješprenj 60—70, krma za ko- pionirji: 1. Peter Stefančič 5:30; 34,04 mlajši pionirji: 1. Jože Seljak 19,00, 2. Jože Zupan 19,08, 3. Leopold Znidar 23,01. Teki (800 m — mlajši mladinci: 1. Vili Savetnik 6:54, mlajše mladinke: 1. Zinka Znidar 8:40, 2. Vera Kralj 8:46; starejši pionirji: 1. Franc Konobelj 8:15,- starejše marca amer. film »TARZAN V koši 35—40, fižol 50—70, krhlji 60, mlajše pionirke: 1. Marija Globoč- PUSCAVI« ob 17. in 19. uri ter oves 26, proso 35—40 din liter, nik 7:06. ob 15. uri repriza ruskega barv. čebuljček 25—300, šalotka 50—60 Tekmovanja se je udeležilo 60 filma »SATKO«. dm liter; krompir 10, rdeče kore- dijakov- vsi ostali tovariši pa so bled, od 28. febr. do 3. marca nje 40—50, navadno korenje 15, z velikim zanimanjem spremljali japonski barv. zgodovinski film cebula 55-60, kisla repa 25—28, potek tekem in bodrili svoje so- -SEDEM SAMURAJEV«. V pe- sladka repa 8, kislo zelje 40, ze- šolce. Vsekakor so podobni šport- tek ob 20. uri. V soboto ob 17. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., redkev 30_ jabolka 80__100 din kg Ije v glavah 20—25, pesa 35—40, ni dnevi za mlajše zelo koristni. Najlepša tekma v letošnji sezoni na Jesenicah V ponedeljek zvečer je bilo fflS letnem drsališču na JesenicaS mednarodno srečanje v hokeju n* ledu med reprezentancama mesta Jesenice in Budimpešte (Madžarska). V igri, ki sodi med najlepša srečanja na jeseniškem- drsališč« so zmagali domačini in premagali budimpeštanske igralce z' rezultatom 7:2 (0:1, 5:1, 2:0). V hirri dinamični in dramatični igri so Jeseničani pokazali premoč nad madžarsko reprezentanco kmalu po začetku igre. Ze v prvi tretjini so-izvedli nekaj nevarnih napadov, ki pa so jih gostje odbili in v proti napadu po Molnarju dosegli prvi gol. Druga tretjina je bila še živahnejša. Vodili so vseskozi Jeseničani in dali že v tretji minut* prvi zadetek po Klinarju. V na' slednji minuti pa so dosegli p* Blafri vodilni gol. Madžari so se" ubranili nadaljnjih napadov, prešli v proti napad in po Szegij« rezultat izenačili. To je dalo pobudo domačim, ki so na terenu Z0" pet zagospodarili in že v enajsti minuti po Brunu dosegli nov gol. Prav v isti minuti je dosegel tudi gol Niko Čebulj. Madžari so se skušali revanžirati, vendar ji* tega jeseniška obramba z odličnim vratarjem Novakom ni dopustila, ter je nasprotno po Dolinarja dosegla v drugem polčasu že peti goli. Tretja tretjina je bila izredno borbena in je takoj v začetku Kli-nar povišal rezultat na 6:2, dve minuti kasneje pa Valentar na 7:2". Igra zaradi živčnosti ni bil* več lepa in tudi rezultata ni spremenila. Odlični Jeseničani so zaslovel' v očeh reprezentance, ki je za nedeljsko meddržavno srečanje menila, da so reprezentantje Madžarske tehnično boljši od reprezentance Jugoslavije. To je potrdi' tudi vodja madžarske reprezentance, ki je dejal, da je bilo srečanje na visoki ravni in da *• Jeseničani boljši od jugvslovansfc* reprezentance. Tekmi, ki sta f* sodila Božič in Ujfalussv je prisostvovalo tisoč gledalcev, ki so zaključku burno pozdravljali zffl«' govalce ter njihovega trenerja Blaho, ki je s tem srečanjem odigral na Jesenicah poslovilno igro- P. v. 18. in 20. uri — ob 10. uri ma tineja. RADOVLJICA, od 28. februarja do 2. marca franc. barv. film »VELIKI MANEVRI«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. LJUBNO, 1. in 2. marca ameriški barvni film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«. V soboto ob 19.30 uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA« Skofja Loka. od 28. febr. do 2. marca mehiški film »KO ODTDEM«. česen 5—10 din kom., peteršil 10 do 20 din kom., zelena 20—30 din kom., por 5—10 din kom., koleraba 20—30 din kom., hren 5—10 din kom., motolivec 25, radič 20 do 30, špinača 25 din merica, skuta 90 din kg, surovo maslo 440—-480 din kg, mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, jajca 12—20 din kom. §§§ S SODIŠČA v Skofji loki VINJENE VOZAČE BO TREBA kih prometne nezgode, povzro- SE STROŽJE KAZNOVATI! čene vsled vinjenosti vozačeV. Janko Jelovčan, tehnik z Jese- množijo in da jih bo treba zati- nlc, je konec maja 1957 okrog ratl s še ostrejšimi merami, k3' 21. ure pri Dovjem, vozeč z rno- k°r doslej. Primer obdolženec tociklom po glavni cesti v opi- Jelovčana je težak po posebn tem stanju, zavozil v cestarja brezobzirnosti storilca, ker se J° Konrada Mlakarja, dasi je ta pe- podal na vožnjo, dasi se je Na živilskem trgu v Sk. Loki §ačil pred njim strogo po des- vedal, da vozila še ne obvla<*a je bila v sredo zaradi slabega nem robu ceste, ga odbil na ce- in čeprav je moral vedeti, da ie vremena majhna izbira blaga, stišče in podrl na tla ter mu pri- vrhu tega še pijan. Do smrti V0' Tudi kupcev je bilo malo. Za- zadejal številne odrgnine po gažena žrtev, za katero je ostal* beležili smo naslednje cene: vsch delih telesa in zlom lobanj- vdova s petero otrok, je pač krompir 10, čebula 60, črna red- skega dna s krvavitvami med lostna bilanca njegove brezveS*1 kev 20 din za kg, jajca 18 din možganskimi mrenami, vsled če- nosti. Zato je bilo strogo kazn<£ komad, zelje (glava) 5 do 15 din snr je tudi takoj izkrvavel. In- vanje kljub nekaterim olajše*** komad, kisla repa in kislo ze- stitut za sodno medicino v Ljub- nim okoliščinam več kot potreb MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 1. marca ob 19.30 url IJe 20 din merica, česen 5 do 10 ijani je ugotovil pri Jelovčanu no in umestno. Kakor kaže, bo treba alkohol' Arthur Miller »LOV NA CA- dinarjev komad, šopek peterši- po odvzemu krvi 1,60% končen lja 5 do" 15 din, smetana (majhna zajemalka) 15 din, sirček 12 dinarjev in por 5 do 10 din kom. v KAMNIKU Na sobotnem živilskem trgu v Kamniku je bila zlasti velika ponudba jajc. Spočetka so jih pro- ROVNICE«, premiera. V nedeljo 2. marca ob 19.30 uri Arthur Miller »LOV NA ČAROVNICE«. Igra v štirih delanjih. Režija in scena Bojan Ce-bulj. — Zveze z vlaki ugodne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 28. februarja ob 20. uri: Moliere: »SOLA Z\ MOZE« in pa »IZSILJENA ZENITEV«. Go- snega je izostal dovoz motovilca je pa, da preglednost ceste ni stuje SNG Drama Ljubljana - in radiča, tako da so bile gospo- tako slaba, da so šli sledovi nje- izven. dinje navezane samo na to, kar gove vožnje tudi po Skrajnem Nodolia 2. marca ob 16. uri: so nudile kamniške trgovine. Pač desnem robu ceste in da je Je- Stuart O'ivor: »ČUDOVITE PTJ- pa je bilo na trgu dovolj mlev- lovčan vozil tudi brez predpisa STOT.OVSClNE«. Izven in za skih in mlečnih izdelkov po stal- nega izpita. — Po postaji LM porleželje. nih cenah. tracije alkohola v krvi, kar kaže zacijo pri vozačih preganjati na to, da je vozil že hudo opit vse odločneje in doslednejše, k in da so morale biti njegove kor doslej, stopiti pa bo tre vozniške sposobnosti že občutno na prste tudi gostincem, ki J1 okrnjene. dajejo kljub temu, da jih m" Jelovčan se je izgovarjal, da gokrat poznajo, piti alkohol- cesta tam ni dobro pregledna in di prodajo alkoholnih pijač da je močno ovinkasta, vsled če- mo morali bolje kontrolirati.^ dajali po 18 din komad, kasneje sar je Mlakarja opazil šele, ko bomo hoteli doseči omejitev V pa kar od kraja po 15 din. Zaradi je bilo že prepozno. Ugotovilo se metnih nezgod. NESREČE Ob koncu leta bodo Člani Prešernove družbe prejeli za redno članarino 320 din pet za 550 pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je ivan ribic SIN V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plodovi t oim pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se razteza dejanje njegove povesti od prve svetovne vojne preko časa med dvema vojnama v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku ko vača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega človeka, ki ga je pohabila vojna. Matevž je postal hud sovražnik vojne in nasilja in vnet glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in milijoni ljudi vseh narodov sveta borijo za mir, še posebno vrednost. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knii garnc, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani, Erjavčeva c. 14/a. Kranjska KOVa je bil že večkrat opozorjen, da ne sme voziti mo- ZARADI SLABIH ZAVOR V JABLANO Preteklo soboto je Jože vozil s tovornjakom podjetja » pro" turnega kolesa brez Izpita, pa se bus« Iz Ljubljane večjo k olici«" ki taki priliki je miličnika za- polje pri Brezjah se je sreča' s jj vrnil, da bo vozil brez izpita Vornjakom. Ker zavore niso d° h tudi le avtomobil. prijemale, je i/, previdnosti l^ Ker je Jelovčan trmasto vozil v desno. Nenadoma mu je še naprej in se drznil na pot ob kalo ceste pod desnimi kolS** ^ gori opisani priliki, dasi je bil ziio je šlo le kakih 26 n"'""^id*' že močno vinjen, je našel, kar prej in nato trčilo v jablano- ^ jfl Je tako brezobzirno iskal. Povo- j«, tovornjaka je dokaj ra/b^ 0 za ta opozorila ni zmenil. Ob ne- mila na Jesenice. Blizu vasi P"1" ■ vrnil, da bo vozil brez izpita vornjakom. Kei tavore niso »fl lio. računajo, da bo potrebno i' 130.000 dinarjev u poprav VZEL SI JU ŽIVLJENJ ^ fl) Ko jo v ponedeljek, 2*' . „a Klar)" zil jo do smrti cestarja Mlakarja, ki zapuiča pel nepreskrbljenih otrok in vdovo brez poklica. Prvostopno sodišče ga je kaznovalo ob upoštevanju delnega priznanja, dosedanje ne- zjutraj mati 2!-lrtpega ■ j oporečnosti in skrbi za enega Zvalb šla klicat sina, da ul otroka, kakor tudi aktivne sluz- službo, je našla le prazno, r^)C$. če ima beli ali črni le enega kmeta, ker bi s tem kmetom dobil dragocene tempe. Kaj pa je zdnj to — tempo? Zelo pogost izraz v šahu in ker se o njem lahko marsikaj pove, se bomo o tem pogovorili prihodnjič. Za vajo pa poskusite sami uveljaviti prednost v naslednjih dveh primerih: I. B: Kc6, St7, Ldfl C: Ka6, bfi II. B: Kf3, Sg2, Lgl. e2 C: Kh3 KRANJ, 28. FEBRUARJA 1958 Prepuščeni so bili samovolji UPRAVNI ODBOR KZ MARTINJ VRH S F, NI DOVOLJ ZANIMAL ZA RAZMERE V OBRATIH — V GALANTERIJSKEM OBRATU JE ZATO VLADALA MOJSTROVA SAMOVOLJA — VAJENCI OPRAVLJAJO PELO ClSTILK, ZATO SE NE MOREJO UČITI POKLICA ZAPOSTAVLJANJE DELAVK, KI HOČEJO OHRANITI ČLOVEŠKI ODNOS NEUREJENE HIGIENSKO-TEHNlC'NE RAZ-MERE — KRIVCI NAJ BODO KAZNOVANI Kmetijska zadruga Martinj vrh v občini Železniki ima tudi sedem obratov: trgovskega, kovaškega, mizarskega, kolarskega, lesnogalan. in dve žagi. Pred kratkim so si razmere v teh obratih ogledali 0rgani inspekcije dela. Ugotovili so stvari, ki se zdijo dandanašnji kot strašilo iz nekdanjih časov, a so se v tem primeru žal vendarle še dogajale. Kolektivna pogodba, ki so jo tamkaj zaposleni sklenili s KZ Martinj vrh, določa, da sprejema oz. °dpušča delavce upravni odbor zadruge. V resnici reč podrejena in bi vsako upiranje pomenilo nemogoč položaj zame... Ko sem hotela take odnose končati, me je začel zapostavljati. . .« Četrta: »Mojster je bil prej dober z menoj, ker sem mu nosila od doma mleko in ker je upal, da bom njegova, k čemur me je stalno nagovarjal. Kasneje pa me je začel razporejati na taka dela, ki sem jih težko zmogla ...« V obratih KZ Martinj vrh dela tudi več vajencev. Toda v galanterijski delavnici se vajenci niso mogli uspešno učiti, ker so jih uporabljali tudi za čiščenje prostorov in za pomožna dela. Eden izmed vajencev je izjavil, da je moral čistiti in pospravljati prostore tudi po svojem rednem delovnem času. Zato se ni dovolj izučil, da bi uspešno opravil praktični izpit, pri katerem je padel. Nekateri drugi vajenci pa pravijo: »Skrbi nas, če se odnos do nas pri praktičnem delu ne spremeni, da bomo imeli težave pri praktičnem delu izpita za kvalificirane delavce.« Kdo bo povrnil škodo vajencu, ki je zapravil dve leti, ne da bi se česa izučil in njegovim tovarišem, ki jim grozi enaka usoda? Vsekakor so upravičeni zahtevati in iztožiti odškodnino! Take nepravilnosti bi lahko še naštevali. Mojster galanterijskega obrata, ki je zapostavljal vajence in podlo ravnal z delavkami, je opravljal in zaračunaval nadure, ne da bi bilo to nujno. Administra-torka je prejemala manjšo plačo, kot ji gre po kolektivni pogodb;. Material je v podjetju »vskla-diščen« okrog poslopij, izpostavljen vsakemu vremenu. Ker ni nobenega reda glede požarne varnosti, obstoja na več krajih v obratih nevarnost, da izbruhne ogenj. V nekaterih prostorih so higiensko tehnični pogoji dokaj neurejeni, saj je inspekcijski organ v svojem zapisniku ugotovil, da ima človek, ki vstopi v galanterijski obrat, občutek, da se bo zadušil. Delavci pa so se morali na vse to navaditi. Zdaj pa je vrsta na krivcih za vse te stvari, da — prejmejo kazen. Očitno je, da se upravni odbor KZ Martinj vrh ni dovolj zanimal za to, v kakšnih pogojih in v kakšnem vzdušju morajo delati vajenci, delavke. Značilno je to, da so vso zadevo odkrili šele inspekcijski organi. Mar je potem kaj čudnega, da je kolektiv začel težiti za tem. da bi se obrati osamosvojili? Ta primer opozarja tudi upravne odbore drugih kmetijskih zadrug, da se skrbnejše zanimajo za razmere v svojih obratih. Se zlasti pa je prilika za to zdaj, ko sklicujejo zadruge svoje letne občne zbore. Z. Kdaj se bo »obnesla" menza v Tržiču ? Eden izmed obratov KZ MARTINJ VRH Pa je o sprejemu oz. odpustu z dela odločal največkrat upravnik sam pod vplivom mojstra galanterijskega obrata, ali pa celo ta mojster sam. Zgodilo Se je, da je ta mojster pismeno sporočil delavki, ki je bila v bolniškem staležu, naj se ne vrne več. Mojster galanterijskega obrata je bil upravnikov Prijatelj, njegova žena pa računovodkinja. V takih razmerah so se uveljavili familijarni odnosi, ki so omogočili razne nepravilnosti. Mojster galanterijske delavnice je Imel zastonj stanovanje in kurjavo, v odnosih z delavci pa si je privoščil marsikaj, kar bi si ne upal, če upravnik ne bi bil tako močno Pod njegovim vplivom. Prisluhnimo, kaj pravijo o svojem mojstru delavke v galanterijskem obratu! Prva: »Bili so primeri, ko je sredi delovnega časa odločil, da mora ta ali oni zapustiti delo. Zgodilo se je, da mi po celo uro ni odkazal dela. Vzrok Pripisujem temu, da je moj brat kot član upravnega odbora večkrat opozoril na nepravilne odnose fŠOjetra do delavk.« Druga: -Mojstrov odnos do mene se je poslabšal Potem, ko me je nagovarjal k ljubezni. Ko me ni dobil, me je začel zapostavljati.« Tretja: »Proti moji volji je prišlo med njim in nienoj do intimnejših odnosov. Bila sem mu nam- Kam opoldne na kosilo? S takim vprašanjem se ukvarja potnik, ki pride v Tržič. O tem verjetno večkrat razmišljajo tudi mnogi tržiški delavci. Res je, da v Tržiču ni prave odprte menze. — V ljubljanskih menzah se hrani kakih 6000 abonen-tov. V Kranju trenutno rešuje družbeno prehrano »Restavracija Kranj«, ki ima več gostov kot vsa ostala gostišča v mestu. Tudi Tržič je močno industrijsko mesto. Toda menze, kot pravijo nekateri, se tam ne obnesejo. Zakaj? O tem bi verjetno vedeli povedati več sami interesenti, samski delavci in delavke, zaposlene žene in drugi. Letos bo več turističnih sob Na Bledu so privatniki prijavili 340 sob s 595 ležišči Občinski ljudski odbori na Gorenjskem skupaj s turističnimi društvi zbirajo prijave privatnikov, ki bi bili pripravljeni oddajati v sezoni turistične sobe oziroma ležišča s tem, da bi se domača družina takrat utesnila. Doslej privatniki niso radi oddajali sob turistom, ker so se bali dodatnih druščin, zlasti pa sankcij stanovanjskih organov, ki so jim potem po sezoni vrivali podnajemnike. Spričo nove, bolj življenjske politike ljudskih odborov pa je letos ta strah odpadel, saj gre ljudskim odborom za to, da bi bolje izkoriščali turistične kapacitete, ki so zdaj izkoriščene komaj 20 %• Na Bledu so zdaj privatniki že prijavili 340 turističnih sob s 595 posteljami. Prav tako prijavljajo turistične sobe privatniki v Bohinju, Kranjski gori in drugod. Privatniki, ki oddajajo turistične sobe. bodo lahko dobili ugoden kredit za ustrezno opremo sob. Z. r qore A Naneslo je tako, da sem on-dan čisto po naključju prisluhnil neki ženi, ki je na vse krip-lje grajalu novootvorjeno avtobusno progo, ki povezuje Prim-skovo s Stražiščem. Primojdu-naj, kar za ušesom sem se popraskal od samega začudenja. Tej avtobusni progi pa res ne kaže ničesar očitati. Prav imenitna zadeva. No, ko sem pa do konca slišal storijo, sem pa tudi sam pritrdil tistemu negodovanju. — Takole je pripovedovala: »V četrtek, 20. februarja, sem se mudila na Primskovem pri Kranju. Z menoj sta bila tudi moja nečaka, stara po 8 let. Ker ni prijetno klobuštrati po blatni cesti, posebno še, če so pot vleče kakov kurja čreva, sem se namenila na avtobus. Kupila sem 2 vozovnici do Savskega mosta in plačala 60 dinarjev (eno celo zase, (Jruga. pa je veljala /a dva otroka). Ko smo Prispeli na avtobusno postajo v Kranj, so nekateri redki potnici ll topili, medtem ko sem |az z otrokoma čakala, da bo avtobus odpeljal naprej proti savskemu mostu. Glejte, tukaj se je Pa zavozljalo! Iz razgovora med šoferjem in sprevodnikom sem Pasnela, da namerava avtobus odpeljuti ob 18.20 uri: se pravi, da bi morala čakati na avtobusni postaji še polnih 20 minut. Ker se mi ni zdelo vredno čo-Pfti v avtobusu in tako brezplodno zapravljuti čas, sem z otrokoma izstopila in se peš od pravila proti cilju. Da bi dobila od šoferja oziroma sprevodnika kakršnokoli pojasnilo, čemu to zavlačevanje odhoda, o tem sploh ni govora. Zdi pa se mi, da takrat ni bilo vse v redu z voznim redom! Ko sem prišla domov, še vedno nisem mogla1 preboleti nevljudnosti avtobusnega osebja, pa tudi z voznim redom in tistim 20-minutnim čakanjem, ki sem se mu na srečo izognila, nisem prišla na čisto. Ko sem si še enkrat ogledala vozovnici, sem bila pa deležna novega pre-icenja, Vozovnici sta bili le PC 10 dinarjev, kljub temu, da .sem plačala 60 dinarjev! /^ Kranjski občani so v zadnjem času iztuhtali novo zabavo, ki zelo ugodno vpliva na čistočo kranjskih ulic. Nočem trditi, da delajo to vsi občani, ampak med njimi je nekaj črnih duš, ki se ga najprej dodobra nalezejo, potlej pa hite z veliko vnemo obračati koš a /a odpadke in stresati vsebino pc pločnikih. Za čistočo je posebno poskrbljeno v noči iz sobote na nedeljo, ali pa iz nedelje na ponedeljek. Tem objestnim vinskim bratcem, ki v pijanosti tako radi pozabljajo na dobro vzgojo in kulturno vedenje, bi kazalo krepko sprašiti hla« e [\ Ce so Veseli planšarji zares veseli, bom pa Še jaz eno »okroglo« povedal. Ko so prejšnji te- den gostovali z Veselim večerom v Prešernovem gledališču v Kranju, se je natrpalo v dvorano toliko ljudi, da Se sedeti niso mogli tako kot se spodobi. Kar premislite, mene so z vseh strani tako stiskali, da še dihati nisem mogel; dihal sem, ampak na obroke. Potlej je bil pa še tak program, da mi je še sapo pomalom zapiralo. To velja posebno za šaljivca, ki so ga za Korla klicali. Ta je namreč pripovedoval modernizirano pravljico o Rdeči kapici. Nekako takole je na koncu zabelil: ... in Kapica je ustrelila volka. Nenadoma pa je stopil iz volkove kože lep princ in dejal Rdeči kapici: »Izpolnim ti tri želje... Govori!« — Kapica je malo pomislila in si takole zaželela: »Dragi princ, Izpolni mi le eno željo in to -- trikrat!« — Kaj si je Kapica želela, ne vem. Vsekakor pa je šala dovolj dvoumna, da so si jo gledalci tudi v tem smislu tolmačili. Takšnih opolzkih in banalnih primerov bi pravzaprav lahko še več naštel. Eno je jasno: takšen program ne odi v kulturni hram, temveč v beznico! Sploh pa bi bilo vredno razmisliti, komu naj bi gledališko vodstvo poslej odstopalo gledališko dvorano za gostovanja. Vas pozdravlja Vaš BODIC AR! J Čudno je, da so bile ukinjene tudi menze v nekaterih večjih podjetjih, kot na primer v tovarni »Peko« in v Tovarni kos in srpov. Zdaj posluje samo še menza v Predilnici in tkalnici, ki pa tudi nima veliko abonentov. ~- V mestu pa, razen v restavraciji Pošta, nikjer ne dobi človek tople jedi. Privatno gostišče pri cerkvi je lani odprlo menzo. Večinoma so se tam hranili gradbeni delavci. Danes imajo menda samo še 12 abonentov. Razveseljivo je, da so pred kratkim začeli kuhati enolončnice v Mlečni restavraciji. V »Zelenici« pa se pripravljajo na to, da bi spomladi odprli prvo večjo kuhinjo. Pri tem mislijo na tržiško delavstvo, ki naj bi našlo tu primerno hrano po zmernih cenah. Zdi se pa, da ne bo nobena odprta menza imela pravega uspeha, če je ne bodo podprli delovni kolektivi in organi, ki so odgovorni in bi morali biti zainteresirani za zboljšanje družbene prehrane v tem industrijskem mestu. Vzroke, zakaj se že dosedanje menze niso »obnesle«, bi bilo verjetno treba iskati v kvaliteti in ceni obrokov. Ce bi bilo sodelovanje podjetij, komune in drugih, izdatnejše, bi se gotovo tudi v Tržiču »obnesla« dobro urejena menza, kot jo ima »Iskra« v Kranju in kot poslujejo nekatere menze v drugih delavskih središčih. v K. M. V Mojstrani ni prostora Partizanovci v Mojstrani so se na nedavnem občnem zboru poškeno razburili, ker za športno udej-stvovanje nimajo prav nobenega pokritega prostora. Vendar prostor v Mojstrani ni problem le za TVD Partizan, ampak — z redkimi izjemami — tudi za druge množične organizacije. Zdaj je vse na Dovjem: kino dvorana, zadružni dom in šola. Mojstrani je ostal le ponesrečeno adaptiran hotel in razvaline cementne tovarne. Pa bi se društveno življenje le razmahnilo, če bo... postal načrt v desetletnem perspektivnem planu jeseniške občine resnica. — V njem je namreč predvidena gradnja kulturnega doma v Mojstrani. Skoda, da ljudje o tem le malo ah pa nič ne vedo. France Ritem- Popoldanske „matineje" na Dovjem Tujko »matineja« smo prevzeli iz francoščine; pri nas ta beseda pomeni »dopoldansko zabavno prireditev«. Danes označujemo z njo dopoldanske filmske predstave za mladino. Kako so na Dovjem prišli do tega, da imajo vsako nedeljo ob štirih popoldne »matinejo«, tega pa menda ne ve nihče. Pa tudi sicer bi se o teh »matinejah« še marsikaj dalo zapisati. Za primer samo filma zadnjih dveh nedelj: Mito in Rapsodija. Kaj naj osem ali desetletni otls b<> v serijski proizvodnji zelo poceni« Fna največjih tovarn fologf*'"' skega materiala na Japonskem bo prevzela proizvodnjo teh »P** ratov. Prof. dr. Hošlno Je Izdelal v svojem laboratoriju dva taksna aparata In bo oba poslal na Briisselsko razstavo. Japo"" skl radio In mnogoštevilne organizacije slepih se zelo zanimaj« za ta izum. Pričakujejo, da bodo *e letos pričeli n serijsko proizvodnjo »govorečih čazoplsav«-