±$t± ■& .
XXXII. tečaj. II Gorici, 1915. Z. zvezek.
Vaja v ponižnosti po zgledih svetnikov.
P. A. M.
II. POGLAVJE.
Kaj je ponižnost?
Katekizem nas uči, da je ponižnost tista čednost, ki dela, da yse dobro pripisujemo Bogu in radi pripoznavamo svojo slabost in grešnost.
Mi dobro vemo, da je vera podlaga vsega duhovnega poslopja, korenina kerščanske čednosti, in čeznatoirne pravičnosti, začetek našega opravičenja in zveličanja. Vender ima pri tem ponižnost veliko nalogo. Tudi ona je v pravem pomenu Podlaga kerščanske pravičnosti in popolnosti. Zakaj le tisti živi Pravično, keteri spolnjuje voljo božjo, njegove svete zapovedi. ]° Pa stori ponižni, prevzetni pa hoče imeti vse le po svoji volji, ^ato je za pravo ponižnost pred vsem potrebno, da se vklonimo *%u, vse dobro njemu pripisujemo z razumom in voljo spoznavamo, kako je Bog neskončno popoten, sami pa srno polni s lab os ti in grešnosti. Zato se resnično ponižen človek pred l^ogom rad vklanja, pa tudi nad bližnjega se ne povzdiguje.
Ponižni ve, da pride vsak dober dar od zgoraj, od očeta luči, od Boga in zato rad pripczna, da ima vse dobro v natornem in čeznatornem redu le od Boga, kaker uči tudi sv. apostelj Pavel, ko pravi: »Kaj pa imaš, da bi ne bil prejel?« On ve, da je velik dolžnik in vbožee pred Bogom. Ce si tudi prizadeva, da bi vestno spolnil voljo božjo, ostane pri tem vender le malo priden hlapec po besedah Jezusovih:	»Tudi vi, keder storite
vse, kar vam je zapovedano, recite: Malopridni hlapci smo, storili smo, kar smo bili dolžni storiti.« Luk. 17, 10. Ker se pa zaveda, da je pri vsem svojem prizadevanju ostal le slaboten in grešen človek in je v službi božji marsikaj storil le poveršno in nepopolno, se globoko poniža pred Bogom in si očita, da je slab in nezvest hlapec, zlasti ko pomisli, kako je večkrat z grehi razžalil svojega najvišjega Gospoda.
To ponižno pripoznanje grešnosti in slabosti, pripoznanje, da smo vboge stvari,da je vse,kar imamo dobrega nad seboj, le nezaslužen dar božji, to dela človeka ponižnega. Z veliko hvaležnostjo moramo večkrat premišljevati dobrote božje v natornem. in čeznatornem redu, vse dušne in telesne zmožnosti, vso ljubezen in skerb božjo za našo časno in večno srečo, zlasti pa posvečujočo milost, ki nas dela srečne, otroke božje in dediče nebeškega kraljestva. To premišljevanje nas bo s hvaležnostjo napolnilo in priganjalo, da se bomo radi poniževali pred Bogom in vedno njemu dolžno čast skazovali. Tako je delala preblažena-Devica Marija, od Boga naj bolj oblagodarjena, pa zraven naj-ponižniša stvar božja. Njej je dal Bog vso polnost milosti, njo je obvaroval vsakega madeža izvirnega pa tudi djanskega greha, njo je povzdignil do skoraj neskončne visokosti Matere Božje. Marija je vse to premišljevala in njeno serce je bilo napolnjeno z naj večini' veseljem. Vsa ta visokost je pa ni prevzetne, temue le še bolj ponižno jo je delala- Vsa ponižna je občudovala tie-zapopadijivo ljubezen Vsemogočnega Boga, da se je ravno na njo ozerl, in ravno njo izvolil. V svetem veselju in z globoko ponižnostjo je vskliknila: »Moja duša poveličuje Gospoaa in moj duh se veseli v Bogu mojem Zveličarju. Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle, zakaj glej! odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime.« Luk. 1. 46- -49. Premišljevanje božjih dobrot, ketere nam vsaki dan deli dobrotljiva roka očeta nebeškega, bo napolnilo tudi našo dušo s hvaležnostjo in svetim
veseljem. Ne bomo se zato prevzeli, ne se vdali napuhnjenim in samodopadljivim moslim, temuč, prevzeti tako nezaslužene dobrotljivosti in ljubezni božje, bomo govorili s kraljem Davidom : ;>Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« Ps. 8, 5.
Pri vsem tem pa bi ne bilo prav, ke bi si človek sam sebi Pripisoval razne pomanjkljivosti, slabosti in napake, keterih pa v resnici nima. Čednost se vedno opira na resnico, nikedar ne na neresnico in laž; najmanj pa se more ponižnost opirati na Prazne domišljije. Ponižnost izvira iz* pravega in resničnega spoznanja samega sebe. Ako pa človek samega sebe prav Spozna, bo spoznal ničevost svojo, grešnost in slabost in bo ravno zato zatiral vse visoke in prevzetne misli o samem sebi, se rad ponižal pred Bogom in ljudmi ter preziral posvetne časti 'n prazno hvalo sveta. Zato uči sv. Bernard, da je »ponižnost tista čednost, s ketero človek, po pravem in resničnem spoznanju, samega sebe nizko ceni in zaničuje.« Tudi pobožni Tomaž-Kempčan lepo pravi; »Kedor sam sebe dobro pozna, ve, kako malo je vreden, ter se ne veseli človeške hvale. Zelo moder in popoten je, kedor sam sebe nič ne ceni, o drugih pa dobro- in kaj velikega' misli. In ke bi tudi videl, da kedo- drugi očitno greši in kaj hudega stori, vender nikar ne misli, da si ti boljši, ker neveš, kako dolgo boš ostal dober. Vsi smo slabi, vender vedno misli, da si najslabši mej vsemi ti sam.« Ali ponižnost nas venderle ne sili, da bi nič dobrega nad seboj ne našli, da bi zapirali oči za dobre strani in verline, ki jih res imamo, za dobra dela, ki jih storimo s pomočjo milosti božje, le tega nam ponižnost ne pusti, da bi to, kar za svoje zveličanje storimo, sami sebi pripisovali. Sv. vera nas uči, da moremo že v natornem redu se svojimi natornimi močmi le prav kaj lahkega storiti, v čeznatornem redu pa prav nič. Vsa naša zmožnost je od Boga.
Tudi še ni prava ponižnost v tem, ker bi kedo rad le v slabi in raztergani obleki okrog hodil, nizka in zaničljiva dela opravljal, za časne reči se nič ne brigal, glavo po strani der-žal, zdihoval in le prav tiho govoril, vedno oči pobešal in enako se obnašal. Pri vsem tem se zadaj lahko skriva napuh in časti-zeljnost. Tudi za to še nihče ni resnično ponižen, ako se imenuje največjega grešnika na svetu, smet in izveržek sveta. O kako bi bil razžaljen, ke bi mu verjel in rekel, saj si res tak. On noče,
da bi se mu verjelo, temuč da bi se mu vgovarjalo in naštevalo, koliko lepih lastnosti ima in kako izversten človek je. Hvalo in čast pričakuje, zato ni resnično ponižen . Ponižnost je resnica in kaker je bilo rečeno, ona ne terpi zvijače, ne laži, ne prazne ; domišljije, ne izmišljenih slabosti. Ona nam prepoveduje bahati se z lastnimi dobrimi deli, pa prepoveduje nam tudi lastne napake in slabosti pretiravati. Sv. Frančišek Šaleški pravi: »Po- | nižni ne kaže očitno svoje ponižnosti, temuč, koliker je mogoče, ; ponižnost kaker tudi vse druge čednosti skriva.« To je prava ponižnost serca, ponižnost, s ketero radi pripoznavamo, da smo slabe in vbožne stvari, popolnoma od Boga odvisne. To je ponižnost, h keteri nas Kristus vabi, ko pravi: »Učite se od mene, ker sem kroitak in iz serca ponižen.« Sv. Bernard pa pravi: »Te ponižnosti se učimo od njega, ki se je sam ponižal in vzel na se I podobo hlapca, ki je vbežal, ko so ga hoteli judje za kralja izvoliti, ki se je prostovoljno izročil in samega sebe ponudil v sramotno smert na križu, ne prisiljen po sili sodišča, temuč po • sili svoje nezmerne ljubezni.« Le samo to ponižnost serca nas je mogel Jezus učiti, le to nad seboj v zgled postaviti. Ponižnosti razuma on ni mogel imeti. Zakaj ponižnost je resnica, le- \ zus pa v resnici ni mogel nad seboj najti nikakeršne slabosti ali pregrehe. Toliko bolj pa nam je razodeval ponižnost serca. Svojo voljo je popolnoma podvergel volji svojega očeta; ni-kedar ni iskal svoje časti, temuč le čast očeta in vse je storil zato, da je poveličal očeta. Ni se povzdigoval čez druge in ni bil nejevoljen, ako mu ljudje niso skazovali dolžne časti. Tako j nas je z besedo in zgledom učil, kako moramo vse dobro le Bogu pripisati in vedno le v njegovo čast vse obračati. V tem prostovoljnem, neprisiljenim in otroško u dan c m spoznanju naše vsestranske odvisnosti od Boga, obstoji prav za prav | čednost ponižnosti. Kralj Farao se ni hotel ponižati pod mogočno roko božjo, temuč le prisiljen od raznih nadlog in kazni božjih je spustil izraeljsko ljudstvo iz sužnosti. Kralja Antijoha je strašna in ostudna bolezen prisilila, da se je vklonil Bogu in rekel: »Bogu se podvreči je prav in da se umerljivi Bogu ena-eega ne misli.« II. Mak. 9, 12. Pa to ni bila prava ponižnost in pri Bogu ni imela nobene veljave. Zato pravi sv. pismo: »Prosil je tudi ta hudobnež Gospoda, od keterega pa ni mogel milosti doseči.« II. Mak. 9, 13.
Kaker pa ponižnost od nas zahteva, da se ne napihujemo, da si sami o sebi Bog ve kaj ne domišljujemo, tako nam zabra-njuje, čez druge se povzdigovati.
Sicer smo pred Bogom po naturi vsi enaki in zato ne bi bilo vzroka pred drugimi se poniževati, ali Bog mej ljudmi neke-tere posebno odlikuje in jim daje razne natcirne in čeznatorne darove. Ako vidimo človeka pobožnega in poštenega, ga moramo ceniti in zarad podeljenih mu božjih dobrot in milosti spoštor vati. Ako se oziramo na svoje predstojnike, bodisi v družini ali v cerkvi in dcržavi, moramo v njih gledati namestnike božje, Po keterih nam Bog svojo voljo razodeva, in zato se jim moramo vkleniti, se pred njimi ponižati in jih slušati. To bomo tudi tim raje storili, koliker raje sc pred Bogom ponižamo in se mu vklenimo. Čim bolj smo prepričani o svoji ničevosti, slabosti in grešnosti pred vsemogočnim in neskončno svetim Bogom, toliko bolj bomo pripravljeni podvreči se božjim naredbam in biti podložni tistim, ketere je on čez nas postavil. Zveličar sam nam je v tem najlepši zgled. Podvergel se je Jožefu in Mariji. On jima je bil pokoren in vdal se je tudi tistemu, ki ga je krivično sodil. Kliče ti: Kaj je to, če si ti, ki si prah in nič, podložen človeku zavoljo Boga, saj sem se jaz Vsegamogočni, Najvišji Stvarnik vseh reči, zarad tebe ponižno vdal človeku. Pod vse sem se ponižal in pomanjšal, da bi tvoj napuh premagal. Prah, uči se pokoren biti; perst, uči se ponižnosti, vklanjaj se vsakemu! (Tomaž Kempčan). Zveličar je svoje učence opominjal, naj si ne izbirajo pervih mest, naj bodo radi zadnji. Pri zadnji večerji, ko jim je ko služabnik noge vmival, jim je dejal: »Zgled sem vam dal, da tudi vi tako storite, kaker sem vam jaz storil.« Jan. 13, 15.
Ponižen človek rad pripozna prednosti drugih, svoje pa zapostavlja in skriva, kaker uči sv. apostelj Pavel: »Nič ne delajte iz prepirljivosti ali zavoljo prazne časti, temuč v ponižnosti eden druzega čez se čislajte.« Til 23. Tako se potem ponižnost v življenju razodeva kot miroljubnost, skromnost, popustljivost, dobrotljivost, krotkost in ljubezen; vzderžuje in vterjuje vez edinosti. Ponižni se ne zmeni za to, ako ga ljudje zapostavljajo in malo cenijo. On ne išče posvetne časti in hvale, temuč beži pred njo, ker ve, da mu je nevarna za dušno zveličanje. Celo opravljanje in obrekovanje vdano prenaša. Zato uči sv. Tomaž: »Kedor hrepeni po časti in se zaničevanja boji.
kcdor se jezi, ko ga ljudje zaničujejo, tisti je še daleč od prave popolnosti, ke bi tudi čudeže delal, ker mu manjka podlaga vseh čednosti, ponižnost.« Zato pa ponižnost ne dela človeka čmernega in žalostnega, temuč veselega in srečnega. Sv. Frančišek je prevzet od ljubezni božje vskliknil: »Kedo si ti, o Gospod, in kedo sem jaz? Ti si brezdno bitja, renice in časti, jaz pa brezdno ničnosti, prevare in revščine.« Ponižen človek ve,, da mora le Boga zahvaliti za vse kar ima in z aposteljnom govoriti: »Po božji milosti sem, kar sem,« In ke bi bil že dosegeL visoko stopnjo svetosti, bi moral vender se sv. Pavlom govoriti: »Ne jaz, temuč božja milost z menoj.« V tem je bistvo ponižnosti, da človek rad pripozna svojo odvisnost od Boga. pa tudi svojo slabost in nezmožnost.
Priročna knjiga sv, Leonarda Porfo-mavriškega.*)
Poslovenil P. A. F.
Nevednost naše pameti je največa škoda, ki nam jo je prinesel Adamov greh; zakaj iz nje izvirajo vse druge napake v naši duši. Z nami se namreč ravno tako godi, kaker z uro; ako v nji pervo kolesce stoji, stojijo vsa druga kolesca; ravno taka je v naši duši. Ako je namreč perva dušna zmožnost, naša pamet, otemnjena zaradi nevednosti, potem ne delajo ne naša volja, ne druge podrejene zmožnosti. To tako škodljivo neved nost pri redovnicah skušajo odpraviti s postnimi in adventnimi govori ali pridigami, ko jih poučujejo v njihovih stanovskih dolžnostih in v popolnosti, ketero so obljubile. Ali beseda se izgubi in ni si lehko zapomniti, kar si samo enkrat slišal; zato sem samo iz tega namena spisal te duhovne nauke, ketere sem
* Sveti Leonard Portomavriški, spoznavavec pervega reda svetega Frančiška, je bil sloveč misijonar v Italiji. Na svojih misijonih je zelo priporočal pobožnost svetega križevega pota ; spisal je več knjižic vernim v pouk. .Skriti zaklad* o koristi svete maše je Cvetje že podalo svojim bravcem. V letošnjem tečaju bo prinašalo njegovo .Sveto priročno knjigo*, (Manuale sacro) namenjeno sicer redovnici, ki bo pa vsakemu koristila. Udje tretjega reda jo bodo lehko rabili za berivo, keder ne bodo mogli priti na mesečni shod.
Prestavljavec.
že pridigal. Sestavil sem priročna knjižico, da jo bo mogla vsaka redovnica vedno pri sebi imeti. V nji bo nahajala jed, ketero najde v drugih bolj učenih knjigah ko najbolj zdravo lirano. Govorim pa samo z eno osebo^ da bom mogel tako, ka-ker mislim, bolj priprosto koristiti vsem, in upam, da bo ta knjižica, ali vsaj moja dobra volja vsem ljuba in draga. Knjižice nisem razdelil na poglavja, temuč na pet delov, na pet besed svetega Tomaža Akvinskega, v keterih so vsi potrebni, nauki.
1.	Terdno podlago mojih naukov v ti knjižici postavljam na izrek svetega Pavla apostola: »V cerkvi rajši pet besed razumno govorim« (1. Kor. 14, 19.),. S petimi besedami hočem učiti verne, kaker pravi sveti Pavel. Sveti Tomaž, angeljski učenik, preiskuje, ketere bi bile te besede in pravi: »Zato je sprejel pet, ker mora učitelj pet reči učiti: Česa se treba bati in ogibati, kaj treba delati, verovati in upati« (D. Thom. ibi lect. 4.) V teh peterih delih bom zbral vse nauke, ketere ti v ti sveti priročni knjižici podajam in želim, da bi bili porabna pravila tvojega duhovnega življenja.
Česa se boj?
2.	Po nauku častitljivega svetega Hijeronima ne sme biti v sercu redovnice drugega strahu kaker le strah pred grehom. Sveti Janez Krizostom se je smejal vsemu drugemu žuganju, ker se na tem svetu ni ničesar bal kaker samo ene reči, namreč greha. Gdor bi prav poznal hudobijo enega samega greha, ne bi se šalil ž njim, ker je neskončno zlo in žali neskončnega Boga. Zato je smertni greh brezdno gerdobe, morje strupa, v ketercm ni dna, kar najmodrejši Bog sovraži. Ne vemo pa, koliko grehov nam hoče Bog odpustiti; v naše pogubljenje se leh-ko zgodi, da bo zadnji greh, keterega bomo pervega storili, in glej, pogubljeni smo. O kako močna je berzda, krotiti pohotnost grešnega nagnjenja, ki žene pobožno dušo v pogubljenje. Glej, to je ščit, s keterim se moreš vstavljati hudičevemu navdihovanju: Ta greh je lehko tisti, keterega mi Bog ne bo. hotel več odpustiti; ako ga storim, sem pogubljen. O kak tern v sercu! Gdo bi še grešil, ke bi dobro premišljeval to resnico? "Samo to premišljevanje zadostuje, da bo duša v vednem strahu; blager tebi, ako se ga boš dobro spominjal.
Česa se ogibaj.
3.	Na eno reč lehko omejiš vse reči, keterili se mora ogibati pobožna duša, in ta je, priložnost v greh, naj bo že smertni ali pa majhin1. Hudi duh se smeje terdnim sklepom, ketere dela pobožna duša, ne da bi se ogibala grešnih priložnosti. Neki iz-ganjavee je vprašal hudega duha, ketera pridiga mu najbolj škodi. Po dolgem obotavljanju odgovori hudi duh: »Pridiga o> grešni priložnosti, ker pride grehu do korenin.« Slabotni smo; zakaj se pa ne varujemo nevarnosti kaker slabotni? Glej, važen opomin: Koderkoli greš k spovedi, ne oziraj se samo na hudo, kar si storil, temuč tudi na priložnost, ki te je zvezala z grešno navado, tudi ke bi bili samo maijhini grehi. Poglej, ali ni za te grešna priložnost, prijateljstvo, dopisovanje, zaupno občevanje, hoditi na oni kraj, in enake reči? Zapusti vse to, drugači boš vrnil (pri sveti spovedi) le zunanjo stran posode, ne pa notranje.
4.	Ne reci, da sem prestrog. O da bi mogel pogledati v pekel in videti koliko tam gori takih, ki so z enim majhinim grehom začeli kovati verige toliko grehov. Resnične morajo tedaj biti besede svetega Duha: »Gdor malo zametuje, bo s časoma padel« (Sirah, 19, 1.). Sveta Terezija pripoznava o sebi,, da bi bila pogubljena, ke bi se bila šla pogovarjat nekega dne, tudi brez slabega namena, samo zaradi razvedrenja in niče-mernosti. Zakaj tako bi tratila čas in s tem storila majhin greh; s tem malim grehom bi bila padla v velike; to ji je Dog razodel in pokazal v peklu strašni kraj, ki jo je čakal. Glej, da ne boš. zaničeval božjega navdihovanja; varuj se vsakega majhinega greha s tem, da se boš ogibal vseh grešnih priložnosti. Ali že ni zadosti, da majhin greh Boga žali? In ako bi ne bilo nič drugega, bi te morala zaderževati strašna kazen na drugem svetu. Sveta Vitalijana je bila v vicah tri leta zato, ker si je v petek premalo spoštljivo do Kristusovega terpljenja svoje kite vtni-vala. Zapomni si tedaj ta nauk: Pred Bogom ni obeden greh majhin.
Kaj treba delati?
5.	Ko sem postavil poglavitni temelj prave pobožnosti, bati se in varovati greha in vsega hudega, bom na njem sezidal lepo poslopje, ko ti bom razlagal, kaj je ono dobro, kar moraš delati. Glej, tu imaš na kratko vse pobožnosti in nauke.
za pobcžno osebo, ki hoče skerbeti za svojo dušo; vse to imaš v tretjem delu te priročne knjižice ali v tretji besedi: kaj treba delati. Tu imaš mnogo naukov; pervi nauk in oblika vseh drugih je s vet o premišljevanj e. Ako vidiš redovnico, da je mlačna in se je naveličala božjih reči, ali veš, od kod prihaja to duhovno siromaštvo? Glej, od tod, ker ne premišljuje. Nato namerja hudi duh vse svoje skušnjave; ako v tem zmaga, zmaga v vsem, in ako se mu posreči odverniti redovnico od premišljevanja, lehko doseže vse, kar hoče. Zato pravi sveti Filip Neri, da je redovnica brez premišljevanja brez pameti. Kaj bo vse hudega počenjala, v kake pogreške bo padala, ker je brez pameti?! Z eno besedo, premišljevanje je duša redovniškega življenja; brez te duše redovniško življenje ni več živo, temuč mertvo. Zastonj se izgovarjajo oni, ki se radi izogibajo tega tako svetega opravila. Glede nato so vsi izgovori prazni, ako povem, kaj je premišljevanje v bistvu, ko ni v resnici nič drugega kaker misliti na Boga se sklepom poboljšati svoje življenje. Neki papež namreč pravi, da je vsaka misel na Boga z namenom delati dobro, dobro premišljevanje; in gdor bi rekel, ■da je težko premišljevati, bi rekel, da je težko misliti. Na ke-tere reči pač naj bi mislili od jutra do večera, ako ne na večne resnice, na keterih visi vsa naša sreča, ako jih dobro razumemo? Je pa mnogo porabnih načinov premišljevanja, ali da te ne bom zmešal, bom spravil vse na eden način in ta je, imeti serce hrepeneče po veliki popolnosti, ker vse drugo samo pride. Sveti Filip Neri je pravil svojim učencem: »Bodite ponižni in željni dobro delati, in sveti Duh vas bo učil premišljevati. Dve reči ste potrebni da boš mogel premišljevati in z Bogom občevati, namreč, da je tvoje serce ločeno od vseh stva ri in da imaš živo pred očmi pričujočega svojega Stvarnika, kaker bom dalje povedal. Ako se boš pa mešal v vsako reč in te bodo skerbele zadeve tvojih sorodnikov, ako boš hotel vse vedeti, ne boš imel miru pri premišljevanju. Napolni posodo z vodo in jo tresi, ne boš se mogel videti v vodi kaker v zercalu, ravna tako tudi tvoja duša ne bo mogla videti dobrega Jezusa, ako jo vznemirjajo časne reči, in tvoje premišljevanje bo polno rastresenosti. Loči se tedaj od vseh reči, pretergaj vse vezi, s keterimi je zvezana tvoja siromašna duša in videl boš, kako hitro bo poletela k svojemu Bogu in premišljeval boš, ne da bi vedel za to. O kako drag je čas premišljevanja! O, da bi ga
mogel imeti veliko za to sveto opravilo! Kaka sramota za te, ke bi z najmanjšim vzrokom opuščal premišljevanje! Sveti Benedikt je zapazil, da je hudi duh napadal in za rokav vlekel redovnika, ki je vhajal od skupnega premišljevanja. Ke bi videl, gdo za teboj stoji, o kako goreče bi zapodil skušnjavo, koder čutiš pri premišljevanju dolgčas ali gnjus, ki dela, da se ti zde-ha, in bi rad vun šel, da bi se odehnil. In ne bodi zadovoljen se skupnim premišljevanjem, temuč marljivo porabi vsaki prost čas, ki ti še ostane, ko si opravil svoje dolžnosti, z namenom, da se boš v samoti večkrat pogovarjal sam se svojim Bogom. Keder bo pa tvoje serce suho in tvoje misli raztresene, glej pomoček! Beri iz svete knjige po zgledu svete Terezije, ki se je sedemnajst let neprenehoma borila s tem, da je nekoliko brala, potem pa nekoliko premišljevala. Zakaj iz premišljevanja zajemamo) svete občutljaje, kakeršni so dejanja božje ljubezni, kesanje, zahvaljevanje, darovanje in terdni sklepi rasti v popolnosti. Ta čas ni nigdar izgubljen. Sveti Frančišek Šaleški pravi, da so tudi kipi v velikih palačah častni za kralja; in zato ke bi bil mej premišljevanjem tudi ti kaker kip in bi ko tak tam stal iz ljubezni do Boga, ne bi bilo za te brez zasluženja. Dobro vem, da se dobri Bog ne da prekositi v radodarnosti: ako se boš navadi! s praznim sercem in z odpertirni očmi vere v sebi občudovati dobrega Jezusa, o kolikokrat te bo k sebi potegnil in s četertjo ure premišljevanja bo poplačal vse težave. Zaželjen spominik naj bo tedaj:
Imej za izgubljen dan, keder nisi opravil premišljevanja.*)
(Dalje prih.)
Marijina mašna družba in - vojaki.
Marijina mašna družba je lepo napredovala do napovedi sedanje vojske. Od 15. avg. 1913 do 15. avg. 1914 se je sprejelo b()700 novih udov. Med njimi je deset nadškofov in škofov ter 2580 mašnikov in redovnih oseb. Kot mertvih je bilo priglaše-
* Tu govori sv. Leonard Portomavriški redovnim osebam, ki imajo vsaki dan določen čas, da opravljajo predpisano skupno premišljevanje. Veliko je tudi svetovnih oseb, ki bi lehko vsaki dan premišljevanje opravljale. Katere pa ne vtegnejo, naj skušajo vsaj pazljivo prebrati kak odstavek iz katere pobožne knjige ali časopisa.
nih 14000 družbenikov. Živili udov je zapisanih nad 816.000. Vsak izmed njih da enkrat na leto za eno sv. mašo na namen družbe. Daruje se torej na leto nad 800.000 sv. maš za družbenike, pred vsem za umirajoče, za srečno zadnjo uro.
Vojska je pa naglo spremenila mariskaj, tudi v glavnem upravništvu Mašne družbe. Pervi voditelj ali kurator, p. Gašper Wortmann, je bil pri evharističnem shodu v Lurdu. Hotel je vrediti Mašno družbo na Francoskem in Španskem. Hitro v začetku vojske pa ga ko tujca niso naprej pustili ter ga zapeči ko jetnika. Sedaj se nahaja z drugimi vjetniki v »Casa-bianca par Aleria« na otoku Korsika. Namesto njega je nastavljen drugi, začasni voditelj,' p. Šturmij Engelhard. Gvardijan jngoljštadskega samostana je bil ko vojaški duhovnik poklican na bojno polje. Ravno tako je moral redovno obleko zamenjati z vojaško fr. Genuin, tajnik in glavni vrejevavec vsakoletnega imenika udov. Ž njim so bili še drugi bratje iz Ingolstadskega samostana poklicani k vojakom. Na vojsko so morali pa tudi tiskarji sami. Vse to je storilo, da letos ni mogel iziti običajni imenik novih in umerlih udov Mašne družbe. Odložen je na vgodniši čas.
Če ie delovanje družbe manj sijajno, je pa pristop olajšan in to pdsebno zaradi vojakov. Njim je Mašna družba pred vsem potrebna. Vojaki grejo v najboljših letih smerti naproti. Sedaj pa ni časa, veliko se na smert pripravljati. Na večnost soi pa vender še le malo resno mislili. Zelo prav jim torej mora priti pomoč drugih, pomoč po sv. mašah. Mašna družba je velika, številna armada pomočnikov, ki ako jih razdelimo na posamezne dni leta, darujejo na dan nad 2000 sv. maš za vmirajoče. To je kaj tolažilno za tiste, ki morajo nagle smerti vmreti. Po-verh se darujejo sv. maše tudi za tiste, ki v vicah terpijo. V tem je druga prednost Mašne družbe: »Če tudi nihče ne bo mislil name po moji smerti, bo vender Mašna družba darovala vsak dan daritev sv. maše tudi za mene.«
Ravno tako tolažilna je Mašna družba za tiste, ki so ostali doma ter imajo svoje ljube domače in sorodnike na bojišču. Navadno se namreč smert padlega vojaka ne izve takoj. Domači ne morejo njegovi duši priti hitro na pomoč z molitvami in sv. mašami. V Mašni družbi pa je ta namen že naprej določen. Svete maše se darujejo pred vsem za vmirajoče. Članom Mašne družbe je torej že naprej zagotovljena velika duhovna pomoč
v snierti in v vicah. Zato spada med najboljša dobra; dela, svojega očeta ali brata ali moža ali sinu ali ženina pripeljati v Mašno družbo. S tem se jim stori usluga, za ketero bodo skozi celo večnost hvaležni.
Vojaki morajo premagovati tako velike in izredne težave,, da komaj na kaj druzega mislijo: V gromu topov, v prasketanju pušek, v zadušljivem dimu in slabem zraku, v boju zoper ne-vkrotljivega Sovražnika, v razdejanju od vseh strani — morajo-biti pripravljeni na smert. Za tak slučaj se naprej prevideti, si zagotoviti pomoč mnogih društvenikov, je gotovo prav dobro. Taka pomoč je toliko nujniša koliker strašnejša je vojska.
Velikih milosti potrebuje vojak tudi tedaj, keder je ranjen. V tujini, v bolnišnicah z neznanim jezikom se le težko kaj pomeni z drugimi. Oslabljen more le malo sam moliti. Po-terpeti pa mora v marisčem. Mnogo pogreša, kar si želi. K temu pride še misel na dom in skerb za domače. Treba mu velikih milosti! Zelo mora takemu koristiti, ako je član velike Mašne družbe. Presveta daritev nove zaveze je najboljše sredstvo vsaketero milost si izprositi. Prav modro torej ravna, kedbr si tak pripomoček naprej preskerbi.
Glavna dolžnost vsakega uda je, dati na leto za eno sv. mašo v namen družbe. Vpisnina za pristop znaša 50 vin., za posamezne pošiljatve po pošti 10 vin. več. Kedor pridobi deset udov in jih skupaj priglasi, prejme v dar majhino knjižico »M ala Lenčica od Svetega Bog a«. Za vojake, ki so na vojski morajo seveda domači preskerbeti vsakoletno sv. mašo. Tiskovine in sprejemnice se dobijo na naslov: Mašna družba v frančiškanskem samostanu v Mariboru.
Za vse, ki podpirajo Mašno družbo, jo razširjajo in priporočajo, se posebej vsak tje-den daruje ena sv. maša v čast brezmadežni Devici Mariji, patroni družbe.
Marljivim sotrudnikom na Slovenskem izrekamo najpri-serčnejšo zahvalo: Tisočkrat poverni Bog in Marija!
P. E. L.

Papeško pismo,
važno za voditelje in ude tretjega reda sv. Frančiška.
(Dalje.)
Vsebina pisma.
Po razločnem naslovu na tri generaljne ministre pervega reda sledi kratek vvod, dva dela in sklep. U vvodu je povedano, kaj je napotilo papeža, da je to pismo pisal in kaj hoče ž njim doseči. V pervem delu razprave je začertan kratek za-deržaj temeljnih načel o bistvu, upravi in namenu tretjega reda. Drugi del pa podaja nauke, kako naj se organizacija izpelje in vredi in kako je doseči v sedanjih razmerah in pretečih nevarnostih namen tretjega reda. H sklepu izraža sv. oče upanje, da se bo vresničilo, kar je vkazal v tem pismu v korist reda.
Da boste razlagi lažje sledili, smo dali pismo tukaj v posameznih oddelkih natisniti.
Vvod.
»Ljubljeni sinovi, pozdrav in apostoljski blagoslov! — Da tretji red frančiškanski, ki ga svetovnega imenujejo, razširjen Po vsem svetu, ne le po številu svojih udov, temuč tudi po svoji delavnosti cvete, dokazujejo za gotovo premnogi spisi o tem redu, kaker tudi mnoga romanja k slovečim svetiščem in pogosti shodi, mej katerimi se radi spominjamo tega, ki je bil nedavno v tem našem mestu. To so gotovo prav vesele reči, ki nam' dajejo priliko čestitati vam, ljubljeni sinovi, ki ste tovarišem tretjerednikom učitelji in voditelji. Vender vam ne borim skrivali strahu, v keterem smo že davno, zavoljo neketerih znamenj, da se ne bi kje, hoteč na videz kaj zaslužnišegai storiti za človeško družbo, nemodro hlepenje po novostih vtihotapilo v tretji red ter ga počasi odvernilo od njegove vstanove. kaker-šno je hotel imeti presveti Frančišek. Da vam torej v takoi važni reči naše svete na znanje damo, smo se namenili denes nekoliko obširniše vas nagovoriti.«
Razlaga: Kako prijazno in očetovsko je nagovoril papež tiste, ki jih pismo tiče! »Ljubljeni sinovi!« Po tem ljubeznivem nagovoru, jih pozdravlja, ko prijatel, ki jim vse dobro želi *n jim s tem pismom noče nalagati bremena ali neprijetnosti delati, ampak le koristiti jim in dobro storiti. Na to jim daje po
najvišji poglavar sv. Cerkve in namestnik Kristusov svoj blagoslov: »Ljubljeni sinovi, pozdrav in apostoljski blagoslov!«
Takoj na to prejde k stvari, o keteri namerja pisati in izraža svoje veselje nad razcvitanjem in obilnim številom udov tretjega reda v sedanjem času. Veseli ga veliko število tretjeredni-kov, še bolj se pa raduje nad njihovo delavnostjo, ki jo spri -čujejo mnoge knjige in časopisi, ki se izdajajo o tretjem redu po celem svetu v raznih jezikih. Tudi romanja in obilni shodi tre-tjerednikov so dokaz, da je ta red zelo razvit in delaven. K vsem tem lepim vspehom sv. oče čestita.
Iz tega moramo posneti, da odobrava spise o tretjem redu, tretjeredna romanja in skupne veče ali manjše shode. Tretji red torej ni za katakombe in puščave, ampak naj se tudi v javnosti razodeva. Seveda je treba, da se vse take reči nimajo za glavni namen tretjega reda in da se prirejajo v primernem času, duhu tretjega reda primerno.*)
To serčno veselje papeževo nad cvetočim stanjem tretjega rda pa moti skerb in strah, da bi vtegnil zajti na drugo pot, ka-ker mu jo je določil sv. oče Frančišek. Ta strah je papeža napotil, da je izdal to pismo. Pretečih nevarnosti in sumljivih znamenj ne imenuje naravnost, ker noče žaliti nikoger; vender je označil te nevarnosti za one, ki jih tiče, precej jasno: »da se ne bi kje, hoteč na videz kaj zaslužnišega storiti za človeško družbo, nemodro hlepenje po novostih vtihotapilo v tretji red ter ga počasi odvernilo od njegove vstanove, kakeršno je hotel imeti presveti Frančišek.« Če se bomo deržali nadaljnih navo-dov, ki jih daje papež v tem pismu, pa bodo nevarnosti odstranjene, pervotni značaj in duh tretjega reda ohranjen, namen tega pisma dosežen.
Vender je pa trsba omeniti že sedaj, da sv. oče ni na strani tistih, ki hočejo imeti »vse po starem« in v tretjem redu nič druzega, ko bratovščino molitve in zaklad odpustkov. Ne! Sv. Oče hoče imeti tretji red poln življenja in dela v mejah svetega vodila.	(Dalje prih.)
* V Insbruku na Tiroljsketn, v Monakovem na Bavarskem, v Keljnu ob Renu in drugod so se skupni shodi prav dobro obnesli. Ali ne bi kazalo — ko se vojska srečno konča — sklicati tudi pri nas skupen shod slovenskih tretje-rednikov V Ali morebiti skupno romanje V Voditelji naj določijo. Najberže bo pa tudi po vojski treba Se malo počakati.
Zmernost!
Sedanji tako resni časi nam kličejo živo v spomin neko čednost, ki so m negi preveč pozabili na njo, ki jo pa udom tretjega reda vodilo zelo priporoča in predpisuje; to je čednost zmernosti v jedi in pijači, v obleki in zabavah, zmernost vži-vanja. Svet se je poslednja leta v teli rečeh daleč zgubil. Meso tr. bel kruh in kava vsak dan, to je postalo nekaj navadnega tudi Pr »prostim ljudem. Namestil cerkve se irolnijo ali so se polnile do nedavno kerčme in gostilne, ne sanjo o posebnih praznikih, tudi obnavadnih nedeljah,če ne že dopoldne,pa gotovo popoldne 'u so polne ostale do polnoči in še delj. Brez sfalkov in sfalčič, smodek in prismodek mej zobmi zdaj že otroci ne morejo živeti. Po obleki ni več razločiti delavskih in kmetiških dečakov 'n deklin od gospodičev in gospodičen. Hlapec in dekla se nagovarjata z »gospod« in »gospica«. In povsod plesi in veselice in igre in zabave in kinematografi in gramofoni in kaj vem, kaj. še vse, brez konca in kraja! Menda blizu kaker pred vesoljnim Potopom! In potop je nastopil, kervav potop! Puške pokajo, stroji ropočejo, topovi germe, kri teče v potokih na vshodu in zahodu, na severu in jugu, splošna vojska milijonov zoper milijone! Rusi in Serbi in Cernogorci, Francozi in Angleži sč vsemi njih divjimi podverženci, černimi in erjavimi, celo rumeni Japonci, vse je zoper staro Avstrijo in novo Nemčijo. Sterli bi "as radi in požerli, kaker voleje ovce! Ali hvala Bogu! pol leta se zaganjajo nad nas in ni se jim posrečilo. Daši imajo veliko večino na svoji strani, naše orožje je dobro in junaki so, ki ga sučejo. Le eno je še, ki daje upanje našim sovražnikom, da nas "a vse zadnje venderle vžugajo in uženejo, lakota! Izstradati Pas hočejo. V resnici, naša zemlja ne rodi toliko, da bi nas pri tej množini prebivavcev in sedanji naši razvajenosti mogla vse Prerediti. Vsako leto se je moralo vvažati obilo živeža, zlasti Pšenice, največ iz Amerike in Rusije. Zdaj so nam Angleži in Rusi to vse zaperli, od nikoder ne more nič v Avstrijo ali na Nemško. Naša in nemška vlada vse to dobro ve in skuša šc o Pravem času s posebnimi razglasi in določbami storiti, kar ie treba, da se lakote vbranimo. Prepovedalo se je peči čisto pšeničen ali tudi le čisto eržen kruh, le iz Černe ali s černo mešane 'Peke ima biti. V Berlinu so celo že natanko določili, koliko kruha sme človek na dan povžiti, in preskerbljeno je, da ga več
tudi za denar ne more dobiti. Tako je zapovedana velika varčnost tudi pri vsem drugem. Le tako je upati, da se bo izhajalo s tem, kar je v naših deželah, dokler nam Bog da novo žetev in dobro letino*.
Naj se torej nihče ne zanaša na svoj denar. Kjer ni nič na prodaj, kjer so sploh nič ni, tam se nič ne dobi, tudi za zlat denar ne. Naj se tudi nihče ne tolaži, češ, mi imamo že še zadosti, ne bomo stradali; deržavna oblast, ki ima dolžnost skerbeti za vse, ima tudi pravico vzeti, kjer je kaj, da po potrebi pravično razdeli. Deržavna oblast ima zlasti sveto dolžnost skerbet' za tiste tisoče in tisoče, ki jim je vojska vzela vse, kar so imeli, ne le hrano in obleko in denar, tudi živino in orodje, polje in dom. To so vbogi Poljaki in Rusini v Galiciji in Bukovini. Pribežalo jih je mnogo tudi v naše kraje, seveda ženske in otroci in starčki; možje in mladeniči so v vojski, koliker jih je še živih in zdravih. Po pravici upajo ti vbogi begunci, da bomo Slovenci, ki smo jim bratje po rodu in jeziku, radi delili ž njimi, kar imamo'. Po svoji moči bodo gotovo pomagali delati na polju, ko bo na spomlad, in dokler ne bo mir sklenjen, delavcev zelo manjkalo. hi kediaj bo mir sklenjen, to zdaj le sam Bog ve.
Vsi imamo torej sveto dolžnost z največoi zmernostjo vži-vati potrebno hrano in pobožno Boga prositi vsakdanjega kruha, pa skerbeti tudi vsak posvoji moči, da se bo kmalu kaj pridelalo. Priporoča se saditi zlasti zgodnji krompir, grah in drugo sočivje. Priporoča se sejati tudi spet lan in konoplje! ker bi vtegnilo nastopiti pomanjkanje tudi glede obleke in drugih vsakdanjih potreb. Preveč smo se navadili kupovati vse take reči, ki so se nekedaj doma pridelovale in tako smo prišli v zmirom večo odvisnost od tujih deržav.
Naj nas uči vojska, da bomo zanaprcj z malim zadovoljni in si bomo znali pomagati s tem, kar nam domača zemlja rodi. Tako bo imela ta huda nesreča vender svoje dobre nasledke, naučila nas bo zmernosti, ščedljivosti ali varčnosti in to bo dobro in zdravo za naše telesno življenje, pa tudi za naše dušno zveličanje. Tretji red pa ima v tem vsem drugim dajati najboljši zgled.

Nova Štifta, pred cerkvijo, po zimi.
V
Nova Štifta na Dolenjskem
P. K. L.
1.	Pot k Novi Štifti.
če se po dolenjski železnici popelješ iz Ljubljane proti Grosupljemu, yidiš tukaj dva tira, levi derži proti Novemu mestu in dalje do deželne meje čez Belokrajino do Karlotvca, desni Pa proti Kočevju. Ako hočeva na božjo pot k Novi Štifti, derživa se druzega tira.
Vožnja od Gnosupljega dalje nima nič posebnega, ker se Pelješ večinoma po samotnih krajih skozi gozde in germičevje,
dokler ne zagledaš na levi strani pred seboj dobrepoljske doline, v ketere sredini se razprostira vas se svojo sicer veliko in prostorno pa na zunanje nič kaj posebno nadžupanijsko cerkvijo. Komaj se ti je oko nekoliko odpočilo pri pogledu na prijetno ravan, že ti zopet zapre razgled goščava!, ki te spremlja tja do-Ortneka, kjer te čaka pri Kozlerjevi graščini, gdo bi mislil? Pekel. Pa nikar se ne boj, ter to ni tisti pekel, ki po besedah sve-
Nova Štifta, lipa pred cerkvijo, po zimi.
'tega pisma iz njega ni odrešenja; ta kraj le ti ljudje, kaj vetu zakaj, tako imenujejo, kakor blizu dva druga kraja enega Nebesa, druzega Vice. Mimo vseh treh se moraš peljati skozi ozko "dolino, ki se pa vedno bolj širi, in kmalu se ti odpre prijazna ribniška ravan Že od daleč te pozdravlja veličastna dekanijska cerkev sv. Stefana, katere dva visoka zvonika ti kaj odločno kažeta proti nebu
Že preden izstopiva na ribniškem kolodvoru lehko vidiš Pod 1253 metrov visoko Velikogoro na samotnem griču prijazno cerkvico, Novo Štifto.
Lehko bi si bila okrajšala vožnjo po železnici in tudi vsaj nekoliko pešpot, ke bi bila v Ortneku izstopila in skozi Žlebič in ■Sušje šla uro hoda k Novi Štifti. Iz Ribnice peljete tja dve poti, ena čez Jurjevico in Kot, druga nekoliko daljša pa skozi Gore-njovas, Breg, Žlebič in Sušje proti Ravnemudolu v znožju Nove Štifte, ki si jo skoraj ves čas imel pred očmi.
Po ne posebno stermem griču mej smerekami in hojami 'Prideva naposled na nekdanji Brinjev Verh, kakor so poprej toi višavo imenovali, ker je bila gosto z brinjem obraščena. »Hvala Bogu«, porečeš, ko gledaš pred seboj na pol skrito zidovje in se d zdi, da si pri Novi Štifti; pa to je le kapelica sv. Jožefa. In vender se ne motiš, ker le nekaj malo korakov pa stojiš pri lepi cerkvi s precej visokim zvonikom in okroglo kupolo. Na obrazu ti berem, da se ti je že zunanja podoba tega Marijinega svetišča prikupila in ko vidiš okolu cerkve prostoren z divjo terto obraščen, pokrit hodnik sc ti zdi morda kakor bi bila cerkev ovenčana za kako posebno slovesnost, kakor se je dozdevalo neki pobožni ženici, ki je rekla: »Morate pač imeti mnogo truda, da vsako soboto te vence spletate in ž njimi ovenčavate hišo božjo«. Pa ne še dosti zelenja! Na precej širokem prostoru mej cerkvijo in duhovniško hišo vidiš štiri velikanske košate lipe, ki svoje veje na daleč okrog razprostirajo in ves prostor pokrivajo z gosto senco. Tudi ti bi se v .poletni vročini rad nekoliko PohladiI v tej senci, pa serce tc sili, stopiti najprej v cerkev, Pozdravit našo nebeško mater, ki si je na tem divnern griču izvolila svoje prebivališče.
2.	Postanek božje peti.
Starodavno ustno izročilo, ki se je ohranilo živo do današnjega dne mej tukajšnimi prebivalci, pripoveduje o nekem Ma-
tiju Furlanu, posestniku v bližnji vasi Sušje, da je vsled svojega pobožnega kerščanskega življenja zadobil od Marije milost, da se mu je na tem homcu prikazala in mu naročila, naj si na vse svoje moči prizadeva, da se na Brinjevem verliu sezida cerkev, v kateri hoče odpreti studenec svojih milosti in jih bogato deliti vsim, ki se bodo s pobožno molitvijo in otroškim zaupanjem k nji zatekali. Pobožni Matija, vesel tolike časti, si je se vso vnemo prizadeval, da bi okoličane pridobil za zidanje Marijine cerkve, pa sreča mu od početka ni bila mila, zadel je na mnoge ovire, še smejali so se mu in za norca ga imeli zato.On pa ni nehal terditi, da dela po naročilu matere božje Marije.
Tedanji posestnik ribniške graščine, ki je gospodoval nad vso okolico na daleč okrog, grof Kisel (Kliisel) tudi ni dal dovoljenja za zidanje na svojem posestvu in njegov- oskevbnik, neki Riglar, je mislil ravnati po volji svojega gospoda, in je dal Furlana zapreti, da neumni kmet v ječi zopet k pameti pride. Zdaj je pa Marija segla vmes. Mogočnemu oskerbniku je vzela vid, da je popolnoma oslepel. To oslepljenje so ljudje imeli za kazen božjo, odperle so se jim oči in spoznali so, da je zidanje Marijine cerkve njena in božja volja. Tudi graščak ni samo dovolil, da st na njegovi zemlji sezida svetišče prečiste device Marije v nebo vzete, marveč je tudi sam pripomogel, da je bii I. 1641 v pričujočnosti ribniškega župnika 'in arhidijakoua Dolenjske, Frančiška Maksimilijana Valanda, vložen temeljni kamen. Zidanje se je nato pridno nadaljevalo, ker je pobožno ljudstvo z obilnimi denarnimi prispevki pomagalo; tudi ni zaostal pri tem baron Tjilek (Triglegg), ki je bil tedaj kupil ribniško graščino se vsemi zemljišči. Po njegovi stnerti 1. 1647 (po drugem viru I. 1667) je pa njegov brat .lanez Friderik plern. Trilek bil poseben dobrotnik pri zidanju, ker je na svoje stroške dal zgraditi mogočno kupolo.
Pobožni duh tistega časa je mnogo pripomogel da se je cerkev, če tudi še le v trideset letih, dozidala in da so pri tepi pripomogli pobožni častivci matere Božje ne samo z denarnimi darovi, temuč tudi z ročnim delom, dovažili so se svojo živino kamen, pesek, apno in druge zidarske potrebščine. Pri tem se je prigodilo, da je neka ženica tudi prišla s parom kravic, da bi vozila kamenje. Ko gre do kamnoloma, vpraša sreče-vavce, če je še kaj kamenja za njo? Odgovorili soi ji nekako porogljivo, da ga bo že še našla in ga lahko naložila na svoja
k°la. Ko pride ženica na mesto, pa zagleda veliko kamenito ploščo, ki je ni bila kos naložiti, ker je bila dosti pretežka.
vidi, da so se vozniki, ki jih je srečavala in po kamenju spraševala, norčevali. Ali ženica se za to nič ne zmeni, marveč |)Qlna zaupanja zakliče: »Marija, pomagaj!« In glej čudo! Brez Vsacega truda naloži težko ploščo in jo brez težave pripelje na Sv°je mesto. Ta plošča je bila do novejšega časa vzidana v Cerkveni tlak pred obhajilnikom, pa ker je bila oškodovana, s° io odstranili, 'budi tako je torej Marija pokazala, da se je P° njeni volji zidala cerkev.
L. 1671 je bilo delo doveršeno in tedanji ribniški župnik •kinez Ludvik Šenleben (Schbnleben) jo je kot podružnico spredi v svojo oskerbo in ostala je pod Ribnico do 1. 1753, ko je S°deržica postala samostojna župnija. Od tedaj pripada v Orožje soderške fare kot ekspozitura.
L. 1743 je cerkev posvetil tedanji teržaški škof Leopold Srof Petaci. Obletnica posvečevanja se obhaja vsako leto na 1)ervo nedeljo po sv. Martinu.
To je kratka zgodovina romarske cerkve pri Novi Štifti.
3.	Cerkev.
Odkar je bila cerkev zidana in posvečena, se je zlasti glede "iene notranjosti mnogo spremenilo; ostalo je menda samo še Zidovje, kakor je bilo pervotno postavljeno. Zidana je na osem v°glov v romanskem slogu z lično kupolo in nadstavkom, ki ga barski strokovnjaki imenujejo »laterna«. Prijetno zračna do-tiva zadostno svitlobo skazi visoko nastavljena okna. Stene v obče niso slikane, pač pa z različnimi, ne kričečimi barvami Prebarvane, da delajo na oko prijeten vtisek.
Oltarje ima cerkev sedaj samo tri; od početka jih je bilo. Pet in pozneje še celo sedem, kar skoraj gotovo ni moglo biti s°irierno in sta se torej dva mala oltarčka odstranila, da jih je kilo zopet le pet. Ko so pa I. 1905 omislili dve novi spovednici, k' jima je bil primeren prostor le tam, kjer sta stala pervotno ^terti in peti oltar, so tudi ta dva zavergli in ostali so trije semnji, ki popolnoma zadostujejo. Glavni oltar, ki je izvun ku-bole v primeroma dosti prostornem prezbiteriju, je delan v baročnem slogu z bogato izrezljanimi stebriči ob straneh glavne oltairne podobe Matere Božje vnebo vzete. Ta podoba na plat-n° slikana, štiri metre visoka in dva metra široka, je umotvor
znanega domačega slikarja Menzingerja. Za njo je pa v votli111
(s l Uti
kip Matere Božje, ki spremljana od nebeških angeljev zapuš°3 nje
svet. Apostoli, zbrani okolu nje, gledajo žalostno za odhajajo* čo. Ta prizor lepo razsvetljuje zlat žar, ki prihaja skozi rumen0 okno. Ta tako imenovani »tron« navadno ni odpert, marveč tl3 zakriva poprej imenovana oljnatobarevna slika; odpre se ^ nedeljah in praznikih in keder kedo to želi..Tlak pred glavnin1 ia oltarjem je s samotnimi ploščami obložen, na sprednjem rob» je lepa obhajilna miza iz kararskega mramorja, ki jo je m°l' stersko izdelal g. Jakob Vetorae v Ljubljani.
Dva druga oltarja sta pod kupolo, levi je posvečen sveti Ani, desni pa škapulirski Materi Božji; pervi ima lepo sliko 110 platno, drugi pa lesen kip, oba sta bila pred nekaj leti prenov* ijena. Karmeljski oltar je posebnega pomena radi tukajšne škn-pulirske bratovščine, ki je menda ena najstariših v ljubljanski škofiji, ker je bila vpeljana tukaj že 1. 1715 in ponovljena 1. z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijatai. Do 1. 1911 ie štela 29.423 udov, zdaj jih je že nad 30.600. V prejšnjih časih ie bila vsako drugo nedeljo v mescu slovesna procesija, pri katef' so v sprevodu nosili poseben kip škapulirske Matere Boži0’ Škoda, da se je ta kip zgubil in se več procesija ne obhaja.
Na prostoru, kjer sta bila poprej še dva oltarja, kakor sen1 zgoraj omenil, ste zdaj dve spovednici, keteri je lepo izdelki pokojni mojster Janez Vurnik v Radoljici 1. 1905 za 1687 kron-Nad spovednicama ste dve sliki, na presno ali mokro slikanimi eni je zgubljeni sin, ki se vrača k svojemu očetu, na druč1 pa spokornica Marija Magdalena, ko ji božji Zveličar odpušča mnogo grehov, ker je mnogo ljubila, ko se je spokorila.
(Dalje pride).
Iz mariborske skupščine tretjega reda sv. Frančiška.
(Konec.)
Izostala je v i z i t a c i j a' v letu 1914 v sledečih žuP' •nijah: 1. Cirkovce. 2. Fram. 3. Sv. Venčeselj. 4. Makole. ^ < Majšberg. 6. Lembah. 7. Zg. Sv. Kungota. 8. Sv. Jakob o Slovenskih goricah. 9. Terbonje.
Doi dne 31. decembra 1914 ie bilo v Mariboru vpisanih ^Podružnicami vred): 17.490 udov tretjega reda. Od teh je že ^erlo 3028, naj berž še kakili 200 več, pa niso bili naznačeni. 646 je takih, ki so ali sami izstopili, ali pa so bili i z-rUučeni, največ zato, ker niso prišli delat obljub, čeravno Se ie na to pri mesečnih shodih opominjalo.
Odsek sv. Elizabete. Pri zborovanju predstojništva tretjega reda dne 27. XI. 1914 se je v tej zadevi sledeče poroko: Že dve leti deluje odsek sv. Elizabete v okrilju tretjega leda. Mnogo se je storilo in žertvovalo vsled marljivosti in go-rečnosti bratov in sester, ki so z veliko vnemo vporabili vsako Driliko, da kaj dobijo ali sami žertvujejo za revne, potrebne °troke.
Ako kedaj, je pač letos beda prikipela do verhunca. Ker-Pavi boj je zahteval breštevilno žertev. Očetje so zapustili družno, tuji begunci so prišli iz daljine ter iščejo zavetja pri nas. Kolikoi vbozih otrok brez oblačila in obuvala je steni izročeno naši skerbi in ljubezni! Zato smemo tudi reči: Ako' kedaj, so Pač sedaj odperta nebesa. Zdaj je čas, da sami sebi kaj odremo iz ljubezni do bližnjega, da si prikrajšamo lastne potrebščine in delimo svoje imetje z vbozimi, ki jih je previdnost božja ^lala k nam.
Ali nam bo to pretežko? Nikaker nc! Neka tretjerednica je "edavno slišala o zapuščenosti in bedi teh vbozih. Njeno oko Se ie razsolzilo; a to ni bilo dovolj. Le dejanje nam kaže pleine-n»to dušo. Seže v denarnico in izroči odseku sv. Elizabete de-Set kron rekoč: »Te-le vzemite. Hotela sem si kupiti novo oble-P0. a greh bi se mi zdelo, da hodim nova, drugi pa terpe mraz 'n nimajo najpotrebnišega«. — To je plemenito in blago v resici. Kedor pozna žensko navado, ve ceniti tako žertev.
Res, odtergati si kaj in darovati vbožčem, to je ddbroi delo,. Zaslužno pri Bogu, dopadljivo božjemu Zveličarju, ki je žertvo-Val vse, celo samega sebe za nas potrebne, nevredne siromake. '* In kedo je bolj poklican hoditi za njim, stopati v njegove stopinje, kaker mi otroci sv. Frančiška? Sv. Frančišek, naš zgled 'n vzor, je pervi dvignil prapor uboštva sredi razkošnosti teda-
niega sveta. Tudi danes na novo vzdiguje sv. Frančišek zasta-v° uboštva in premagovanja tudi sredi razkošnosti sveta, ki jo ie Bog preplavil z morjem solz in kervi sedanje vojske. In sv. ^rančišek nas prosi: »Sin moj, hčerka moja, stori kaj več. Sto-

ri in daruj, če tudi ni lehko, izvidi tudi malo uboštva kot svoi0
tovaršico sredi bridkosti sedanjih dni. To bo tvoja tolažba N sladkost, ki ti ne bode odvzeta in še poplačana v svetih i'e' besih.«
V tem sebičnem, groznem času, ko hudi duh obhaja žetev ^ sovraštva in groznega nasprotstva mej celimi narodi, hoče# zadostovati mi s podvojeno ljubeznijo, podvojeno radodarno st jo. Odsek sv. Elizabete nas prosi sedaj ob obletnici svoie ustanovitve: Pomagajte vbožcem, ki so pritekli pod okrilje tre-tjega reda. Pripomagajte s prošnjo, priporočilom ali lastnin' ^ darom vsak po svojih močeh.
Razven prispevkov v blagu in oblekah je bilo leta odseku naklonjenih 80 K 60 v. Stroški so znašali 69 K 24 v. ie torej ostalo 11 K 36 v. Razdelilo se je 147 oblačil. — Kedor želi kaj prispevati, šivati ali darovati, naj se oglasi pri predstojnik odseka, gospej Julijani Štern, posestnici, Nagystrasse 12. Ma' ribor.
Trefjeredniška skupščina na Viču.;
Na shodu patrov voditeljev tretjega reda lanskega let" ( v Ljubljani so se določile nove meje posameznim samostanski**1 ■ skupščinam. Pri tej delitvi je tudi viška tretjeredniška skup" ščina dobila veči delokrog. Do tedaj je bila bolj sama, brez P°' družnic, zdaj pa ima viški voditelj tretjega reda nadzorovat* in obiskovati sosednje župnije in sicer: Dobrovo, Horjulj, Pw' hov Gradec, Brezovico, Podlipo. Tudi Verh ali Sv. Trije Krali' | so mu izročeni, 'ram sicer še ni kanonično ustanovljene podruž' j niče, pa je upanje, da se bo to tudi tam zgodilo, ker imajo nad j vse gorečega in pobožnega dušnega pastirja.
Pervo vizitacijo ali obiskovanje po novi razdelitvi je tukajšnji voditelj tretjega reda izveršil v Podlipi dne 14. nov. lanskega leta. Podlipa je sicer majhina župnija. Šteje nekaj čez | 500 duš. Vendar ima nad 70 tretjerednikov. In kar je še posebno ! tolažilno, je to, da so vsi dobri, vestni duhovni otroci sv. Fran': čiška. To sem posnel iz besed ondotnega gospoda župnika, ki I se je prav laskavo izrazil o svojili tretjerednikih. Rekel je: »Vet i pobožnosti in bratovščin imam v župniji, a najrajši imam tretji : red; ta najbolj »derži« in je opora mojega duhovnega deloVU' j
Možnosti in bratovščin itnam v župniji, a najrajši imam tretji ta najbolj »derži« in je opora mojega duhovnega delova-nia-« Kanonično je to tretjeredniško skupščino ustanovil P. ^lezij Vodošek leta 1903. Vizitacija se je veršila v sledečem 'edu; Zvečer so vsi tretjeredniki opravili sv. spoved. Zjutraj °b 6. uri je bil govor o koristi tretjega reda in dolžnostih tretjo-Jednikov. Po sv. maši je bilo skupno 'sv. obhajilo, po keterem. voditelj zbranim tretjerednikom podelil, papežev blagoslov, ie bilo v cerkvi vse opravljeno, so se tretjeredniki zbrali v žuPnišču k zborovanju. Po zborovanju se je soglasno izvolil °tlbor, ki bo gotovo skerbel, da bo podružnica ne samo zvesta 0stala sv. Frančišku, ampak si tudi prizadevala, da tretjeredni privabi še več župljanov pod njegovo zastavo. Zlasti so on-^°tni tretjeredniki lehko veseli, ker imajo v odboru gospodično Učiteljico, ki jim bo v tem oziru tudi nadalje dajala najlepši
zgled.
Podružnica tretjega reda na Dobrovi se lehkoi imenuje lepo i 1,1 močno urejena terdnjava sv. Frančiška. Saj je pa tudi imela zdaj prav gorečega voditelja g. župnika Jož. Plantariča. O ^°žiču je pa ta verli gospod zapustil svojo tretjeredniško čre-t!'co in odšel na svoje novo duhovno pastirovanje kot dekan v *rebnje. No, pa sc dobili župljani in'zlasti tretjeredniki dobrovski enako gorečega gospoda župnika P. Hauptmana. Ta gospod znan kot vnet voditelj tretjega reda že iz Starega Terga. Dobrovi je bila tretjeredniška vizitacija vsako leto na Belo tledeljo. Gotovo se bo tudi novi g. župnik deržal tega dne.
Polhovograjski gospod je povabil voditelja na vizitacijo 2a Postni čas, kar se bo tudi zgodilo.
V župniji na Brezovici do zdaj še nimajo kanonično ustavljene podružnice. Eni so se vdeleževali shodov na Viču, eni 1)a v Ljubljani. Vender že dolgo prosijo za samostojno pedruž-n'co. Zdaj, po novi razdelitvi skupščin je njih prošnja postala še kasnejša. Najberž jih je pa na to nagnila še neka sveta »ne-v°šljivost«, češ, ako imajo naši sosedje lastne podružnice, za,-kaj bi ne bili tudi mi tako srečni. In res, kedor prosi, se vsliši. j udi Brezoviški tretjeredniki bodo vslišani. Dne 17. jan. t. 1. [e bil viški voditelj na Brezovici. Popoldne je v cerkvi vsem župljanom govoril o sreči tretjerednika. Po govoru so se zbrali tretjeredniki v katoliškem domu, kjer smo se posvetovali o-kanonični ustanovitvi tretjeredniške podružnice. Gospod žup-
I;
nik, ki je sam goreč tretjerednik, je rad vstregel prošnji svoji'1 župljanov, dasi je že preobložen z mnogimi pobožnostmi in dn1' & gimi farnimi in društvenimi skerbmi. Pripomnil pa je prav: »Ako želite lastne podružnice, dobro, vam rad vstrežem. M skerbite, da ne boste tretjeredniki le na papirju, ampak, da bo-ste res fcoi, kar sv. Frančišek od vas zahteva in pričakuje. Skerbite, da boste z iepim, pobožnim življenjem izverševal12; misijonsko delo v župniji.«
Doma, na Viču se je v preteklem adventu tudi nekaj do-k brega storilo za tretji red. Imeli smo) tridnevne duhovne vaj2'd kot pripravo na praznik Brezmadežnega Spočetja Device Ma' rije, glavne patrone tretjega reda. Vspored duhovnih vaj je bi' tako razverščen, da so se pobožnosti toliko vsi tretjeredniki vde' k ležili, kar so tudi storili. Govorov je bilo sedem. Na praznik k tretjeredniki pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Popoldne 'i:1 J praznik Matere Božje je pa za sklep tridnevnice govoril P k splošni vizitator tretjega reda, ki je v svojem govoru treti2 rednike spodbujal k zvestobi do sv. vodila, druge, netretjeredn1' D ke, pa je s prepričevalnim dokazovanjem vabil, naj tudi oni P°'1 skusijo približati se duhovni družini sv. Frančiška. Njegove va* bilne besede so zlasti veljale možem, ki so sicer dobri, a prav2' ga poguma nimajo, da bi se otresli mlačnosti in nevtemeljenil' predsodkov v skerbi za zveličanje. Duhovne vaje so obrodile z3' žeijeni sad. Pravi tretjeredni duh je zopet prišel mej tukajšni0j tretjerednike. Marsikaj se je postergalo, popravilo, in obnovil01 glede spolnjevanja sv. vodila. Tudi se je po duhovnih vajah zgl3'; silo lepo število župljanov obojega spola, ki bodo ob priliki spi"2', jeti v tretji red. Po sklepnem govoru je bito v zakristiji zborO' | vanje, kjer smo se še marsikaj pogovorili o tretjeredniški Z&'| devah. Na to je bila volitev odbora. Volitev je bila gladka, k2f so bili vsi za stari odbor, ki je do zdaj hvalevredno izverševa' svojo nalogo. Le za Berdo in Kozarje smo izvolili še eno odbof' nico. K sklepu bodi pripomnjeno, da se zavedamo, da je »Cv2' tje« naše glasilo in da ga radi prebiramo. To poterjuje tudi t0, da kljub vojski glede števila naročnikov nismo opešali, amp3^ še za nekaj parov poskočili in napredovali.	P. A. ^ !

It,
Stopinje poterpežljivosti.
^ie je doma prava poterpežljivost? Med člani tretjega reda?
1 daj! Meni je nekedaj neka tretjerednica povedala zdrav na-0 stopinjah potrpežljivosti, ki je morda vreden, da ga še rilSi poznajo. Rekla mi je:
Perva stopinja je, če te pri tvojem delu jezi, da ne moreš Urno delati, Ti pa si prizadevaš tiho in mirno delati naprej,. " ?'avo|j0 Boga.
Druga stopinja je, če te tvoji starišl ali predpostavljeni re£ajo in zmerjajo, in ti se zavedaš, da tega nezaslužiš, ven-t*ar vse molče prenašaš iz ljubezni do ljubega Jezusa.
Tretja stopinja poterpežljivosti pa je najtežja. Ta je, če ,e tvoj lastni duhovni oče krivo sodijo. Ce ti ne vračajo tvo-zaupanja, ampak bolj verujejo, kar jim hudobni jeziki o tebi ^eio, 'Tebi pa ne verujejo, ako se opravičuješ. Če to rada za fzusa prenašaš, potem si prišla na najtežjo stopinjo poiterpež-bvosti. Saj za pobožno dušo, ki nima drugod najti sveta in to-‘lzbe, ko pri svojem duhovnem očetu, so take ure pravi Veliki Petek. Če to molče in mirno prenašaš, tako veš, da Te res Je-Zlls ljubi radi tvoje poterpežljivosti.
Tretjerednica Frančiška-
Jožefa Škrinjarja kerščanski nauk o upanju.
(Dalje.)
Mikar torej nikoli ne obupaj. Obupa le tisti, ki se svojemu l'reKrešnemu življenju odpovedati noče, in keteremu spokoriti ni mar. in če praviš, da za te ni obene pokore, se besedam Sv-Duha zoperstavljaš, keteri skoz usta kralja Davida pravi: '^ogit dopadajoč dar je žalosti poln duh; potertega in poniž-"e£a serca ti, o Bog, nikoli ne boš zavergel.
XII.
Ti praviš: »Ravno tega meni manjka. Moje serce je zmiroH1! kaker kamen terdo in jaz ga po obeni ceni k pokori omečiti ne morem.« Nič ne miaraj! Le zmirom terdno v Boga zaupaj, k stanovitno ga prosi, in bn ti bo gotovo dal drugo serce. Nikar se obenih težav pobožnosti in pokore ne straši. Spomni se, kai je Jezus svojini učencem odgovoril, ko so mu rekli: »Če je Pa tako, kaker ti govoriš in učiš, kedo bo pa zveličan?« »To je nemogoče ljudem,« je rekel, »Bogu pa je vse mogoče.«
XIII.
Da, kaker je od ene strani dolžnost v Boga zmirom terdn° zaupati, in nad njegovo milostjo nikoli obupati ne sment°; se je vender pa zopet bati, da bi se človek od druge stran' ne pregrešil, da bi namreč prederzno na božjo milost greha ne delal in pokore ne odlašal. Gdor se v svojih grehih s tem tolažb in zavoljo tega pokoro odlaša, ker pravi, da je Bog milostiv, da mu bo že odpustil grehe, ta hoče Boga svojih grehov deležnega delati in mu prave vere manjka, ker ne ve ali noče vedeti, da je Bog svet in da grešniku brez spreobernjenja, to je, doki e’ j grešnik grešnik ostane, nigdar ne more odpustiti grehov. Zato, nam že v starem zakonu sv. Duh priporoča: Nigdar ne bodi za-j volj odpuščenja grehov brez skerbi in nikar greha na greh °e nakladaj. Nigdar ne reci: »Veliko je Gospodovo usmiljenje, 0,1 mi bo že rnilostivo velikost mojih grehov odpustil,« ker pride njegova kazen ravno tako berž kaker njegovo vsmiljenje.
XIV.
Ravno tako se pravi prederzno, nespametno in pregreši’0 v Boga zaupati, če človek tudi kar časno življenje zadeva vse v nemar pusti, če za časne potrebe nikoli nič ne skerbi, če se v lenobo poda in si misli, da ga bo že Bog na čuden način prež'- I vel. Bog je človeku dal pamet in telesne moči in je ljudi v sta-; nove razdelil, da bi si z njegovo pomočjo tudi sami pomagal' in ko nam sv. pismo priporoča, da naj tolikanj ne skerbimo, kal bomo jedli in pili in s čem se bomo oblačili, nam teh skerbi vet1' der ne prepoveduje, ampak veli le, da naj sosebno za nebeško 1 kraljestvo skerbimo in da bo Bog potem še naša časna dela blagoslovil, ker mu je dobro znano, kaj potrebujemo.
(>!
XV.
Ravno tako je pregrešno naše zaupanje, če nočemo v bolezni nobenih zdravil rabiti, in če si mislimo, da nas bo že tako Bog ozdravil, če je njegova sv. volja. To je že prav, da le od Boga zdravja upamo in da se v njegovo voljo podamo, toda moramo se tega poslužiti, kar je Bog v naše zdravje vstvaril, ker sicer bi se njegovi volji zoperstavili. »Spoštuj zdravnika, Pravi sv. pismo, zavolj potrebe, ker Najvišji ga je vstvaril.« Bog je pa tudi zdravila vstvaril, in pameten človek se jih ne brani. Cidor hoče, da bi Bog ž njim čuddže delal in si noče od svoje strani nič prizadevati, je len in prevzeten človek.... Kristjani! le sam Bog in le take reči naj bodo naše zaupanje, ke-tere nam je Bog za to vstvaril, da bi nam pomagale. Na njega se vselej zanesimo s terdnim zaupanjem. Vselej pri njemu pomoči iščimo, ne samo kar dušo, ampak tudi kar telo zadeva.
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo rajni udje III. reda skupščine gor iške: Ana (Uršula) Rudolf iz Gorice (s Placute), Terezija (Elizabeta) Šuligoj t 14. februarija 1915 v Avčah; svetotrojiške: Andrej Benkovič od Bogojine na Ogerskem, Jakob Ozmec od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji, Ana Buh, Katarina Matjašev iz Turnišča na Ogerskem, Marija Gabi ovec cd Sv. Ruperta v Slov. gor., Ana Hozjan iz Crensov-cev na Ogerskem, Barbara Jerebič, Agata Balažič iz Belatin cev na Ogerskem, Ana Nedeljko, Ivana Golob od Sv. Trojice v 'Slov. gor., Terezija Jelen, Terezija Topolnik od Sv. Križa pri Ljutomeru, Jožefa Allegro iz Cmureka; s v e t o g o r s k e: Terezija Marija Kuk iz Tolmina; b r e z j a n s k e: Marija Rozman iz Ljubnega, Marija Globočnik iz l eričice, Jožef Mahorič iz Begunj (padel na severnem bojišču); č e r n i š k e: br. Ludovik Franc Remec iz Vitovelj, s. Amalija Marija Bovcon iz Oseka; novomeške: Terezija Smuk iz Novega mesta (zgledno pobožna tretjerednica, ki je približno štiri leta z občudovanja Vredno poterpežljivostjo prenašala težko bolezen), Ivana Peče iz Novega mesta, Gašper Gorenjec, Janez Grebence, Marija Ja-Lelj iz Mirne peči, Janez Šiška iz Valtevasi; Marija Smolič iz
Doberniča, Katarina Oš iz Soteske; komendske: Marijana (Magdalena) Zupanec iz Komende (t 31. 1. 1915.)
Dalje se priporočajo v molitev: M. H., da bi Bog premagat hudega sovražnika; F. B. iz S. svojo ranjko mater; neka obolela kuharica; razne ženske priporočajo svoje može, svoje sinove, svoje brate, da bi se zdravi in srečno vernili z vojske in da bi Bog dal kmalu ljubi mir; dve-družini za mir, srečo in blagoslov božji; neka osebama poterpežljivost in zdravje; J. S. za primerno službo in stanovitnost v njej; tako tudi še več drugih; M. V. priporoča v molitev padle vojake; M. H. vse svoje sorodnike; neko obolelo osebo; J. L. nekega terdoserčnega človeka; T. V. za dar ponižnosti in božjo pomoč v neki važni zadevi; M. K. v dober namen in za vse, kar potrebuje za dušo in telo; neki bolniki za ljubo zdravje; nejta tretjerednica, da bi se lažje varovala greha, posebno smertnega, da bi v gorečnosti rastla in sv. zakramente pogosto in vredno prejemala, priporoča tudi 4 brate vojake, ki so v vojski, in bolno sestro in njenega moža,, ki je tudi v vojski, da bi jih Marija obvarovala pred vsem hudim na duši in telesu, in da bi se srečno spet videli, če ne tukaj na zemlji, pa gori v svetih nebesih, priporoča tudi hudo bolnega očeta in vbogo mater za polajšanje v terpljenju; A. M. priporoča v molitev razne družinske potrebe, mir v družini in domovini, Marijino družbo, stanovitnost v dobrem; neka tretjerednica iz Pazina.
Zahvalo za vslišano molitev
naznanjajo: neka Marijina hči za pomoč v raznih potrebah, neka dekle (A. S.) za odvernjenje velike nesreče pri živini; K. R. za ozdravljenje hudo obolelega brata; neka tretjerednica iz Pazina za pomoč v veliki stiski; P. Pavel presv. Sercu Jezusovemu in Materi božji brez madeža spočeti, keterih.češče-njc priporoča vsem bravccm »Cvetja«.
Darovi.
Za kitajski misijon: Marija Seljak z Dunaja: 1 K; Katarina Špacapan iz Mirnega: 2 K; tretjeredniki črensovske
'skupščine na Ogerskem po gosp. Jožefu Kleklu: 60 K; (10 K za atrikanski misijon odposlali »Odmevu iz Afrike« v Ljubljano.)
Za cerkev sv. Frančišk a v Šiški: g. Jožef Klek! iz Čerensoveev: 2 K; Kat. Zenkovič tudi od tam: 1 K.
Z a p o p r a v o velikega alkarja p r i n a s iv a K o-stan je vici: Terezija Fidler: 5 K; vIč. g. Vincencij Toma-nin vikar v p.: 3 K; Andrej Bombač (Krjišče): 10 K; vIč. g. Valentin Majar, kurat: 20 K; J. K. od Sv. Lucije H) K; neka služabnica: *2 K; neimenovani: 40 v.
Iz novomeške skupščine III. reda.
Vizitacije podružnic v pervi polovici leta 1915.
Meseca prosinca dne 29., 30., .11. v Semiču (z duhovnimi ■vajami)..— Meseca sečana dne 7. v Mirni (z duhovnimi vajami). — Meseca sečana dne 21. v Mirni peči. Meseca sečana dne 27., 28. in L sušca v Šmarjeti (z duh. vajami). Meseca sušca dne 19. v Suhorju. Meseca malega travna dne 4. v St. Lo-Tencu. — Meseca malega travna dne 18. v Cermošnjicah. — Meseca velikega travna dne 13. v Selu. Meseca velikega travna dne 23. v Dolah pri Litiji. Meseca velikega travna dne 24. pri Sv. Križu pri Litiji. Meseca rožnika dne 6. v Trebelnem. Meseca rožnika dne 20. v St. Rupertu. Meseca rožnika dne 27. v Prečni. Ostale podružnice pridejo v drugi polovici leta na versto.
Na znanje!
»P r e s v e t o Srce Jezusovo, v 1’ebe zaupa m« to je naslov času primerni knjigi, (spisal P. Marijofil Holeček), ki bo v kratkem izšla. Knjiga obsega 33 premišljevanj o Božjem Srcu, ki naj ovekovečijo pomenljivi dan posvetitve vojvodine kranjske Presvetemu Srcu!	P- M. H.
Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1915.
Mesec marcij ali sušeč.
1.	pondeljek: bi. Matija Nazarejska, II d. 2. r.
2.	torek: bi. Anježa Praška, d. 2. r.
3.	sreda: sv. Tit, šk. sp.
4 četertek: sv. Kazimir, sp.
5.	petek: sv. Janez Jožef Kriški, sp. 1. r. P. O. V. O.
6.	sobota: sv. Roleta, d. 2. r. P. O.
7.	nedelja: 3. postna: sv. Tomaž Akvinski, sp. c. u.
8.	pondeljek: sv. Janez od Boga, sp.
9.	torek: sv. Katarina Bolonjska, d. 2. r. P. O.
10.	sreda: sv. 40 marternikov.
11.	Četretek: sv. Frančiška Rimska, vd.
12.	petek: sv. Gregor I. papež, sp. c. u.
13.	sobota: sv. Peter Nolasko, sp.
14. nedelja 4. postna: bi. Peter Trej-ski, sp. 1. r.; prenesenje sv. Bo-venture, šk. c. u.
IB. pondeljek.
16.	torek : bi. Peter Sjenski, sp. 3. r..
17.	sreda: sv. Patricij, sp. šk.
18.	detertek: bi. Salvator, sp. 1. r.
19.	petek: sv. Jožef, sp. P. O.
20.	sobota: bi. Janez Paremski. sp. 1. r.
21.	nedelja, tiha: sv. Benedikt, op.
22.	pondeljek: sv. Benvenut, sp. šk.
23.	torek: sv. Peter Damijanov šk. sp. c. u.
24.	sreda: sv. Gabrijelj, arhangelj.
25.	detertek: o zn a n j e nje bi. d. M..
P. O. V. O.
26.	petek: 7 žalosti bi. dev. Marije; bi. Ricerij, sp. 1. r.
27.	sobota: sv. Janez Damascen, sp.
28.	nedelja, cvetna: bi. Marko Mon-tegaljski, sp. 1. v. V. O.
29.	pondeljek vel. tjedna: bi. Pavla Gambara, vd. V. 0.
30.	torek vel. tjedna: bi. Angela, vd.
31.	sreda V. O. vel. tjedna: bi. Marko* Fantucij, sp. 1. r. V. O.
Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse verne v frančiškanskih, kapucinskih, minoriških, tretjeredniških in uršulinskih cerkvah.
P. O. pomeni popolnoma odpustek samo za ude 1., 2., 3. in uršulinskega
reda.
V. O. pomeni vesoljno odvezo s popolnoma odpustkom za 1., 2., 3. iir uršulinski red.

Nihil obstat. P. Constantinus Luser. — Imprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov_