Inscrnti ao sprejemajo in volja trlstopna vrsta:
8 kr., io so tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,. 2 „ 15 i, ,, ,, •> «1 j, Pri večkratnem tmkanji cena primerno zmanjša.
R o k o p is
no vračajo, nofriinkovana pisma se ne sprojomajo.
Naročnino prejema opravništvo
{administracija) iu ekspodioijft ua lunajski oosti št. 16 v Modija-tovi liiši, II. nadstropji.
PililiCeii list ztsloTiiskl uril.
Po poŠti prejeman volja :
Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 6 „ — „ Za četrt lota . 2 ,, 60 „
V administraciji velja:
leto . . H gl. 40 kr. leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljali volj A 00 kr. več nu loto.
VredniStvo je Plorijansko ulit, štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden .... sicer v torek, četrtek in soboto, i
Še enkrat Hohenwart — Herbst.
Jasno smo do zdaj pokazali našim bralcem dvobojno podobo med lL.hi:twnrtoai in Herbstom; k dokončanji podobo, poglejmo Se izid. Grof Hohenwart ui govoril tuko mirno in dvorijivo, kakor jo njegova navada, ampak ker jo vidil, da dvorljiva beseda pri liberalnih poHlaneih nič več ne zdil, jo vzel cepec v roke. In prav je imel, skale ae ne drobijo z medom; kako prav je imel, kazal je m Se kaže izid dvoboja. Hohenwurt je govoril „ad hominem" liberalcu llerbstu take osolene iu vničevalne, da velikan Ilerbut je h krati postni mal mo žicelj, ki je komaj iz klopi po dvorani vidil. Res kar treslo se je poslušalstvo okrog njega: desničarji od veselja, levičarji od strahu in zagrizene, pa nezmožne zlobe.
Nasledkov nekaj je bilo takoj očitnih, nekaj pozneje in mislimo, da se bodo še dolgo, dolgo ruzodevali. Takoj so se kazali nasledki pri poslancih. Nekteri so Be sramovali svojega političnega kriveverstva ter se poslanstvu odpovedali. Drugi bo b« sramovali tuk.ga voditelja in z desnico glasovali; spet tretji so vpili ter se obnašali kot obsedenci, če jih z blagoslovljeno vodo poSkropiš. In Herbst sam milo se je obračal po pomočn kih, pa ni jih blo: rad bi so bil branil, pa mislil si je: Qu d mm miser nune dieturus, kuj hočem se pričkati s pravičnim sodnikom? Res dalje ni prišel, kakor do sklepa: No bom se zagovarjal, soj to ne sliši ,,k reči — ad rem"; revež v omotici ni spoznal, da je sam sebe nni hujše obsodil; ker je namreč 11 hrnvvart le o llerbstu in njegovem delovanji govoril, iz tega sledi,
da Herbst 20 let ni delal ,,ad rem reipublicae" — za bhigor države, ampuk za blagor liberalnega strankarstva. To so bili takojšui nasledki dvoboja.
Poglejmo pa še poznejše nasledke. Herbst, ui podoben svojim zmotenim, pa odkritosrčni-šim tovaršem, ampak trdovratnemu grešniku, ki, čeravno se ne more zagovarjati in opravičiti, vendar greh nadaljuje. Ker je Herbst po lastnem spoznanji mogel molčati, je pozval njemu vdane časnike na pomoč. In res židovski časnikarji ukazali so se kot vredne pajdaše Ilerbstove. Kur je IIohenwart o njem rekel, velja liberalnim časnikarjem; njih delo iu orožje je summčenje in laž.
Čuimo glavnega knčača Ilerbstovega : „N. fr. Presse: „Ta gref Huhonvviirt, ki je v Bed rnih mesec h Avstrijo tako dalječ pripravil, da bo mu je meglo ministerstvo vzeti (lbž), ako ne, bi su bila država razdrobila v razvaline (sumuičenje); ta mož, ki je potem, ko je nesrečo vpeljul, zbežal euako fantalinu, ki jo š'po vbil (kam neki, v Ameriko kali, kakor nekteri?); ta mož, ki ne more počivati v političnem grobu, kterega si je sum skopal, obdolžuje lev co sumničenja in luži (dn, po vsi pravici) I Potem ko je nered v deželo vpeljal, je mogla država vse žile napeti, da je iz čreplnj, ki jih je zapustil , zopet celoto naredila" (popolno sumuičenje in laž), itd. Res izvrstne be ede, pa tudi resnične poatanejo, kakor hitro besede prestavimo ter začnemo: ,Ta profesor llerbst Itd. — V enakem duhu piše ,,Deutsche Ztg." m vsi drugi časniki, kterih vredniki so Abra h»m, Izak In Jakob. He \<5, kakor učenk tuk učenec; le nastane še potrebno prašanje : Kdo
jo tu učenik, kdo učenec ? Bodi si pa , kakor rado; gotovo je, da vredni bo drug druzega.
Kako resnične pa so bile besede llohen-wartove, nuj potrdijo besede in izreki nasprotnika in Bicer izreki, ki so že stari čez tri leta, ko je še grof Ilohenvvart molčal, znabiti potrpežljivo pričakoval spoznanja in poboljšanja — zastonj. Besede In izrazi bo liberalnega poslanca Auspica.
Poslanec Auspic se je v Bvojem govoru 23. januarja 1879 o dr. llerbstu, slovečem voditelju liberalcev, tako-le izrazil: „Kdo neki je, ki s posebno ljubeznijo, z nekako radostjo po naših krvavečih ranah rije? Je tisti mož (Herbst), kteri je po mojem trdnem prepričanji v zadnjih potih letih, več kakor vBaki drugi pripomogel, naše avstrijske denarstvene zadeve vničiti. Herbst je tisti mož, ki je imel žalostno Brčnost s svojo, žalibeg, takrat še premogočno besedo zagovarjati Pelzno-Eisenstein (železn co) in ki je s tem pričal (kovati) dolgo verigo tako zvanih zdravljenj" in ,,državnih pomoč1' (Sauirungen), po kterih jo postajalo naše državno gospodarstvo če dalje bolnejše in država če dalje bolj nezmožna; je tisti mož, h kterega sodelovanjem se ni le, kakor se sploh misli, nepotrebno iz-daio 80, ampak 120 miijonov, in kteri ni ni koli pripomogel, da bi se bili ti nepotrebni izdujki drugače poravnali, kakor vedno z novimi dolgovi, ki jo vsem dotičnim poskušnjam vlade (namreč dolg brez novega do!ga pokriti) posredno ali neposredno nasprotoval brez naj manjšega strahu zarad novih bremen."
Okrožnica Strosmaycrjeva
o razmerah zapadli a in vzhodne cerkve.
(Dalje.) II.
Tudi v lastni domovini se nam ni tega Bramovati. Popravlja Be Btolua cerkev zagrebška in dogotavlja se z velikimi stroški stolna cerkev bosenska, ki bodeto narodu našemu v čast, uteho in alavo. Nimamo v domovini naši zavoda od vseučolišča iu akademije pa do najnižjih šol, kterih rut bi bila pripomogla vstanoviti darežljiva roka biskupov in duhovnikov. Tako tudi hod', vsaj sta vladika in duhovnik narodu najbliža. Ako so pravi duhovniki, so s tem no ponašajo, ter pri nikomur no iščejo hvale, ker njim je dal Bog, a oni narodu, ki je brez svoje krivde zabredel v siromaštvo in zapuščenost; toda pravico imajo praviti narodu: da ga ni blngn m bogastva bolj blagoslovljenega iu celemu narodu koristnejšega, kukor je blago in bogastvo, ktero je Bog postavil v krilo cerkve. Tu ni nobene potrate; marveč kar bo v narodu dobi, s« tudi med narod razdeli in ako je Bog dal dobrih in svoj narod ljubečih duhovuikov,
oodi j»i v narodu v-to posvečeno nnjplem nite-jirn namenom. Pač malo se je oporni glo ljudstvo po onih velikanskih konfiskacijah na Nemškem, Fruncoskem, Španskem in Luškem, ker s tem ae niso ne državni dolgovi, ue občni davki zmanjšali. Večidel so bo obogatili s tem premoženjem oni grdi sebičneži, kterim je ža-Itbog dandanes ime „lcgiou, ktero je vže dobro poznal kraljevi prerok, ker o njih govori v psalmu !) : Sodeut in insidiis cum divitibus, in occultis, ut interficiant iunocentom . . . Iiis diantur ui abseondito, ijiiusi leo in spelunca sua, ut rapiant pauperem, operantur iu quitatem, duvorunt plebem meam, sicut, escain panis. — Nikdo no ve, kaj se bode zgodilo v tem obziru s časom tudi pri nas; bojim se, da bi pri nas isti vzroki ne proizvedli istih posledic; če pa bode kedaj tako, to sem popolno preverjen, da bodo tudi pri nas cerkveno premoženje, Bogu in narodu posvečeno, požrlo isto brezno, kteio ga jo požrlo drugod, in du so temu nikdo, no bodo imel vzroka radovati, najmanj pa šo naš siromašni nurod. Toda odgovarja so mi: to je vne lepo in dobro, samo pti miru nam pustito naš narod ter ga ne vznemirujte. Kdor tako govori, no pozna moči svete resnico
in ljubezni, ktera mora v duhovniku živeti in delovati; ker nko jo edinoBt v cerkvi sveta stvar, ako je Jezus hotel, da ta sveta edinost podane last vseh narodov tega sveta, iu ču te edinosti ni v našrni narodu, ter ako mu ravno to tesni dušo in telo, ako ga prav to odvrača od njegovega vzvišonega namenu, to vprašam jaz: nli je mogoče, da pravi vladika in pravi duhovnik vso to gleda mirnim sercem? jo li mogoče, da pri vsem kakor pes, pravi sv. pismo, ki no lajn, molči tudi takrat, kadar lili lepa prilika, ali javna potreba, da govori v imenu Bo^a iu Rvetegn svojega poklica. Kadar o tem premišljujem, spominjam se dveh primerov svetega pismu. Enega podaja nam skrivnost, svetega križa, druzega podaja nnm sv. Puvel apostol. Kar so tiče prvega: uo moro nikdo tajiti, da jo Jezus Bog naš in rešitelj, ko nas jo odrešil na lesu av. križa, opravljal v imenu vseh narodov in vseh vekov sveto skrivnost ljubezni in vsmiljenja božjega, skrivnost, okrog ktere naj se suče ves svet kakor okrog središča svojega ter išče v njem večni vir novega življenja; pa vendar vprašam: je li pri tej sveti skrivnosti Jezus posebej pozabil na narod svoj? Potrpežljivo trpel jo
„Če ja res (da, bi tako ne bilo!) taka denarna iu gOBpodarstvena politika do tega pripeljala, da moramo zdaj naSo denarno nezmožnost proglasiti, potem tista dovoljenja (namreč miljonov ua železnice in velike obrtnike) niso b le le gospodaratvene pomote, ampak so bili politični grebi, državonevarni napadi, kterih nevarnost in pogubnost je le Se promagana od tisti i prečudmh naukov o parlamentarizmu, ktere razširjati ravno ta mož čez vse liubi, ki bo pa po mojih mislih pripravni našemu mlademu vstavnemu življenji globokejše in huje rane vsekati, kakor bi jih bila kdaj vaekati zamogla ktera koli absolutistična vlada.
Vendar tega visoko resnega predloga, kterega sem omenil, ne morem dalje obravnavati; prihodnjemu zgodovinarju se mora prepustiti, da bo obelodanil, kako je mnogo obdarovan mož, nekdaj kinč in ponos očetnjave, na kriva pota zašel, iu kako je početje lastno-osebne politika ne le vladarjem, ampak tudi državnim poslancem pogubljivo."
Tako liberalni poslanec Auapic. Je li njegova Bodba o Ilerbstu milejša, kakor Hohenwurtova ? To naj sodijo bralci sami. Gorje pa možu, kterega ne le politični nasprotniki, ampak lastni tovarši tako bo-dijol Resnično, v njegovi koži bi ne hotli biti, pa tega tudi nikomur ne privoščimo! Iz tega je tudi očitno, da liberalci in njih listi nimajo niti pravice, niti vzroka o Hohemvar-tovih izrazin o Ilerbstu tožiti. Kar je žo zdavnaj zaslužil, je zdaj zagrizeuec zopet prejel.
Avstrija in vzhod.
i.
Odkar ao Turki podjarmili balkanske narode, so se ti vedno ozirali na Avstrijo in od nje pričakovali pomoči. Še 1875 1. so bili ustaši razvili avstrijsko zastavo. Ali upanje, ki so ga stavili vzhodni narodi na Avstrijo jih je mnogokrat goljufalo. Ko so bili v pre teklem Btoletji princ Evgeuove čete pribojevale Bosno, in pozneje Lavdonove Belgrsd, so vselej kristjanaki prebivalci z velikim veseljem pozdravili avstrijske zaslave, ali vsakikrat so zopet prišli pod turško gospodstvo. Srbi so bo še le v začetku tega aioietja z lastnim po-
gumom in rusko pomočjo osvobodili turškega jarma; Bošnjaki in Hercegovci so pa morali čakati poslednje velike vzhodne vojake, da jih je reš la turškega naBilatva. Pa že zdaj ae morajo za osvobodenje zahvaliti ruskemu, srb-skemu in črnogorskemu orožju, ne pa avstrijskemu.
Avstrijski državniki dolgo niao hoteli pri-znati načela narodnosti, zato ao pa izgubili zaupanje aosednih slovanskih narodov. Notranja avstrijska politika nikakor ni mogla vabiti balkanskih slovanskih narodov. Na eni strani Litve bo Nemci, na drugej Madjarji tlačili Slovane, in jih skušali potujčiti. Še le zadnji čas so je to stran Litve malo zboljšalo, Madjarji pa še vedno pritiskajo ogrske Slovane ua steno. Ni zadoati, da so Slovakom ugonobili prvi literarni zavod „Matico", zdaj še preganjajo vsacega, kdor ae predrzne gojiti alovanski jezik, kakor panslaviata.
Ko so 1875 I. ustaši klicali Avstrijo na pomoč, je grof Andraši mesto, da bi ae po-teguil za nje, še Turkom indirektno pomagal zatreti ustanek, kar ae mu ni posrečilo. Ko je biio rusko, srbsko iu črnogorsko orožje hude boje za osvobodenje balkanskih Slovanov, je Avstrija le od strani gledala. Iu, ko so razmere prisilile grefa Audrašija posesti Bosno in Hercegovino, jo on opravičeval to svoje po četje v delegacijah, da je Btem zabil podoben klin v Jugoalovanstvo, kakoršni so Madjarji slovanakem mesu.
Po okupaciji so v Bosno in Hercegovino poslali mnogo uradnikov, ki niti slovanskega jezika niao znali, in hibo za narod imeli aren Povsod so se ozirali le na mohamedansko pre bivalBtvo, kristjanom se pa bremena niso zmanj šale, temuč z državnimi davki še povekšale.
V tem stoletji se je Rusija že štirikrat bojevala proti Turčiji za zboljšanje balkauakih prebivalcev, zraven pa še z denarnimi žrtvam pospeševala napredek in blagostanje po bal kanskih pokrajinah. Tedaj ni čudno, da Rusija tam bolj priljubljena kakor Avstrija Temu ni kriva nikaka agitacija kakega pao slavističnega društva, temuč le avstrijska po litika, ki mnogokrat, kadar je šlo za Slovane ni vedela, kam bi Be obrnila na desno in na levo, iu pa večkrat ae Slovanom naravnost sovražno obnašala. Pri modrej politiki bi bila
Avstrija lahko imela prvo besedo na vzhodu, ne bilo bi ji treba tekmovati z Rusijo. Če je položaj Avstrije ua Balkanu neugoden, se imamo samo nemški iu madjaraki politiki zahvaliti. Vendar vse še ni izgubljeno; treba je le zmote poznati ter jih popraviti, in zaupanje balkau-kih Slovanov si bomo zopet pridobili.
II.
Velik del prebivalstva našega cesarstva še živi od obrtnije. V obrtniji tiči veliko bogastvo naše monarhije. Prebivalstvo ae vedno narašča, zeml a pa nič več ne rodi kakor poprej, treba je toraj gledati, kako ai bo ljudstvo moglo drugače pridobivati svoj kruh. To e pa le mogoče, če Be obrtnija povzdigne. Da bo pa obrtnik dobro izhajal, treba je, da dobi kupca za avoje izdelke. To je naloga dobre kupčijake politike. Dobra kupčijaka politika lostikrat več koristi, kakor slavne zmage ua bojiščih. Angleži iu Fraucozje so s kupčijo iu obrtnijo obogateli, ker so umeli svojim iz-lelkom odpreti pot na vae strani sveta. Nemčija je pri Sedanu Francoze slavno otopla ali umela ni svojim obrtnijakim izdelkom pridobiti nikakega dobrega kupčijskega pota; iu kaj ima od svojih zmag? Ljudstvo boža vedno bolj' od dne do dne, mnogo pridnih rok nima dela.
Avstrija meji na Beveru na Nemčijo, na zapadu na Švico, Italijo iu Jadrijanako morje, ua jugu na balkanska dežele, in na vzhodu na Rusijo. V Nemčiji in Švici je obrtnija že preveč razvita, da bi ae tam izdelki naših tovarn prodajali. Poleg tega bo še B'zmark s eolnimi naredbami že vaelej zaprl pot našim izdelkom. V Italiji blagostanje vedno pada, zato no moremo upati, da bi tam kedaj zamogli naših izdelkov dokaj Bjiečati. Poleg tega pa na Laškem nikdar ne bomo mogli bo poskušati z Angleži, Francozi in Amerikanci, katerih izdelki so včasih tako izvrstni iu tako po nizki cen>, da še pri nas naše domače izdelke klubu eolnino izpodrivajo. V veliki pomorski trgovini bodo pa nas zgoraj omenjeni narodi vedno apodrivali, da ne bodo nikdar mogli doseči visoke stopinje. Ostaja nam tedaj še samo Rusija in balkanske dežele.
V Rusiji obrtnija še ni tako razvita kakor v zapadnih državah, in tudi lahko speča svoje izdelke doma in v azijatukih deželah, še za
Jezus večni duhovnik ua aitarji križa, da ga je zapustil Oče njegov m nauj pozab.l; mogel je on pozabiti sam nase ter iz ljubezni do nas zahtevati, da ae ves srd božji, kterega je zaslužil avet, nanj izlije in da izpije kupo do dou: mogel jo pozabiti muk, trpljenja iu zasmehovanja, toda poleg vsega tega ni mu moglo dopustiti srce, da bi pozabil ua narod svoj, zato se prav v najbritkejih trenotkih obrača v goreči molitvi do Bvojega večnega Očeta ter mu kliče: odpusti tudi narodu mojemu, Oče, ker ne ve, kaj dela; Bpomni se, da se vrši v današnji žrtvi Bicer naj grje delo, ali vrši ae tudi najsvetejša skrivnost tvoje svete volje; daj Oče, da bode kri sveta, ki se preliva tudi zanj, tudi njemu kakor celemu svetu prava cena odkupljenja in rešitve. To je primera Bveta, ki bodi vsakemu duhovniku vedno pred očmi ter ga sili, da vaako dobro, snuje, najprej nameni svojemu lastnemu narodu.
lato nas tudi uči primera sv. Pavla. Njegu je odmenila milost božja zbog redke učenosti, zgovornosti in marljivosti paganom, posebno Grkom in Rimljanom, da jih spreobrne ter skleni pod jarem sv. križa, zato imenujemo ga apostola narodov. Iu zares : nobeden med apostoli ni bil pri Bogu toliko odlikovan, kakor
av. Pavel, a tudi nobeden ni toliko trpel, ttu-dil se iti deloval kakor on; vprašamo pa, je li bv. Pavel potujoč skoro po vsem tadaj znanem svetu iu opravljajvši b požrtovalnostjo in vspehom avoj poklic pozabil na narod svoj? Vsakdo, ki pozna zgodovino velikega tega apo-atolu, ve, da on ui nikdar pozabil naroda bvo-jega. Grki in Rimljani prezirali so narod judovski, a on ni ne pred grškim areopagom no pred sodiščem Neronovim zatajil Bvojega naroda, nego ao jo jav o in pred vsem svetom ponašal z imenom, s krvjo in prednostjo njegovo. Drage volje je Bprejel dolžnost, da spreobrača pagaua, a zato vendar nosi v svojem srci narod svoj, nanj vedno misli, njemu večkrat piše ter vedno o tem deluje, da mu zaceli dušne rane. Spominja se v duši svoji vseh kazen in OBvet božjih, ki zadevajo narod njegov, ker odbija od sebe Bvojega rešitelja; vendar vsled tega ljubezen iu naklonjenost njegova proti njemu ui mauja, nego veča tako, da naposled želi in hrepeni ou biti proklet-stvoin za narod svoj, to jo da želi, vbo kazni iu maščevanja, ki ujega čakajo, na-se vzeti, kakor je Jezus vzel na-se na letu križa vae grehe in zadolženje našo.
To nam je izgled, kako naj pravi duhov-
nik pri kterem koli opravilu in povsod v srci svojem druži ljubezen do Boga in do avojega zvaoja z ljubeznijo do naroda svojega in njegove koristi. Zato ne more biti nobene zamere, da smo katoliški biskupi lani pokladali na srce skupnemu narodu našemu Bveto edinost; ne more biti napačno, čo smo razširili na ves narod ono sveto željo Jezusovo, po kteri moli in prosi Očeta svojega v nebesih, da bodo vse ovce, ki vanj verujejo med seboj vedno eno, kakor jo on z večnim Očetom svojim eno. Kdor pa misli, da so naša lanske okrožnico vzburilo narod in pomnožile versko neznoaljivost, t«, odkritosrčno mi je reči, no ve, kaj govori, ker če bi tako bilo, onda bi bilo zabranjeno tudi najbolj mirno in pristojno razlagati resnice božje. Kdor obsodi naše lanake okrožnice, obsoditi mora vsa pisma svetega Pavla apostola, v kterih govori o sveti edinoati, posebno pa šo pianu do Korinčauov. Resnica je, da se je pojavila neka vzburjenost in neki nemir v onem delu našega naroda, ki so diči z imenom srbskim; toda bodimo iskreni in priznajmo, da se je jeio to vže takrat goditi, ko ae je začelo pisati o lažnjivih prerokih in peklenskih hudobah, ki tišč med narod, da pravosluvje "iu ime srbsko in Bog ve kaj šo vse, zatro in
tam jih primanjkuje. Od ruske strani se nam konkurence t obrtniji ni bati. V Ilusiju se v važajo na debelo izdelki evropejskih tovarn. Francoski modisti imajo najboljše kupovalce v Rusiji. Na Ruskem se jako malo vina pridela, zato se uvaža mnogo iz tujega. Največ francoskega šampanjca Rusi popijo. Naša vina bi se lahko v Rusijo drago prodajala, če le jim odpre naša kupčijska politika pot, in jim viuorejci pridobe veljave. (Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 31. marca.
Avstrijske dežele. Jezikovna |iostnvn, kakor jo hoče dr. Tonkli v imeuu slovenskih poslancev v državnem zboru predložiti, ima v kratkem te le določbe:
Slovenščina se ima smatrati kot v deželi navadni jezik (landesublich) v celej Kranjski, Goriški, Trstu in Istri, in v tistih okrajih Štajerske in Koroške, kjer stanujejo ali Slovenci sami, ali pa pomešani z Nemci. Pri vseh državnih vradih se sme v teh deželah Slovenec posluževati svojega jezika ustmeno, in pismeno, in odlok se mu mora dati v istem
jeziku, v kterem je bila pisana prva uloga. Vradua pisma se imajo pisati v istem jeziku ki ga dotičua osoba govori, tako tudi pisma do posameznih okrajev ali občin.
Mi moramo takoj opomniti, da tudi ta postava ni dovolj jasna. Ker namreč pravi, da je na Štajerskim in Koroškem slovenščina le tam dopustijiva, kjer bo Slovenci z Nemci pomešani, lahko koroške in štajerske mestne občine, kakor: Maribor, Ptuj, Celje, SI. Bi strica, Slov. Gradec. Pliberk, Laško, Kapla, Velikovec itd. odgovore: „Mi smo vsi Nemci, za nas ta postava ni veljavna". Morali bi se toruj vsi okraji, kjer ima slovenščina veljati, prav z imenom našteti, postavimo : ua Štajerskem velja ravnopravnost Blovenskega jezika v okrajih: Maribor, Ptui, Ljutomer Celje, Bi-Btrica, Ormuž, Slov. Gradec itd.; ua Koroškem v okrajih: Pliberk, Kapla, Doberlavas, Veli kovec, Celovec, Borovlje, Beljuk, Rožek, Tre biž, Št Mohor itd. Tudi to je v postavi po manjkljivo, ker pravi, da se mora slovenski pisati le takim, ki navadno slovenski govore izobraženim Slovencem bodo pa sodnije rekle
vničijo. Kar bo posebe meno tiče, jaz bi volil, da se mi jezik posuši in roka otrpne, nego da kedaj vedomu le eno besedo izrečem ali napišem, ki bi mogla razkaliti srb;dte naše brate. Vznemiril se je pač narod, ko so se jele prikazovati neke prikazni in strahovi proklete unije, ki je ne vem kedaj besnila med brati srbskimi; ali če se je to v resnici dogodilo, onda naj bo ve in pomni: da take unije ne more nikdo ostreje obsoditi in prokleti, kakor mi katoliški biskupi; ker vemo , da bc sveta vera in krepost krščanska in Bploh vsako združenje v Jezusu Kristu osnuje edino na čiati veBti iu svobodni volji. Vemo in razumemo namreč oue opomine, s kterimi je Jezus takrat, ko se mu je grozil svet in peke), svetega Petra zavrnil zaradi orožja, b kterim ga je hotel braniti: kdor se miča poslužuje, ta tudi z mečem pogine, a sin človeški, ki ima v svoji roci nebo in zemljo iu vse vrBte augeljake, ue brani ae z drugim orožjem , nego edino b sveto ljubeznijo in požrtovalnostjo do smrti za vero in resn co božjo. — V tem pogledu dož.vel sem, kakor jo uuvaduo, dobro in hudo, veselju in žalost. Imam namreč pisma od bratov Srbov, ki lepo priznajo čiste moje namene,
kakor do zdaj: „Vi znate nemški in tudi pogosto nemški govorite, toraj za vas poBtava ne velja, vam bomo nemški dopisavali. S tem se vsa postava v nič dene, ker je ravno izobraženi Slovenci ne bodo deležni, ki bi znali jezik vedno bolj iu bolj olikati, pa ga ne bodo čitali v sodnijskih odlokih. To Be mora v postavi na vsak način popraviti.
Vnanje držav«.
Iz Itima. Sv. Oče so imenovali 27. p. m. naslednje kardinale: papeževega hišnika rasg. Ricci-ja; tajnika svetega zbora kardinalov, Lasagniia; patriarha v Benetkah, Agostinija; potem nadškofe v Algieru, Sevili in Dublinu: msg. Lavigeri-ja, Garriga in Mac Cabe-ta iu poslednjič asesorja za izvanredue duhovske zadevo msg. Jakobinita. — Prekonisirani so bili novi nadškof iz Perudže in novo imenovani škofje iz Onhuela, Oviedo, Avila, Cueuca, Tunerifa, Ripatransone, Todi, Česana, Nocera, Voltera, Fodža, Podžo-Mirleto, Przemisl, Vich in Tub. Palium so privolili bv. Oče nadškofu Perudži in škofu v Valteri. — 28. p. m. je bila slovesnost izročenja kardinalovega klobuka; navzočni so bili preč. kardinali: Mac Cabc, Ricci, Lasagui in Jakobini. Kardinal Agostiui je imel slovesen zahvalni govor. Novo imenovani nuncij za Bavarsko, nadškof di Pietro, je odšel v Monakovo.
Francosko. Šolska postava za po-silno obiskovanje, v kateri se „Bog" še ne imenuje ce, ima se vpeljati na Francoskem. Tudi starešinstvo jo je sprejelo b 171 proti 105 glasovi. Da bi nihče ne dvomil, kaj se namerava b to postavo, rekel je senator Schol-cher, preden je bil sklep debate, da je ateist (brezverec, ki šo v Boga ne veruje), iu ta gospod je bil prvomestnik komisije, v kateri je bila postava v prvem posvetovanji. Več sta rušin je proteBtiralo zoper ta izrek, a Scho.-cher se je zmuznil iz zanjke rekoč, to je le njegovo osebno mneuje. Naučni minister, Ferry,
bodo prisiljeni stopiti iz šol, dosihmal so jih po šolah lo za nekaj časa trpeli; ljudstvo pa se bode pregrešilo sto in stokrat zoper postavo; morda mu bode to oči odprlo, in bode bolj gledalo, koga voli v državni zbor. — V dobrem in slabem so Francozje zmirom prvi. Kerščaustvo so razširjali Franki po vsi Evropi, prvi se tudi s silo lotili OBebe papežev, katere so sedemdeset let v pregnanstvu imeli v Aviguonu. Iz Francoskega se je širila pre-kucija po vsi Evropi, okusila je pa tudi Francoska najprej maščevalno roko Božjo in od-Bihtnal ne more priti k pokoji; sedaj pa hočejo nejevero mladini v srce vcepiti z vladno silo, a zadaj že čakajo maševalci, komunardi. Ljudstvo, ki se je znebilo strahu Božjega in noče več pokorno biti božjim poBlavam, noče tudi nositi jarma, ki ga mu nakladajo njegovi oblastniki.
ki je tega res Po postavi
bil navzoč, ni ziuil o tem besede, iz na desuici, da misli vlada po Bili v šolo vpeljati. — bodo namreč vae prebivalstvo za-
so sklepali „bi'ezboštvo'
vezano, otroke pošiljati v šole, ako jih bode kdo doma učil, bode jih mogel pripeljati 1 skušnjam v državne šole. — Kaj bode posle dica te postave? Učitelji, ki so b cerkvijo,
za to bodi jim hvala! Imam pa tudi pismo brez imena, ki me obsoja na ono kazen, s ktero so komuoardi v Parizu umorili slavnega uaiibiBkupa Darbois. Hvala Bogu, bodi tudi to! Vendar jaz tudi temu brezimnemu ne samo sedem, nego sedem in Bedemdesetkrat odpustim iz vsega BrcB, in Bicer najprvo zato, ker to zahteva moja dolžnost, a drugo, ker glavo zastavim, da ta brat je dobro pregledal dve okrožnice pisane proti meni, a moje pa gotovo ui imel v roci. V obče jaz mislili , da ui več pravične 5e danes ofauatizmu govoriti, ker je njemu, hvala Bogu, pri nas za vselej odgovorilo; govori se še sedaj lahko žalibog o ne-znoBljivosti narodui in politični. V prvem odlikujejo se oni, ki v tuji hiši popolno obsodijo, kar v domači kujejo v zvezde in kterim ne dopušča strast, resno kedaj pomisliti besede: kar ne bi rad, da drug tebi stori, tudi ti ne stori drugemu; a kar bi rad, da drug tebi stori, tudi ti utori njemu. V drugem slavni bo komunardi pariški iuujhdiugovi križem sveta ter oni ljudje, ki se zarad politične strasti družijo z uajočituejimi neprijatelji naroda svojega.	(Dalje prih,)
Izvirni dopisi.
!'ti lluii tt j a, 29. marca. (RuBki knez Vladimir. — Prememba pri šolstvu v Dalmaciji. — Vradniki pa vlada.) Ruski veliki knez Vladimir je s Bvojo soprugo Pavlovno danes pred poludem zapustil Dunaj ter ne s posebnim vlakom odpeljal na Italijansko. Pred odhodom je cesarica b tukaj biva-jočimi nadvojvodinjami obiskala še enkrat bo-lehno veliko kneginjo ter se od nje poslovila. Cesar so svoje goBte spremili na kolodvor in bo se tam prav prisrčno od njih poslovili. Javni listi povdarjajo prisrčnost, ki jo je ruski veliki knez našel na Dunaji, ter v tem vidijo znamenje, da se ni bati vojske med Rusijo in Avatrijo. Res bo je začelo vaovič pretresati vprašanje o shodu našega cesarja z ruskim čarom. Bog daj, da bi se to res tudi zgodilo in da bi Bkoraj umolknili tisti glasovi, ki v eno mero delajo zdražbe med našo in rusko državo.
Na Dalmatinskem so dobili te dni novega šolskega poročevalca. Ako to zadostuje, ao Dal-matinci srečnejši od kranjskih Slovencev, ki bi se tolikauj radi znebili Pirkerja, pa ne ga ne morejo otreBti. A prememba osebe še ni vse, ter le koristi, ako je nova oseba boljši iu izvrstnejši od prejšuje. V tem oziru pa se Dalmatinci nič kaj no pohvalijo. Namesto Danila, ki je dejan v pokoj, postal je poročevahe pri deželni vladi neki grof Latour, ki je dozdaj služil pri naučnem minister,stvu na Dunaji. Pravijo namreč, da ne razume hrvatsko-srbskega jezika. Kako bo pa potem nadzoroval in poročal o Brbskih šolah ? Zato Dalmatinci ž njim niso nič zadovoljni, akoravno čujejo, da so je general Jovanovič potegnil za omenjenega gospoda.
Parlameutarični boji so ponehali , samo v gospodski zbornici še nekoliko časa zborujejo, da rešijo uaj važnejše predmete. Včeraj so rešili državni proračun, in takoj bo ljudje zapazili, da knez Adolf Auersperg ni glasoval za državui proračun, ampak ju proč šel To je napravilo slab vtis, ker
se
vse popra-
šuje, kako smejo državui vradniki tako hudo nasprotovati vladi? Ministerstvu to neki že preseda, in za trdno se govori, da bode vlada odločno stopila na noge, iu skoraj vkrotila tiste prenapeteže, ki se narodom iu državi ca kvar za narodne prav,ca šo zmenili niso. To je vse res iu lepo, v prvi vrsti bi pa vendar le treba bilo nekterih prememb pri višjem osobstvu, ker se bodo mlajši vdali brez ugovorov, uko vidijo, da gro za reB iu ne samo za šalo.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. aprila. (Zaradi mestnih volitev) so se bojda narodnjaki pogodili, da ne bo nobene razprtije. Ako je res tako, potem nimajo nemškutarji nobenega upanja do zmage.
(Za vpeljavo slovenskega jezika pri c. kr. vradih in za vstanovitev višje sodnije v Ljubljani) izročil je poslanec Klun državnemu zboru 28. t. m. prišoje sledečih občin: Vič, Hotederšica, Trata, Oslica, Poljane in Št. Jurj.
(Občina Gornje-Logaška) odposlala je prošnjo za jednakopravnoat slovenskega jezika pri eodnijah in za prestavo c. k. nadsodnije iz Gradca v Ljubljano.
(Javno predavanje) na korist fonda za V. Mandelčev spomenik bode v čitalničnej dvorani jutri dopoludne ob ll. uri. Predaval bode g. Ivan Hribar o Aleksandru Sergjejeviču Puškinu in njegovih poezijah. Glede na namen tega predavanja želeti je obilne vdeležbe.
(1. april.) Gospodje diuštveniki „Sokola" in gg. pevci ljublj. čitalnice opozorujejo se na današnji Sokolov „jour-fix" v gostilni „pri Vi-rantu." Začetek ob 8. uri zvečer. Program je obširno sostavljen in želeti je obile vdeležbe. Reditelj „jour-fixa" je gosp. J. Kališnik.
Odbor Sokola, (f Gospa Babeta Kogelj), vdova c. k. aBesorja, posestnica, je umrla v 65. letu svoje starosti 29. p. m. Rajna je bila dobrotljivih rok in odločno narodna. Pogreb je bil 30. marca ob 5. uri popoludne. N. v m. p.
(Pesmaričica po Številkah) je ravnokar na Bvitlo prišla za nežno mladino s pristavkom 10 narodnih napevov (64 številk na 48 straneh). Sestavil Anton FoerBter, založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani. Cena 15 kr. Pri tej lepi obliki in pr taki nizki ceni tega broširanega praktičnega zvezka pričakujemo, da bode prvi natis takoj razprodan. Po pošti naj se priloži za 1 iztis 2 kr., za 2 do 7 iztisov 5 kr., za 8 do 17 iztisov 10 kr., od 17 iztisov dalje 15 kr. — Na vsakih 12 iztisov priloži se 1 iztis brezplačno. — Uliudno se vabijo čč. gg. učitelji, organisti in pevovodje, katerim je moč prit;, k prijateljskemu pogovoru zaradi , Pe-maričice po številkah" na dan 5. apr la t. 1. ob 10 uri dopoldan v poslopje II. mestne ljudske šole na Cojzovi cesti, kjer se bode ta nova stvar pojasnila.
Skladatelj in založnik
„Pesmaričice po številkah" (Mutec — igralec.) V torek je v tukaj-šnem nemškem gledišči nastopil v nalogi mutca pravi muttc g. Schlaf, ter s pohvalo igra'.
Razne reči.
kliški šoli celjski na izpraznjeno mesto na deški šoli. Rad ali nerad Be je slednjič mestni šolski svet vendar vdal in g. Bobisut je ime-novan nadučiteljem na imenovani fantovski učilnici.
—	Iz Celja se nam piše: Kakor dru god, snežilo je dne 27. marca tudi v Celji in celjski okolici. Po nižavah je sicer Bneg kmalo zginil, in če ne nastopi prehud mraz, ne bo škode, razun na sadunosnem drevji, ktero deloma že cveti.
—	Celjski listič naznanja, da nameravajo merodajni krogi podreti leta 1856 na velikem trgu v Celju postavljeni in od rajnega knezoškufa Slomšeka blagoslovljeni steber s podobo Marije brez madeža spočete Device. Spominek, pravijo, bi vtegnil sam razpasti zaradi nastalih razpoklin.
—	Silovit potres je bil 30. marca ob 3/42 popoludne v okolici Novomesta in v mestu. Pribučal je od severo-zapada, ter je tako silovito stresli zemljo, da se jc kar gugala in raz nekterih hiš je opeka padala. Trpel je jedva 3 sekunde. Ljudstvo je vse zbegano.
—	Nova trtna uš se je našla na Dolenjskem v trti belina. Od znane filox.:re je znatqo večja, blizo '/a centm. dolga. Zvita kakor lubadar leži za prvotno kožo trte. Katera belina ne odganja, ima gotovo uš. Zr.ve
se belinar (Splitkaefer). Bolj določno razjasni prihodnost in skrbna preiskava.
—	Mrknenje solnea. Letos je redko leto, da luna nobeukrat ne mrkne, solnce pa mrkne dvakrat: 17. maja ob 5. ob 9, ure zjutraj iu 10. novembra zvečer ob 9. uri, pri nas, se \e, nevidno. Prvo mrknenje solnea bode pa popolno in tudi pri uas vidno.
—	Šolska postava brez „Boga" rodi zgodaj svoj sad. V Toulouse (Tulus) na Francoskem uprli so se viši razredi liceja zoper ravnatelja in učenika rekoč: Vi nočete Boga, a mi nočemo učenikov. Učenci so razsajali po šolah in konečno jih je šlo 80 iz liceja. Ne „Boga ne učenikov" tako kriče po državnih šolah. — li zveze zoper posilno brez-boštvo bo vendar ie resnica. Krščanski listi tako govore! ,,Taka postava je hudodelstvo, hudodelstvu se je treba ustavljati." Otroci naj se v šoli z nejevero ostrupč ; otroke nam hočejo poropati, no dobro, naj pa pridejo ! I Zvezo pa mislijo osnovati tako, da bodo v vsaki občini družinski očetje skupaj stopili, najprej, da bi državne šolnike nadzorovali. To bi bilo nadzorttvo po celi deželi razširjeno , temu bi bilo treba jednotnega vodstva. — To bi dalo marsikaj misliti osnovateljem takih postav!
—	Otok Chios, katerega je 1.1. potres močno poškodoval, se zopet stresa. Po grških otokih se sploh rad" večkrat zemlja stresa.
dr. Jan. Bleiweisa vit. Trsteniškega,
katero je, kakor so izjavili vsi slovenski listi in veščaki v slikarstvu, jako izvrstno slikal naš domači umetnik, slikar g. prof. Iv. Frailke v Ivranji in ktera predstavlja očeta našega naroda kakoršen jo bil v SVOji 70letnici, ko so ga vidili najodlič-nejši možje našega naroda, izide ])<) Velikonočnih praznikih V olju tiskana v moji zalogi.
Naslikal je pa naš umetnik dr. Blei\veisovo podobo gotovo laglje bolj prav in osobi podobno, ker je ranj. pokojnika poznal in ž njim več stokrat osebno občeval, kakor pa vsak drugi, če tudi izvrsten maler, le po fotografiji.
Gotovo znamenje, da je podoba izvrstna, je to. da je častita vdova pokojnega očeta slov. naroda, gospa Karolina BleiweiSOVa pl. Trsteniška kupila od mene po prof. Franke tu izdelani original.
Prosim mnogobrojne častitelje očeta slov naroda dr. vitez Bleivveisa, kateri želijo res blagemu pokojniku enako živo podobo si pridobiti, isto pri meni naročiti, kakor hitro mogoče. Podobe bodo 63 ctm, široke in 79 ctm. visoke in jim je cena brez okvira 4 gld. a. v.
Barok okviri k tej podobi od 2 gl. 50 kr. naprej. To podobe manjše in sicer : 55 ctm. široko in 69 ctm. visoke, z barok okvirom od 6 gl. naprej.
Z odličnim spoštovanjem
Peregrin Kajzel,
3153
r -
(1)
narodni trgovec v Ljubljani, stari trg št. 30.
. .	'fiS^B! i
—	Duhovske premembe v ljublj. škofiji: Č. g JaDez Oblak, dekan v Cirkn ci pride za dekana v Kamnik. Č. g. Janez Oblak, fajmošter pri sv. Heleni, pride za fajmoštra v Borovnico in č. g. Franc Jsrec, kaplan v Le skovcu, pride za fsjmoštra na Mirno.
—	Cerkev pogorela. Iz Drage, v okraju kočevskem, se nam poroča, da je pogorela pred nekimi dnevi podružna cerkev v Starem Vinklju. Kako je ogenj nastal, se za nesljivo ne v
—	Spremembe med učitelji na Štajerskem: Vsled smrti g. Miklavca, nad-učitelja ca fantovski mestni šoli v Celji, se je ta Blužba s cer razpisala; toda deželni šolski svet v Gradci je zahteval od mestnega šolsk. sveta celj«ke(ia privoljenje za uradno prestavo g. Jožefa B b sut«, nnduč telja na mestni de- _
Med najstarejše in najboljše domače
zdravila, razširjeno po celi Evropi, se štejojo
švedske kapljice.
Posebno se priporočajo zoper take bo
lezni, ki pridejo iz pokvarjenega želodca
ali pa iz prehlajenja. Te kaplje itnajo to moč, da naredd dober tek, odpravijo hemorojitlo, črve, zlatenico, omotico, okrepčajo slabe živce, in odstranijo krč. Odpravijo se ž njimi
tudi debele sline, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v želodcu.
Salvatorjeva lekarna v Zagrebu ima
stur recept, po kterem se delajo te ŠV6(lsl<9 kapljice ter se razpošiljajo po celem svetu. Ena flaša velja 50 kr.
Prave švedsko kapljico imajo na prodaj : Na Dunaji: J. WeiSS , lekarna „pri za morcu, Tuchlauben 17 ; J. Ilcrbabry, lekar, Ncubau, Kaisorstrasse 90; v Zagrebu: S, MitlbftCll, Salvatorjeva lekarna.	(5)
Zdravilna kava
po receptu dr. Ferdinanda lCatseh a v Stutt-gartu, ki jo pripravljajo Henrik Frank-ovi sinovi v Ludvigsburgu.
Popolnoma nadomestijo dobro kavo!
Z mlekom je okusen in
redilen ŽiVOZ ZU ljlldstVO J ta kava
no draži čutnic, pa je prav zdrava, redilua in lahko prebavljiva; posebno je toraj priporočati ljudem, ki imajo slab želodec, in bolehajo za srčnimi boleznimi in za čutnicami. Tudi je priporočila vredna zarad izvrstno finega kavinega duha in male cene, in ker je broz pridevka pravO kave žo za kuho piipravna.	(1)
Dobiva so
v vsih večjih in manjših špecarijskih štacunah po vsi deželi.