\ $ 'V/'5' ',i ■ -ctt c,, /& dc, j*'- *a V{ ^_ leto M leta . Četrt leta listu; K 50-— . 25— ' . 13-— Zumj jugoslavfjet Cale» ieto . . , 66,— #®Mra®rae stevHks st* iifcib straneh 60 v. HrafatiStvo Lnpravništvo: Maritar, Koroška ulica iti M. — Telefon št 220. 114 št&rflka. Wmmmmemnm števMui «tene 60 vinarjev* tfeedvlseu polittèen Hmt mm, ctevfpj&ko IJnditT«. Maritar, ine 13. oktobra 1920. [■saniti aU se računajo po K 1Ä od eaoredn« patitvrste pri večkratnih waamßb — » popast „Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo Z uredništvo« se man govoriti vsak ih« od 11. do 12. sre dopoldne. Letnih XII V katerih vrstah je minister Krjavelj? (V odgovor i&m Težki in mučni so bili mesci naše. priprave za koroški plebiscit. Najmočnejši za nas so pa zdaj tre-nolki negotovosti: Ali smo zmagali, ali pa — — — ? Kes čudno se nam je zdelo, da so se rayno tik pred začetkom koroškega glasovanja vsa demokratska glasila v Sloveniji prav toplo zavzela za volilno pravico Nemcev ter nemškutarjev na Slovenskem Štajerskem. „Jutro“, „Tabor“ in „Narod“ so mnenja, da nikakor ne more biti podlaga za podelitev volilne pravice ljudsko štetje izza leta 1910, ker se je vršilo pod nemškim 'pritiskom in se je od onih dob že poboljšal marsikateri poprej zagrizeni nemškutar, ki se je vpisal v letu 1910 za Nemca. Smo mnenja, tega dejstva nas uči tudi narodnostna izkušnja ob meji, da je vsak nemškutar kot pijanec, ki se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Pa saj našim demokratom ne gre za o -lajšavo bivšega nemškega pritiska, ne za narodnostno ozdravljenje naših nemškutarjev, ampak za glasove teh poturic, na katere upajo naši liberalci pri volitvah v konstituanlo. Naravnost greh je, da bo danes po prizadevanju mladoliberalcey že od nekdaj narodno zavedni in za novi naš državni dom zaslužni Slovenec -Užival pri bodočih' volitvah iste državljanske pravice, kot nemškutar, ki si je brusil pete po Dunaju, da bi v kali u-ničil idejo Jugoslavije. Ali se nam danes ne posine -huje vsa nemškutarija, ko prejema mesto kazni — nagrado s Slovenci istovrediffih' državljanskih pra -* vic ? Mislimo, da bi našo nemškutarijo veliko bolj spametoval na preobrat v Jugoslovane vsaj enkratni odrelc volilne pravice, ko bi videli, da so v novi državi, katero so hoteli razbiti, vendarle pri deljenju 'državljanskih' pravic manj vredni nego pa njeni graditelji. Iz mladoliberalnega pehanja za podelitev volilne pravice Nemcem in nemškutarjem pač odseva vsa liberalna piškavost v narodnem oziru. Iz te narod -nostno trhlosti si lahko tudi razlagamo dejstvo, da se drzne en zakotni g. Voglar izreklamirati iz volilnega imenika glavnega graditelja, resšitelja naše države in njenega ministra dr. Korošca. Dr. Korošec , „Novi dobi,“') ; ki nam je otel Maribor in celo Slovenijo, bi naj bil 5* brez volilne pravice, to je že vendar višek liberalne drznosti! Nemce pa isti Voglar vreklamira. Našim narodno dičnim liberalcem ni dovolj, da i se pehajo za državljansko pravo celotnega obmejne-\ ga germanstva, hoteli so celo deliti germansko pravo I celovškim Nemcem v času, ko je še presneto pereče i vprašanje, Če dobimo A cono. Niti verjeti nismo mogli, ko je prineslo „Jutro“ I od 8. t. m. vest, da se je ministrski svet v Beogradu j bavil z B cono. Pri tej seji min. sveta, kateri pa I ni prisostvoval g. minister. Krjavelj (tako je krstila I „Nova doba" dr. Korošca) radi bolezni, je vtaknil i nos v pas B in v Celovec že izza graškega deželne -j ga zbora znani nemški pobfatim-minister dr. Kuko -I veo. Kar namah je zavrelo v njem staroavstrijsko ! gcrmanofilstvo in ni mogel blekniti nič pametnejšega, * nego da se je prav toplo zavzel za uboge Nemce v. Celovcu, ki bodo morali pod Jugoslavijo, Nekaterim občinam zlasti krog Celovca hoče narodni minister g. Lojze priznati samoupravo ter prevzeti v našo službo vse nemško u radništvo itd. Nad vse pa je skrbelo pri te: priliki g. dr. Kukovca nemškonarodno šolstvo za uboge Celoveane. Ministrski svet (brez ministra dr. ...Krjavlja“) jef poveril dr. Kukovcu1, da izdela predloge o pasu B, ki pridejo na razpravo pri prihodnji seji. Ako danes čitamo, ko sino v opravičenem strahu in trepetu za posest pasa A, poročilo'ođ seje ministrskega sveta z dne 8. t. m., potem se moramo nasmehniti in vprašati :i N. katerih vrstah' je minister Krjavelj? Naš ministrski Krjavelj: je dr, Kukovec, ki pita nemškega vrabca, Še predno ga Ima v pesti. Povejte nam gg. okrog „Nove dobe“ :■ Kedaj jo jo lomil dr. Korošec tako, kot svoj čas dr.. Kukovec, ko se je bratil dosledno z Nemci,, ko nam je odrekel interes na posesti Radgone, ko se peha za volilno pravico celotne obmejne nemškutarije, ko hoče dati avtonomijo Celovčanom, katero odreka Slovencem? Gotovo nikdar, ampak narodnostne polomije staroavstrijske in tudi najnovejšo firme je zakrivil vodja slovenskih demokratov, minister kapitalističnega oskrb- ja g. dr. Kukovec. Kdo je sedaj naš Slovenki minister Krjavelj? Gotovo dr, Lojze Kukovec iz Celja, ki se tišči k svoji JDS Urški, ki ima že od nekdaj na vesli nezakonsko pregrešno življenje v. narodnem, političnem in gospodarskem oziru ravno tako kot njen zaročenec — Krjavelj (Kukovec) po ravnokar dokazanih, najnovejših, še svežih faktih, katerim gotovo pritrjujejo vsi, ki bijejo boj za posest koroške ‘A cone* Po končnoveljavno sklenjenem plebiscitu pa S* bomo obelodanili marsikatero prav Krjavljevo izza dobe ministrovanja demokratskega vodje dr. Alojza Kukovca. Gospodi krog „Nove dobe“ pa svetujemo, naj iščejo Krjavlje tam, ker jih ima prav pred nosom v lastnih — vodilnih vrstah, sicer bomo prisiljeni de -mokratom pokazati še več Krjavljev razven g. dr. Kukovca. SadrM$i s® Stadij * V Gospodje okoli „Enakosti“ in „Volksstimme“ kri c« na ves glas in zmerjajo klerikalce z goljufi in raznimi drugimi čednimi psovkami. Ti presneti kleri -kalci, ki so se polastili moči v Mariboru, delajo v reklamacijski komisija nasilje in ropajo delovnemu ljudstvu volilno pravico. Odgovor na te očitke je prav lahek. Znano je, da je februarja meseca demokratsko-soeijaiistični blok v Beogradu tako daleč zagazil, da ie moral dati vlado iz rok. Kmalu nato je tudi v Mariboru zapustil magistrat dr, Pfeifer in sledil mu je dr. Leskovar, ki je pokazal resno volijo s pomočjo vseh, strank'in razširjenega sosveta ustavno voditi posle mesta. Tedaj so soci’alno demokraški voditelji prvi odrekli svoje sodelovanje in njim so sl clili -demokrati. Sosvet se je razširil samo z zastopniki SLS, med katerimi je tudi več delavcev in vstopil je tudi zastopnik uradništva. Iz tega sosveta ’se je v smislu volilnega zakona izžrebala reklamacijska kombija , sestoječa iz dveh članov. Očmdno je torej,, da bi prav tako lahko v fej komisiji sedela dva socijalde -mokra ta in tako odločilno vplivala na sklepe, ako bi bili hoteli socijalni demokrati sodelovati v sosvetu in ne le kričati po shodih in zabavljati po časopisih. Volilni zakon je od volitev za ustavotvorno skupščino izločil vse Neslovane . Tega zakona se je morala komisija držati. Navodila za komisije so določa- LISTEK. HuSHia Spomini erlowsfee mladosti* ?.. v, (Dalje.) ■ ’ I XXIV, Moji spomini se vračajo v Ljubljano med tovariše šolskih klopi. Kogar zanimajo v pričujočem spisu zgolj orlovski spomini, naj blagovoli nekoliko potrpeti, saj bom kmalu zopet med Orli. Ob enem naj se spomni, kaj sem v začetku zapisal glede vsebine tega pisanja. ! !; ! ! Imel sem sošolca, ki mi je bil že delj časa drag, zlasti pa mi je tiste mesece prirastel k srcu. Ime mu je bilo Francelj, doma je bil v okolici Ljubljane, Bil je dober Orel in nič napačen študent. Ze več let je imel bolne oči. Bolezen ni bila r$-vno huda in Francelj se je malo menil zanjo. Toliko bolj se je smilil drugim. Imel je namreč skoro vedno čez in čez krvavordeče oči, da ga je bilo kar strašno pogledati. Priganjali so ga, naj gre k zdravniku. U-bogal je in je zahajal k zdravniku dolgo, cele mesce. Oči pa so mu ostale rdeče, kakor so bile. Francelj se je smejal in je trdil, da nima s svojimi očmi prav nobene težave. Ce niso lepo bel'3,. kakor pri drugih zemljanih, kaj zato? Usmiljenim ljudem s» je pa smilil bolj in bolj in kdor ga je srečal, ga je vprašal, kaj bo z njegovimi očmi. To tedaj še ni bilo nič hudega. Toda zgodilo se je, da so Franceljnove oči segle do srca celo profesorjem, ki so drugače znani kot dovolj trdosrčni go spodje, Začeli so ga milovati in mu na vse strani prizanašati. Francelj j|6 bil odslej vprašan samo ta--krat, kadar se je sam javil, da je pripravljen. To je Franceljnu mnogo bolj škodilo, nego bolezen sama,. Milovanje znancev in prijateljev mu ni bilo na, kvar, toda usmiljenj© profesorjev mu je po -stalo skoro usodno; Imelo je nanarčč nerodno posledi- co, da se je Francelj' začel tudi samemu; sebi smiliti. To je bila odslej njegova najhujša bolezen, ki ga je skoro uničila. SÓ malo — in Francelj tuđi takrat ni bil pripra vi jen, kadar se je javil, da je. Eno, dvto konferenci je živel na rovaš kredita in usmiljenja pri profesorjih. Dalje ni šlo. Gospodje so mu pričeli namigovati, da bo treba kaj korenitega ukreniti, sicer se utegne ob semestru temeljito ponesrečiti. Zdravnik je sider trdil, da z očmi. ni take sile. Tudi stariši doma so bili enakih misli. Toda odkar je bil obupani študent zgubil vero na se, ni bil več dovzeten za take misli. 'Zdele so se mu krute in krivične. Skoro celemu svetu se je smilil in še samemu sebi po vrhu, le zdravniku in starišem ne! Ali ni to neznosno trmoštvo ? Prišlo je še nekaj vmies, kar je pomnožilo obupanost nesrečnega študenta. Profesorji, še pred kratkim polni sočutja, so se sprevrgli v brezsrčne zati -ravce. Spoznali so polagoma, .katera je Franceljnova pajvečja bolezen — preveliko pomilovanje samega sebe. Pokesali so se svojega lastnega usmiljenja in so začeli vlivati Franceljnu pogum v srce. Toda to srce je bilo polno bridkosti in nezaup-nbsti in ni imelo prostora za drugačna čustva. Nekoč se je Franceljnu nalcopicilo dovolj bridkosti in je skle nil, da ne pojde več v šolo. Drugi dan je povezal culico in jo je mahnil domov. ) „Ne morem več. Doma ostanem do jeseni, potem se ho videlo,“ Ali doma so bili drugačnih misli, ^ „Ne boš! Ni ti taka sil%, zdravnik mora že vedeti. Teden dni ostaneš doma,: potem se vrneš in mi’ sami te bomo opravičili pri razredniku,“ Francelj, da ne in da nel Toda predno je mi-' nil teden, se je dal nesrečnež nekoliko ojunačiti! Ma ti mu je bila zvedena žena. Ni ga nahrulila, ni mu očitala. Stregla giu je in ga je tolažila,' zraven mu je vzbujala njegov izgubljeni ponos, Dokazovala mu je, kako zanikern je človek, ki je izgubil vero nase. LVsak dan je pritiskala nanj s tehtnejšimi dokazi.. V šestih dneh je bil Francelj skoro pridobljen.’ Odpravil s’e je nazaj v mesto. Imel je blage trenutke ko si je govoril: Mati ima prav. Potruditi se moram in bo šlo. Po boju in trpljenju je zmaga toliko slaj - SB« Pa se mu je sprevrglo v srcu in misli so mu govorile : Kaj ve mati ? Pojdem sicer nazaj, ampak ne po materinih načrtih. Pojdem, da se rešim doma in teh neprestanih sitnosti. V mestu imam vsaj mir» Razna čustva so ga torej spremljala na poti v Ljubljano. Prišel je k razredniku in mu je podal o-pravičilo od starišev. „Pa čemu ste šli ravno domov?“ » „Hotel sem izstopiti, pa so me doma pregovo - rflV Tako je priznal nienj sebi v prid, nego iz u -pornosti in Škodoželjnosti napram lastni materi, „Tako? — Tega vam jaz skoro ne morem opra vičiti. Oglasite se pri g. ravnatelju!“ Francelj je bil vesel. Gospod ravnatelj gotovo ne opraviči, ker se ni bil posvetoval ž njim, in ga bo nagnal. Tako zmaga on in doma ga ne bodo mogli več siliti nazaj v Šolo. Ze prvi dan po vrnitvi se mu je zopet gabilo mesto In se mu je studila šola. Dahkega srca je potrkal pri ravnatelju in mu je v kratkih besedah povedal svoje grehe, „Stariši so vas torej zapodili nazaj? Prav so i-meli! Zahvalite Bogu, da vam je dal modre stariše in ubogajte jih! Pojdite lepo v svoj razred in potrudite se. Glavo imate dobro, oči ne tako slabe, kakor mislite. Pogum velja in zaupanje v lastno moč." Tiho se je poklonil in je odšel. V razredu se je nemo vsedel na svoj' prostor in je tuhtal sam nase zatopljen. Kar je natuhtal, je bilo dobro zanj. Nakoval si je sveženj dobrih sklepov'in Še tisto popoldne jih je začel uresničevati. Nekaj dni se je pridno učil. Slo j’e krepko navzgor in kazalo je, da skoro izpelje svoj težko zavo -ženi študentovski koleselj. Pri marsikateri nalogi je moral poseči daleč nazaj, vendar je vstrajal. Dalje prihodnjič. la, da je pri vprašanju, katere narodnosti je kak Tolde«;, vpoštevati izjavo đotičnega. Ce pa se lahko o verodostojnosti izjave dvomi, potem naj se ozira ne v prvi vrsti na jezik, ampak na vse narodno čustvovanju dotičnoga. Štetje 1Ö10, kod pod nemškim pritiskom izvršeno, se ne prizna za merodajno. Komisija mari -borstoega mestnega sosveta se je morala pri reklamacijskem postopanju ozirati na dejstva, da se hoče, v Mariboru še (tones od strani narodnih; nasprotnikov .vzdržati mnenje, da je Nemcem vse dovoljeno in da s« jim ni treba ozirati na nobene predpise nove dr -žavne oblasti, Opodarjam samo na veliko demonstracijo mariborskih Nemcev, zlasti železničarjev! januarja 1019. V Mariboru so še hoče vedno Vzdržati Ne mee kot Herrenvolk. K temu se hoče vsakdo še pri -štev ati brez ozira na to, da mu je zibelka tekla v čisto slovenskem kraju. Zato izjave na reklamaeijjah niso mogle biti merodajne in je bilo, treba iskati toč-nejših podatkov. Čustvovanje človeka se pokaže najbolj ^ domačem krogu. Tu je odločilno, kako še dandanes 'posamezniki vzgajajo svojo deco. Tu je Slovenec v Mariboru največ izgubil.. Tu so se pokazali Avstrija. Avstrijski pari am (e n t je sklenil, da se da priklopitóv Avstrije k Nemčiji na ljudsko glasovanje. S sklepom avstrijske vlade se strinja Italija ta sklep ne nasprotuje seritžhrmenski mirovni pogodbi (po mnenju Italijanov.) Nemčija. ■ /," Nemčija napenja v Parizu vse sile, da prepreči orientino zapoved o uničenju Dieslovih motorjev. Zavezniške vlade se še nišo tozadevno odločile niti za da, niti za ne! Tedni zboruje nemška, socijaldemokraš-ka stranka. Zborovanja se udeleže 400 delegatov in okoli 100 Članov parlamentarne frakcije in načelstva. Pred tem zborovanjem so zborovale socijaldemokraš-ke žene. ! , Rosila—Poljska. Po trdovratnih bojih se je posrečilo Poljakom zavzeti mesto Vilna. Mesto je zasedel general Zelegowski, ki je razglasil v Vilni novo vlado, katere načelnik je on sam'. Ta vlada zahteva, da zapuste možje, pa tudi sieve. T:u pa se Še danes kaže, 'da je j Litvanci pokrajine, zasedene prej po Poljakih in da renegat hujši od rojenega narodnega nasprotnika, Slo I se vrši plebiscit. rensko učiteljstvo ve o tem mnogo povedali. Čustvo- f Premirje med Poljaki in Litvancj je bilo vanje se kaže tudi v tem, kako ravnam s svojim rod- f podpisano v Suvalki 7. t. m. Pogodba določa demar-binskim imenom. Ce se Nahtigal piše tako v krstnem I kacijskb črto med obema armadama. Poljsko vrhovno listu, katerega priloži reklamaciji, na reklamaciji se S armadno poveljstvo predlaga Črto Bastuny—OSmjany pa podpiše in zapiše Nachtigall, ali Gobec — Gobetz, °-'1” — rT’: ,~-a: —5 Rozman — Rossmann in pri tem ima celo krstni list neredno popačen, zraven pa pravi ta ali oni reklam mani, da je dokazano njegovo slovenstvo že s tem, da je rojen v Radkersburg, ol)čini, ki je popolnoma slovenska, poterai je pač pravo narodno čustvovanje đotičnega dokazano in vrednost izjave tudi. S ponem -•evanjem in pačenjem imen moramo temeljito pome -sti. Sicer pa že sama nepravilna pisava rodbinskega imena mora dotičnika oropati votivne pravice, To n ai si zapomnijo razni tschitschi, itschi in drugi taki ču7 dn( slovenski ptiči, ki še danes pačijo svoja imena. Reklamacijski rok za vlaganje reklamacij na magistratu je v nedeljo ob 12, uri dopoldne potekel. .Vloženih je bilo v teku 8 dni 1426 reklamacij, Vlagali so te reklamacije zasebniki in štiri glavne stranke: SLS» NSS, JDS in J SDS, V pozitivnem smislu je re Bila komisija po površni Statistiki 544 reklamacij. Od teh je vreklamacij 426, izreklamacij 118. Da pa niso socialistični delavci, ako se je le moglo izjavi o narodnosti verjeti, bili zavrnjeni, dokazuje dejstvo, da se je 103 reklamacijam, M so bile vložene po posredovanju tajništva socijaldemokraške stranke* ugodilo že pri komisiji. Drugi pa imajo odprto pot pritožbe v smislu zakona in bodo pred sodiščem morebiti dokazali verodostojnost svoje izjave. Morebiti največ re -klamaeij pa je bilo zavrnjenih zaradi|tega, ker rekta-manil niso v Mariboru policijsko javljeni. .Taki so svojo volilno pravico že zaraditega izgubili, ker prezirajo določbe policijskega reda. Na eni strani zahtevajo, 'da smejo pri uredbi' države sodelovati, na drugi štrani pa s svojim postopanjem, povzročajo nered, iTa nerednost, ki se je zlasti pri delavstvu v V, o« kraju pokazala, je tudi kriva, da je bilo zelo težko prvotne imenike sestaviti, ker ni bilo predlog. Ko je magistrat izdal lastne popisne pole za volitve, tudi teh mnogi , ki so pozneje reklamirali volilno pravico, niso izpolnili, in so bili pri sestavi volilnih imenikov izpuščeni. Od tod potem toliko kričanja in surovničenja.po raznih časopisih. Malo več ljubezni do dela in več smisla za red in za državo ! Psovke in vse drugo kar je še letelo na reklamacijsko komisijo, so orožje, M je popolnoma obrabljeno in nas ne moti. Slovensko delavstvo v Mariboru je lahko prepričano, da je ko -misija varovala njegove pravice in skušala tistim, ki so bili doslej vedno zapostavljeni in tlačeni, saj ob tej prelibi, ko gre za najvažnejšo zadevo, za volitve, pripomoči do odločilnega sodelovanja. Dr. K. C. politični pregled. Jugoslavija. O. parlamentarni seji za 12. t. m. pre -vladuje mnenje, da ne bo kvoruma, ker je 'večina poslancev zaposlena v volilni borbi. Zbornica bi še i -mela rešiti predlog o ukaznem zakonu, ki se, bo pa predložil z znatnimi izpremembami in bi se tikal le naredfe o pobijanju draginje in zagotovitve reda In miru v državi. V Beograd je sklical finančni minister konferenco, ki je razpravljala vprašanje novouvede -nih davkov po novem proračunskem zakonu. Kot zaključek tega posvetovanja se je izvolila komisija, ki bo v sporazumu s finančnim ministrom izdelala iz -pr-emembo zakona o poslovnem davku na obrt., K pogajanj e,m med Italijo In 'Jugoslavijo odpotujeta dr. Trumbič in dr. Ninčič v sredo ali četrtek. Beograjska poročila javljajo, da so ponudili zavezniki naši državi kot odškodnino en del ameriškega, angleškega ter francoskega vojnega materijala, ki se nahaja na Francoskem in na bivši solunski fronti. Vprašanje vojne odškodnine bo pojasnil g. Boškovič, član mednarodne reparacijske komisije, katerega je poklicala vlada v Beograd, da se izjavi o naši vojni odškodnini. T ... _______„ w ________________„ .... Naš ministrski svet se je bavil s koroš- pjagorma’ ki bo onemogočila boj med naprednimi slokim glasovanjem v posebni seji 11. t. m. Sklenil je , I venskimi strankami ter omogočila njih enoten sunek braniti naše interese na Koroškem za vsako ceno. | proji slovenskemu klerikalizmu. Za nas jei prav vse- Italija. i eno, ce najdejo gospodje kompromis ali platformo.' To V o jn o stanje v Italiji' bo potom posebnoga I pisanie navajamo samo v dokaz, kako slabotno se ču- uradnega ukaza ukinjeno koncem oktobra. f ti dandanes jugoslovanska demokratska stranka. Soly—Swiezany, Ti kraji bi naj ostali v rokah Poljakov. Poljaki predlagajo, da se po podpisu pre-mirja začnejo mirovna pogajanja 13. t. m. v ,Ora-nyj'u. 1 Na r u s k o-p o 1 j s k i fronti ni v zadnjih dneh nobenih omembe vrednih izprememb. Vršijo se le neznatni napadi na poljske postojanke od strani boljše-vikov, ki pa končavajo z odbitjem, in porazi za rdečo armado. ' Sovjetska Rusija ponuja tudi generalu Wranglu mir. Poslala je že svoje odposlance v glavni Wranglov stan. General Wrangl pa se zopet pogaja z znanim generalom Petljuro o nadaljevanju sovražnih' akcij proti boljševikom po skupnem načrtu. Svet ljudskih komisarjev za delo in narodno brambo je izdal dekret, po katerem se mobilizirajo vsi državljani sovjetske Rusije., ki spadajo v letnike 1886, 1887 in 1888. Poljski z u-n a n ji minister grof Sa -picha .je sprejel danes brzojavko iz Rige, po kateri se je včeraj pozno večer podpisalo premirje in preliminarni mir med Poljaki in Rusi. Rusko-poljska fronta Jtvori z majhnimi premembami demarkacijsko čr to. Od te črte se umaknejo Rusi in Poljaki po 15 vrst nazaj, 30 vrst široki pas med obema armadama je nevtralna cona. 144 ur po podpisu se morajo so -vražnosti povsod ustaviti. Na vseh ž e 1 e z n 1:0 kih križiščih Poljske je izbruhnila stavka, železniških nastavljen-cev in iodi strojevodij. Izgleda, da se bodo pridružili tudi uradniki, Osobje zahteva zvišanje mezd. Ves promet vlakov je ustavljen. Stavkujoči so dopustili samo nekaj bolniških vlakov za armado. Volilno gibanje. Razdor v hrvatski zajednici. Radi mešetarenja s frankovci in Rađičevoi vlada med mlajšo strujo hrvatske zajednice veliko vrenje in ni gotovo, če ne priđe do razdora v stranki. Pravijo, da nameravajo dr. Ante Pavelič, dr. Petričič, dr. Ivan Krnic in minister Ivan Kovačevič v tem slučaju izstopiti iz stranke in bodo s pomočjo mlajših pristašev nastopili % lastno kandidatsko listino, Sestanek hrvatske zajednice v Sisku, V nedeljo se je vršil zaupni sestanek hrvatske zajednice v Sisku. Navzočih je bilo, kakor poroča strankino glasilo, 248 zaupnikov stranke, prišlo je tudi nekaj za -upnikov Radičeve stranke; in Še nekaj drugih (Fran-kovcev ?). Govorila sta dr. Egersdorfer in dr. Sur -min. Zahtevali so federativno ureditev države in sklenili, da se hsčejo družiti s skupinami, ki stoje na istem stališču. Bunjevci. V nedeljo se je vršila v, Subotici v Banatu skupščina Bunjevcev in Sokoev, ki je bila izvanredno dobro obiskana, ter je zelo lepo uspela. Govoril je minister dr. Ivo Kovačevič in bunjevški poslanci. Zahtevali so avtonomijo Vojvodine., Nekaj demokratskih mladinov je hotelo motiti shod, a niso, uspeli. Nova liberalno-samostojna intriga glede voli -tev. Liberalci in samostojneži so začeli širiti po občinah,, v katerih ne posedajo svojih pristašev, vesti: naj ostanejo volilci, ki so pristaši KZ, na dan voli -tev lepo doma, ker bo njihova lista itak prodrla in zmagala Na ta način hočejo na prav naiven način skrčiti število naših volilcev. Ne boste bratje, ker tozadevna volilna intriga je malo preveč smešna. Celjska struja za enotno protiklerikalno fronto. „Nova doba“ se ogreva za enoten nastop vseh svo -bodomiselnih struj proti Slovenski ljudski stranki . Z veseljem sprejema predlog Samostojne, da bi de~-mokratje dobili takozvane inteligenčne mandate, vse druge pa samostojna kmetska. Zeli samov da bi se dal povrhu še kakšen mandat za liberalne krčmarje in štacunarje. Ce pa ni mogoče pošten kompromis meni „Nova doba“ — se mora najti vsaj skupna Nedeljo v S«. Lenarti Prihodnjo nedeljo 17. t. jn. po rani maši bo pri Sv, Lenartu v Slov. gor. v dvorani Arnušere gostih ne volilni shod Kmetske zveze. Govorita minister Iv* Roškar in dr, .Veble, Pridite ! Dr. Kovačič je izven nevarnosti. Stanje se mu polagoma zboljšuje. Vendar še vsled notranjih težkih poškodb, kri bljuje. Našo orožništv« na Koroškem zopet aa delu« Nemci so in še vprizarjajo po svoji podedovani nava* di različna nasilja, katerih nam vseh ni mogoče oži-» gasati. Radi nemškega nasilja je dobilo naše orožni* štvo povelje, da zopet zavzame svoja prejšnja mesta« V, Velikovec je že dospela naša orožniška posadka. Na, GomUsko! Kmetska zveza zboruj« prihod« njo nedeljo popoldne ob 3.< uri na Gomilskem za somišljenike celega vranskega okraja v Gasilnem do « mu. Govorijo: dr. Ogrizek, župan Krajnc in posest-* nik Pišek, Somišljeniki iz Sav. doline pridite! Zborovanje Samostojne v Vurbergu. Pri nas je imela Samostojna shod v nedeljo, dne 10. t. m. Prišli sat od St. Janža, od Sv. Barbare in od Sv. Urbana*. Domačih je bilo malo. Govorila sta dva govornika*,! Frie iz St. Janža in Simonič od Sv Urbana. NjiE laži pa je fino pobil in ovrgel naš fant Janez Rašl» Ke'r jim je prebridke pesnice pravil, so mu vzeli besedo in shod zaključili. Pri nas Samostojni ne bodo razsajali. Bil je javen shod, naši so zahtevali volitev; predsednika. A ker so se Samostojneži bali, so kan sami imenovali za predsednika nekega samostojneža od Sv. Barbari. Iz Sel pri Ptuju. Dne 4. oktobra 1920 se je poročil tukajšnji trgovec jn gostilničar g. Anton Zlah-tič z gospodično Amalijo Finžgar, hčerjo gostilničarja in posestnika v St. Lovrencu na Dravskem polju? Na gostiji se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Ptuju 432 K. Bila .srečna mlada zakonca! Vojaška oblast se je udala odločni zahtevi Jugoslovanskega kluba glede popisovanja živine in vozil, Prvotna, dokaj nerodna naredba o popisu živine in vozov,, ki je izzvala hrvatske dogodke in tudi pri nas upravičeno nevoljo, je bila preklicana na protest poslancev osobito od strani Jugoslovanskega, kluba * Vojaška oblast se je tozadevno streznila, odredila drugi popis, kateremu se gotovo ne bo protivil nikdo, ker: mora vojaška oblast posedati za slučaj mobilizacije natančen pregled o množinah vozno in klavne I živine ter vozil. Vojno ministrstvo bo začelo zopet % že ukinjenim popisovanjem živine in vozov s 14, oktobrom, Žigosanje živine je po tokratni naredbi odpravljeno. Popis se bo'vršil po možnosti v všaki ob-i čini, ker pride popisovalna komisija v vsako te količ» I kaj razsežno občino. Le za čisto majhne občine se bo I vršil popis na določenem — skupbem kraju. Popiso-I valne komisije imajo nalog skrbeti, da opravi, vsal ; posestnik popis v enem dnevu, da ne bo nepotrebne \ zamude časa, Naše kmetske posestnike pa se mora ! poučiti, da se jim ne bo pri tem popisovanju odvzelo j prav ničesar, ampak, da se vrši popis iz državnik interesov radi vojaške eventualne potrebe. Zagrebška medicinska fakulteta uvede mirne -j rus clausus za tuje državljane. So v tekočem Šolskem j letu se uvede na zagrebški medicinski fakulteti nu « I merus'clausus za tuje državljanske slušatelja. Višino I tega določenega števila bo določilo prosvetno pover -I jeništvo na predlog profesorskega zbora medicinske I fakultete. , ■ I Italijani na Sušaku nastopajo z novim nasiljem, t Te dni so zastrašili Italijani srednje šole na Sušaku I s karabinijerji. Ti so ustavili vsakega gimnazijca 1 pred vhodom v šolsko poslopjè z vprašanjem: Kje da I stanuje ? Ako je izjavil srednješolec, da je odkod dru-I god iz zasedenega ozemlja in ne ravno iz Sušaka,, I so ga odvedli na policijo. Policija je odpustila dijaka» I z navodilom, da ne sme več v sušaško srednjo šolo, f ampak v kak drag tozadevni zavod, katerih je dosti I po Julijski Benečiji. Iz tega nastopa vojaške in poli-I oljske italijanske oblasti je več kot dovolj jasno raz-1 vidno, da nameravajo Italijani opustiti srednje Šole na Sušaku, da bi tem potom zatrli vsak jugoslovan ski naraščaj inteligence. Bodimo potolaženi, volilne krogljioe že imamo I! i Za volitve v konštituanto je naročilo naše notranje mtnistrstvo 4 milijone volilnih krogljic, katerih naročilo je že dospelo na ministrstvo. Naklonltve ustavljene. Ministrstvo financ j© odredilo z odlokom Dr. Br. 90.068 z dne 9. jul, 1920, I da je ustaviti izplačilo naklonitev po zakonu z dne 28, marca 1918, drž. zak, št. 119. Ker predvidena nova „Uredba o začasni pomoči invalidom, vdovam in sirotam“, ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnino, preskrbo) tudi nekaterim osebam, ki po dosedanjem zakonu niso imele te pravice, naj vložijo pri I ) ristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero po -kojnine vse one osebe, ki jim bo. sedaj ustavljena na« kloni je v in so mnenja, da imajo pravico do državu® preskrbe. Po 1. jun. 1920 izplačane naklonitve bodo odtegnjene prilikom odmere in izplačevanja noviM I preskrbnin. Občinski uradi vpoŠIjejo zbrane prošnje poverjeništvu za socijalno skrb deželne vlade za Slo« venijo (invalidski oddelek) v Ljubljani. Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da se ukinejo gläsern odloka Dr. Br. 69.742 tega ministrstva podpor® za družine mobiliziranih in ujetih vojakov po zakoni® ' z dne 27. 7. 1917, drž. zak. št. 313. Družine onih volilih ujetnikov, ki se še niso vrnili, naj vložijo istota-ko prošnjo za odmero in nakazanje preskrbnine, 7 Kov« pristojbine za železniško stojnino. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja, la jo ukinjena s 15. oktobrom dosedajna stojnina na južni železnici ii^ velja od 15, t. m. naprej normalna stojnina, ki znaša po preteku 24 ur za vsak voz in za vsako uro 50 par, za vsako nadaijno uro pa po en Slinar. Bar Dijaški kuhinji Za Dijaško kuhinjo v Mariboru s® je nabralo ob priliki blagoslovljena križa Fr. Simoniča v Vogričevcih pri Ljutomeru dne 10. t. m. 120 K. Vsem blagim darovalcem prisrčni: „Bog plačaj!“ t Potit. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro poživlja dr, Vladimira Sobaji&a, 'da se takoj zglasi v njegovih uradnih prostorih, i 1 Iz (Qaribore. Pogreb podnarcduika Josipa Čuša, ki je bil od zlobne roke ustreljen na Teznu, je bil včeraj 12. t. m. Celi veličastni sprevod je bil dostojno počeščenje vojaka,-mučenika, pa tudi nemo-glasna demonstracija j : oti onim nemškim in nemškutarskim kričačem ma -r boi;skim, ki so ta vnebovpijoči umor. zakrivili. Med drugimi so skazali čast in posodili rajnemu zadnjo pot poveljnik mariborske okružne komande, polkov nik- Miladinovič z adjutantom majorjem Priča, potem poveljnik 45. pp. podpolkovnik Skaber, podpolkovnik Scrnec, več drugih štabnih in višjih častnikov, čete moštva, kakor tudi službeprosto moštvo, zastopniki raznih komand in še posebej podčastniki, sovrstniki rajnega, ki so mu poklonili venec, jednako kakor tudi častniški zbor. Vpjaška godba je svirala celo pot do groba na pobrežkem pokopališču žalostinke. Ob odprtem grobu je spregovoril vojaški superijor Rant, ki je vodil sprevod, rajnemu Čušu slovo, na kar se je poslovil od umrlega dr, Sernec v imenu Sokolov, ki je poslal deputacijo v kroju k pogrebu. Srce pre-tresujoče je bilo poslavljanje petero nedolžnih otro -hèev od očeta ter globoko žalujoče vdove od moža . Bodi tem vsem Bog tolažnik, umrlemu pa plačnik! Clan mariborske razmejitvene komisije major -Japonec Nagamosi je zapustil Maribor. Skoda, Japonec je bil nam Sloveneem dokaj naklonjen. Majorja Nagamosija je nadomestil polkovnik. ftosenbergovo mleko in „Tabor.“ V gospodom krog „Tabora“ mučni Rosenbergovi mlečni aferi se zagovarja ta list prav po naredniško nerodno, Nam ni räö na Židu Rosenbergu in njegovi mlečni goljufiji. G. dr. Juvan pa kot advokat lahko zagovarja kogar hoče, saj še največjemu zločincu priznajo zagovornika, zakaj bi si ga ne privoščil pod palcem milijonsko mastni žici Rosenberg. Na celi Rosenbergovi „nedolžni“ mlečni zadevi je za demokrate malo sitno, da je skušal celo zadevico potlačiti demokrat, državni pvavdnik g. dr. vitez Mirko Graselli. Dr. Juvan %i naj zagovarjal Rosenberga, kaj na tem, to je bila celo njegova dolžnost, ker je bil tozadevno najet. Pač je pa škandal, da ravno oni gospod, ki bi moral nastopiti kot Rosenbergov tožitelj, tega ni storil, ampak je naravnost igral vlogo Roseribergovega rešitelja— zagovornika je premilo. Malo siten za sodnij-slo-arhivni „Tabor“ je fakt, da se sodnijska kazen od dvakrat po 55.000 K odpravi s par vrsticami, med lem ko se malenkostne aferice raztegnejo po stolpi -Jih tega kriminalnega žurnala v cele tragedije, romane in bogzna kaj. Gospodje krog „Tabora“, pojasnite nam nastop viteza g. Mirka in Vašo pisavo v aferi Rosenberg, pa pustite bivšega tajnika -Strokovne zveze, ki je že davno odslovljen iz službe in je tudi uro iz Splavarce že davno vrnil. Torej še enkrat, ker gospodje krog „Tabora“ so bolj kratkega duševnega pogleda: Nas zanima pri celi zadevi le nastop Grasellija kot rešitelja Rosenberga in molk »Tabora“ o celi res ravno za mariborsko javnost u~ prav škandalozni zadevi žida Rosenberga. Torej na svidenje glede židovske mlečne goljufije, pa stvarno in brez ovinkarskih skokov preko te za demokrate precej vroče kaše. „Tabor“ zahaja zadnje Čase kaj rad v Splavarsko ulico in išče in brska okoli, Če bi našel kje «aj, kar bi bilo za njegov inteligenten okus. Ne najin bogsigavedi kaj, pa saj je skromen. Kaka smet! Kaka smrdeča stvar ! Ce tudi le v domišljiji. Pa je m zadovoljen. Z veseljem jo pobere in s slastjo uži -'a. Presneto slabo se mora goditi inteligentnim in visokim gospodonj okoli „Tabora“, da so se začeli poniževat med delavski proletarijat in iskat in stikat po Splavarski ulici. V pondeljkovi številki vprašuje nas nekdanji dobro znani pristaš ves začuden : Kje pa je pvejgnji tajnik JSZ? Zakaj imamo sedaj naenkrat Hgega ? Čudno, da mu je ravno po tem tako dolgi «as. Ali jo bilri kaka sorodna duša? Se bolj se pa Sadimo, da ne vprašuje tudi: „Kje je pa poprejšnji vodja delavskega konzuma v Studencih, zakaj ima-51« drugega?“ To bi bilo še bolj zanimivo. No, da ne 10 treba dolgo vpraševati, bomo dopisniku kar od go--morili, da smo nagnali oba, ker za take ljudi v naših Ostali ni prostora. Prvi je bil pri nas en mesec, pri Nisem je trajalo dalje časa, da smo spoznali, koga ’ÌJjamò. Potem pa smo šli z obema in smo jim odpu-J® vse, kar sta bila zagrešila, samo da smo se jih «uro iznebili. Prvi je šel nekam ria deželo in agitira ^ibrž za komuniste, drugi pa je, kakor pravijo po Priboru, sedaj pri narodnih socijalisti!', ki so mu "Oskrbeli službo na južni železnici. Ker je samemu %istru železnic storil veliko uslugo, da ga je obve-r,;al’ kar so njegovi sedanji tovariši o svojem minist-r govorili, zato /upamo, da ga bo minister pustil hi-** avanzirati iri ga napravil najmanj za svojega se-Nskega načelnika ali všaj za poročevalca ražriih pocestnih govoric, da bo hodil po državi okoli in poslušal, kaj govorijo ljudje o njegovem ministru, mu poročal in denuncimi ljudi, ki bi se upali kaj črh -niti o njem. Prej je, kakor sam trdi, denuncimi železničarje njihovemu ministru, zdaj pa išče med nji-, mi delo in da bi mu bolj zaupali, pa denuncira zdaj ministra. Gospod je sicer brihten in prefrigan, pa to je vseeno nelmliko vratolomna igra. Gospodom okoli „Tabora“ smo' pa prav hvaležni, da pridejo pometat in pobirat smeti v našo dvorano, samo sedaj jih ni veliko več, kar smo ta dva spravili v stran; če sebo pa zopet kje kaj v kakšnem kotu nabralo, bodemo pa poročali in Vas povabili, da si vzemete in odpeljete. M/ nimamo navade, trpeti takih smeti v svoji sredini. Jajčja zgodba „Pahorjevega“ reporterja. Da bi prikril Svojo zadrego, ker smo odkrili prilikom Ro -senbergove obsodbe korupcijo demokratskega časopisja, je naredil ,/F abor“ jajčjo zadevo. Mož, ki vedno potrebuje „ater“, če tudi sie z vsako osmeši, je sedaj pričel „djelati v jajoah“, kakor je svoj čas „delal“ v dolenjskih'kačah ali v potresih, ki so se porajali samo v njegovi glavi. Blamiral se je še z vsako rečjo, katere i^e je dotaknil in povsod so ga š& ven vrgli , kamor se je kedaj vrinil toda tako,, kakor s to jajčjo zadevo/ ni blamital še nikdo nobenega lista. Vsa sta rija ni nič drugega, kakor Smarrì, ki se je izcimil iz možganov vedno blamiranega reporterja. Nek človek, o katerem res ne vemo ali je prifrknjen ali prismuknjen ali pa tudi nekoliko zloben — najbrže bo pa vsa coga nekaj, ker so ga pozneje tudi zapodili iz kr -šcanskih organizacij — je baje, kakor se mu je zdelo, slišal neke čenče o dr. Korošcu. Pameten človek se s čenčami ne ukvarja, dotični človek je pa napisal neko pisanje, kakor je pač znal po svoji modro-sti. To pisanje hoče poslati samemu ministru Korošcu. Menda je mislil, da se s poročanjem takih čenč prikupi in bo takoj nastavljen za vratarja v ministrstvu. Mož je pa v svoji naivnosti špekuliral še dalje. Lovi in vjarne, kakor pripoveduje sam, nekje g. Pušenjaka, ter mu kaže dotično pisanje. Potem vjame zopet nekje med vrati g. Bogoviča. Mož je pač hotel pokazati, kako goreč denuncijant da je. Stvar je popolnoma jasna. Vsakdo, kdor se kaj peča z javinim življenjem dobiva neprenehoma različna prifrknjena pisanja, katera meče enostavno v koš, ali se štulijo k njemu osebe, katerim se' na prvi pogled pozna, da imajo v zgornjem nadstropju nekaj preveč ali nekaj premalo, ter se jih naglo in z lepa odkriža. Predstavimo si lahko, da g. Pušenjak ali Bogovič, ako ju je v jel dotični človek s takim pisanjem, kakor omenja „Tabor“ nista imela veselja ukvarjati se s čenčami, nego sta se ga skušala naglo in zlepa odkrižati, Kaj preostane druzega, kakor da se mu reče: „Ze dobro, že dobro, le odpošljite“ — ne da bi sploh imel veselje brati dotično pisanje. Tako se vsak pameten človek odkriža takih oslarij. Mož trdi,, da" je potem dotično pismo r'3s odposlal. V tem slučaju je storil, kakor de-I la neprestano mnogo trapastih ljudi, ki pjisarijo dobro ali slabo mišljene »čenče na razne pslitike ali na uredništva. Vrže se v koš, pa je, Nikdo se potem ne spominja več, če je bral dotične čenče all ne. Slu -čajno je pa „Tabor“ v zadregi radi Grasehjeve afere, reporter je pa končal s poroto in vreme je prehladno, da bi šel na Dolenjsko lovit gade. Torej premleva za devo z jajci. Ce je Pušenjak ali Bogovič pismo videl ali ne, je vseeno. Gotovo je, da nobeden pameten človek ne bo bral takih čpnč, ampak se bo moža uljudne sdkrižal kar najhitreje, pa je zanj zadeve konec. Co jo hoče glodati „Tabor“,, smeši samo samega se -be Liberalno narodnjaštvo pri reklamacijah, Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je znani „vzor-ro-doljub“, šolnik in narodni poslanec profesor Voglar , katerega sin se zelo razume na ženske kite, hotel iz-reklamirati iz mariborskega volilnega imenika same Slovence, a ne enega Nemca, Ta „odlični narodni pr-voboritelj“ je zahteval, da se črtajo iz volilnega imenika: dr. Korošec, Vladimir Pušenjak, dr. Lukman, dr Slavič itd., a zahteval je-vpis Nemca Zentnerja, žida Rosenberga in še več takih novopečenih Jugo -Slovanov. Klobuk dol pred čistim Voglarjevim narodnjaštvom! Med najhujše nemške nestrpneže in izzivalce spada prodajalec muzikalij in izdelovatelj godal Perz po imenu. Se danes nima nad vhodom v svojo trgo -vino slovenskega napisa. Čudimo se, da tu ne pose -že vmes obrtni urad. Se hujša pa je njegova v hiši g. trgovca Dergasa stanujoča familija, soproga in 2 dični hčerki. Pri teh ljudeh je vse „tajč.“ Pozno v noč se razlega petje in spremljevanje na glasovirju, oboje prav dvomljive vrednosti. Svojo „strammtajče Gesinnung“ kažejo na prav izzivalen načia. Fo voda gredo dosledno s steklenico v Irankfurtarskih bar-* vab. Se deklo so ti izzivači imeli iz Nemške Avstrije* Usmilijo se nam vrli lastniki hiše, ki morajo dan zai dnevom prenašati ta izzivanja in poleg tega še pre-trpeti pomanjkanje prostora v svoji lastni hiSi. Hijenam v nasprotnem taboru! Vsi demokraškT in somaldemokraški listi v Sloveniji imajo posebna veselje, da me na irse mogoče načine napadajo, blatijo m sramotijo. Fabriclrajo pušice proti meni in čo namažejo na papir svoje v slepem strankarskem sovraštvu skovane laži in osebne napade, pa že raču • najo, da so me ubili. Hijene! Le mažite, le napadajte, le blatite, kolikor Vam milo iri drago. Kot edini odgovor na vse blatenje bo moje vstrajno delo za našo slovensko in krščansko stvar. Čimbolj me boste: napadah, s tem večjim veseljem bom nadaljeval svoje narodno in politično delo. — Vam gospodom v demokratskem in rdečem taboru pa se hvaležno klanjam in se Vam zahvaljujem za vse dosedanje in vse uodoče osebne in druge napade. — Franjo Zebot. Prof. Marina zasebni pouk. S početkom mesca novembra t. 1. otvori profesor Marin za prebujene * roukaželjne in potrebne kmetske, obrtniške in trgovske sinove, hčere in uslužbence šestmesečni slovenski tečaj za popolno proučenje I. gospodarsko-obrt -niškega in trgovskega računanja in oblikoslovja. 2* korespondence, 8. knjigovodstva, 4. stenografije, 5. lepopisja, 6. strojepisja. Tečaj se otvori na mnogo-stranske prošnje in prigovarjanja učencev in staršev takšne šoli odrasle učence in učenke, ki iz kakor-šnihkoli vzrokov trgovskih in tem sorodnih šol nikakor ne morejo in ne marajo obiskovati, si pa venda® želijo v kratkem času nabrati za praktično življenje ueobhodno potrebnih znanosti in spretnosti. Priporočamo velevažno in koristno podjetje kmetskemu in mestnemu občinstvu najtopleje, tembolj, ker bodo poučevali samo strokovno naobraženi starejši profesorji i» učitelji. Prijave je treba poslati pred 3. novembrom t. 1. profesorju J. Marinu v Mariboru. Sodna ulica .ft. 23, II. Pouk na obrtni šoli v mariborskem zavodu Vesna se prične danes v sredo. Popisovanje vojnih posojil. Stranke, ktere, so oddale vojna; posojila pri tukajšnjem davčnem uradu v popišovanje oziroma predvojna posojila v žigosanje, in še niso dobile od imenovanega urada tozade -vna potrdila, blagovolijo se\za ista in sicer v sobi št. 9 takoj zglasiti. Trgovcem In obrtnikom v vednost. Gremij jo: dobil od ministrstva finano obvestilo, da mora vsak trgovec ali obrtnik, ki dobi blago iz inozemstva, fle -klaraciji predložiti na tukajšnji carinami tudi originalen račun, ter na istem lastnoročno potrditi. Račun je originalen: „1. u. svemu ispravan.“ Na ta račun prilepiti je tudi za 20 para kolek. To potrdilo velja za račune, ki imajo nad 1000 dinarjev vrednosti Pri nižjih računih tega ni treba navesti. Ako se dokaže nepravilnost računa, nosi odgovornost za to de-klarant sam. Da se torej zacarinanje ne zadržuje , naj vsakdo pravočasno predloži pri deklariranju blaga omenjeni račun. V slučaju, da prevzame carin -if nje kaka agentura ali špediter, se ima tam račun© doposlati. 1 Seja mariborskega občinskega sosveta še vrši dne 13. t. m. ob 17, uri v mestni posvetovalnici na rotovžu. Denarna listnica s 400 K najdena. Na m arih. trgu se je našla listnica s 400 K. Pravi lastnik se naj zglasi pri: Pavalec na Pesnici. Obč. gospodarski urad bo izdal izkaznice za premog in sicer za imejitelje stanovanja: Graškega predmestja (Melje) dne 20. t. m., notranje mesto (Koroška cesta) dne 21. t. m., Magdalenskega predmestja dne 22. t. m. Upravičenci se morajo izkazati z njihovo sladkorno nakupovalno izkaznico. Razdelitev premoga je poverjena sledečim tvrdkam:- Erneschefc Marija, Fliess Fortunat, Horvat Alojzija, Kodrič St., Richter Pavla, Kossi Ivan, Lippert Franjo, Koro-schetz Marija, Schreiner Eleonora, Peheim Alojzij ins Vertnik Amalija. Nadalje obvešča trgovce, da se zaključi oddaja sladkorja konsumentom za mesec kimavec z 20. oktobrom t, 1. Šolski sluga se takoj sprejme pri šoli na Pobrežju pri Mariboru. Natančnejša pojasnila pri šolskem vodstvu na Pobrežju. Slepee Išče' pošteno žensko, 40—50 let staro, ki bi ga oskrbovala proti plačilu. Poizve se: Aleksander Burg, pri gospodu Gašper Aršič, Meljska ulica št. 23. Glasovanje na Kortskei Položaj v pondeljek 11. oktobra. Glasovanje je končalo ob 6. uri zvečer, nakar so začeli v nekate rib volilnih okrajih takoj s skrufinijem, na drugih pa še le v pondeljek zjutraj. Štetje glasov še vrši zelo počasi povsod. V Borovljah n. pr. so skrutinira-li eno celo dopoldne samo 1 občino, vseh pa je 15. V Rožeku so prešteli tekom pondeljka plasove samo treh občin. Komisija objavlja, da je možno v 1 minuti odpreti kvečjemu 5 do 6 glasovnic. Pri tem za nas nestrpljivo počasnem aparatu skrutfnija bomo izvedeli o končno veljavnem jzidu po dosedanjih zagotovilih še le v petek dopoldne. Nemci poskušajo s pomočjo Italijanov, mi celi Črti z goljufijami in sleparijami pri skrutini - rarijn glasovnic. Govorice krožijo o sumljivll pojavih pri straženiu glasovnic v noči, o podtikanju celih vo lilnih žar itd. Tej nepoštenosti se ne bomo čudili, ker itak poznamo Nemce, ki sb tokrajt dobili še več kot bratske zaveznike glede goljufije in nepoštenosti v I-talijanih. Razpoloženje glasovalcev. Naši vrli» zavedni Korošci so prepričani o zmagi. To veselo raz _ položenje med koroškimi narodnjaki skušajo Nemo! potlačili s svojim divje germanskim terorjem, ki bruha na dan tudi sedaj po končanem plebiscitu. Nemška drulial nastopa povsod izzivalno, nasilno, z oro_< žjem, napadalno in življensko nevarno. Nemci špekulirajo, da bodo s poplebiscitnimi incidenti povzročili iiPMi mimmim CEM E 7-50 i 2H |_g|H v, ua Galušaku 25, ¥ mograa dve4>iši ifi gospodarsko poslopje, preša, sado-nosnik, les se proda. Kolnig M., Studenci pri Mariboru. Baška e. 131 Lep konj, S let star, pripraven za vse is 1 in pol leta staro žrebe se proda Glavni trg 4, trgovina, Maribor. 829 Železna kaseta leseni zaboj za premog in različno se proda. Koroška cesta 19, Hann Maribor. 833 PrAčiifl fift tjda P°liran» IT I ° *vuL rat? postelj, železne mreže se proda. Stolna ul. 8. Maribor. 834 Službe i Pridna dekla, ki bi bila sposobno za vsako delo na manjšem posestvu na deželi, se sprejme takoj. Plača 80 kr.n in ene novo obutals na leto. Vpraša se pri Zaff v Pobrežju pri Maribora. 830 Kucfelf P®w@«, weSsìtri®« v Mszirfu fi sv®jih zastopnikih v sledečih krajih: Maritar, Pesnica, Kungota, Cmurek, t. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rež. dolini, Šmartno oh Paki in Mozirje za Oer. Savinjsko dolino. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktno 'na kupovalce, kajti pri velikem obsegu ni možno vsaki stranki iz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. Se priporočam RUDOLF PEVEC. CSd»k»tonice (gamaše! NÄJGENEJE ! c biette» P®?flO SUM! muto® Valant. bi@g® fermarvi is prav® ftoiiaplje krnit® najceusli pri Jakoba Lah, Mar (GLAVHjl TRG 2, Mgy« mkarna w Mariboru. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl novo lekarna na Slavnem trgu 20, v Maysrjevì hiši Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili in zdravilskimi potrebščinami. Portland cemtnt nanest« mm© d@if© pri «»* Ivo Andrašic, HftRIBOB, Vadažket trg 4. P9HIŠTVO LASTNIH IZDELKOlti it trdega ia mehkega lesa se zavoljo pe-maiijkaaja prostora po znižanih cenah predaja pri Peter Hochneggeris* MARIBOR» §ter@š§sa emtm 40-53-5! Predili tedi preti mesečnemu cdpteEiiu. «* TRlOVINEa 878 Naznanjam uljudno cenj. p. n. občinstva Is Maribora In okolice, da sem s 1. oktobrom zopet otroril svojo trgovino z msnasfakturnim blagom. Opirajoč se pa moje svojeiasno mano dobro in reelno trgovsko f-slovanje, upam, da mi bedo moji co »j. odjemalci tudi še v prihodnja izkazali svojo zaupanje ter se priporočam s odličnim spoštovanjem Sušterif, - MARIBOR. - Glassi trg št 17. SšfafaM! iB «aloMr» Kou&iraij „Straps," ödeevorni urednik : Franjo Zebot. tiskarne ssl» Cirila I lllllllll I