Rešilnice. Spisal Anton L*b_n. Der Mensch ist von Natur weder moralisch gut, noch bdsa; den er ist von Natur gar kein moralisches Wesen. Kant. ReŠilnice so deloma pedagoški, deloma humanični zavodi za one uboge otroke, ki so zaradi nedostatne ali napačne odgoje že v svoji zgodni mladosti tako zanemarjeni, da se morajo drugim oddajati v odgojo. Taki _avodi so tuintam vladni ali pa tudi privatni in odgojujejo se v njih otroci od 6. do 14. leta. Odgoja v teh zavodih se ozira največ na versko in svetovno stališče. Prvi taki zavodi so se utemeljili v Italiji. Take rešllnice so bile v Italiji ustanovljene že v 16. stoletju pod imenom »Conservatori Case di rifugi, retiri«. Te šole, oziroma rešilnice so bile ustanoljene kakor »refuglum peccatorum« za beraške otroke in za nravno propadle d e k 1 i c e. — V Nemčiji je ustanovil take rešilnice Ivan Falk*) ki je deloval na to, da se je v teh zavodih izkušalo rešiti nravno propadlo mladino ne v filantropičnem, ampak v krščanskem dubu. Tega ljudomilega človeka je preganjala nemila usoda s tem, da mu je že v zgodnji mladosti umrlo šestero nedoraslih otrok. Zato se je potem lotil rešilnic in je vanje sprejemal zapuščene, zanemarjene in podivjane otroke. Pomagal mu je pri tem delu pastor Horn. V društvu z njim sta ustanovila rešilnico, ki sta ji dala ime »Verein ftlr Freunde in der Not«. Ta zavod jekmaluštel 300 otrok. Pravzaprav je postavil prvo podlago rešilnicam v Nemčiji Salzmann**) v Schnepfenthalu s tem, da je objavil spis: »Ober einen Schatz, den die Detschen noch heben kftnnen«. Toseje zgodilo leta 1801. V tem spisu je zahteval Salzmann, da naj se sprejme zanemarjene in podivjane otroke v take zavode, kjer se bodo učili poleg Šolskih predmetov tudi vrtnarstva in poljedelstva t živinoreje in ročnih del. Vadili naj bt se nravnosti, delavnosti in varčnosti. —¦ Ta glas Salzmannov je pa ostal glas vpijočega v puščavi, to je: bil je brezuspešen. — V novejšem času je vplivala stoletnica Pestalazzijevega rojstva (1. 1846.) mnogo na razvoj rešilnic. Ob tej priliki se je v Nemčiji ustanovilo mnogo rešilnic, ki so jih imenovali Pestalozzijeve zavode, ker se je v teh vzgojevalo v Pestalozzijevem duhu. Pestalozzi je tedaj videl sad svojega delovanja Šele ob koncu svojega življenja ; videl je to v rešilnicah na nemŠki meji in v Švici. — Opazujoč leta 1826. življenje in delovanje v teh rešilnicah, je vzkliknil: »To je, kar sem hotel«. (»Das ist's, was ich gewollt habe«.) V ta smoter, kakor Pestalozzi, sta delovala tudi Fellenberg in Wehrli v Švici. Leta 1848. se je ustanovilo društvo »Verein fttr innere Mission«. To društvo je potem ustanovilo maogo rešilnic v Nemčiji, na Bavarskem, Badenskem in Hanoveranskem Tako se je ustanovilo na Bavarskem 90, na Badenskem 15 in v Hanovru 6 rešilnic. Tudi druga kraljestva so ustanavljala take zavode. Leta 1868. je bilo v Nemčiji 355 rešilnic. Gojenci so dobivali pouk in odgojo proti majhni odškodnini, a največ pa — brezplaČno. ¦) Iv. Falk jc bil legacijski svetovalec. — Pis. **) Salzmann jc bil znamenit pedagog (rojen 1. jon. leta 1744., umrl teta 1811.). — Pis. Najznamenitejši mož na tem polju — glede rešilnic — je pa Henrik Wichern. Porodil se je leta 1808. v Hamburgu. Učil se je bogoslovja in po končanih študijah je deloval v prospeh rešilnic. Vse svoje moči je posvetil zanemarjeni, zapuščeni in podivjani mladini. Njegovo geslo je bilo: »Dass das Heil fflr die Armen und Verlassenen nicht von aus.en, sondern von innen k o m m c« — On je tedaj ustanoviielj tega zavod za »innere Mission«, ki ga je povzdignil na višjo stopnjo plodovitega delovanja. V severni Nemčiji je nastala po Wichernu hiša, »Rauhes Haus« imenovana. Ta hiša je bila v H o r n u pri Hatnburgu. Leta 1833. je bil ta zavod še neznatna hižica, a leta 1884. je bilo v severni Nemčiji že 18 takih večjih hiš ali zavodov. Zadružniki — gojenci — žive v družinskih krogih skupaj. Taki družinski krogi se imenujejo — družine. Vsaka taka družina broji po 12 otrok in so pod vodstvom pomočnika ali »brata«. Posamezne družine se družijo zopet v večje patriarha lične družine. Člani te družine so oni, ki so bili še \z prejšnjih posameznih družin odpuščeni. Podružnice »sirove hiše« (»Rauhes Haus«) obstoje iz: 1.) »Kinderhaus«, 2.) »Brtlderhaus«, 3) »Pensionat«, 4.) »Druckerei« in 5.) »Agentur«. V »Kinderhaus« pridejo oni olroci, katere so starši ali njih namestniki oddali v »rešitev«. Teh otrok je navadno do 400 in odgojujejo in učijo se v verskem duhu na podlagi evangelija. Ti otroci morajo delati v delavnicah, na polju in na vrtu, zakaj Wichern upošteva kot glavne činitelje v dosego prave svrhe tega zavoda: družino, delo in šolo. Staršt smejo svoje otroke obiskati vsako prvo nedeljo v mesecu in tudi otroci smejo obiskovati starše z dovoljenjem. Otroci morajo delati pod nadzorstvom »bratov«. Koncem vsakega tedna imajo »bratje« z nadzornikom sejo, v kateri se pogovarjajo o dokončanem in bodočem delu. Delo se razdeli v domače delo, ročno delo, delo v delavnicah in delo na polju poleg živinoreje. Pri domačem delu se mnogo pazi na smisel, snažnost in rednost dela. Da se vpliva v zavodu tudi na odgojo srca, se udeležujejo zavodniki domačih in zavodnih praznikov in veselic, kakor tudi družinskih veselic in izprehodov. Tudi v Franciji so ustanovili take rešilnice, ki se imenujejo »kmetijske kolonije«. Leta 1840. so ustanovili tako kolonijo Mettray pri Toursu. Taki zavodi so krasne stavbe, prave pravcate palače, v katerik stanuje do 700 dečkov s starŠi in učitelji, in imajo v lepi leži krasna zemljišča. Predstojniki takih zavodov ali rešilnic se imenujejo ravnatelji, nadzorniki ali hišni učetje. Posebne učilnice ali poboljševalnice so takozvane »Magdalenenstifte«, ki jih nahajamo kot azile za zanemarjene žene in propadla dekleta v Belgjji. Belgija ima že od leta 1848. rešilnice, imenovane »6coles de reformes« Taki zavodi so v Ruysselede za 500 dečkov in v Beememu za 300 deklet in od leta 1856 v Wynghene za odgojo mornar6kih novincev. Na Angleškem je bilo leta 1857. že 116 takih zavodov, katerim je bil nalog beračenju, zanemarjenosti in razdivjanju mladine priti v okom. V severni Ameriki obstoje že od leta 1820. enake rešilnice pod imenom »Houses of refuge« ali »of reforma ti on« ali pa tudi »reform schools«. Odbor ruskega jetničarstva v Petrogradu se že več fia&a bavi z vprašanjem, kako naj bi se osnovale kmetijske kolonije za mlade kaznjence. \Vichern, ta vneti pospeševalec takih del ljudoljubja, vodi sam z nekaterimi »brati«, kot višji konsistorialni svetnlk, jetniščnice v Prusiji. On je spisal obširno monografijo o rešilnicah in tudi »Schmida Bncyklopadie des Łrziehuogswesens, Band VII.« Literatura o rešilnicah je tudi že precej velika. V tej nahajamo: Dr. Julius, Jahrbllcher der Straf- und Besserungsanstalten, Erziehungshauser, Armenftirsorge und anderc Werke christlicher Liebe. Lange, Feldgartnerei-Colonien oder landliche Erziehungsanstalten fUr Armenkinder. Schmitt, die Erziehungs- und Rettungsanstalten fttr verwahrloste Kinder, als das vorztiglichste Mitte! zur Verminderung der Armut und Verbrechen. Včlter, Geschichte und Statistik der Rettungsanstalten f(lr arme und verwahrloste Kinder im KOnigreiche W_rttemberg. Wi c h e r n, Jahresbericht der Kinderanstalt des rauhen Hauses tlber das Jahr 1867. R. Ratter, die Rettungsanstalten fttr sittlich verwahrloste Kinder. Wien 1882. T. Waas, Reisebericht ttber Erziehungs- und Unterrichtsanstalten f0r sittlich verwahrloste Kinder. Wien 1875. Učiteljstvo tudi lahko vpliva na pravem mestu glede rešilnic, da se tudi v naših slovenskih pokrajinab ustanove. Pokvarjena mladina se mora pokoriti in spravljati na pravi pot v takih zavodih. Tam naj se vzgojuje v pravem smislu. — Narod s takimi napravami ne bo tožil o slabem nravrstvenem stanju. Da bo tedaj naš narod uspešno napiedoval, je potrebno, da si vse delovanje delijo obitelj, šola in država in to glede javnega življenja z zasebnimi in javnimi dobrodelnimi zavodi, ki skupno delujejo na vzgojenca. Vsi ti činitelji se morajo zavedati svojega poklica, ako hočemo, da se bo narod duševno okrepčal in da bo nravstveno napredoval.