Aktivni delavci in uslužbenci so uvrščeni po 
gospodarskih panogah z naslednjimi odstotki: 
v industriji in gradnjah 
v poljedel. in gozdarstvu 
v transportu in PTT 
v trgovini 
v prosveti in ljudskem 
zdravstvu 
različno 
1913 1928 1937 1955 
9 8 24 31 
75 
2 
9 
80 
2 
3 
56 43 
5 6 
4 5 
1 
4 
5 
6 
9 
G 
število delavcev in uslužbencev je v raznih 
panogah nacionalnega gospodarstva zraslo od 10.7 
milij. v letu 1928 na 48.3 milij.. v letu 1955 
27.6 o/o industrijskega delavstva dela v podjetjih 
z manj kot 500 zaposlenimi, 13.7o/o jih je v 
podjetjih z več kot 10.000 ljudmi. Zadnje čase 
pada delež zaposlenih v podjetjih z manj kot 
1000 zaposlenimi in raste v le-teh z več kot 
10.000 ljudmi. 
Da kažejo statistike zadnji čas veliko večji 
delež strokovnjakov kot nekdaj, je razumljivo. 
Sovjeti trdijo, da imajo relativno, glede na ce-
lotno prebivalstvo, več tehnične inteligence kot 
katera koli država na svetu. V ZDA naj bi bilo 
na en milijon prebivalcev 136 tehnikov z di-
plomo, v SZ pa je prišlo na en milijon ljudi 
280 inženirjev s petletno univerzitetno izobrazbo 
in 326 tehnikov s specialno štiriletno šolo na 
tehnikumih. 
Močno se je uveljavila ženska delovna sila. ki 
je je bilo v letu 1955 v celotni SZ 45o/0 vseh 
zaposlenih. V kmetijstvu je bilo zaposlenih \seh 
žensk 46o/o, v industriji 45o/o. pri gradnjah in 
prometu ena tretjina, v zdravstvu 85o/0, v trgo-
vini 58o/o, v prosveti 680/0. 
Vir: Jur<[iicline Beaujeu Garnier, I.a |>o[>ulation de: 
I / U. H. S. S. L'Information g6ographir|ue. Pariš 1957. XXI. 
številka 1. 
Mavrici j Zgonik 
Nekaj aspektov 
k ocenjevanju geografskega znanja1 
i . 
Na III. mednarodnem kongresu profesorjev 
geografije v Grenoblu je bilo mnogo govora tudi 
o aktualnih problemih šolske geografije. V 
sklepni besedi predsednika kongresa je bila na-
kazana pot. kako prebroditi delno krizo, ki pre-
veva ne samo geografijo kot znanstveno disciplino, 
temveč tudi kot učno-izobraževalni predmet. Be-
sede so izzvenele dokaj optimistično, če bodo 
geografi zasledovali v svojem proučevalnem kakor 
pedagoškem delu sledeče pogoje: ,.Skladnost mo-
derne geografske znanosti s skladnostjo tehnike 
pouka in laboratorijskega dela. Geografija bo 
kljub različnim atakam od zunaj ohranila enri-
nentno mesto med disciplinami in učnimi pred-
meti. To ji gre kot moderni znanosti in zaradi 
njene velike socialne in internacionalne \Ioge".2) 
Referati na kongresu so poudarjali, da morajo 
geografi-šolniki slediti za vsako ceno ne samo 
psihološki in metodični zahtevnosti, temveč tudi 
principom moderne geografske znanosti. Geo-
grafija ne more in ne sme biti v nobenem pri-
meru to, kar je bila včasih, nomenklaturUa de-
skriptivna veda. temveč veda, ki locira in ob-
jasnjuje pojave na določenem zemeljskem pro-
' ) 11 referata na III. kongresu slov. geografov v Por-
torožu okt. 1957. 
2) III. mednarodni kongres profesorjev geografije v 
Crenoblu od 25. avg. do 2. sept. 1957. 
štoru v medsebojni vzročni zavisnosti in funkci-
cionalnem razvoju kompleksnega gledanja. To 
poanto mora zasledovati tudi učitelj-geograf pri 
vsem svojem delu v razredu in izven razreda, 
tako pri posredovanju ¡nov ih spoznanj kakor pri 
utrjanju. preverjanju Li ocenjevanju. Le tako si 
bo geografija pridobila važno eksistenčno mesto 
med vsemi ostalimi predmeti na katerikoli stop-
nji splošne ali strokovne izobrazbe. 
Glede na vse to bi rad v naslednjih odstavkih 
nakazal nekaj misli, ki naj bi bile učitelju po-
buda in napotilo za pravilno ocenjevanje geo-
grafskega znanja. Delo učiteljev v razredu se v eže 
tudi na preverjanje in ocenjevanje. To je pri 
učnovzgojnem procesu pogosto najtežje in naj-
odgovornejše delo. Koristne misli nekaterih refe-
rentov in diskutantov na kongresu v Grenoblu, 
zlasti pa sklepne besede na njem, ki meti drugim 
poudarjajo zahtevo po večji aktivizaciji učencev, 
tesni povezavi spoznanj z življenjem, po iskanju 
primerjav z drugimi predmeti, po poglobljenem 
laboratorijskem in samostojnem delu — vse to 
me je napotilo do tega, da bi na kratko odkril 
nekaj vzpodbud za pravilno učiteljevo ocenje-
vanje geografskega znanja. Misli, ki jih bom 
podal, niso nikaka direktivna norma, temveč 
imajo le značaj vzpodbujanja učiteljeve geograf-
ske in pedagoške v esti. 
O o c e n j e v a in j u na s p 1 o š n o imamo v 
naši in tuji pedagoški literaturi mnogo napisa-
20 
nega.3) Tu ni mesto, da bi se o tem razgovorili. 
S p l o š n e d i d a k t i č n e z a h t e v n o s t i za 
p r a v i č n o in o b j e k t i v n o o c e n j e v a n j e 
so vsakomur izmed nas znane, saj je to osnovni 
pogoj za pravilno ocenjevanje katerekoli snovi pri 
slehernem predmetu. Seveda je pogosto težko 
Ugotoviti, kdaj je ocenjevanje oziroma spraševa-
nje v konkretnem primeru res tudi pravično. 
Ne bi govoril o tem. da marsikdo od nas, ki 
poučuje ali je poučeval, ni v celoti zadovoljen 
s sedanjim načinom spraševanja, oziroma bolje, 
s sedanjim sistemom ocenjevanja. Marsikaj je v 
njem, kar ne zdrži kritike. O tem se je že mnogo 
pisalo. Kaj različnih nasvetov in pobud je že 
padlo o ocenjevanju! Sistem ocen je različen, 
mogoče bo prišel čas. ko bo treba sedanji šte-
vilčni sistem spremeniti. Toda dokler ga imamo, 
je naša pedagoška dolžnost, da storimo vse. da 
ga v svojem odgovornem delu izvajamo čim ob-
jekti vineje. čim vestneje in s čim večjim čutom 
odgovornosti! j 
Naj mi bo pa dovoljeno, da vendar opozorim 
na vsaj en osnovni problem pravilnega ocenje-
vati j a sploh. 
D o s e d a n j i n a č i n o c e n j e v a 11 j a i m a 
p r v e n s t v e n o k l a s i f i k a c i j s k i n a m e n . 
Tega se vsi zavedamo, vsak učitelj in vsak uče-
nec. pa tudi starši. Zal, pa se vse premalo zave-
damo. da ima ocenjevanje tudi vzgojni namen. 
O c e n a j e t u d i v z g o j n o s r e d s t v o ! Mne-
nja sem, da se mora učitelj tega živo zavedati. 
Le tako je na najboljši poti, da bo pravilno 
ocenjeval. 
Res, da je temelj ocenjevanja ugotavljanje 
učnih reztdtatov v vsaki učni uri in vse šolsko 
leto. Res. da ima učitelj pravico zahtevati in 
zvedeti od učenca, ali je snov zavestno osvojil. 
Pravico in dolžnost ima. da ugotavlja, ali je 
učenčevo znnanje razumljivo, zanesljivo, trdno 
in tudi uporabno. Toda to ne more biti vse! Ge 
bi samo to zahtevali od učenca, bi bili sicer 
objektivni, pravični pa še ne! 
P r a v i č n o j e o c e n j e v a n j e , č e j e o b -
j e k t i v n o , in č e da u č i t e l j u č e n e u ~ 
3) Klonimir škalko. Ispitivanje i ocenjivanje 11 školi. 
Zagreb 1952; Dr. S. Gogala. Obča metodika. Ljubljana 1951. 
m o ž n o s t in p r i l i k o , da se m o r e u v e -
l j a v i t i . Učni smoter, ki je predpisan z učnim 
načrtom, ne more biti še edino ..objektivno me-
rilo1', ker vedno dopušča različno interpretacijo. 
Zato moramo upoštevati še vzgojnost pouka in 
ocen. Učenca moramo gledati v celoti in ga tudi 
razumeti! Ocenjevanje znanja slehernega pred-
meta. tako tudi geografskega znanja, mora sloneti 
na tem osnovnem pogoju. 
Objektivno in pravično ocenjevanje je seveda 
v ezano še na nekaj drugih pogojev, tako na boljše 
poznavanje splošne in mladinske psihologije, na 
postavljanje trdnejših in realnejših kriterijev, na 
humano ravnanje z izprašanimi učenci in dijaki 
ter na dovoljno pripravljanje učitelja.4) To vse 
zahteva od učitelja, da sam dobro razume vse ono 
učivo, ki ga zahteva od učenca, tako znanstv eno, 
kakor uporabno. Učitelj se mora končno za iz-
praševanje in ocenjevanje tudi pripravljati. Le 
tako je podana garancija, da bo čim bolj objek-
tiven. Tega poslednjega se vse premalo zavedamo. 
Tako se ne smemo čuditi, da pogosto zapadamo 
improvizaciji, kar pa otežkoča izvajanje objek-
tivnega in pravičnega ocenjevanja. 
Po teh kratkih splošnih pripombah pojdimo 
k ocenjevanju zemljepisnega znanja! Kako ga 
ocenjujemo? Na kaj moramo vse pri tem paziti? 
Kaj moramo upoštevati ? Kateri so pogo ji za 
pravilno preverjanje in ocenjevanje? To so vpra-
šanja. ki se jih mora vsakdo zavedati. 
Za pravilno ocenjevanje geografskega znanja 
moramo upoštevati zlasti dvoje: 
a) s p l o š n e d i d a k t i č n e z a h t e v n o s t i , 
o čemer je bilo prav na kratko povedano prej: 
b) s p e c i f i č n e z a h t e v n o s t i s a m e g a 
p r e d m e t a , n o t r a n j o I o g i k o i n v z g o j n e 
i z o b r a ž e v a l n e s m o t r e z e m l j e p i s a . 
V naslednjih odstavkih se želim dotakniti teh 
specifičnih zahtevnosti predmeta samega. Ne mi-
slim seveda precizirati norm za vsako zaključeno 
učno snov, vendar so za vsako pozitivno oceno 
potrebni določeni pogoji. 
(Nadaljevanje sledi) 
1) Dr. VI. Srnici, Pedagogika Tli, Ljubljana 1949; 
D. Kom pare, Pouk geografije na naših nižjih gimnazijah in 
reforma obveznega šolstva. Sodobna pedagogika. \ IT 9—10. 
K N J I Ž E V N O S T 
O d g o v o r n a o c e n o 
Pavel Kunavcr, Kraški svet. V Geografskem obzorniku 
št. 3, 1957 je dr. Ivan Gams ocenil navedeno knjižico o 
krasu. Zdi se mi potrebno, da nekatere točke pojasnim. 
Rokopis sem pričel pripravljati kmalu po drugi svetovni 
vojni, ko nam je bil vrnjen kras od bivše stare jugoslo-
vanske meje do morja. Do oddaje rokopisa založbi še ni 
bilo Instituta za raziskavanje krasa niti številnih novejših 
spclcoloških knjig. Rokopis je ležal precej let v predalih 
Mladinske založbe, ki je zaradi ncrentabilnosti takega malo 
branega dela odlašala z izdajo od leta do leta. Zato tudi 
ni bilo mogoče vsako leto vedno znova dodajati novosti in 
dognanj. Zaradi izpopolnitve vsebine je založnik na posre-
dovanje Geografskega društva oziroma prof. dr. Ilcšiča že 
med tiskom dodal seznam najvažnejše novejše kraške 
21