O pastanku poštne znamke < Ako dandanes hočete nekaj javiti najrazličnejše predmete, samo pisem svojemu prijatelju aili znancu, mu na- ne. Poskus je propadel in duhovitemu pišete pismo, prilepite prav nič misle- izumitelju ni ostalo nič drugega, nego či nanj znamko in ga vržete v poštni da svoje nabiralnike zopet pobere in nabiralnik. Nič se vam ne zdi bolj opusti svojo sijajno misel. naravno in preprosto. Plačevanje pošt- Točno po 180 letih 1. 1833. je pa ne pristojbine na ta načm da nalemte ž d ¦ Francoz Emile de Girardin na postno posiljko droben koscek bar- (. žtrarden), predlagal, da naj se vastega m poshkanega papirja, k,i ga ^aMFrancoskenJ kPjer so"plačevali pošt-lahko kupite v vsaki prodajalni, kjer . d . ' oddaljenosti kraja, prodajajo papir m tobak, je res pri- kamor je bi^ \smo nan;enjeno, U4- jetno m prakticno. Vseeno pa je do - de enaka cen za vse §t pošiijke> go trajalo preden so prakticno izvedh naj idejo iz kateregakoli mesta nacrt, da bi na ta nacin placevah post- ^. naj' ^edo Jkamorkdi. fa predlog, v nllr>0' - i. i • x- -i. katerem tiči temeli današnjega plače- Prve nacrte o neki vrsti postne vanja poštnlnCi paJni bi] ^et in de znamke je ze 1. 1653. predlozil franco- Girardin je moral čakati do 1. 1849., da ski vladi visji drzavni uradnik De je prodrl s svojim načrtom. Tega leta Valleier (izg. de Valeje). Zaprosil je je namreč francoska država upeljala mimstrstvo, da mu odobn, da postavi poštno znamko, potem ko je počakala, v Panzu nabirailnike, v katere bi me- kako se je obnesla ta novost na An- tali ljudje pisma, ki so namenjena pa- gleškem. riškemu prebivalstvu (to se pravi da je bila pošta namenjena samo mestu Prva poštna znamka se je torej po- Parizu); pisma bi morala biti ovita v javila na Angleškem. Leta 1837. je poseben papirnat omot, ki bi ga lahko napisal Sir Roland Hill drobno knjigo, kupili v nekaterih prodajalnah v Pari- v kateri je obrazložil popolnoma nov zu. Misel je bila nova in zelo posreče- način plačevanja poštnih pristojbin; na. De Valleier je dobiil od Ludovika plača naj se en penny za vsako pismo, XIV. (1643—1715) pravice in dovolje- pa naj bo namenjeno kamorkoli. 6. ma- nje, da to pošto takoj uvede. Toda to ja leta 1840. so izdali res prve znamke, novost je sprejelo pariško prebivalstvo take kakor jih uporabljamo še danes. z omalovaževanjem in posmehovanjem; Razlikovale so se od današnjih le v posebno poštni nabiralniki so se zdeli tem, da niso bile nazobčane, temveč Parižanom smešni in metali so v nje so jih rezali kar s škarjami. Na njih 7 je bila slika kraljice Viktorije (1819 leta 1846. Severno-ameriške države, do 1901). leta 1848. Rusija, leta 1849. Belgija, Šele leta 1852. je upeljal Anglež Francoska in Bavarska, leta 1850. Švi- Arcer tiste luknjice na celi poli znamk, ca, Italija, Avstrija in Pruska in po- ki olajšujejo delo pri prodajanju, ta- zneje še ostale evropske in ameriške ko da je šele tega leta dobila poštna države. V Srbiji so upeljali poštne znamka nazobčano obliko, kakor jo znamke leta 1866. Prva država v Aziji, ima še dandanes. ki je uvedla znamke, je bila Perzija Angliji so sledile nato prav hitro leta 1868., druga je bila Japonska leta tudi druge države, državice in mesta: 18/1. leta 1843. Brazilija, Curih in Ženeva, Danes uporabljajo poštno znamko v leta 1845. Finska in mesto Petrograd, vseh državah na svetu.