Bpedirione in abbouainenl^ ;j«js>tale — Poštnina plačana t gotovini Leto X., št. 6 („jutro" st 31 a) Ljubljana, ponedeljek 9* februarja 1942-XX Cesaa cent. 79 Upravništvo: LJubljana, Pucclnljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Pucclnl Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2t Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva ima Cnione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej tn velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu v CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Attivita esplorativa Intense azioni aeree contro le retrovie nemichc e Malta — Un sommergibile distrutto — s aerei nemiri a b- battuti ! II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 8 febbraio il seguente boilettino di guerra n. 617: Sul fronte eirenaico attivita di e!ementi esplorativi. Nelle zone di Tobruk, Bardia e Marsa Matruh forze aeree tedesche hanno intensamente bonibardato e mitragliato con-centramenti di automezzi, aceampamenti e dppositi vari colpendo truppe, distruggendo materiali, suscitando numerosi incendj. Una incursione inglese su Sirte ha rausa-to 6 viltlnse e pochi danni. Formazioni di velivoli dell'Asse, in violen-ti attacchi diurni e not turni su Malta, han- no battuto campi di aviazione e basi navali; un sommergibile colpito da bomb«! del nias-simo calibro lanciate da apparecchi germa-nici č stato sicuramente dlsL-.itto; un inoro-ciatore risulta colpito. In duclli aerci il cio.lo deil'isoIa tre Bri-itol Blenheim sono stali ab-battuti dalla caccia tedesca. Durante 1'incursione del giorno -1 su Pa-lermo un terzo bombardiere nemico & cadu-to in localita Palazzo Adriano. Un nostro convoglio in navigazione, at-taccato da aercsKuranti la notte seorsa, ne ha fatto precipitare in fianime u:io ed ha contiuuato indenne la rotta. Izvidniško ddova Intenzivno bombardiranja sovražnega zaledja — Sovraži podmornica uničena — 5 sovražnih ležal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil jc objavil dne S. februarja naslednje 617. vojno poročilo: Na oirenaiškem bojišču delovanje izvid-niških oddelkov. Nemške letalske sile so na področju pri Tobruku, Bardiji in Marsa Matruhu hu;lo »ombardirale in s strojnicami obstreljevale zbirajoča se motorna vozila, taborišča in razna skladišča. Povzročile so izgube med četami, uničile vojne potrebščine in povzročile mnogo požarov. Pri angleškem letalskem napadu na Sirto jo bilo 6 žrtev in malo škode. Skupine osnih letal so podnevi in ponoči hudo napadale Malto in bombardirale letališča in pomorska oporišča. Bombe najtežjega kalibra z nemških letal so zadele podmornico in jo gotovo uničile. Ena križar-ka je bila zadeta. V letalskih spopadih nad otokom so nemška lovska letala sestrelila tri Bristol Blenheime. Pri letalskem napadu na Palermo dno 4. t.m. je bil sestreljen še tretji bombnik, ki .je padel na ozemlje Palazza Adriana. Preteklo noč so torpedna letala napadla naš konvoj na poti. Eno Izmed njih jc bilo sestreljeno in se je še v zraku vnelo. Konvoj je brez škode nadaljeval svojo pot. Zasluga italijanskih čet Rim, 8. febr. s. »Borsenzeitung« komentira bitko v Libiji in obeležuje tesno sodelovanje italijanskih in nemških čet. Med drugim pravi: Ce bi italijanske divizije in divizija Ariete ne vzdržale prvega udarca, bi se bila bitka v svoji prvi faz; resnično zaključila v nekaj urah, kakor je to Churchill napovedal. Italijanska obramba je dala Rommlu in njegovim divizijam baš dovolj časa, da so se pripravile za napad. Bombe na taborišča pri Tobruku Berlin. 8. febr. s. Izvedele sc i" da so bojna letala osi v noči na petek hu '.o bombardirala šot carska taborišča tn parkirajoča motorna vozila v bližini Tobruka. Noč je bila jasna, tako da so i,moli bombniki lahko delo. Letalci so ugotovili, da je večje število požarov napravilo veliko škodo Med avtomobili in šotori je izbruhnilo skupno okrog 50 požarov. Važni sklepi Ministrskega sveta Pod predsedstvom Duceja je sprejel vrsto zakonov, ki urejajo razne važne vojno - gospodarske In socialne ter kulturne zadeve rr.t b i Angleški vandalizem v Bengaz Poprej cvetoče mesto je v razvalinah, popolnoma iz in opustošeno "331© Z operacijskega področja, 8. febr. s. Ben-gazl je ves v zastavah. Mesto je bilo dvakrat izgubljeno in dvakrat spet osvobojeno. Mesto je preplavljeno od napisov Kralju, Duceju, Hitlerju, generalnemu guvernerju Libije, Veliki Italiji in Veliki Nemčiji. Po mestu je vse polno slik obeh velikih voditeljev. Bengazi je seveda ves razdejan od bomb in sovražnega vandalstva. Ni poslopja, ki bi bilo ostalo celo. Vsa vrata so odprta, vsa okna vdrta. Mesto je prestalo novo kalvarijo, še težjo ln bolj krvavo, kakor je bila prva. Lani je bil sovražnik 66 dni v Bengaziju, letos pa 36, od 24. decembra do 29. januarja. Toda gospodaril je tokrat še huje, kakor zadnjič. Sovražna vojska, ki je mesto zasedla je bila sestavljena iz ljudi vseh ras in vseh barv. V njem .so bili Angleži, Indijci, Novo-zelandci. Južni Afričani, de Gaulleovi Francozi, Poljaki, Arabci, Senusi in drugi. Nekega dne so se pojavili tudi kitajski mornarji, ki so jih pripeljali z neke vojne ladje, ki je bila zasidrana v bližini luke. Vsa ta vojaščina ni znala drugega kakor odnašati blago, pobijati ljudi in sejati razdejanje. V Bengaziju so prišli do Izraza najnižji Instinkti; nihče ni imel nobenega obzira ne do ljudi ne do njihovega imetja. Cim je bilo mesto zasedeno, so sovražni oddelki pretaknili ln preiskali vse hiše, v katerih začasno nikogar ni bilo. Odnesli so iz njih vse, kar je bilo kaj vredno in polomili in razdejali vse ostalo. V neki lekarni so bila tla vsa pokrita od razbitega stekla in papirja. Nobena steklenica ni ostala cela, nobena epruveta. V uradih, hotelih in drugih poslopjih so okupatorji razdejali vso opremo, vse hlgijenske, električne, zdravstvene in plinske naprave. Vdrli so celo v stanovanje škofa poleg stolnice in so opustili svoje početje šele na prigovarjanje nekega frančiškana. Iz bolnice so odnesli vse instrumente. Po vsem tem so pričeli preganjati ljudi, kolikor jih je ostalo v Bengaziju. Nasilje je bilo nepopisno. Že takoj prve dni »o v nekem koncentracijskem taborišču internirali vse Italijane. Izpustili so jih s posebno izkaznico, na kateri so morali biti tudi prstni odtisi. Neki Italijan je sedaj pripovedoval, da so z nJim in njegovimi rojaki počeli kakor z sločinci. Po stanovanjih so od ljudi zahtevali denar. žive2, blago, oblačila in druge predmete. Ni bilo Italijana, ki bi mu ne bili naperili puško ali revolverja na prsa. Na vsak najmanjši protest so streljali; tako je bilo več Italijanov ubitih. Osne sile so ob umiku pustile v mestu žita in drugih življenjskih potrebščin tako, c-a bi bilo za mestno prebivaltsvo živeža za nekaj meseecv dovolj. Angleži pa so vse zaplenili in odnesli. Prebivalstvo ie ostalo skoraj brez hrane. Nastala bi bila velika beda, da se ni osna vojska tako kmalu spet vrnila. Odgovornost za teror v Bengaziju pada v celoti na angleške oblasti, ki so ga podpirale in širile. Tako so 3. januarja odpeljali oddelek karabinerjev, ki je ostal v mestu zaradi javne varnosti. Prisvojili 30 si nad 170.000 lir občinskega denarja. Nekega kirurga so aretirali sredi dela in ga odvedli kot talca skupaj z drugimi Italijani, ker so izvedeli, da je bil eksponent fašizma in patriotizma v Bengaziju. Prebivalstvo pa je ostalo kljub temu resno ponosno in disciplinirano. Nikoli ni dvomilo, da se bo osna vojska vrnila. Ko so Angleži odpeljali karabinerje in druge varnostne organe, so ti vzklikali Kralju in Duceju. Takoj po osvoboditvi Bengazija je generalni guberner Libije obiskal mesto in je pozdravil prebivalstvo v imenu Kralja in Duceja. Izdal je takoj vse potrebne odreribe za obnovo reda in in normalnega življenja v mestu. Med prvimi, ki so prišli v Bengazi, je bil tudi pokrajinski Tajnik Stranke. Rim, 8. febr. s. Včeraj zjutraj ob 10. se je pod Ducejevim predsedstvom sestal Ministrski svet. ki je odobril razen običajnih upravnih še mnoge druge ukrepe. Na predlog Duceja faš zma in Ministrskega predsednika je bil odobren ukrep o rekvizieiji me t irnih vozil, ki so bila zgrajena pred 1. januarjem leta 1930. Vozila bodo razstavljena in uporabljen bo material, ki je potreben za vojno gospodarstvo. Odredba določa, katera vozila ne bodo rek vir: rana. Odobren je bil zakonski načrt, s katerim bodo učitelji osnovnih šol vključno poljedelskih šol kvalificiranj kot državni uradniki in uvrščeni v skupino B. uradniškega statusa. Z odobrenim zakonskim načrtom se dokončno rešuje vprašanje družin osebja pomožnih državnih zavodov in se razširijo tozadevne odredbe državnih uradnikov na to osebje. Napredlog Duceja in Notranjega ministra je b'l odobren zakonski načrt o novih normah glede zaščite, podpore in vzgoje gluhonemih. Ustanovi se nacionalni zavod za zaščito odraslih gluhonemih in nacionalna zveza zavodov za vzgojo in izobrazbo gluhonemih. Ustanovi bosta pod nadzorstvom Notranjega ministrstva, oziroma Ministrstva za narodno vzgojo. Država prevzame zaščito moralnih in gmotnih interesov gluhonemih, kj je bila doslej zadeva zasebne pobude. Na predlog Min stra za italijansko Afriko jc t il odobren nsčrt zakona, ki normalizira italijansko gospodarsko delovanje za časa vojne v italijanski Vzhodni Afriki. Na predlog Pravosodnega ministra je bil odobren načrt zakoia z odredbami v prid profesnouistev-odvetnikov, ki so se vrnili v domovino iz Egipta. Na predlog Finančnega m?n'stra je bil odobren načrt zakona, po katerem so omogočene davčne olajšave pri nakunu stav-bišč in načrt zakona, ki spreminja konvencijo med državo in italijansko druž-| bo avtorjev in založnikov, nadalje načrt zakona, s katerim priznava prostovolj-j rim bcln'čarkam italijanskega Rdečega križa, ki so bile v vojni službi ranjene ali so zbolele in umrle, v tem primeri njrb svojcem, pravico do vojnih pokojnin, načrt zakona o davčnih olajšavah v primeru brezplačn h dodelitev bivališč, lastnim nameščencem in delavcem s strani družb in trgovinskih ter industrijskih podjetij. Na predlog Duceja. Vojnega ministra, Mornariškega ministra in Ministra za le-l_Islvo so bili odobreni zakonski načrti, s katerimi se urejajo po zahtevah sedanjega stanja vojne, napredovanje oficirjev Kraljeve vojske, poostrujejo kazni za tiste, ki brez opravičljivega razloga ne odgovorijo na kontrolni poziv pristojnih vojaških oblasti in se poenotijo odredbe glede rekrutiranja in razmeščanja glavnega stana. Nadaljnji načrti zakonov teh re-sorjev pooblaščajo Ministra za mornarico za razpis izrednih natečajev za pomorski* vojaški komisariatskj zbor. Z načrtom zakona. ki jc bil odobren se normalizirajo študije slušateljev Kraljeve letalske akademije. Na predlog Ministra za narodno vzgojo je b'l odobren načrt zakona za ustanovitev zavoda za materinske šole v Sardiniji. Na predlog Ministra za javna dela so bilj sprejeti načrti zakonov, ki dovoljujejo nadaljnje izdatke za izvedbo javnih del v industrijskem prede'Apuanie ki spreminjajo prejšnji zrV-.n glede najemnikov javnih del in ki do'očajo izvedbo asana-cijskih načrtov Mantove. Na predlog Ministra za poljedelstvo in gozdove je bil odobren načrt zakona, ki ureja kolonizacijo sicilijanske Iatifundije in ki odreja gradnjo javnih del za oskrbovanje s pitno vodo v področjih sicilijanske Iatifundije. Nadaljnji načrt zako-prinaša olajšave graditeljem zrarzoval-nih naprav za poljedelski proizvode. Na predlog Ministra za premet je b& sprejet načrt zakona ki prinaša olajšave glede abonmajev radijskih poslušalcev, s čimer se bo rad^ofonija med delovnim razredom še bolj razširila. Zgrajena bo pošt-no-telefonska zzradba v Rsggii EmiFi. Na predlog Ministra za korporaeije je bil odobren načrt zakona s spremembami zakona, ki se tiče obveznega zavarovanja italijanskih trgovinskih ladij. Preurejen bo po sprejetem načrtu zakona faš'stični zavod za socialno medicino. Na predlog Ministra za ljudsko ku'turo določa olajšave za proizvajalce Hlmov italijanskih podjetij izven kraljevine Po sprejetem načrtu zakona se ureia tud> proizvodnja in razširjanje gramofonskih plošč, ki bo pod polit:čnim in umetniškim nadzorstvom Ministrstva za ljudsko kulturo. M«n:strski svet je svoje zasedanje zaključil ob 12. uri in Se bo zopet sestal 14. marca t 1. Kralj In Cesar na inspekcifrkem pote vanju Prebivalstvo ga 52 povsod sprejelo z viharnim navdušeni eni in neomajno voljo do zmage Rim. 8. febr. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je nadaljeval potovanje v predelih, ki naravnost sodelujejo v sredozemski vojni in je zadnje dni obiska] Kalabrijo in Puglie. Kralja so povsod, kakor nedavno v Siciliji, s prisrčnostjo in navdušenjem sprejeli. Najprvo je Kralja in Cesarja sprejelo mesto Castrovillari. Semkaj je dospel v jutru 1. februarja, ko je bilo mesto v zastavah za obletnico ustanovitve Milice. Kralja in Cesarja so sprejeli zastopn'ki pokrajinskih oblasti. Odgovarjal je na pozdrav naroda in pregledal oddelke vojske ter si nato ogledal rodovitna središča pokrajine. Veličasten je bil sprejem v Cosenzi. Tudi tu je Kralj in Cesar spoznal globoko zvestobo in jekleno voljo naroda. Ob ne-pop"snem navdušenju ljudstva se je Kralj in Cesar peljal skozi Rogliano. Carpan-zano, Soverio, Mannello in Chirio. Dne 2. februarja je suveren obiskal pokrajino Catanzaro. Razgsvarjal se je z župani in političnimi tajnki ter je smeje odgovarjal prisrčnemu pozdravu prebivalstva. V naslednjih dveh dneh je Kra'j in Cesar obiskal obširni in rodovitni predel Reggie Calabrie. Glavno mesto je Kralja in Cesarja navdušeno sprejelo. Suveren sj je ogledal vse kraj ob Jonski obali. Taranto je sprejel ; suverena 5. februarja in mu jc priredil nepozaben sprejem. Ves narod se je strnil i okrog suverena. Dne 6. februarja je Kralj in Cesar obiskal pokrajine Brindisija in Lecce. Po-i vsod se je Kralj in Cesar prepričal o zve-I stobi in vdanosti ljudstva. Kralj in Cesar se je ponovno prepričal, da je strnjeno ljudstvo pod liktorskimi svežnji revolucije ' in se bori samo za eno idejo in en cilj to Je za zmago. Bojna črta na vzhodu Berlin, 8. febr. s. »Angriff« je objavil snoči zemljepisno karto, ki predstavlja najbolj prepričevalen komentar v smislu vseh dosedanjih objav iz nemških vojaških virov in tudi zadnjih izjav Hitlerja, da je namreč kljub obupnim naporom in ogromnim izgubam Sovjetom uspelo polastiti se le ozemlja. ki je v primerjavi z deželami, ki so jih nemške in zavezniške srile zasedile. resnično neznaten. Na osnovi objavljene karte si je mogoče tudi približno zamisliti kako fronta sedaj teče ter ugotoviti, da je nemško •vrhovno poveljstvo v resnici kakor je napovedalo. samo izravnalo fronto Sovjetom ni nikjer usipelo prodreti preko prvotno določene črte. Vse glavne točke te črte. kakor Ržev. Vjazma. Orel Kursk in Harkov so tHno v nemških rokah Uspeh na srednjem odseku Berlin, 8. febr. s. Na srednjem odseku bojišča je nemška oklopna divizra izvedla sefo uspešen napad. Hjab ju in izrednemu mrazu, ki je segali ponekod do 42 stopinj pod ničlo, so nemške sile strle sovjetski odpor in se polastile mnoeo vasi. Zavrnjen letalski napad na Nemški zaliv Berlin, 8. febr. s. Včeraj popoldne je skušala eskadrilja angleških bombnikov prodreti nad Nemški zaliv. Nemški lovci so sovražna letala takoj prisilili k borbi in so v naglici sestrelili 4 bombnike. Sami niso imeli nobene izgube. Ameriška okupacija francoske posesti Rio de Janeiro, 7. febr. u. Nekaj nevjor-ških listov, med njimi tudi s>Newyork Post«, napovedujejo, da bodo oborožene sile Ze-dinjenih držav v kratkem zasedle Francosko Gujamo, Martinique in GuaUalupe. (Piccokg Mi hočemo zmag Pomemben članek ministra dr. Gdbbelsa Berlin, 8. febr. s. Nomški propagandni minister dr. Gobbeb jc t.-bjav:! v tedniku »Rcieh« članek, v katerem primerja moralo nemškega prebivalstva v letu 1917 in v tem letu. Pri tem pripominja, kako si jc takrat velika ve j i na nem ".kih državljanov želela miru za vsako ccio in kako tudi sc-daj želi ta mir. lc da ga hoče sedaj kot rezultat zmage. Vsak Nemec, ki bi ga kdo vprašal, ali želi rajši popustiti, kakor pa nadaljevati borbo, bo sedaj odločno odgovoril. jJa je pripravljen na nadaljnjo vojno, pa na^raja kolikor časa hoče. Čc menijo Angleži in Američani, da je stvar drugačna, bi dolgi vrsti svojih napak pridejali samo še eno. Da kakšna vojna, uspe, je dejal minister, ni potrebno, da narod tako vojno ljubi, marveč je dovolj da trdno veruje in hoče zmago. Te vere pa je nemški narod danes prežet. pa naj si nasprotna propaganda prizadevna kakor koli drugače. Njene strupene intrige nikogar ne ganejo, kaj šele, da bi komu škodile. Angleži in Američani bi bolje storili, ko bi milijone, ki jih trosijo za pro pagamdo proti narodom osi. porabili rajši 'za gradnjo tankov in letal, ki jih kakT vse kaže. tako nujno potrebujejo v Afriki in na Daljnem vzhodu. Na^ša trdna narodna skrpnost nas je napravila imune za .strup angleških in ameriških iirtov in radijskih po staj. Mi hočemo zmagati, ker vemo. kaj bi izgubili, če bi bili premagani. Zato pa sc lotevamo matematično gotovih uspehov, problemov sedanjih težkih zimskih časov, ki nas ne p!®š;jo, marveč samo še bolj utrjujejo našo voljo. V nasprotju z nekdanjimi časi f-uno1 si v sedanji vojni pridobili vrlino', spričo katere smo nepremagljivi, namreč zavest svoje moči. Leyev periv nemškemu delavstvu Berlin, 8. febr. s. V seboto zvečer je ime! vodja nemške fronte dela dr Ley v Športni pa'ači pred pr:b!:žno 20.0C0 ljudnv govor v katerem je potrdil neomajno voljo nemških delavcev za bo-ho na notranji fronti do neizbežne zmage. Tisočletja nemškega napredka bi bila neizbežno izgubljena, je de jal. če bi temne sile židovstva in boljševizma premagale nemško orožje. Toda Nemci hočejo zmagati in zato bodo zmagali Njegov poziv, je dejal, ni namenjen lc berlinskim delavcem, marveč tovarišem v vseh nemških tovarnah. Stalin postaja nezaupljiv spričo stalnih angleških In ameriških porazov in neizpolnjenih obljub Monakovo. 8. febr. s. »Miinchner Neueste Naehriehtcn« pišejo v nekem dopisu iz Stcckho.lma o po>!cdicah, ki jih bo imel angleški poraz v Afriki in v Vzhodni Aziji glode na odnose med Anglijo ir Rusijo. Čeprav se angleška propaganda prizadeva dopovedati, da gre v Afriki samo za borbo zašeitnic in da večina angležkih glavnih čet ce ni v borbi, vendar slabe vesti iz Afrike in iz Vzhodne Azije večajo potrtost ki vlada v Londonu in povzroča čodalje več;e skrbi glede zadržania Rusije spričo sta!n;h angleških porazov. Vedno boli govorijo v Angliji o napetosti med angleškimi in sovjetskimi vojaškimi krogi. Pc mnenju sovjetskih vojaških zastopnikov ni več dopustno. da bi delež Ang'o5asov v tej vojni obstajal v stalnih neuspehih m da bi se London in Washington zanašala samo na sovjetske uspehe in jih propagandistične iz-koriščaila. Zdi se. da je Stalin nedavno znova vprašal London, kako nameravata Anglija in Amerika Se moč v Rusijo, ker bi s pa^com Singapum pot preko Indijskega oceana postala preveč nevarna. Zaradi teh sovjetskih vprašanj, zaključuje list. Anglosasi neprestano govore o naporih za znatno povečanje pomoči Rusiji preko Ledenega morja. Kanada v ofefer Moskve Rim, 8. febr s. Kanada je prvič v svoji zgodovni navezala diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. M<*ik va na ta način razširja svoj politični načrt o zavezništvu z Londonom in Washinfftonom Na ta nač;n meni. da bo lahko razširila svojo komuni-vtično ideo'ogijo preko Anglije v Ameriko Diplomatski odnosi so b'!i zs Rusiio zmerom pretveza r>* Tokio, 8. febr. s. Japonski glavni stan je snoči objavil, da je biio v dosedanji vojni na Daljnem Vzhodu do 31. januarja potopljenih 29 sovražnih podmornic in 52 pomikov s skupno 310.000 tonami. Tokio, 8. febr. 9. Japonski glavni stan je objavil, da je bil potopljen velik sovražni rušilec. Bucnos Aires, 8. febr. s. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da ie sovražnik potopil ameriški parnik »Cvnthia Ohlsen«, ki je dohav-ljai! potrebščine ameriški vojski. Madrid, 8. febr. s. V Šiviljo je prispelo nekaj brodolomcev s španske Ladi«- »Nave-mar«, ki jo je potopila neka podmornica 400 mi*lj zap«čcn. Nahas pa:a je bil obenem imenovan za vojaškega guvernerja Egipta. Iz Hrvatske Pošta za mornarje na vzhodnem bojišču. Poveljstvo hrvatske mornance v Zagrebu sporoča, da je treba vso tx>što za hrvatske dobrovoljce-mornarje na vzhodnem bojišču dostavljati samo poveljstvu mornarice v Zagrebu, cd koder bo najprej dosegla svoj naslov. Najvišja cena za mast in suhomesnato blago. Državnj urad za določanje cen je izdal odlok o najvišjih prodajnih cenah masti in suhomesnatega blaga pri proizvajalcu. Svinjska mast se sme prodajati po 67 kun, sol j ena slanina po 56 kun, suho svinjsko meso po 68 kun, suha slanina po 64 kun, domače klobase za kuhanje po 65 kun, safalade, ekstra in hrenovke po 54 kun in tlačenka po 40 kun za kg čiste teže. Velik aspeh dobrodelnega simfoničnega koncerta. Minuli petek je bil v Državnem gledališču v Zagrebu velik simfonični koncert zagrebške Filharmonije v korist »Pomoči«. Ker so bile vstopnice popolnoma razprodane, bo zagrebška Fil- harmonija koncert ponovila z istim programom v nedeljo 8. februarja. Cene vstopnicam so znatno znižane, tako da se bodo lahko koncerta udeležili tudi širši sloji prebivalstva. 4000 muslimanov v Zagrebu. Iz dneva v dan se vidi po zagrebških ulicah več fesov. Neredko ima pasant priliko opazovati na cesti tudi miislimanko v lepi narodni noši, ki vzbuja pozornost meščanov. Večina zagrebških muslimanov se bavi s trgovino. Je tudi nekaj ročnih delavcev, pa uradnikov in dijakov, ki obiskujejo vseučilišče. Po zbranih podatkih živi zdaj v Zagrebu preko 4000 muslimanov. Prekinjen pouk na ljudskih šolah. Iz hrvatskih listov doznavamo, da je po odloku državnega tajnika v prosvetnem ministrstvu bil zaradi hudega mraza ukinjen pouk na vseh ljudskih šolah do torka 3. februarja. Obnovite naročnino! Ljubljana, 8. februarja Ljubljana se je v nedeljskem jutru zbudila pod debelo snežno odejo. Odkar je popustil naval mraza, se nam je že ponovno ponujal sneg, v soboto popoldne pa se je sivo nebo spet enkrat sprostilo svojega bremena. Izprva je le polagoma snežilo, proti večeru pa je bil nalet vedno močnejši in je na gosto snežilo pozno v noč. Spet je padal le suh sneg in se ga je nabralo za dobri dve pedi. Zgodaj zjutraj je bilo slišati po Ljubljani običajni zimski žvenket lopat in strgulcev, in oglasili so se kraguljčki voznikov, ki so prihiteli lz okolice v Ljubljano in tako napravili prve gazi. Tu d mestni delavci so bili že zgodaj na delu da so pospravljali po ulicah visoke snežne okope in odvažali sneg v Ljubljanico. Kljub debeli plasti pa sneg zaenkrat nI napravil prevelike škode. Jutrnji vlaki so dosti v redu prihajali v Ljubljano in tudi telefonsko omrežje ni preveč trpelo. Samo nekateri telefonski naročniki so priglasil' pretrgano zvezo. Kakor v Ljubljani in okolici, je snežilo v vsej Ljubljanski pokrajini in je zlasti na Blokah in na Kočevskem snežna odeja že nenavadno debela. Kmetje hitč otresati vejevje, da obvarujejo sadno drevje hudih poškodb; ne morejo pa preprečiti škode, ki jo težko snežno breme napravlja po gozdovju. Ozračje je znosno, skoraj južno, in je živo srebno zdrknilo le za 3° pod ničlo, kar pomeni, da utegnemo še dobiti kašno novo zalogo snega, čeprav je nič več ne potrebujemo. Odštevši škodo na sadnem drevju in na polomljenih strehah, pa je naš kmet zadovoljen s takšno zimo, saj se bo zemlja primerno odpočila. Po zasneženih zimah si kmetje vedno obetajo dobro letino, zlasti tudi glede sadja. Najbolj pa prihajajo letos na svoj račun naši mali in veliki zimski športniki. 2e zgodaj zjutraj je bilo videti po Ljubljani rogovilarje. ki so hiteli ubirat sveže smučine po gričevju okrog Ljubljane ali dalje po Dolenjskem. Ljubljanska mladež pa ima spet osvežen svoj zimski raj pri Tivoliju. Kronika nesreč zaenkrat počiva. O skobcih v Tičistanu nam je poslal zvest krmilec drobljancev naslednje opozorilo: Drzne ujede odnašajo v tej zimi že perjad z dvorišča v Ljubljani. Vsak dan se pojavlja po večkrat dvoje skobcev in trga udomačene krilatce v Tivoliju. Ce še tako mahaš in ropotaš pod drevesom, se sivi skobci ne zmenijo za tvoje prizadevanje, dokler ne dosežejo plena, žalostno je gledati koristne pevce, kako se stiskajo po goščavi ali stražijo po vrhovih drevja, ne da bi si upali priti po pičo, tolikanj potrebno v ostrem mrazu. Zankarji Ko beremo zadn ji čas kratka poroč;Ia kako so marsikod na delu zanka,rske družbe, se nam obuja spomin na članek, ki ga je lani prav na usodno cvetno nedeljo objavil v »Jutru« Vladimir Levstik. V času, ko se divjad, trepetajoča, zbegana in lačna bori, da bi se dokopala v snegu in ledu do skromne vej:oe ali suhe bilke, je zankarstvo dvojni zločin. Zato naj iz Levstikovega članka povzamemo nekaj stavkov. Če ne spreobrnejo zankarjev, naj vsaj omajajo njihove zagovomke. Poslušajte... Dveletni srnjaček se pase po lovišču. Pravkar ga je zamikal slasten vršiček; že je iztegnil glavo po njem, kar začuti dotik nečesa mrzlega, nevarnega ... Ustraše se. po bliskovo sc odbije z drobnimi nožicami — a tista-reč ga drži. ne izpusti ga. prav v gobček se mu je za rezila. Bolj ko skače in sc trga. bolj neunm ljeno ga vleče nazaj. Ujet je! Žična zanka se mu ie zadrgnila za ti'nikom. se zajedla mod čeljusti in predrgnila jezik. Si lahko zamislite grozo nedolžne živali? ... Res je, srnjaku je smrt tako in tako usojena. Ko bi bil u.šel zanki, krogli ne bi ušel. Toda pade' bi čez kij let. ko bi prišel na vrsto nikakor ne prej. Zakaj pravičen lovec ima veselje s tem. da mu živali doraste in zdrava učaka dne, ko je zrela za lahko in nago smrt. Za lahko in naglo pravim, ne za počasno, muke po'no umiranje... Zamislite si, koliko ur sc je si? roma ček metal som ter tja in se kakor bkizen valjal po tleh. da je nazadnje utrgal zanko. Utrgal jo je. toda zaman. Zanka se je bila v tilniku zavila, držala ga je preko nog in uhljev. Niti ni mogel zapreti čeljusti, niti ne iztegniti jezika ali požirati. Z zevajočim gobčkom in suhim grlom je lačen in žejen begal ijied dišečimi travami... Kdo ve. kako dolgo! . Niti bilke hrane, niti kaplje vode. s srcem presodite! Vsaj štirinajst dni je trajala peklenska muka. potem je obležal. Ali pa vzemimo lisico ki se je ujela v zanko. Res je morda podavila že vrsto koristnih putk. Toda lisica pregrizne putki vrat — in končano je. Poglejte dveletno lisičko, ki jo je zanka iz mehke železne žice zadrgnila čez križ in zadnji konec debelega črevesa, tako da je bila naravna port za iztrebljanje prekinjena. Živa! se ;e v strahu prckopiccvaila in obračala, da bi se rešila, a zanka se ji je pri tem le še bolj zajedla v telo. Nazadnje se je žica utrudila :n utrgala. vendar tako. da je ostala zanka trdno zadrgnjena. Zastajajoče blato je povzročilo nekrozo črevesa m predor v trebušno votlino. nato vnetje trebušne mrene in končno predrt je trebušnih siten in koze tako da je o>b smrti razvit na trebuhu »anus praeter-naturalis«. skozi katerega je odhajalo blato... Sam bogsigavedi, koliko časa se je žival tako mučila? Na srečo je pobral« strup... Kdaj je lisica tako okrutna s srvo-jimi žrtvami? Ljudstvo je dobro, kadar je dobro. Toda ljudstvo bo čedalje manj dobro, če bo vedelo, da so ljudje, ki opravičujejo zverinsko surovost do živali. Zato še nadalje velja tole: morda bi bilo kar dobro, da bi \-sake-rmi zagovorniku zankarjev samemu za 24 ur nataknili zanko — takisto kakor srnjačku ali lisici. Ko bi mu jo sneli, bi bil gotovo drugačnih misli. * Vinske kupčije in druge novice Trieste - Gorizia v začetku februarja Sredi ostre zime, ki je zajela obe pokrajini, so se razvijale vinske kupčije do viška. Ljubljanski gostilničarji ter reflek-tanti so se zanimali v prvi vrsti za izvrstno briško rebulo, ki so jo pokupili do poslednje večje zaloge, pa tudi za teran ter imenitno vipavsko kapljico. Slednje je prišlo precej tudi v Trieste. Zal, da je bila zadnja vinska letina razmeroma slaba, ker bi bile kupčije lahko še večje. Briške rebule danes ni več naprodaj, ostale so le še nekatere manjše zaloge vipavca in penečega se terana. Tako bodo Ljubljančani za nekaj časa dobro založeni z našo odlično kapljico. Sedaj pa je v polnem teku kupčija za istrsko vino, ki mu ne posvečajo svojega zanimanja samo kupci ter gostilničarji iz Triesta in Gorizie. ampak tudi. kakor se čuje, iz bele Ljubljane. Kakor drugod v državi, tako je postalo tudi v naših pokrajinah pereče vprašanje 20 odstotne omejitve v uporabi električne energije za industrijske svrhe. V smislu zadevnih odloč;tev je bil pričenši z 2. februarjem t. 1. določen ponedeljek kot dan redukcije delovnega tedna z ozirom na industrijsko potrošnjo električne sile. To velja za pokrajini Trieste in Fiume. Sreda je bila določena za pokrajino Gorizia. petek pa za pokrajino Pola. Slej ko prej je kulturna pozornost osredotočena na odlične predstave novega operno simfoničnega repertoarja v Verdijevem gledališču, ki kažejo širok razmah ter prisrčno poglobitev in kjer bo v krat- kem nastopil B. G igli, pa tudi na kvalitetna dela likovnJh umetnikov, ki imajo predvsem v Triestu svoje pomenljivo torišče ter živahen odziv pri umetniško čutečem prebivalstvu. Naj omenimo predvsem pomorsko razstavo, ob kateri spoznavamo, kako je italijansko pomorstvo sijajno prikazano v delih odl:čnih tvorcev, pa tudi razstavo beneškega slikarja Coccona Sa-ba, ki se lahko ponaša z lepimi uspehi po vseh italijanskih mestih, pa tudi v Španiji, Franciji ter Južni Amerki. Kulturno občinstvo Gorizie pa kaže svoje živahno zanimanje za redne večere ter predstave v Verdijevem gledališču, v poslednjem času med drugim tudi za slikovito razstavo znanega slikarja iz Triesta Marina Spada-vecchia, ki je lahko ponosen na svoje razstavljen e umotvore, zlasti na monfalcon-skj motiv. V ospredju zanimanja sta tudi nagradi, ki sta bili razpisani za najštevilnejši rodbini v pokrajini Gorizia. V ta namen so bile zbrane zelo poučne statistične navedbe, ob katerih lahko razvidimo, da je v prelepem sončnem mestu s pripadajočo pokrajino 2790 rodbin, k: štjejo skupna 22.575 rodbinskih članov. Številčno razmerje nam kaže, da pride na vsako dru-bino okoli 10 družinskih članov, kar je nedvomno znamenje zdrave rasti in krepke množitve proti vsem življenjskim težavam odpornega rodu. V Triestu. Gorizii in po vseh večjih naselbinah obeh pokrajin je v novem razmahu izvoz raznih sadežev, predvsem pomaranč, mandarin in cvetač. Posebno močm središče izvoza je tudi Cormons ob vznožju Collia.ki se živahno pripravlja na novo izvozno sezono. Kako važna vloga pripada Cormonsu v usjoešnem posredovanju pridelkov v stiku prostrane Furlanije ter valovitega Collia. nam kažejo pravkar objavljene številke, ki se nanašajo na izvozni trg v Cormonsu za 1. 1941: Izvoženih je bilo 403.034 kg črešenj, 35.602 k? graha, 314.465 kg hrušk. 122.194 kg breskev, 52.489 kg fig, 40.668 kg grozdi?.. 9854 kg paradižnika, 40.852 kg krompirja. 6662 kg fižola v stročju. 15.438 kg svežega fižola, 8045 kg razne zelenjave. 3908 kg kostanja. 1179 kg buč, 3934 kg sliv ter 7204 kg raznih drugih sadežev ter pridelkov. Ne samo furlanskemu kme+ovalcu, vinogradniku in sadjarju, ampak tudi CollM-skemu pripada pri tem pomemben dei "ž izvrstnega pridelka in umnega "rosno-iar-stva. S P O R T Štiri tekme za italijanski p&kat Drugo najvažnejše tekmovanje v nogometu se bliža koncu Skoraj 40 moštev je v prvi polovici oktobra nastopilo v konkurenci za drugo najpomembnejšo lovoriko, ki jo lahko doseže vsako boljše italijansko nogometno moštvo, in sicer v tekmah za italijanskih pokal, v katerih je po štirih izločilnih kolih ostalo samo še osem moštev neporaženih. Teh 8 udeležencev osminke finalov je včeraj nastopilo v štirih izločilnih tekmah, iz katerih so izšla zadnja štiri moštva, ki bodo še lahko nadaljevala tekmovanja. Uspehi in neuspehi te kopice udeležencev — letos je bilo sodelovanje v tem tekmovanju obvezno samo za moštva 13 obeh vodilnih divizij A ln B — so se zvrstili tako, da je za včerajšnje tekme ostalo pet tekmecev iz divizije A in trije iz divizije B, ki so se pomerili med seboj, kakor sledi: Venezia z Bologno v Venezii, Milano z Heggiano v Milanu, Juventus s Padovo \ Torinu in Modena z Novaro v Modeni. Po računih na papirju se lahko o izidih teh tekem sklepa v naprej približno takole: Izid v Venezii je najteže prorokovati. ker sta se v tej tekmi srečali dve moštvi prepričljivo enako mečni, od katerih je prvo lani zmagalo v enaki konkurenci, drugo pa je prav tako v minuli sezoni osvojilo ponosni naslov nogometnega prvaka Italije. V Modeni bo tekma bolj ali manj izravnana, medtem ko sta milansko in tudi torin-sko srečanje skoraj dobljene stvari za domači enajstorici. Po gornjem bi torej lahko rekli, da bodo v semifinale tekme za italijanski pokal prišla moštva Milana in Juventuga — in seveda še dve Izmed ostalih štirffi enajstoric, ki sta morali včeraj na teren v Venezii in Modeni. Sem in tja po svetu Vse ameriške igre odgodene Veamcriškc igre. ki bi morale biti letos poleti v Argentini in za katere je Argentinski olimpijski odbor že določil ogromne denarne zneske, so bile po nedavnem sklepu odložene za nedoločen čas. Odbor je odredil razen tega. da naj se takoj ustavijo vsa dela za zgraditev olimpijske vasi v okolici Buenos Airesa. Ta kratka vest kaže, da so se modne posledice nedavne konference v Riu de Janeiru pokazali tudi na tej vseameriški prireditvi, ki naj bi bila zbrala športnike obeh Amerik na skupni športni manifestaciji. * * * Milansko hokejsko moštvo je v drugi tekmi na svoji turneji po Švici nastopilo v Bernu proti tamkajšnjemu moštvu SC Ber-nu in izgubilo s 7:2 (1:0 3:1, 3:1). Italijani so v tej tekmi nastopih v enaki postavi kakor pretekli torek v Chateau d'Oexu, kjer so tako sijajno zmagali, vendar so morali postaviti v vrata rezervnega človeka. V ostalem je bila obramba še najboljši del moštva, medtem ko je bila napadalna vrsta vse preveč neodločna, posebno v streljanju na gol. Prav za prav se je temu delu ekipe najbolj poznalo, da je moralo moštvo stalno nastopati samo z osmimi igralci namesto z desetimi. Italijanska atletska federacija je pred kratkim do podrobnosti določila spored vseh večjih prireditev za letošnjo sezono, ki jih je seveda nepregledno dolga vrsta ln jih še zato podrobno ne kaže naštevati tukaj. Omembe vredno je predvsem, da so v spored že sprejeta tri mednarodna srečanja, in sicer v dnevih 4. ln 5. julija v Monakovu v obliki troboja z Nemčijo in Madžarsko m dne 1. avgusta v enaki kombinaciji na italijanskih tleh, medtem ko bodo tretjo mednarodno preakušnjo za. Italijo opravile ženske, in sicer dne 19. julija z Madžarsko v Budimpešti. Razen tega je odrejenih 16 tekmovanj za državne prvenstvo med moškimi in 3 enaka tekmovanja za naslove državnih prvakinj v že i skem taboru, še vse številnejše in na vs< nedelje v sezoni razvrščene so v nadaljnjem prireditve za razna manjša prvenst med društvi in okrožji. Ce se pomisli, dr je spored pripravljen za dobo, v katcri marsikje drugod po svetu zaradi dogodi; >v na bojiščih skoraj ne utegnejo misliti na šport, sta delavnost in požrtvovalnost FIDAL-a vredni še prav posebnega priznanja. Kot vestni kronisti — vsaj bili bi radi moramo naknadno z italijanskih športi i h terenov zabeležiti še enega važnjših dog< kov na drsališčih. V milanski športni j -lael so pred kratkim končali prvenstve tekmovanja za državno prvenstvo v um nem drsanju. Tekme so pokazale, da posebno med naraščajem zraslo mnogo c i-iičnega materiala, vendar ta številčni prirastek letos še ni prišel do izraza v najvišjem razredu, kjer je bila udeležba tekmovalcev obojega spola še zmerom razmeroma skromna. Kot edini, ki je mo?^ ogražati naslov državnega prvaka, je jyriš»; do najboljšega, uspeha De Mori iz Milar > Id je zmagal z 274.29 točke pred Sartoi -jem iz BoJzana z vsega — 267.91 točk» Lanska državna prvakinja Vigorelli se te1 movanja letos ni mogla udeležiti in je ta: brez nje Marija Combi iz Milana brez velikih težav spravila vse prvenstvene čast) Zmagala je s 310.82 točke pred svojo nevarno rivalinjo Pellinzono, ki so jo sodniki samo za 0.09 točke ocenili slabše. Naslov prvakov med pari sta osvojila Bare -lona-Fassi. Nemčija in Slovaška sta. se dogovorili za medsebojno reprezentančno tekmo v hokeju na ledu, ki bo bodisi 28. t. m. ali 7 marca v Bratislavi. Na vzhodni fronti je umrl junaške smrti kot častnik orožja SS nadporočnik Schro-ter, ki je spadal med znane nemške tekmovalce v petoboju in se je posebno leta 193- odlikoval na prireditvah policijskih moštev. • — Šport St. 5 z dne 3. t. m. je tefiel in prišel tudi v Ljubljano. Med raznim gr -dlvom iz te številke navajamo nekatr najbolj vidne članke: Smučarska prvenst- . na Hrvatskem so v polnem razmahu. Hrvatski nogometaši računajo na bo;. ' mednarodni spored. — Nogometna prve ?=tva v inozemstvu. — Evropa ima nc > prvake v boksu. — S kakšnimi brzina se premika človek? — V Italiji je nogor -glavni šport, toda tudi druge panoge inr-veliko vlogo. — Pred državnim prvenstv< drsalcev na Hrvatskem. — Dva poraza i dve dobri šoli hrvatskih hokeistov v C lovcu. — Sijajni plavalni uspehi sredi letošnje zime. — Itd. Posamezne številke ter.; hrvatskega športnega tednika se dobiva tudi pri nas, ln sicer po L 1.50 v v»;-n trafikah. Vljudnost velja več nego vse drugo. V tretjem razredu brzovlaka sta si sedela ob oknu nasproti dva gospoda. Vlak se je bližal po enourni vožnji prvi posta i i Tedaj se je obrnil eden izmed gospodov k drugemu in dejal vljudno: »Oprostite, da nisem z vami započe; razgovora. Stvar pa je takšna, da se sploh ni izplačalo, ker moram tukaj izstopiti.« Tako je dejal, vzel svoj plašč in s pozdravom odšeL »Micika, zapomnite si, pisma prinaSajtc v bodoče na krožniku v sobo. In sedaj mi lahko prinesete spodnje hlače.« »Tudi na krožniku, milostivi gospod?« Teta Evlalija se je prvič vozila s letalom. Bila je edini potnik. »Sedaj mi je dovolj hladno,« je dejala čez nekaj časa pilotu. »Ventilator lahko ustavite.« čebelar razmišlja e življenju v panju Zima je, panj počiva. Toda le še nekaj tednov in že se bo spet dramilo življenje, tisto drobno in tako živo življenje, ki navdaja čebelarja z vedno ljubeznijo do prirode. Toda zdaj še panj počiva in čebelar razmišlja: Ni mogoče zanikati, da ne bi imel rod čebel mogočne organizacije. Vsak državljan panja izvršuje s tako točnostjo svojo vlogo, kakor je pri ljudeh nimamo navade opazovati. Vsakdo izpolnjuje svojo nalogo brez počitka in stavkanja: podoba je, da je srečen, da dela za obči blagor, ki je pogoj, brez katerega ne more biti blagor po^a-nifTrki n e drure?'^ - n -■ —\t-p v najčudovitejšimi arhitektonskimi načrti po katerih gradi svoja bivališča, ki so si ven-Jar — odkar človek čebele pozna — v vsnh krajih š:rne zemlje na las podobna? Kaj mislite, da je čebela tista, ki je ustvarila vse to, čemur se ljudje najbolj čudimo, in kar pogrešamo pri nas samih? Kaj mislite, da je čebelin razum ali duh izum telj ekonomije šesterokotnika, ki je podlaga njihovi arhitekturi? čebela sama dela tako, ker mora tako delati, ker jo narava sili k temu. Vse, kar zna in ve. je v njen: krvi že od davnih časov in se je pretaka'o po žilah njenih prednikov že dolga stoletja in tisočletja, ne da bi se mnogo izpremenilo Vsa ta stremljenja, vsi t: goni, ki naga-njajo čebelo c.a dela tisto, kar je čebela vedno Jelala in bo vedno delala, so posle-dek neskončno dolgega in počasnega razvoja. To je dediščina ogromnega šlevda prednikov, ki se jih čebela niti ne zaveda. VVerner Sombart je v. enem svojih zadnjih del (»Vom Menschen % ki je :zšlo leta .938., dve leti pred njegovo smrtjo), ugo novil to dejstvo, ki loči žival katerekoli vr .•te od človeka »Tiger ne ubija,« pravi oi ampak gotova naravna sila ubija s p nočjo tigra.« In o kosu pravi: »Ubož>-.nora pet; svojo pesem toliko časa. dokls ne preneha delovati sila. ki ga draži.« ; druge strani pa je že Rousseau ugotovil. da je velika razlika med človekom ln živaljo baš v zmožnostih razvoja, ki ga pri živalih pogrešamo. S tem je naglas 1 nespremenljivost življenja in delovanja živali, ki smo ga opazovali pri čebeli in pri njeni družbi. Vs; člani panja so torej bratje in sestre, otroci istega očeta in iste matere, ki sta sama nekaka usedlina življenja nedoločenega števila dedov in pradedov, ki jim je narava postavila svoje zahteve. Nj zatorej čudno, da imajo vsi nj hovi potomci isti znak in da določajo pri njih iste okolnosti, prav iste reakcije, prav ista dejanja, kakor so jih zahtevale od njihovih prednikov. Družba čebel torej ni kaka monarh.ja ali republika, ampak brezvladje, ki mu določajo tek in strugo strogi in neizprosni pa v človeškr lolgih dobah nespremenljivi zakoni 1'anj ščiti že na p.\\ pogieu orgamznano družbo. Toda, ali se čebele zavedajo te organizacije, katere strogemu zakonu se pokoravajo? Na katero povelje ubogajo in kdo jim je dal to povelje, ki ga izpolnjujejo često z naravnost neizprosno strogostjo? Mislili so izprva, da je panj podvržen do'0-čeni obiasti in mnogi so iskali, kdo je nosilec gospoclovalnosti, ki mu vlada. Ni torej čudno, da so mislili na matico k: je samo ena v vsakem panju. Za ljudstvo. ki šteje več tisoč poedincev in ki so vsa njeni otroci, je matica neobhoden pogoj njihovega obstanka. Kajti, kakor hitro izgine in njena odsotnost rti bila predvi lena pomeni to smrt vsega panja. Mater panja, ki so ji pripisovali vse bistvene lastnosti in moči absolutne vladarice, so nazvali kraljico. * Toda. kaka zmota! Niti od daleč ni to kraljica. Ta neutrudljiva samica je vse-prej uboga sužnja in Maeterlinck je imel dovolj razlogov, da jo je nazval »zasužnjeno srce družbe«. To je samotarka, ki ni nič drugega kakor jajčnik, ki je podaljšan z jajcevodom in katere ostali organi so omejeni le na t-sto, kar je najbolj potrebno in imajo najpotrebnejšo obliko. Tako na primer nimajo njene oči, ki so kakor pri vseh žuželkah — sestavljene iz množice malih pr vinskih očesc, več ko 5000 teh očesc, med tem ko $0 jih naštela v očesu samcev 13.000. Prav tako nimajo njene tipalke več ko 1.600 čutnih organčkov, medtem ko so tipalke samcev posejane s primeroma ogromnim številom teh organov, ki dosega redno število 19.000. Nikoli ne hodi matica naokrog sama. Vedno je obkrožena o.l množice čebel, ki so jih smatrali za njeno dvorjanstvo, ki pa v resnici niso drugega, kakor hranilci in čuvaji Hranilci zato, ker ni mogoče izleči 3000 do tOOO jajčec dnevno brez zdrave in zadostne hrane; čuvaji zato, da se matica morda ne skuja in ne preneha z najvažnejšim opravilom, lezenjem jejčec. Prav no enega spoštovanja nimajo otroci do matere. Kakor hitro odpove, jo zapodijo, ubijejo in nadomestijo z novo. mlado in bolj vestno in plodno '-•V',4», i .,. .s > I M. Mm T ašggssaaaaaaagži ________________ c ..j.cj t,u pov.^-oiicm m matica ti.-;a. k: ukazuje in vlada vsemu živlenju v panju, ostane vprašanje, ki je tako zanimivo, še vedno nerešeno: olkod torej čudovito vzorni in strogi red, ki vlada v panju? Predloženih je bilo že mnogo rešitev, v to ni treba dvomiti. Nimam namena, da bi naštel vse in jih razlož 1. To ne bi bilo zanimivo. Je pa vendar razlaga, kj ima zelo mnogo j istašev; to je tista struja, ki sodi, da je najvažnejše gonilo vsega delovanja in ne-hanja čebel neka *> potreba po posnemanju«. Gotovo je. da odgovar ja ta potreba po posnemanju. o katerih debatirajo v zooiog>ji in zoosociologiji, sociološkemu zakonu posnemanja, ki ga je opazoval in proučeval v človeški družbi Gabriei Tardes. Lepo se sicer sliši: potreba po posnemanju! Toda, kako more čebela, ne glede na to, kako intenzivna je njena potreba po posnemanju, sploh misliti, da bi posnemala nekaj, česar še nikoli ni vilela? Vprav isti razlog postavljam tudi nasproti onim ki opozarjajo na zelo močno razvit spom.n, ki ga opazujemo pri čebelah. Spomin jim je osnova, s katero si razlagajo vso čudovito organizacijo in disciplino v panju čebel. Toda, če se hočemo spomniti nekega dejstva, nekega dogodka ali načina izvrševanja določenega opravila, nam je moral kdo o tem dogodku ali opravilu ali pripovedovati, nas poučiti, ali pa smo ga morali — kar je bistvene važnost. — že nekdaj sami izvrševati ali doživeti. Nečesa, česar ne vemo, se po nobenih pogojih ne moremo spomniti. In mlada čebelica, ki se je pravkar rodila, se prav gotovo ne spominja vseh teh dejstev, saj jim ni bila nikoli priča. Pa ven i ar vč, kaj je njena naloga, četudi živi čisto sama. * Da se rešimo iz zadrege, v katero smo zašli, se moramo spomniti na podzavestna gonska stremljenja, notranje ideje in težnje, ki jih imamo, ne da bi si jih kakorkoli prizadevali priučiti se. že z dejstvom samim, da smo. 2e to, da smo, pomeni, da imamo določene lastnosti, določene težnje, ki se jih sami često niti ne zavedamo Kaj mislite, cia si mala čebelica kaj mnogo beli glavo z najrazličnejšimi organiza-tornimi pravili, ki urejajo njeno družbo, z & tofeaču© karto!" Nekaf zanimivih podrobnosti o tem, kako je nemško go-^ožarsko ic2riFtrcf?o kadilcem odmerilo konzum ali desetkrat na dan šel v trafiko in sodržavljanom, ki jih zadržuje posel, izpred nosa pokupil zalogo Na ta način je tobačna karta uveljavila predvsem kontrolo nakupa. Kolikšna pa je količina, ki naj kadilca pripade za nedoločen čas, o tem uredba ne govori. Deželni gospodarski uradi imajo samo nalogo, da v skladu z razpoložljivimi zalogami določajo minimum in maksimum. Ti ukrepi pa se v splošnem ne izdajajo delj ko za mesec dni. V razmerju med posameznimi pokrajinami pa so uveljavljene nekatere razlike med obmorskimi kraji in notranjostjo države. Za mornarje in pristaniške delavce se smatra, da je kajenje tako rekoč nujen pogoj dela, zato so zanje rezervirane večje količine. — Preden je bila tobačna izkaznica izdana, so iz vrsz prebivalstva prišle razne pobude, med njimi tudi predlog, naj bi se konzumentom i ponudilo, da resignirajo na pravico do raz. nih sladkih živil, v zameno pa se jim poviša odmera tobaka. Ministrstvo* pa je to misel zavrnilo iz razloga, da spada tobak med običajne človeške užitke, ki jih ni mogoče šteti za luksuz, in ko vojni čas zahteva od slehernega državljana tako velika napcre, pač ni mogoče nikomur odrekati pravice do niega Iz iste presoje je bil odklonjen predlog, naj ženam kajenje prepove. Prdvsem ni mogoče tobaka odtegniti materam, ženam, sestram in nevestam vo_ jakov, ki so na fronti. In lahko se reče. da v Nemčiji dandanes ni žene, ki ne bi imele svojcev v vojni. Z uvedbo nakaznic za tobak je nemškim trafikantom naročetia velika odgovornost. Nakaznice bodo izdajali trafikanti sami m jim je pripuščena skrb, da bodo razpoložljivo zaloge racionalno in pravično razdelili. Njim je pripuščena svoboda ravnanja. naloženo pa jim e. da s svojimi odjemalci ne nodo postopali po dobri volji, temveč po uvidevnosti in izkušnji. Nekadllccm ;e nakaznica za tobak sicer tudi dostopna, vendar i=e smatra za njihovo častno dolžnost. da 'e ne izrabljajo v koristelovske namene, ker se samo po s^bi razume, da je tebrk .namenjen samo k; ii"c-°m. — Vse te Beiiin, konec januarja Med zaačdne pojave, ki spremljajo vojno, spada tudi pomanjkanje tobaka, ki se je pred kakšnim letom ačelo čutiti v Nemčiji. Velikega pomena je destvo, da se je konzum »božje travice« v času vojne ne. sorazmerno dvignil — možje so v povečani delavnosti in napeti živci so potrebni bla-žitve, nekaj pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je uvoz surovin znatno upadel. V teh razmerah se je gospodarsko ministrstvo odločilo, da kontingentira kajo. V septembru lanskega leta je najprej izdalo okrožnico lia deželne gospodarske urade, naj uvedejo kontrolno karto za nakup tobačnih izdelkov Predpisi te okrožnice sicer še niso uvedli stroge odmere, temveč je o:l njihov namen samo, da odpravijo dolga vrste čakujočih pred trafikami in zagotovo enakomernejšo možnost razdelitve razpoložljivega blaga. Deželnim gospodarskim uradom je bila pripuščena odločitev, sli pri racioniranju upoštevajo tudi potrebe žensk ali ne. Takšno širokogrudio obravnavanje zadev pa je rodilo nekatere n-' rodne posledice. Referenti, ki so iz.l predpise, so imeli pač različna merila tako se je dodajalo, da so si v enem kraj ! lahko oinišljala cigarete tudi dekleta 18 let, v drugem so smele kaditi žene od leta dalje, a v enem okraju je hudo1 V. funkcionar izdal odredbo, da smejo ku^ j vati tobak samo žene, stare nad 100 let Najtežje je bilo za popotnega človeka. Berlinee, ki je dopotoval v okraj, v katerem je bil tobak poracioniran, se je moral odpovedati kaji, ker ni imel karte Da se uveljavi smotrnejši red, je zdaj ministrstvo izdalo novo uredbo, po kateri je racionira-nje konzuma. ki se je doslej snrno priporo. čalo, za vso državo obvezno. Pa tudi ta no. va uredba nalašč dopušča mnogo elastičnih možnosti. Državna nakaznica za kadilca, ki je s tem uvedena, kadilcu ne daje pravi, co do nakupa določene količine tobaka, ka kor na primer nakaznice za kruh. Tobačna karta v resnici ureja in ome uje le način nadrobne prodaje. Zdaj ni več mogoče, da bi nekdo, če razpolaga s časom, trikrat Smuk! reči so v okrajih, v katerih je bila tobač na nakaznica že doslej v rabi, že zdavnai uvedena Odpravljene pa bodo tudi razne nerednosti, ki so se dogajala doslej. Nad zorna oblastva ne bodo več trpela, da bi trafikantje samovoljno zapirali svoje !o kale. Prav tako so prepovedani tudi napisi, ki govore o tem, da je zaloga pošla, da so kontingenti izčrpani itd. Hkratu pa je trafikantom naročeno, naj z okusom ln ? ljubeznijo oskrbujejo svoja izložbena okna. Izmed podrobnih določil, ki jih vsebuje nova uredba, je najvažnejša starostna do ba, ki daje pravico do kajenja. Za moške se ta doba začne z 18., za ženske pa s 25. letom Ženske Misli Zakon je začetek in višek vse kulture. Neomikanec postane mil in nežen, pa tudi omikanec nima boljše priložnosti, da pokaže svojo nežnost. Razen tega prinaša zakon toliko sreče, da vsa nesreča v primeri s trm nič ne pomeni. Narod, ki ima resnično narodno književnost, je gospodar neizmernega zaklada. Kdor nima ljubečega srca, je bolj vreden sočutja kakor očitka. Zakaj najlepše vseh čustev je ljubezen, ki je nI deležen nesrečnik, kateri se umika sam v sebe. Močni značaj živi poglavitno svoje lastno življenje, slabotni značaj živi življenje drugih s primesjo lastnega življenja. Glej. da bo v tebi živ tudi drugi Jaz. Ne zalo. da bi se ti lahko odvračal sebično od ljudi, temveč da boš imel rešilno pribežališče, če te ljudje zapuste. Kaj more dati svet ljubeznivejšega in vdanejšega kakor ženo? Srce. ki ga je zastrupil sum, nima ver prostora za ljubezen. Ne zaupaj človeku, ki daje pri svojih zagotovilih roko na srce! Ne pozabljajte, da tudi tašče niso nič drugega kakor matere! Kaj koristi človeku najboljša jed, če si jo J«vari s slabo voljo! Objavite naročnino! 2ena našib dni ve, da ima v boja spolov nepremagljivo orožje, svojo nadarjenost za ljubezen. S tem krasi glas, besedo, kretnje, smehljanje. Mož hrepeni ▼ svojem pranagonu po tem, kar Je najbolj žensko. 2ena mu je večno koprnenje ia vir življenja. Modra žena ne bo nikoli delala ničesar v zanosu in razburjenosti. Ce je užaljena, počaka na trenutek, ko lahko mirno In premišljeno zahteva račun od moža. Njene besede bodo tem tehtnejše, čim manj vpliva jeza na njeno čustvovanje. Modra žena bo ostala v zakona predvsem ljubica. Zato ne pozna zanikrnih dni, ker ve, da hoče mož najprej ljubico, potem šele tovarišico. Pristanišče v megli Od čela mi preko oči polzijo mlačne kaplje dežja na ustnice. V zgodnje jutro, ko da bi božalo, lahno prši iz megle, ki leži nad zalivom. Tam daleč se vidijo prerahle konture hribov, ki strmo padajo v morje. V naravi se sekajo navpične in vodoravne ploskve. Čisto tiho, niti glasu. Megla polz? od morja in se stiska ob obrežne hribe. Valovi čisto umirjeno .enakomerno pljuskajo ob osamljene privezane čolne. Za tistim ovinkom leži pristanišče. Konture so jasnejše, ko da jp za mestom razlit sončni soj. Izza visokih hiš se počasno vleče v nebo sivkasti dim. Hiše se zdaj že prebujajo in izvijajo iz že hladnih objemov spanca. Od mesta prihaja nedoločen šum kakor iz spanja. Vse se giblje. Stotisoči rok neprestano gibajo, energija se brez prestanka pretaka v delo. v zvok. Visoko nad mestom z za+eglim žvižgom švigne električni vlak. Ko da je smuknila kača skozi skalovje. Potem je zopet vse mirno. Od mesta prihaja pridušen šum. Kako mehko uspava ta šum- nekaj znanega, a vendar tako oddalienega. nedoločnega, da ne moreš dognati podrobnosti. Kakor suhe. zgarane roke molijo pomoli v morje. V megli se ostro rišejo ogromni obrisi ladij. Zdi se. da so prišle iz teme. Temni mrki kolosi se zde v svojih konturah ko grozeče pošasti, ki nosijo -mri. Ob obali molijo v zadimljeni zrak igromni žerjavi. Ko da bi hoteli vse meto prestaviti v morje Zadaj so fabrike. Visoki d;mniki sekajo ravnino morja in so mu kakor mejniki. Velike delavnice ? obokan-lmi strehami, obsežne kvadrataste stavbe s širokimi okni, stolpi, rezervoar- ji. visoke železne konstrukcije — vse bode v meglo — na vse to in na šumeče mesto rahlo prši. V m'rn:h zavojih se spušča cesta v pristan Veter žene dež v obraz, v oči. lije po licih in pada na slane ustnice. Široki bulvar ob obali pred mestom je prazen. Ob njem zdaj zdaj švigne tramvaj in izgine v megli. Kavarne, bifeji in restavracije ob obali čakajo. Koga? Gostov? — Skozi gostoljubno odprta vrata vdira megla tudi vanje in seda za prazne marmorne mize Med stenami neprijazen jutrnji hlad. Mize so hladne in rosne od megle, medlo šc diši po snočnjem življenju, po kavi, li-kerj;h. po cigaretnem dimu... Iz kota zaspano primijavka maček z dvignjenim repom. Dež. Preko streh, preko pomolov, preko cest — dež. v pljuskih dež Po mokrem asfaltu, med pljuske dežja in preko luž je z rahlim šumom zdrsel avtomobil. Trdo napete gume puščajo v tlaku bežno začrtano sled. Zunaj na morju se je razvil zasegel krik sirene. Tovorna ladja previdno plove v pristan. Jutro se je zjasnilo v bledikast dan Ljudje so postali živahnejši: vsi čutijo za strnjenimi, sivimi oblaki sonce. Hitijo, da bi čimprej ujeli sončne pramene. Skozi odprto okno bližnje hiše prihajajo šumni valovi muzike, ki se mešajr med cestni hrup in glasove ljudi. Vme^ prebadajo zvočne valove tanki curki dežja... Pod košatimi platanami je skoraj suho Neprijazne kaplje ne padajo skozi. Tu spodaj stojim in gledam: bližnji park. ki ga objemajo že prve jesenske barve. Zdaj zdaj se utrne kak'list in zakroži, obotav- lja je se, svojo poslednjo pot. Potem samo še šumi pod nogami izprehajalcev. Morje je zdaj čisto mirno. Ko da se vse to niega ne tiče, >o da zanj ni nikdar jeseni... Ce ga pogledam: rahlo, sivo nakodrana, zibajoča se ravan; od daleč se zdi, da je neprerrvčna. brezčutna. Trm d-'«* zt-r ; -»•* morju samotno ja- dro. Bori se z valovi in išče poti. Sonce postaja vse krepkejše. Sedaj Se reže oblake ko ostro 'nabrušena svetla plo-j šča. Stojim in gledam: zdi se mi, da je vse bolj jasna, da prihaja vse bliže, da I bo zdaj zdaj tu — in vsak čas se bo t | bregove, med brajde zrele trie razlil topel, opojen smehljaj. Resnica o raju na Havajskih otokih H noto vulcano spento Diamond Head sulle isole Havai, forte baluardo degli americani — Na sliki je znameniti ugasli ognjenik Diamantna gora (Diamond Head) na Havajskem otočju, ki so ga Američani pred leti močno utrdili in ga napravili za svoj Gibraltar nasproti Japoncem. Vse do sedanje vojne so se člani ameriške posadke kakor tudi številni izletniki z ameriške celine Takrat plešejo vsa dekleta z vasi, noč in dan. Ko pa je vsega konec, odidejo mladi pari v pragozd. Tam so si že prej postavili majhne kolibe, kjer prežive zdaj svoje medene tedne. V teh kolibah imajo vse, kar jim je potrebno za mesec dni življenja, od postelje do hrane, tako da so ves čas brez skrbi. Vse njihove ure so posvečene samo ljubezni... In v tem mesecu ne vidijo nobenega človeka. Nihče jih ne sme priti obiskat. Potem pa se vrnejo na vas. Njih vrnitev je spet praznik, združen z novimi slovesnostmi. Gostije trajajo več dni. Havajske kitare spet igrajo, mladina prepeva, se krasi s cvetjem in pleše. Potem pa spremi vsa naselbina mlade poročence na njih domove. Tedaj se začne njih novo življenje. Doba skupnega dela, skupnega truda. Lepotičenje, čebula, spanje In lepota Surova čebula je izvrstno zdravilo zoper nadležni kašelj in trdovratne neprilike prebavnih organov, zlasti črev. 2e zaradi »tega pridajamo teže prebavljivim jedem (mesu itd.) drobno zrezane čebule, ki Jo samo nekoliko opražimo. Surova ali pa le malo pokuhana čebula pomaga tudi odpravljati črevesne zajedavce. V ta namen čebulo olupimo, na drobno zrežemo, ji pri-damo nekoliko dišav in olivnega olja ter jo surovo pojemo; kdor bi je ne mogel prenesti, naj si jo malo opraži. saL.1" j -v^s g ; L -'5 ' Ako te piči mrčes, na primer osa ali čebela, namaži pik s surovo čebulo; bolečina preneha, prepreči se oteklina in zastrupitev krvi. S kisom zmešana čebula ustavlja krvavenje iz nosa. Ako čebulo na oglju razbelimo in čez sredo prerežemo, imamo dobro sredstvo, ki pomaga, da gnojni tvori in vnetja hitreje zorijo, se predro in zacelijo. Zoper kašelj pri katarjih v grlu si napravimo tole preizkušeno in izvrstno zdravilo: Skuhamo 500 g olupljene, na nekaj kosov razrezane čebule v litru vode, v katero smo dali 80 g medu in 400 g žganega sladkorja; to kuhamo tri do štiri ure, pustimo, da se shladi, nato precedimo skozi tenko sito in zlijemo v stekleničke, ki jih dobro zamašimo. Tega soka naj pije bolnik štiri do šest žlic, in sicer naj bo sok močno segret. Kašelj bo kmalu prenehal. In spanje? Ali se kdaj slabo naspite? Utrujeni, malo ali preslabo naspani stopate v novi dan in vas življenje nič kaj ne veseli. Imate, kakor pravimo, »slab dan«. Včasih brez vidnega vzroka. Včasih je temu vzrok premalo spanja ali nekaj, Pescecane preso nel Mare del Sud — Morski volk, ujet na Južnem morju Med severnozahodno obalo avstralske celine in Malega Sundskega otočja se širi Timorsko morje. Njegova največja globi-narje okoli 200 m. Ker je to morje v primeri z drugimi izmed najplitkejših, se na njegovem dnu zelo uspešno razvijajo skladi koral, okoli katerih se podijo velike množice morskih volkov, rakov in glavo-nožcev. Zato je to morje idealno lovišče posebno na morske volkove, ki jih tu zaradi skromnega prometa in nerazvite plovbe nihče ne vznemirja, tako da so se neverjetno razplodili. In ker se preživljajo domačini skoraj samo z lovom na bisere in korale, morajo živeti v neprestanem boju s temi požrešnimi pošastmi. Na zračni progi Anglija—Indija—Avstralija je Timorsko morje most, preko katerega sta pred leti poletela holandska letalca Parmentier in Moli. Lahko si mislimo, da sta bila pogumna letalca na tem delu svoje poti v nemajhnih skrbeh, zakaj ako bi bila morala za silo pristati na morski površini, bi se bila morala bati, da ju napadejo morski volkovi. O svojem poletu na tej zadnji etapi je podal eden izmed njiju tale zanimivi opis: »Timorsko morje sva preletela dne 22. oktobra zjutraj. Ob solnčnem vzhodu sva se vzdignila iz Kepanga, mesteca na otoku Timorju. Prvi solnčni žarki so naju obsijali, ko sva bila že nad morjem. Ker sva imela vse mogoče tehnične priprave, ki pomagajo letalci pri natančnem določanju smeri, naju ni bilo na tem tako razvpitem delu najinega poleta nič posebno strah. A vendar je vladala v najinem letalu nemajhna napetost Za večino letalcev pomeni polet čez Timorsko morje nevarno podjetje, združeno z dokajšnjim strahom. Ker sem tudi jaz po naturi precej nervozen človek, sem moral pri tej priliki podvojiti svojo pazljivost Nobenega izmed naju ni bilo volja, da bi se ,spajdašil z morskimi volkovi' (kakor pravijo Holandci). Zato sva bila ves čas v brezžični brzojavni zvezi z vojno ladjo, ki jo je avstralska vlada poslala v te vode in jo dodoločila za stalno službovanje v Timorskem morju. Nad Timorskim morjem se razgrinja neizmerna samota in vsako leto postane tu na stotine domačinov plen požrešnih morskih volkov. Po najinem poletu, ki je trajal tri ure in deset minut, sva se srečno spustila na avstralsko kopnino.« Da bi kar moči korenito iztrebili morske volkove in tako zmanjšali njih nevarnost so vojaške oblasti sklenile udariti po njih z bombami in strojnimi puškami iz letaL Ta boj se uspešno vrši tako. da najprej eno letalo vrže bombo ,drugo, ki leti zelo nizko nad morjem, pa s strojnimi puškami pobije še tisto, česar smrtonosni učinek bombe ni mogel uničiti. Lepo je v žažarjn Ali poznate lepo gorsko vasico žažar in njeno okolico? Letos storite prav, če jo obiščete. Saj kdor že pozna ta skriti kraj, vam bo potrdil, da težko najdete tako vab-1£V kotiček. Da je bil žažar doslej mnogim Ljubljančanom neznan, je čisto razumljivo. Večina razvajenih izletnikov se ni mnogo zanimala za take majhne, četudi še tako lepe kraje na notranjsko plat. Vse drugače ie zdaj v Ljubljanski pokrajini. Imamo še vedno mnogo predelov, pripravnih 2» cmučaratvo kakor za poletn^Lzlete, t o*'a narsdkaj je treba šele odkriti. S prvim vlakom, ki odrine iz Ljubljane nekaj minut po osmih zjutraj, se popelješ do postaje Drenov grič. Tam si lahko kar natakneš smuči, pa hajd naprej za vlakom ob progi še kakih 20 met|pv daleč. Za železniškim prelazom kreneš na desno po preorani poti, ki drži čez hribček mimo samotne kmete je nazaj na ravnino. Ce si hočeš skrajšati pot je ubereš onkraj prelaza kar po celem čez zasneženo polje in v 20 minutah se boš znašel v Veliki Ligonji. Ko prideš na glavno cesto, ki drži iz Vrhnike skozi Veliko Ligojno na Horjul, se vzpenjaš po njej kakih 10 minut. A tam, kjer doseže cesta višek in se spet prevali v dolino, opaziš, da se na levo olcepi stranska pot. Kar nanjo zavij in ne boš zgrešil cilja. Vzpenjal se boš po lahno napeti poti skozi smrekov in bukov gozd še kakšne pol urice, pa se ti bo kar naenkrat odprla lepa dolina. Na obronku gozda, ki obdaja dolino, opaziš mogočno gospodarsko poslopje, ki kraljuje v tihi samoti. Tod že lahko nekajkrat začrtaš smučino v dolino ali pa nadaljuješ pot na vrh Gradišča (600 m), ki ga opaziš na desni. Od tod je res mikaven razgled na vse strani. Z Grališča lahko našteješ 17 cerkva. Na zahodni strani se ti bo svetlikal v soncu vrh Sv. Treh kra-lj<*v, dalje Sv. Jošt, proti severu opaziš v daljavi vrhove Triglava in drugih orjakov, na jugovzhodni strani ogleduješ vrhniško pokrajino od Kurena do žalostne gore in še dalje. Tudi veliki borovniški most je od tod dobro viden in je pogled nanj zanimiv zlasti zdaj, ko ga v sreli vežejo železne kolone. Z Gradišča se ti proti vasi ponuja izvrstno zmučišče. Iz Zažarja začuješ ob nedeljah slovesno potrkavanje mogočnih zvonov, ki so ponos vsega prebivalstva. Da si ne boš domišljal, da potrkavajo žažarski fantje, ki se štejejo med najboljše potrkovalce, tebi na čast, je bolje da veš; veliko opravilo bo ob desetih tn je kar prav, če stopiš v cerkev. Potem ti bo vse dodano. S tem hočemo reči: bog-ve kaj si niti v današnjih časih ni treba natrpati v nahrbtnik. Okrepčal se boš pri Blažu, kjer še pekd zdravi kmečki kruh in se v shrambi najde tudi še kaka pristna kranjska klobasa. Vasica Zažar ni kar tako. Z zanimanjem baš spoznal, Itako podjetni s° postali prebivalci zlasti zadnjo dobo. Vsaka hiša ima električno napeljavo. Večina si je nabavila elektromotorje za žaganje drv in za kmetijske stroje. Tudi nove radijske aparate najdeš po hišah. Vas pa zlasti krasi prostorna moderna šola, kj so jo zgradili leta 1928. Ce vse to ni veljavno za takšno gorsko vasico kaj potem še hočete ? Za smučanje imaš časa dovolj do štirih popoldne. Nato pa je treba brž na postajo, ker odpelje zadnji vlak z Vrhnike nekaj minut pred 17. uro. Za povratek je pa. pot kaj pripravna. Skoraj do postaje te bo neslo samo, le včasih si malo pomoreš s palicami. Tako se prav gotovo vrneš zadovoljen v Ljubljano. Pri drugem izletu ti bodo pa že odveč vsa ta navodila. Ravnal boš po svoji volji in našel boš še vedno kaj zanimivega, prav posebno pa se ne boš odrekel tistim posvetnim dobrotam, ki jih zlasti tudi v Zažarju predstavljata dobra kaplja in pristna kranjska klobasa. Stanko M. SERIRAJTE V »JUTRU«! JJrejuje Davorin Ravijen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarj*: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani*