Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak pctek ob 15. // Naročnina znaša mesedio po poSti 5 din, v Celju z do- stavo na doni po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossniayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nern zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 6. raaja 1938 Štev. 19, Revija celjske slovenske kulture Prireditve Celjskega kulturnega ted- na, ki pričajo o pomembni misiji Celja v zgodovini slovenske narodne kulture in njegovem pozitivnem uveijavljanju v okviru jugoslovenske skupnosti, so bile otvorjene v nedeljo 1. maja do- poldne v mali dvorani Celjskega doma, kjer je nameščena domača umetniška razstava slik in kipov. Otvoritvi je pri- sostvovalo lepo število odličnih gostov in zelo mnogo občinstva. CKT se pričenja Predsednik odbora CKT celjski župan g. Mihelčič je pozdravil navzočega bana, predsednika upravnega sodišča dr. Li- karja, predsednika okrožnega sodišča j dr. Vidoviča, koraandanta mesta pol- j kovnika Miljkoviča, polkovnika Defarja kot zastopnika komandanta 39. p. p., predstavnike mariborske, ptujske in ljubljanske mestne občine ter ostale zastopnike oblastev, šol, korporacij in društev. Med umetniki, ki sodelujejo pri prireditvah CKT, so bili navzoči m. dr. tudi skladatelja Risto Savin in dr. An- ton Schwab ter slikar France Tratnik. Predsednik CKT je po pozdravnih be- sedah prečital brzojavne pozdrave no- tranjega in prosvetnega ministra ter šefa ljubljanske prosvetne uprave in pismen pozdrav Otona Zupančiča. Od otvoritve CKT je bilo poslanih več br- zojavk, med njimi vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku ter pozdravna brzo- javka predsedniku vlade. Celjski oktet 3e zapel državno himno v slovenskem jeziku, nato pa je predsednik CKT očr- tal pomen in namen Celjskega kultur- nega tedna, se zahvalil svojim sodelav- cem in otvoril kulturni teden. Celjski oktet je učinkovito zapel Schwabovi 1 >,Slanico« in »Večer na morju«. Likovna in tiskovna razstava Po otvoritvi so si udeleženci ogledali najprej likovno razstavo. Razstavljenih je 55 skrbno izbranih del. Na razstavi so zastopani slikarji Zoran Didek, Dore Klemenčič, Miroslav Modic, Albert Sirk, Cvetko Sčuka in Franc Tratnik ter ki- parja Ivan Napotnik in Edvard Salezin. Razstava je zelo pestra, bogata in za- nimiva ter bi delala cast tudi vsakemu velikemu mestu. Odprta bo, enako ka- kor tiskovna razstava, do četrtka 12. t. m. in je dostopna vsak dan od 9. do 19. Razstava celjskega slovenskega tiska, ki je nameščena v dvorani Mestne hra- nilnice in ki sta jo uredila gde. Vera Levstikova in g. M. Gerlanc, prikazuje razvoj tega tiska v dobi več kot 150 let. Prvi znani slovenski tisk v Celju datira iz 1. 1787. imenuje so >>Dobro opommeine na bounike«. Tiskal ga je celjski tiskar Jožef Pranc Jenko, ki je izdal lepo stevilo slovenskih knjig Prve slovenske knjige v Celju je izdal tiskar Fr. Schütz, njegovi slovenski tiski pa so zelo redki. V prvi polovici 19. stoletja so izšli celjski slovenski tiski iz tiskarn Jožefa Bachö in Janeza Krstnika Jere- tina. V Jeretinovi tiskarni je izšla mecl drugimi slovenskimi tiski »Celska kro- nika« Ignaca Orožna in tudi nekaj Slomškovih del, med njimi »Drobtinice«. T" jc začel 1. 1848. izhajati tednik 'Celjske Slovenske Novine«, 1. 1850. Pa kulturna revija »Slovenska Cbela«. v zadnjem desetletju 19. stoletja se je začel v Celju z veliko vnemo udejstvo- vati tiskarnar in založnik Dragotin Hri- bar. Od 1. 1891. do 1904. je izdajal ugledni tednik »Domovino«, ki jo je od 1. 1904. do 1908. tiskala Zvezna tiskar- na v Celju. Hribar je m. dr. izdajal tudi literarno pomembni »Ilustrovani na- I rodni koledar«, ki ga je pozneje od 1. 1904. do 1913. izdajala Zvezna tiskarna. V tiskarni Janeza Rakuša v Celju se je tiskal pedagoški list »Popotnik«, ki sta ga pozneje prevzeli Hribarjeva in za njim Zvezna tiskarna, ki je po Hribar- jevi tiskarni prevzela tudi tisk »Za- druge«, »Pisarne« in zbirke krajših po- vesti »Naš dom<-. Zvezna tiskarna je tiskala tudi liste »Slovenske pravice.<, »Piščalka«, tednik »Narodni list« in xNarodni dnevnik« ter v slovenskem duhu pisan nemški list >. Siidsteirische Volkstimme« in »Slovenski kmečki ko- ( ledar«, ki je izhajal do 1. 1914. V tisku Zveznc tiskarne je izšlo tudi mnogo le- poslcvnih knjig, ki jih je delno zalagala takratna Zvezna trgovina v Celju. Raz- stavljenih je m. dr. tudi mnogo' knjig,., ki so izšle po vojni v tisku Zvezne * tir skarne. Razstava jasno priča, da je im&l napredni element vodilno vlogo pri kul- turnem udejstvovanju in ustvarjanju na bivšem Stajerskem, zlasti pa v Ce- lju in celjskem okolišu. Mnoge celjske izložbe so urejene v stilu Celjskega kulturnega tedna. V njih so razstavljeni dragoceni zgodovin- ski in umetnostni predmeti iz bogate celjske preteklosti. Tudi te razstave očitujejo krepko kulturno stremljenjc našega belega Celja. Savinov »Matija Gubec« V okviru prireditev je vprizorila ljub- ljanska opera v ponedelje'k zvečer v nabito polnem Mestnem gledališču na- rodno opero savinjskega rojaka Rista Savina »Matija Gubec«. Opera je napi- sana v novoromantičnem slogu, glasba je tonalna in motivično verno ilustrira odrsko dogajanje. Skladatelj se ogiba fctroge klasične oblike. Kljufo enotni iz- vedbi nalikuje delo nekakemu pestremu, učinkovitemu muzikalnemu mozaiku. Glasba, izvedba partov, način dinamike so tipično Savinovi. Instrumentacija je odlična in daje orkestru močno razgiba- nost in sočnost. Orkester je pod vodstvom dirigenta dr. Danila Svare tvoril harmonično eno- to. ki jc zajemala glasbo do podrobno- sti in z umotniško dognanostjo izvedla svojo ne baš lahko nalogo. Slaba aku- stika in glasovno šibkejša zasedba ne- katerih vlog pa sta zakrivili, da je or- kester često zasenčeval pevce. Gosp. Primožič je v naslovni vlogi s še vedno dokaj prodornim baritonom ter z učin- kovito igro in dovršeno masko ustvaril lik, ki ostane v spominu. Pevsko in igralsko močne so bile kreacije ge. Ri- bičeve (Jana), gg. Betetta (Jurkovič), Francla (Mogajič), Janka (Joško) in ge. Kogojeve (Mara). Uveljavili so se tudi gg. Petrovčič, Zupan in Kolacio. Zbori so docela zadovoljili, motilo pa je mnogo preskromno število ansambla v tretjem, četrtem in prav posebno še v petem dejanju, ki slika kronanje in mučeniško smrt Matije Gubca. Pri iz- vajanju očenaša in himne svobode v zadnjem dejanju je sodeloval tudi me- šani zbor Celjskega pevskega društva. Scenerija in kostumi so ustrezali. V splošnem je bila uprizoritev na dostoj- ni višini. Predstavi sta m. dr. prisostvo- vala tudi rektor beograjske Glasbene akademije skladatelj dr. Kosta Manoj- lovič in skladatelj prof. Slavko Osterc iz Ljubljane. Po tretji sceni je občinstvo priklicalo skladatelja Rista Savina na oder in mu priredilo navdušene ovacije. Slavljenec je prejel lovorjev venec s trakovi v državnih in celjskih barvah. Predstava se je občinstva močno doj- mila. Literarni večer V okviru Celjskega kulturnega tedna so priredili pesniki in pisatelji, ki so Celjani ali pa spadajo po svojem udej- stvovanju v celjski kulturni krog, lite- rarni večer v celjskem gledališču. Za uvod je zaslužni posle vodeči podpred- sednik odbora CKT g. prof. dr. Strm- šek v izbranih besedah prikazal prire- ditve ter namen in pomen Celjskega kulturnega tedna, v katerem zavzema literarni večer prav posebno mesto. Po- ll valno je treba omeniti, da je bilo gle- dališče razprodano in da je občinstvo ; sledilo avtorjem ves čas z največjo po- • zornostjo, čeprav je trajala prireditev tri ure, kar je za literarni večer vseka- kor malo predolgo. Prvi je nastopil pisatelj Ksaver Me- ško. Izjavil je, da ne bo čital iz svojih del, češ da slabo čita in pa ker mu po- stane njegovo delo nekam tuje, ko je ciogotovljeno. Namesto tega je na zani» miv način nanizal nekaj spominov iz syojih celjskih dijaških let in iz dobe svojega pisateljevanja kot duhovnik na Koroškem. S hvaležnostjo se je spomi- njal prof. Levca od »Slovenske Matice« -in urednika »Ljubljanskega Zvona« pr»of. Bežka, ki sta ga kot mladega pi- satelja ueila slovenščine, okrcal pa je razne mlade urednike leposlovnih revij, ki s svojimi »korekturami« niso baš izboljševali njegovih del. Zatišje v St. Danijelu na Koroškem je omogočilo, da so tam nastala Meškova dela »Ob tihih večerih«, »Na poljani« in »Mir božji«. V dobi svojega službovanja na Zili je mnogo pisateljeval ponoči. To je bilo zelo naporno delo. Iz svoje dijaške dobe je omenil odlična profesorja Knittla in Sturma ter prof. Eichlerja. Ko je pri- šel Meško s ptujske na celjsko gimna- zijo, so celjski slovenski dijaki ustano- vili tajno literarno društvo. Ustanovni zbor je bil v gozdu nad Seidlovim stu- dencem. Vbdil ga je sedanji župnik na Zg. Poj skavi g. Melhijor Zorko. Izdali so eno številko dijaškega literarnega lista, potem pa je delovanje zaspalo. Pozneje je oživil društvo Rasto Pusto- slemšek, ki je oštel Meška, ker se iz strahu pred ravnateljem gimnazije ni udeležil ponovnega društvenega zbora v gozdu nekje pri Pečovniku. Pisatelj Vladimir Levstik je prečital 27. in 30. poglavje iz »Pravice kladiva« — glorifikacijo mučeniške smrti »vele- izdajalca« pod krvavo avstrijsko vojno justico. Izklesana umetnina je globoko zajela poslušalce. Pesnica Ruža Lucija Petelinova je čitala svoje »Orače« (Jutro—Poldan— Večer), polne simbolične lirike. Močna je njena pesem »V muzeju«. Končno je še podala dvogovor Kurenta in Osvet- nika iz zanimive dramatske pesnitve »Kurent«. Janko Kač je recitiral slavospev Sa- vin jski dolini, novelo »Solnina« iz »Pi- I sanih zgodb« in sočen odlomek iz »Grunta«. Pesnik Silvin Sardenko je čital svoje z globoko ljubeznijo do domovine pre- žete pesmi »Slovenska zemlja«, »Trije godovi«, »Alpinist Kugy« in »Izseljen- ska mati«, pesem »Proti domu« ter pesmi »Polje, kdo bo tebe ljubil« in > Smarnična«, polni finega liričnega na- strojenja. Jernej Stante je prečital odlomek iz socialne drame »Na prelomu« z moti- vom borbe med tujim kapitalom in po- niževanim našim delavstvom. I Kot proletarski tendenčni pesnik se je predstavil France Kozar s pesmimi »Pod zemljo«, »Tožba Janeza Gumza- ja«, »Trbovlje«, »Fabriški kamini« in »Pokojnemu kurjaču« ter z odlomkom iz kmečke drame »Pavel Sterc«. Ljuba Prenerjeva je prečitala odlo- mek iz romana »Mejniki«, ki opisuje dogajanja iz prevratnih dni. Danica Grudnova je recitirala svoje pesmi »V tovarni«, »Dijakovo pismo materi«, »Tri rudarske« in »Kovačevo«. Močni po socialnih motivih sta zlasti tretja »Rudarska« o sv. Barbari in /Kovačeva«. France Frece je čital odlomek iz no- vele »Lena«, izredno posrečeno sliko iz socialnega življenja današnjih težkih dni. Jožko Jurač je prebral odlomek iz učinkovite socialne zgodbe »Listek v trafiki«. Fran Roš je čital dva lepa odlomka iz »Zveste čete« ter pesmi »Ob prijate- ljevem grobu« in »Materinski dan 1938«, pisani z globokim občutjem in nežno liriko. Vsi avtorji so bili deležni prisrčnih in toplih aplavzov. Literarni večer je ra- zodeval, da ima celjsko kulturno življe- nje tvorne umetniške sile v svojih pe- snikih in pisateljih, ki vsak po svojih vidikih, dognanjih in stopnjah razvoja riadvse častno prikazujejo sodobni de- lež Celja na rasti in napredku sloven- ske kulture. Ta literarni večer bi delal cast tudi velikim kulturnim središčem. Njegova lepota in dognanost bosta ostali udeležencem v spominu kot velik | dogodek v celjskem kulturnem življenju I —rp— Protituberkulozni teden v Celju Protituberkulozni teden v Celju bo od 8. do 14. t. m. Protituberkulozna liga je organizirala razne prireditve in zbirke. Dame in bolničarke Rdečega križa bodo nabirale prispevke s polami in pušicami, razprodajale bodo kolke, glasilo »Delo proti tuberkulozi« in kar- tone »Storil sem svojo dolžnost«. Sol- ska mladina bo razpečavala nabiralne listke. Poleg tega bo priredila železničarska godba v nedeljo 15. t. m. ob 11. prome- nadni koncert v mestnem parku v prid jetičnim bolnikom. Na vidiku pa so tudi sportne prireditve in pevski koncerti, 0 katerih bo občinstvo še pravočasno obveščeno. Liga v Kranju je lani pri zbiranju prispevkov dosegla prvo mesto v Slove- niji ter so samo industrijska podjetja darovala za protijetično borbo nad 28.000 din. Tudi Celje nikakor ne sme zaostati za drugimi industrijskimi kraji, poseb- no letos ne, ko nameravamo izvršiti brezplačno preiskavo celokupnega pre- bivalstva na račun lige po protituberku- loznem dispanzerju v Celju in na ta način odkriti vsa jetična ognjišča s posebnim ozirom na dejstvo, da se r Celju in okolici med ljudstvom zopet pojavlja tuberkuloza v veeji meri nego sicer. Letos bo zopet umrlo 1500 Slo- vencev za jetiko, obolelo pa jih bo 9000, od tega za odprto tuberkulozo 6000. Ljubezen do bližnjega in zavest skup- nosti nas veže, da pomagamo nadim bratom in sestram in našemu narodu. Prosimo prebivalstvo, da ne odkla- nja požrtvovalnih nabiralcev, ampak da se odzove svoji človekoljubni in narodni dolžnosti pod geslom: »Zdravim var- stvo — bolnim pomoč«. Kolonije celjskih Kolašic Bliža se zopet čas, ko bo treba nuditi mnogi slabotni deci oddiha in okrepit- j ve na morju ter temeljite izpremembe j zraka. V zadnjem poročilu o delovanju j v preteklem društvenem letu Kola ju- gosl. sester v Celju je le na kratko omenjen znesek 23.800 din, ki ga je žrtvovalo društvo za letovanje revnih slabotnih in skrajno potrebnih otrok. Za ta znesek je sprejelo v kolonije de- loma brezplačno, deloma s popusti 43 otrok. Hvalevredno in zaslužno pa je tudi prizadevanje raznih drugih usta- nov in društev, ki so istotako darovala za letovanje revne dece prav pomembne zneske. Tako je poslalo druätvo zelez- ničarjev iz Ljubljane 32 otrok, drŽav- na poliklinika v Celju 26 otrok, Jadran- ska straža v Murski Soboti 7 otrok, mestna obeina celjska 6 otrok, JS na mestni deški šoli v Celju 6 otrok, Klub koroških Slovencev 3 otroke, JS na de- kliški osnovni šoli v Celju 3 otroke, banska uprava 2 otroka, protituberku- lozna liga v Celju 2 otroka in Banovin- ska hranilnica v Celju 1 otroka. Pri vseh teh otroeih je društvo popustilo pri posamezniku po 100 din, tako da bo Stran 2. »NOVA POBA« Stev. 19. plačali darovalci za vsakega po 500 din i za tritedensko oskrbo z vožnjo vred. Otroke so zbrali deloma darovalci sami, deloma sole in državna šolska po- i liklinika. Ker »Kolo« samo vsled od- I plačevanja dolga ne more ustreči vsem j potrebnim prošnjikom, je zelo hvaležno j vsem, ki mu pri tej akciji pomagajo. j Na ta način je bilo v preteklem letu \ 131 revnih otrok deležnih prepotreb- nega okrepčila. Saj je med njimi večina takih, ki so zaostali in slabotni vsled stradanja in prezebanja v zimskem ča- su — največkrat po tesnih in vlažnih ! stanovanjih. Nedvomno so bili že mno- gi, ki bi drugače — dostopni raznim boleznim — podlegli, ohranjeni. Narod- i no zdravje je narodna moč, v njem je j največje bogastvo. | Zato »Kolo« s tern opozarja vse me- j rodajne činitelje, ustanove, društva in i šolska vodstva, da tudi v letošnji sezoni \ omogočijo določenemu številu revnih otrok prepotrebno okrepčilo. Zaradi lažje organizacije kolonij prosi društvo za čimprejšnjo odločitev, kajti kolonije se začno že čez dober mesec, s 14. ju- nijem. Ustanovitev celjskega pododbora Botiča V Celjskem domu v Celju je bil pred dnevi ustanovni občni zbor celjskega pododbora Zveze bančnih, zavarovalnib, trgovskih in industrijskih uradnikov (Botiča). Predsednik pripravljalnega odbora g. Stane Koprol je orisal pri- prave za ustanovitev samostojnega pododbora Botiča. Botič je ena najmoč- nejših stanovskih organizacij v državi. Njena centrala je v Zagrebu, pododbori in poverjeništva pa so v vseh večjih krajih. Delo pripravljalnega odbora je je bilo zelo težavno, ker je naletel pri- pravljalni odbor marsikje na ovire in nerazumevanje med privatnimi name- ščenci. Predsednik je obžaloval, da manjka v novi organizaciji industrij- sko in trgovsko uradništvo. Novi od- bor bo storil vse, da pridobi tudi ti dvc panogi privatnega nameščenstva. Odzvali pa so se vsi zavarovalni zavodi in tudi skoraj vsi denarni zavodi v Celju Predsednik ljubljanske podružnice Botiča g. Vladimir Vrančič je pozdravil ustanovni občni zbor v imenu ljubljan- ske podružnice in tudi v imenu cen- trale v Zagrebu. Očrtal je smernice, dosedanje uspehe in bodoče cilje Boti- ča. Omenil je, da se je članstvo ljub- ljanske podružnice lani podvojilo in da število članstva stalno narašča, ker se je privatno uradništvo zdramilo in uvi- delo, da le organizirano lahko napram svojim delodajalcem uresniči svoje u- pravičene zahteve. Občni zbor je po- zdravil tudi predsednik mariborskega pododbora g. Godnik. I Tajnik g. Jože Veble je poročal, da ima celjska organizacija sedaj 51 čla- nov, pritegniti pa bo treba zlasti še industrijsko in trgovsko uradništvo. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Drago Justin, izkazuje kljub kratkemu delovanju 860 din gotovine. V upravni odbor, ki se je takoj po občnem zboru konstituiral, so bili iz- voljeni sledeči gg.: predsednik Stane Koprol, podpredsednik Ciro Sadar, taj- nik Drago Justin, blagajnik Bruno Schönberger, člani odbora Blanka Ko- kotova, Anica Pfeffererjeva, Jože Jarh in Vilibald Zolgar, namestniki Mirka Grudnova, Marica Jurmanova, Ziga Gandini, Lojze Jerin in Jože Veble. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Konrad Grilec, Stanko Perc in Mirko Priskic, za namestnike pa Herbert Dečman, Leo Vičar in Jernej Zupanc. Pri slučajnostih je poročal g. Vladi- mir Vrančič o uspehih akcije za enot- J no službeno pragmatiko zavarovalnega ! uradništva. Ob zaključku je predsednik g. Koprol pozval članstvo, da se čim bolj oklene svoje trokovne organizaci- je ter jo podpre in ji pridobi novih članov, kajti samo organizirano privat- no nameščenstvo si bo lahko izvojevalo svoje pravice. Novi odbor bo takoj pri- čel z razširjevanjem organizacije in pridobivanjem novih članovl Privatno nameščenstvo se lahko v primeru po- j trebe in glede informacij poslužuje te- | lefonske številke 199. I Politični pregled X Ministri potujejo. Iz Nemčije sc je vrnil bivši minister Djuro Jankovič, ki se je mudil tam na proučevanju. Sedaj se nahaja v Nemčiji na študijskem po- tovanju minister za telesno vzgojo na- roda. Minister za promet je bil v Italiji, pu je odšel sedaj na Madžarsko. Mini- ster za socialno politiko in narodno zdravje je bil dalje časa na mednarodni konferenci v Svici, minister za zgradbe pa je študiral gradnjo cest po Italiji in Svici in se je na povratku oglasil v Ljubljani, da si je ogledal cestna dela pri Kranju. Gospod ministrski predsed- nik pa se nahaja na konferenci Male antante v Sinaii. X Pridiga v cerkvi ni del bogoslužja. Beograjski list »Vreme« poroča, da je okrožno sodišče v Dubrovniku oprostilo vsake kazni mizarja Kolendiča, ki je v cerkvi med pridigo protestiral pri onem delu pridige, kjer se je očito videla politična tendenca pridigarja. Branilec obtoženca, ki ga je bilo prvostopno so- dišče obsodilo na 300 din denarne kaz- ni, je zastopal stališče, da je pridigar, ki je v svojo cerkveno pridigo vnašal politične momente, stvarno žalil versko čustvo obtoženca in na ta način prene- hal vršiti svojo duhovniško dolžnost in posvečeno službo. Vsekakor zanimiva in vrlo poučna sodba z ozirom na prilike, ki so ponekod v naši državi. Cer- kev naj služi le Bogu, posvetne stvari in politika spadajo drugam. X Zvezo med Francijo in Anglijo so aklenili na posvetovanjih v Londonu francoski in angleški državniki. Na po- svetovanjih, ki so se jih udeležili fran- coski ministrski predsednik Daladier, francoski zunanji minister Bonnet, an- gleški ministrski predsednik Chamber- lain, angleški zunanji minister Halifax in drugi, so zlasti poudarjali potrebo zaščite Ceškoslovaške. Nova zveza med Francijo in Anglijo pomeni pravo vo- jaško zvezo. Obe velesili bosta izenačili j svojo oborožitev, da bosta sestavljali povsem enotno obrambno silo. Nova zvoza bo, kakor izrecno poudarjajo, le v službi miru. X Stalni svet držav Male anlaute je imcl 4. in 5. t. m. redno zasedanje v Sinaji. Proučil je mednarodni položaj, poudaril pomen angleško-italJjanskega sporazuma za okrepitev miru, potrdil | svojo zvestobo paktu Društva narodov ter se zavzel za sporazum v Podunavju in za utrditev gospodarskih zvez med državami Male antante. Prihodnje za- sedanje stalnega sveta držav Male an- tante bo ob koncu avgusta na Bledu. X Adolf Hitler v Italiji. Vodja in nemški kancelar Hitler je prispel v to- rek ob 20.30 po triumfalni vožnji po Italiji v Rim, kjer mu je bil prirejen I veličasten sprejem. Na kolodvoru so ga I pozdravili italijanski kralj in abesinski I cesar Viktor Emanuel, ministrski pred- sednik Mussolini, zunanji minister grof Ciano in ostali člani vlade. Po triumfal- ni vožnji z italijanskim kraljem skozi mesto je Hitler prenočil na dvoru. V sredo je imel v Kvirinalu sestanek z Mussolinijem. Nato je položil Hitler v Mussolinijevem spremstvu vence na grobova kralja Viktorja Emanuela in Umberta, na grob Neznanega junaka in na grobnico fašističnih žrtev. Opoldne se je pričel v Beneški palači razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem, ki je trajal poldrugo uro. Popoldne sta oba državnika prisostvovala vežbam fašis- tične mladine. Po svečani večerji na dvoru sta se Hitler in italijanski kralj vsak s svojim posebnim vlakom odpe- ljala iz Rima v Napoli. Tam sta oba suverena z italijanskim prestolonasled- nikom prisostvovala velikim manevrom f in paradi italijanskih vojnih ladij. — Dunajska vremenska napoved za soboto 7. t. m.: Negotovo vreme, pone- kod precej jasno. | Domače vesti — Cirilmetodarji na grobu kralja Ze- dinitelja. V nedeljo 1. maja se je poklo- nilo na Oplencu, grobu pokojnega kra- lja Aleksandra 540 Slovenk in Sloven- cev, predstavnikov podružnic naše šol- sko obrambne družbe sv. Cirila in Me- toda. Pred svetiščem na Oplencu, ki mogočno obvlada širno gričevje Suma- dije, se je prvomestnik CMD g. inž. Mačkovšek v pietetnih besedah spomi- njal življenja in dela Onega, ki nam je ustvaril Jugoslavijo. Položil je na grob v kripti srebrn venec, čigar listi nosijo imena posameznih podružnic CMD. Po Kvečanosti je bil ogled cerkve, muzeja in kraljevega posestva. Ponedeljek je bil posvečen ogledu Beograda in njega znamenitosti. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela v posebni avdienci na dvo- ru na Dedinju odposlanstvo 30 delega- tinj in delegatov naših podružnic CMD. Med njimi so bili iz našega okrožja ga. Serkova (Vransko), ga. Košeninova (Gornji grad), ga. Sadnikova (St. Pa- vel), ga. Vodenikova (Petrovče), gdč. Trobejeva (Soštanj) ter ga. Prekorško- va in g. Jaušovec (Celje). Mesto Celje in obe celjski podružnici CMD sta se udeležili zleta na Oplenac in v Beograd z 21 delegati in delegatinjami. Vrnili smo se z nepozabnimi vtisi, polni vere v veličino Jugoslavije, ki nam je edino zatočišče v težkih časih in večna pobu- da, da nadaljujemo idealno delo narod- nc prosvete tu na severozapadni naši meji, ki je trdna in varna, ker je ju- goslovenska. — Naše ceste. Ministru za zgradbe g. Stošoviču so pokazali gradnjo ceste Ljubljana—Kranj. Gotovo je to lepo in primerno, ako se mofemo postaviti s kako lepo cesto. Mislimo pa, da ne bi bilo od škode, ako bi se bilo gospoda ministra iz Ljubljane pripeljalo z avto- mobilom k nam na Stajersko, da bi imel priliko videti in občutiti, kake so naše ceste. — Občina Gostivar je prodala na javni dražbi vsc svoje dohodkc. Odkar jc bila v tej občini uvedena trošarina, je občina pobirala vse doklade in takse v svoji režiji. Od leta do leta pa so po- stajali ti dohodki manjši. Občina je zato sklenila, da trošarino in vse takse proda na dražbi. Skupina domačih tr- | govcev je vzela v zakup trošarino in ; vse druge takse za 900.000 din. To po- j meni za občino 250.000 din več dohod- ka na leto, poleg tega pa je število osobja zmanjäano. KINO METROPOL CELJE prina5a; 6., 7. in 8. maja QASPARONE Po znani opereti Karla Millöckerja. — Pre- krasni posnetki iz Dalmacije. Marlka Rökk, Johannes Hsesters, Leo Slezak 10., 11. in 12. maja Cabudova smrt Glasba: Chopin-Gounod. Mia Čarak-Slavenska 9. maja kino z a p r t ! 8. maja matineja ob 10.15 in 14.: Izgubljeno mesto Film samo za izredno močne živce ! la Sancina, Cirila Preglja, Alojza Mihel- oiča, dr. Franja Delaka, Avgusta Ce- rerja in Slavka Mihelčiča. Te skladbe po večini še niso bile nikjer izvajane. Ob zaključku bodo vsi zbori ob sprem- ljevanju orkestra izvajali Sancinovo najnovejšo skladbo »Himno Celju« na bescdilo Frana Roša. Nekaj vstopnic je še na razpolago v knjigarni K. Gori- earja vd. Koncert bo prenašala ljub- Ijanska radijska postaja. c Ljudska akademija Celjskega kul- turnega tedna. V nedeljo 8. t. m. ob 16. bo v Mestnem gledališču posebna ljud- ska prireditev Celjskega kulturnega tedna, ki bo obscgala del programa iz literarnega in pevskega večera rednih prireditev. Proti izredno nizki vstopnini (.3, 2 in 1 din) bo tako omogočeno tudi najširšem slojem, da bodo deležni pri- Proti zaprtju O«l" re|. S. br. 3/36 do* 1«. H. 193*. reditev CKT. Vstopnice so prevzele in tudi že razprodale delavske organizaci- je. Na podlagi vstopnice za akademijo je dovoljen tudi ogled obeh razstav ter muzeja in »Celjskega stropa«. Uvodni govor pri tej prireditvi bo imel g. prof. Simo Legiša. c Obišeite razstavi Celjskega kultur- nej;a tedna: razstavo slik in kipov v mali dvorani Celjskega doma in razsta- vo celj3kega slovenskega tiska v sejni dvorani Mestne hranilnice! Razstavi sta do 12. t. m. odprti vsak dan od 9. do 19. ter vzbujata živahno zanimanje in polno priznanje javnosti. c Materinski dan obhajamo v nedeljo 8. t. m. Spomnimo se na ta dan vsi svo- jih mamic, ranjkih in živih, in poklo- nimo jim v znak spoštovanja in ljubez- ni vsaj eno cvetko. Kolo jugoslov. se- ster v Celju bo prodajalo cvetlice po Kinn Union i iiiiiiiiniiiiiihi ! Celje I 1111111111 MM ¦> — Ipr edv aja: 6., 7. in 8. maja film JETNIK DVORCA ZENDE Dovršena igra Bonalda Colmana, dva značaja, dva tempe- ramenta, a isti obraz. Zapetljaji - intrige - ogorčene borbe... 9. in 10. maja: Nedokončanl zakon (Ljubezen dr. Meighana) - Francot Tone, Mauren O'Sullivan V nedeljo ob 10. in 14. m a t i n e j a-. Požar nad Anglijo — Na Cventi pri Ljutomeru se bodo pričele v nedeljo 8. maja t. m. ob 14.30 kasaške in ravne ter preponske galop- ske dirke (konjske dirke). Ljubitelji konj in konjskega sporta, pridite na Mursko polje! Poslužite se nedeljske znižane voznine. — Korošica vabi smučarjc! Nepre- gledne planine, pobočja in vrhovi okrog Kocbekovega doma so sedaj pokriti z debelejšo snežno odejo nego vso zimo. V preteklem tednu je zapadlo nad 1 m snega, ki je pokril že itak debelo snež- no plast. Smučarjem se nudi še ves me- sec maj najugodnejša smuka. Iz Luč do Kocbekovega doma na Korošici vo- di zimska markacija. Dom je stalno oskrbovan in nudi gostom prav udobno in prijetno zavetje. Celje in okolica c Glasbeno-pevski večer v okviru Celjskega kulturnega tedna se bo pricel v soboto 7. t. m. ob 20.15 v Mestnem gledališču. Sodelovale bodo vse celjske glasbene institucije in sicer orkester Glasbene Matice, Celjsko pevsko druš- tvo, pevski društvi »Oljka« in »Celjski Zvon« ter Celjski oktet s sodelovanjem priznanih solistov ge. Helene Lapajne- tove, Helene Rajhove, Mirce Sancinove in Anice Mikelnovc ter gg. Mirka Mo- dica, prof. Mirka Močana, Stjepana Telča in Janka Zagarja. Izvajale se bo- do samo skladbe celjskih skladateljev dr. Antona Schwaba, Rista Savina, Kar- ulicah in hišah, da bo moglo obdariti nekaj najrevnejših mater, ki se borijo dan na dan z morečo skrbjo, kako pre- živcti svoje malčke. »Kolo« prosi cenj. občinstvo, da bi ne odklanjalo proda- jalk, marveč da bi jim s prijazno po- klonjenim novčičem olajšalo požrtvoval- no delo. j c Odlični sostje v Celju. Danes opold- I no so prispeli z avtobusom v Celje pred- stavniki potovalnih pisarn iz Nemčije, Ceškoslovaške, Norveške, Danske, Svi- ce, Italije in Grčije, ki so na študijskem potovanju po Sloveniji. Po ogledu celj- skih znamenitosti so nadaljevali vožnjo proti Ljubljani. c Podmladek Jadranske straže na drž. realni s;imnaziji v Celju bo priredil v sredo 11. t. m. ob 20. v Mestnem gle- dališču akademijo s pestrim in lepim sporedom. Obiščite akademijo v čim večjem številu in pokažite razumevanje za kulturno delo gimnazijeev in zavoda! i c Podmladka JS na drž. dekliški in I deški meščanski šoli v Celju bosta pri- redila v nedeljo 15. t. m. ob 16.30 aka- demijo v Mestnem gledališču. Na spo- redu so pevske in telovadne točke ter vprizoritev Ribičičeve enodejanke »Cu- dodelna srajca«. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo prireditev. c Sokolsko društvo Celje-matica bo. priredilo »Materinski dan« dne 28. maja ob 20. v mestnem gledališču v Celju in prosi druga društva, da bi pri morebit- nem določanju svojih prireditev to upoštevala. Stov 1& »NOVA I> O B A« Stwut 3. c Zlet celjske sokolske župc bo ne- nepreklicno v nedeljo 12. junija po dolo- čenem sporedu. Vse edinice, vse pripad- nike sokolstva in sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo, da je vsakega dolžnost, da prihiti ta dan v Celje in po svojih najboijših močeh pripomore zle- tu do uspeha. c Javni nastop Sokolskega društvsi Cclje-matica bo v nedeljo 22. t. m. po- poldne na telovadišču pri mestni na- rodni šoli. Pred nastopom bo povorka sokolstvM z godbo po mestnih ulicah. Na prireditev opozarjamo vse pripadni- ke Sokola in sokolstvu naklonjeno občinstvo. c PraSki zlet. Sokolsko društvo Celje- raatica poziva vse prijavljenjce za zlet v Pragi, da se do srede 11. maja po- novno prijavijo in polože tudi denar za vožnjo in osebno potrošnjo. Društvena pisarna je odprta vsak dan od 18. do 19.30. c Letošnja skupščina Slov. planinske- ga drnstva, ki ima okrog 8000 članov, ho v nedeljo 15. maja v dvorani Narod- nega doma v Celju. Prijavljenih je nad 120 delegatov, ki bodo zastopali vse podružnice SPD. Zborovanja se lahko udeleži vsakdo. Posebno vabimo celjske planince, da napolnijo dvorano. Zboro- vanje se bo pričelo ob pol 9. dopoldne. Popoldne bo skupen izlet k Celjski koči. Pokažimo z veliko udeležbo na 3kupšci- ni, da smo vredni časti, ki nam jo je izkazala naša ugledna planinska organi- zaeija s tem, da je priredüa letošnjo skupščino v Celju. Skupacina bo kraLok in zgoščen pregled ogromnega dela sio- venskega planinstva v prid narodu in državi in verno ogledalo volikih načrtov te naše organizaeije za bližnjo bodočnost c Ustanovni občni zbor Jugosloven- sko-bolgarskc lige v Celju bo v pone- deljek 9. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Na zboru bo poročal predsednik Jugo- slovensko-bolgarske lige g. Rasto Pu- stoelemäek iz Ljubljane. e Trgovsko dru.štvo v Celju bo imelo reden letni občni zbor v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v R.azlagovi ulici z običajnim dnevnim redom. c Druätvo abaolv<»ntov drž. trgovsküi skih šol v Celju bo imelo svoj VI. redni letni občni zbor v nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne v Narodnem domu in ne v Celjskem domu, kakor je bilo prvotno javljeno. ¦— Odbor. KINO DOM CELJE Due 6. t. m.: »Kneginja čardaša« Od 7. do 10. t. m.: »Finale« Od 11. do 13. t. m: »Pikova dama« c Cerkvena slava. Pravoslavna cerkev sv. Save v Celju bo slavila svojo hra- movsko slavo v torek 10. maja v spo- min na dan sežiganja relikvij svojega patrona — prvega srbskega arhiepisko- pa in prosvetitelja sv. Save na Vračaru 1. 1594. V ponedeljek 9. maja, na pred- večer slave, bo v cerkvi bdenije ob 18.30; v torek 10. maja, na dan slave, Pa. bo ob 10. saborna liturgija. Pri li- turgiji bo imel propoved ljubljanski Pi'otojerej g. Gjorgje Budimir. Po litur- giji bo procesija, nato pa rezanje slav- skega kolača. c Volitev cerkvenih funkcionarjev. Sreska pravoslavna cerkvena občina v Celju vabi vse svoje člane, da predlo- žijo v roku 8 dni, t. j. od 6. do 14. t. m., upravnemu odboru tukajšnjc cerkvene občine kandidatne liste v treh enakih in originalnih izvodih za novo volitev 20 članov sveta cerkvene občine in 10 «jihovih namestnikov. V kandidatno li- sto je treba torej vpisati vseh 30 oseb *n sicer samo one, ki so vpisane v odo- breni volilni seznam za 1. 1938. in ki yatrezajo pogojem čl. 177. ustave srb- ßke pravoslavne cerkve. Po tem roku se kandidatne liste ne bodo več sprejema- le. Podi-obnejse informaeije daje uprava srbske pravoalavne parohije v Celju. c V oiHKtnem zavetiwu v Meillogu je uvedono mlno knjigovodstvo. Celjski raestni svet je pred meseci sklenil, da se uvede v mestnem zavetišču v Med- logu redno> knjigovodstvo, tako da bo obsegalo vse dohodke tega obciaskegxi podjetja in seveda tudi vse izdatke. Celjaki davkoplačevalci, ki opazujemo način prodaje zeleujave in drugih pro- üu'ktuv gpspodaratva tega zavetišča nn celjskem trgu, kakor tudi vsakovrstnc vožnje, ki jih opravljajo konji tega za- vetišcn po eeljakih ulicah, smo seveda trdno prepričani, da vsebuje knjigovod- ; stvo mestnega zavetišča tudi v resnici ! vse dohodke ten panog gospodaistva j mest.nega zavetišča. i c Huda nesreča v Ipavčevi ulici. Ko j se je peljal višji davčni upravitelj v I p. g. Jernej Videnšek iz Celja v četrtek okrog 21. s kolesom po Ipavčevi ulici, je padel pri Fazarinčevi hiši tako ne- srečno, da si je dvakrat zlomil levo no- go v členku. Zdravi se v celjski bolni- šnici. Splošno priljubljenemu narodnemu možu želimo čimprejšnje okrevanje! c Iz železniške službe. Zelezniški kon- trolor Josip Cundrič v Celju je preme- ščen v prometno-komercialni oddelek železniške direkcije v Ljubljani, stro- jevodja Aleksander Balog pa iz Celja v kurilnico Crveni krst na področju be- oprajske železniške direkcije. c Diplomiran je bil 28. aprila na snrmacevtsko - filozofski fakulteti za- grebške univerze g. Albin Zumer iz Ce- lja. Cestitamo! c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 8. t. m. izjemno že ob 8. c Na invalidski tomboli, ki je biln v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom ob izredno lepi udcležbi občinstva, so dobili glavne iombolske dobitke: prvi dobitek (2.000 din za odkupljeni šivalni st.roj) meso- !ar Ivan Bevc iz Pilštanja, drugi dobi- t.ek (moško kolo) vajenec Marijan Mlakar iz Celja, tretji dobitek (kuhinj- sko kredenco) delavka Lizika Vcngu- stova z Ljubečne, četrti dobitek (umi- valni servis) Henrik Svarc iz Celja, peti dobitek (emajlno garnituro) neki delavec Mestne elektrarne, šesti dobi- tek (steklen servis) dijak Hugon Slo- ser, sedmi dobitek (200 strešnih opek) dijak Rudolf Križnar, osmi dobitek (500 zidnih opek) Franc Gross iz Nove vasi, deveti dobitek (čevlje Bata) so- lar Ludvik Regner iz Gaberja, deseti clobitek (sukno za obleko) dijak celj- ske rudarske sole Janko Trpin. c Tujski promet, umrljivost in broz- posclnost. V aprilu je obiskalo Celje 1156 tujcev (966 Jugoslovenov in 190 inozemcev) nasproti 1153 v letošnjem marcu in 1127 v lanskem aprilu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 35 O3eb in sicer 13 v mestu in 24 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 508 brezposelnih (422 moakih in 86 žensk) nasproti 717 (636 moskim in 81 ženskam) dne 20. aprila. c Zetev smrti. Na Vrazovem trgu 2 v Celju je umrl v nedeljo zjutraj v 83. letu starosti šolski upravitelj v p. g. Ivan Kern, zaslužen nacionalni mož in kremenit znacaj, ki se je dolgo vrsto : let z velikimi uspehi udejstvoval v Tr- bovljah. V Vojniku je umrla v torek v starosti 83 let zasebnica ga. Marija Jostova in v Prečni ulici 4 v Gaberju , v starosti 74 let posestnicaga Betka ' Essigova. Na Kralja Petra cesti 26 je umrla v četrtek v starosti 78 let ga. ; Marija Proftova, soproga upokojenega j gimnazijskega ravnatelja vladnega svet- I nika g. Klementa Profta; pogreb blage ' gospe bo v soboto ob 16.30 iz mrtvaš- , nice na mestnem pokopalisču. V Zagra- i du 92 je umrla v četrtek 63-letna žena i cinkarniškega strojnika Katarina Fel- • dinova. V celjski bolnici so umrli: 29. ! aprila 45-letni mizarski pomočnik Alojz ! Petelinšek z Zg. Hudinje, v nedeljo 10- letna sokolska delavka Božena Strni- ; ševa, hčerka višjega železniškega revi- ; denta z Zidanega mosta, v ponedeljek i 57-letni posestnik Valentin Jakop iz • Hebenštrajta pri Konjicah in 8-letna ; posestnikova hčerka Silva Turnškova iz Medloga, v sredo pa v starosti 62 let plemenita narodna žena ga. Marija Ra- jerjeva, roj. Ferjančičeva, soproga po- nestnika g. Evgena Rajerja v Celju, in 34-letna /.er.a rudniškega paznika Fran- čiška Pusnikova iz Gornjih Grahovš pri Sv. Lenartu nad Laäkim. Pokojnim bo- di ohranjen lep spomin, svojeem naäe iakreno sožalje! c Društvo »Soča« v Celju sporoča svojemu elanstvu, da je nedeljski zlet na Stnohor zaradi skrajno hladnega in Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vtlv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. nezanesljivega vremena preložen na kasnejši čas. c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in smarskega sreza bodo v četrtek 2. junija ob pol 9. dopoldne na sreskem naČelstvu v Celju. Pravilno opremljene prošnje s prilogami naj po- šljejo kandidati čimprej sreskemu na- čelstvu v Celju. c Mestua obcina celjska je darovala moški in ženski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju vsaki po 500 din. Iskrena hvala! c Javiia dražba zaplenjenih predme- U>\ (corpora delicti) bo v razpravni dvorani št. 17 na okrožnem sodišču v Celju v četrtek 19. t. m. ob 9. dopold- ne in ne v torek 17. t. m. r H?ADI , rPPEZIDAVE^ PRODAlA 5E CENEIŠE fiennccki c Nočno hkarniško službo ima od 7. do 13. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 8, do 13. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo castni predsednik g. Jellenz. Gospodarstvo — Pol milijarde dinarjev škode na leto ima naša državna blagajna zaradi tihotapljeiiega tobaka. Ako višina te vsote, ki se navaja po časopisih, le pri- lično odgovarja, potem je nerazumljivo in nevzdržno, da se to bolno stanje ne izleči. Pri tem pa ne mislimo samo na povišanje števila kontrolnih organov, ampak tudi na njihove nezadostne place in še na druge mere, ki bi bile potrebne, da bo tihotapljen tobak manj dišal in da ne bo toliko pripravljenosti in volje za tihotapljen je. V širokih predelih na- še zemlje je narod brez kruha in eksi- stence, pa hiti za nedovoljenim poslom, ki daje edini zaslužek. Isto moremo tr- diti pri nas na mejah specialno glede saharina in drugih drobnarij, ,^.^, ^; — Cena pšenioe je poskočlla na 220 din za 100 kg na domačem tržišču, kjer se opaža, da mlini cvrsto kupujejo tudi po teh visokih cenah. Izvoz psenice iz Kanade je padel za 20%. Izvoz naše ži- vine v Italijo je silno nazadoval. Cene masti na svetovnem trgu padajo. Dvi- ga se cena kruha, raste cena mesa, zi- ma pa nam duši in mori pridelek naäih vrtov. Slabi izgledi za naŠe preživlja- nje! = Gibanje cen v marcu. Narodna banka je ravnokar ob javiia svoje sta- tistične podatke o razvoju gospodarstva v Jugo3laviji za mesec marc 1938. V splošnem je indeks cen v marcu naza- doval od 79.9 v mesecu februarju t. 1. na 78.6 v marcu, pri žitnih proizvodih od 87.1 na 84.4, pri govedi od 67.2 na G5.6, pri rudninskih proizvodih od 91.8 na 91.1, p"ri industrijskih proizvodUi od 80.1 na 79.5. Znižala se je tudi cena na malo tako v Beogradu, Zagrebu in Skoplju, dočim je cena na malo v Ljub- ljani zrasla od 87.7 na 88.9. Pri teh Ijodatkih je vzeta za podlago s 100 cena leta 1930. Kakor vidimo, je cena na malo v Ljubljani porasla. Opazujemo pa, da je cena na malo tudi v Celju po- rasla in to celo še v vooji izmeri kakor v Ljubljani. Sport * Tekmovanje za državno iiogometno prvenstvo je dalo v nedeljo sledeče re- zultate: v Beogradu Bask : Ljubljana 6:2 (2:0) in Jugoslavia:Gradjanski 3:1 (2:0), v Zagrebu Concordia:BSK 3:0 (0:0), v Splitu Hajduk:Hask 2:0 (1:0) in v Sarajevu Slavija.Jedinstvo 5:2 (0:2). * Jugoslavija:Hrastnik. V nedeljo S. t. m. ob 16. se bo pričela na Olimpo- vem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Hrastnikom, ob 15. pa v Zalcu drugorazredna prvenstvena tekma med SK Zalcem in SK LaŠkim. x V tinalnem tekmovanju /a prven- stvo LNP je bila v nedeljo odigrana samo ena tekma: v Ljubljani je Her- mes prcmagal oslabljeno enajstorico SK Celja v razmerju 4:1 (4:0). * Drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Jugoslavijo, ki je bila odigrana v nedeljo na celjski Glaziji, se je končala z zasluženo zma- go Laščanov v razmerju 3:0 (0:0). * Lahkoatletska sekcija SK Celja po- ziva vse svoje celjske člane, da se v nedeljo 8. t. m. zanesljivo udeleže in- ternega klubskega mitinga, ki se bo pri- čel ob 9. dopoldne na Glaziji. Miting je za seniorje in juniorje. Iz naših krajev Store š Trganje lepakov. Cudno se nam zdi, da vsak lepak Sokolskega društva Store - Teharje, ki ga pritrdijo na (irogu ob vhodu v občinski urad na Teharju, izgine. Vabilo na Zupančiče- vo proslavo vendar ni političnega zna- čaja -- pa so pobalini strgali ta letak že nekaj ur za tem, ko je bil nabit. In tako je z vsakim našim sokolskim le- pakom, ki ga usoda zanese na ta ste- ber. Nemara pa je ta steber nasprot- nega političnega mišljenja in mu ni za- meriti, če ne vzdrži peze tiska sokol- skega značaja ... š OJNS za Teharje - Store je na zadnji seji sklenila, da se bo udeležilo velikega zborovanja OJNS v Slovenj- gradcu v nedeljo 8. t. m. tudi 10 čla- nov naše krajevne organizaeije. š Usotlen padtH! po stopnicah. Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom je padel dve- letni sinček tovarniškega delavca Albin Medveri v torek popoldne doma po stopnicah in si zlomil levo nogo. Otro- ka so prepeljali v celjsko bolnico. Šft. Jurij ob J. t. Vlom v posojilnico V noei na soboto 30. aprila so ne- ; T CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaSa koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjski POSOJilnJCi d.d. vCeljU-Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik - Zu Zvo/no tiskarno v Celju Milan Öetina - Oba v Celju