Mladi in vojaški poklici
Oficir — zakaj pa ne?
Kadri v Jugoslovanski Ijudski armadi se dopolnjujejo predvsem z diplomanti sred-njih vojaških šol in vojaških akademij, poleg tega pa prek itipendiranja Mudentov na civilnih visokih šolah pridobivajo dolo-čene profile strokovnjakov, kt jih zaradi re-lativno majhnih potreb ne bi bilo racio-nalno šolati v JLA. Ravno tako določeno število občanov sprejmejo v aktivno voja-ško šolo pogodbeno. Vsekakor pa so osnovni viri za dopolnjevanje JLA s stare-šinskim kadrom vsekakor vojaške šole, na katere se iz vseh socialističnih republik in obeh avtonomnih pokrajin vpisuje ustrezno število kandidatov.
V Sloveniji imamo splošno srednjo vojaško šolo »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani. Na to šolo se vpisujejo učenci, ki so se odločili za enega od poklicev, ki ga opravljajo oficirji -*-diplomanti vojaške šole. V času šolanja učenci v bistvu pridobivajo priznanja, ki so potrebna za študij na Vojaški akademiji kopenske voj-ske v Beogradu. Na beograjski akademiji pa se lahko usposobijo za pehotrtega ali artilerij-skega oficirja, oficirja artiljerijsko-raketnih enot, enot protizračne obrambe, oklepno-me-haniziranih, za zvezo, atomsko-biološko-ke-mično obrambo, za oficirja intendantske služ-be, oficirja finančne službe in geodetska vpra-šanja.
Splošna srednja vojaška šola »Franc Ro-zman-Stane« v Ljubljani, ki je ena najsodob-neje opremljenih vojaških šol, je edina vojaška m šola v Sloveniji in na njej šolanje traja pravi-'* loma štiri leta, možen pa je tudi prehod iz šol . srednjegausmerjenegaizobraževanjav II. ozi-roma III. razred te šole.
Iz te šole pa imajo učenci, ki ne žele nadalje-vati študija na Vojaški akademiji kopenske vojske, možnost došolanja za enega od pokli-cev nižjega oficirja v kopenski vojski.
Vojaške akademije, ki jih pri nas imamo pet, so:
—  tehnično vojaška akademija kopenske vojske v Zagrebu;
—  letalska vojaška akademija v Zadru;
—  letalskotehnična vojaška akaderhija v Rajlovcu pri Sarajevu;
—  vojaška akademija kopenske vojske v Beogradu;
—  mornariška vojaška akademija v Splitu.
Vse te šole so visokošolske učne in znan-stvene ustanove, ki šolajo vojaški starešinski kader, izvajajo podiplomski študij ter znan-stveno-raziskovalno delo na področju vojaških znanosti. Čas šludija na vojaških akademijah se prizna kot opravljena obveznost služenja vojaškega roka.
Sicer pa v času študija gojenci s statusom gojenca vojaške akademije nosifo uniformo ustrezne zvrsti, rodu ali službe vojske, smeri, ki jo študirajo.
TEHNIŠKA VOJAŠKA AKADEMIJA KO-PENSKE VOJSKE  V ZAGREBU  ima  kar
sedem smeri, dobiš pa poklic diplomirani voja-ški inženir:
— oborožitvene, motorne, elektronske, ra-čunalnrške, raketne, kemičnotehnološke in prometne smeri.
LETALSKOTEHNIČNA AKADEMIJA VZA-DRU ima tri smeri in lahko postaneš pilot had-zvočnih letal, dozvočnih ali helikopterjev.
LETALSKOTEHNIČNA VOJAŠKA AKA-DEMIJA V RAJLOVCU PRI SARAJEVU ima dvesmeri in postaneš diplomiran vojaški letal-ski strojni inženir ali diplomirani vojaški elek-tronski inženir.
Najbolj pestra je VOJAŠKA AKADEMIJA KOPENSKE VOJSKE V BEOGRADU, ki ima kar 10 smer in 9 poklicev. Ti pa so: pehotni ofi-cir, artilerijski oficir, oficir artilerijsko-raketnih enot PZO, oficir inženirstva, za zveze, ABKO, intendantske službe, finančne službe in oficir za geodetska vprašanja.
MORNARIŠKA VOJAŠKA AKADEMIJA V SPLITU ima dve smeri, vendar se ti dve delita na:
pomorsko, ki ima artilerijsko-raketno, torped-no-protipodmorniško, minsko, usmeritev za zveze in navigacijsko-hidrografsko katedro in tehnično, ki ima strojno in elektroniško smer.
Postaneš pa mornariški oficir artilerijsko-ra-ketne smeri, tropedno-protipodmorniške, minske, oficir za zveze, za navigacijo in hidro-grafijo ter strojne ter elektroniške smeri.
Res je, vojaški poklici so zahtevni, toda vo-jaškim dsebam je: zagotovljen osebni in stro-kovni razvoj vse do doktorata vojaških znano-sti, omogočen redni letni dopust do 30 dni, lahko pa še nagradni dopust in dopust za re-kreacijo, zagotovljene pravice do stanovanja z dnem, ko uspešno končajo šolo in si pridobe čin, brezplačno zdravljenje, zagotovljen redni osebni dohodek in drugi dodatki, ki pa so se-veda odvisni od pogojev dela (podmorski, le-talski itd.).
Poleg navedenih vojaških šol pa imamo še študij SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, ki usposablja strokovnjake za pedagoško in raziskovalno delo za organizacije združenega dela, štabe in enpte teritorialne obrambe, samoupravne organizacije ter družbenopolitične organiza-cije in skupnosti. To so poklici učiteljev obrambe in zaščite v srednjih šolah, organiza-torji obrambnih priprav in strokovni svetovalci.
Na tem področju se lahko usposabljajo tudi dekleta.
Študij je deležen posebne družbene pozor-nosti in je možnost zaposlitve zagotovljena vsakemu diplomantu.
Učni načrt pa vsebuje: — družboslovne,     obrambno-strokovne, pedagoško-psihološke iri splošne predmete.
Roman Stana