Štev. G (Tek. račun s psšflo. - C. C. cen ia Fošta) V Trsta, petek 4. tebrnarja 1927. Leta V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov! Mali list, Trieste, ca-sella centro 37, — Urad : via Irabrlani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. I«. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L ..četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. ? POSTtnAUANt CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 om višine v 1 stolpcu 4 L. Pri 5 krat ni objavi 20% popnsta, pr* <0 krami objavi 30%, pri 26 kratni objavi t 1 40%, pri 62 kratni objavi >p». popuste »T,*8- v' . iaseda UlJC, .ia;, RJjl- .— .Pri - -Ji. humoren popust. Mali koledar. Petek, 4 februarja: Andrej Korsitai. — Sobota, 5.: Agata. — Nedelja tj.: Tit; Doroteja. .—• Ponedeljek, 7.: Romuald; .Rihard. — Torek, 8.: Juvemcij, — Sreda, 9: Ciril Aleks.; Apolonija. — Četrtek, 10.: Sholastika.; Vilijem. — Petek, 11.: Turška M. B.; Adolf. MALE NOVICE Državno posojilo. Finančni minister Voilpi je nnredil račun, koliko se je nabralo liklorskega posojila. V Italiji je bble podpisanega skupino 3 milijarde in lot) milijonov lir. Barduzzi povišan. Poslanec Barduzzi je deloval nekaj mesecev kot izredni komisar tržaškega fašizma. Slednjič je bil imenovan. za rednega tajnika tržaške faš. zveze. Ko j nato je bil določen tudi za izrednega komisarju v goriškem fašizmu. Toda Mussolini ga jo odločil za diplomatično službo; imenoval ga je za generalnega kopuzula italijanske državo v francoski Nici. Barduzzi se je odločil, da pusti dosedanje častne službe ter pojde za konzula. Nova vlada v Jugoslaviji. Radičeva stranka se je razjezila nad Uzunovičami, čoš da jo pri deželskih volitvah 23. januarja delal silo. Zato je Radičeva stranka pri prvi priložnosti v skupščini zapustila radikalce in glasovala z opozicijo. Uzuniovič je odstopil. Kralj mu je zopet izročil vlado. Iz nove vlade so izpadli radičeve!, vstopili pa Slovenci Koroščeve stranke. V torek 1. fahr. se je vlada tako sestavila: Uzuniovič predsednik, Perič zunanji minister, Maksimovič notranji, general Hadžič vojni, Markovič finančni, Srskič pravosodni, Velja Vu-kičevič šolski, Milarad Vujičič poštni, Kulovec (Slovenec) .poljedelski, Simonovič za agrarno reformo, Miletič za šume in rude, inž Serneo (Slovenec) za javna dela dr, Slavko Miletič za zdravstvo, dr. Andrej Gosar (Slovenec) za socialno politiko,, Jovanovič za izenačenje zakonov, Miša Trifunovič za vere, general Milosavljevič za promet. Lipica - Prestranek. Kakor smo čuili je poslanec Besednjak vzel v roke zadevo bivših uslužbencev cesarskih fconjaren. V načelu jim je pravica do pokojnine že priznana, obstoja torej upanje, da prej ali slej tudi v dejanju dobe svoj delež. Redek uspeh. Pisatelj Ivan Baloh je 1. 1905. izdal »(Črtice« v 2000 izvodih. Knjiga vsebuje 30 črtic, o katerih se je takrat kritika izrekla s priznanjem. Sedaj čujemo, da lx>do te »Črtice« nanovo izšle v Ameriki, Za slovanskega pisatelja je to odličen uspeh posebno v sedanjih časih. G. Baloh biva sedaj v Harijah pri Bistrici. To je kaj! V Trstu zmrzujemo, kadar kaže toplomer 4. stopnje nad ničlo, če pride na ničlo, pravimo, da je grozen mraz. V Ljubljani se pohvalijo, če je 10° pod ničlo. Pa to ni še nič. Letos je bilo v Moskvi do 30°, v Leningradu 40°, v Airhangelskem pa 56° podi ničlo. Tudi za ondotne razmero je to grozen mraz. V uralskih gozdovih poka drevje, Naša zima je proti tisti tam gori prav kretka »domača žival«, Dolenjec bi zapel: Oast Bogu za to recimo ! Ženski jezik. Neka Celestina Pintoni je v Rimu služila za kuharico pri odličnem Aimecikancu, svetovalcu ameriškega poslaništva. Med ostalim služabništvom Je večkrat žavljivo govorila d Mussoliniju. Ovadili se jo in je »dobila« 1 leto zapora ter 100 lir globe. Izgubljen in zopet najden S»o dvanajstih letih Letos je prišel zopet domov Iz ruskega ujetništva Tirolec Herman Walln8fer. Veliko zajemijivega je doživel in pripovedoval. WalIi*ofer je bil v 2. regimentu tirolskih »cesarskih lovcev«. Marširal je L 1914 v Galicijo. V bojih pri Tamovem je bil ranjen. Rusi so ga ujeli in odvedli v Kijev; tam se je zdravil v bolnišnici. Ko je ozdravel, so ga z drugimi ujetniki poslali v Sibirijo. V vasi Volinskih so ga vtaknili za delavca v tovarno juda Blu-memštravsa. Le-ta imel je tri različne tovarne. Tirolec je delal en čas v tovarni za lesno volno, potem; v tovarni za papir, slednjič pa tudi v predilnici. Nekako 11 let jo služil juda in sicer do 23. septembra 1926. Tirolec je pripovedoval, da so Volinski nekaka tovarniška naselbina, kjer bivajo večinoma Nemeci. Vas je pa strašne daleč od kulturnega sveta. Pošte nico prejemali že od 1. 1916. dalje. Ni čudo, če so jih do- ma imeli za mrtve. Ujetniki so morali trdo delati in Uidi po sklepu miru so jih imeli za ujetnike. Dajali so jim jesti, a pravične plače ne. Več skupaj jih je odpotovalo lani 23. septembra iz Volinskih. Bil je ta Tirolec, sedem Nemcev iz Nemčije, dva Ceha in dva iz Šlezije. Hodili so največ peš; 2100 kilometrov so prehodili z vlakom »ob dveh«. Tuintnm so se skrivaj obesili na kakšen železniški vlak, kajti nereda je tam obilo in se ni težko zmuzniti. Bo Moskve so prišli vsi skupaj, potem pa so se razdelili. On je šel v Rigo. Tja je prišel ob času neke revolte in so ga po nedolžnem zaprli. Cez nekaj časa se mu je posrečilo zbežati iz ječe in podal se je nazaj v Moskvo, odkoder je slednjič priromal v svoje ljube Tirole. Ali bo tudi kakega Slovenca še prineslo iz daljne Sibirije? NAROČNIKOM V ZNANJE. Podpisana uprava jo poslala mnogim naročnikom Malega lista februarsko številko »Jaselc« na ogled. Kdor se želi na Jaselce naročiti, naj se do 10. februarja z dopisnico oglasi na naslov »Uprava Jaselc«, Gorizia, Riva Piazzutta 18, nakar pošljemo naročnikom poštno položnico. List stane do konca leta 5.50 L. Kdor ga ne želi dobivati, naj blagovoljno na ovitek napiše »respinto«, naj se podpiše ter list vrne. Zato ni treba nič znamk. Uprava mesečnika Jaselc. Mrtev zasluži. 30.000 dolarjev na dan. Slavni aimeri-kainski filmski igralec Rudolf Valentino je kakor znano pred kratkim umiri. Da je zapustil veliko premoženje, jo razumljivo, toda da še po smrti prejemajo nje govi svojci visoke taptijemo za njegove filme in sicer ogromne svote, to pa ni vsakemu znamo. V desetih dneh je njegov brat prejel od kino družbe 300.000 dolarjev za predvajanje enega njegovih zadnjih filmov, toraj 30.000 na dan. Bolje prišparano kakor pojedeno. Občinski komisar v Trstu komendator Fnonteri je izjavil v razgovor z nekim časnikarjem, da je sklenil vpeljati v celi občinski upravi sistem varčevanja. Ako bo treba, zmanjšal bo tudi število občinskih uradnikov. To bi bilo prav, kajti s tolikimi številom bi lahko vladal eno dobro republiko. Komiser je dejal tudi, da bo zastavljalnico. (Mont) izročil morda Hranilnici. On misli tudi zmanjšati stroške bolnišnic. »Piccolo« dostavlja, da je mera občinskih davkor zvrhana in da se res ne sme še kaj zvišati. «Tu se govore vsi jezikl». Tako je bilo zapisano na vratih hotela v lepem planinskem kraju. Neki tujec, Rus po rodu, se zelo razveseli, da govore v tem kraju tudi v njegovem jeziku. Vstopi in vpraša hotelirja v ruščini, če ima še kako sobo prosto. Hotelir ga debelo pogleda, in mn da znamenje, da ga no razume. Nato ga Rus vpraša po francosko. A tudi tega ni razumel. Skušal je še z angleščino in italijanščino, toda vse zaman. Nato tujec nejevoljno pravi v nemščini: «Nn vratih imate zapisano, da so govore v vašem hotelu vsi jeziki — a vi razen nemščine no razumete nobenega jezika. Kdo pa tedaj govori v vseh tujih jezikih pri vas ? «Moji gostje», mu odvrne hotelir. Za varstvo najemnikov. Stanovanjske najemnike so gospodarji zadnji čas močno stisnili za vrat. Ti so kričali na glas in slišalo se je v Riim.. Obeta se, da bo v kratkem vlada izdala naredbo, katera bo hišne gospodarje malo obrzdala. ZANIMIVOSTI. « Znamenj e». Da tudi Amerikamci niso tako. brezsrčni, kakor si jih mi predstavljamo, kaže to, kar so si v zadnjem času o-mislili. Na vsakem mestu, kjerkoli se je in se pripeti radi hitre in. neprevidne vožnje z avtomobili smrtni slučaj, postavijo kraj ceste bel križ ,i.n sicer tako, da, ga lahko vsak šofer lahko opazi. Mnogo jih je, le premnogo. V miestu Pittsburg pa napravijo križ na cestni tlak, s poleg označenim številom, koliko jih je na dotičnem mestu bilo ubitih in povoženih. Pretresljiv je pogled na te številne belo križe, posebno še, ker pravijo, da bi se z obojestransko, opreznostjo dalo skoraj vse te .smrtne nezgode preprečiti. V osmih mesecih lanskega lota je bilo samo v Ne\vyarfcu 555 smrtnih slučajev vsledi avtomobilskih nezgod 1 Človek s kroglo v srcu. V Steinamangerju na Ogrskem živi državni uradnik, kateri ima že enajst let kroglo v srcu. Uradnik je pred kratkim šel k zdravniku, da bi ga preiskal, kar ima večkrat srčne bolečine. Povedal je zdravniku, da je bil v ineki bitki 1. 1915. na ruski fronti ranjen ter domneva, da so njegove večkratne bolečine s temi v zvezi. Zdravnik je mislil, da se mož šali. Ko ga je pa preiskal z Rontgenovimi žarki, je našel, da ima bolnik kroglo na desni strani; srca. Zdravnik se je z njim podal k špecijalistu z Rontgenovimi žarki ter pozval še par tovarišev k pregledu. Vsi zdravniki so se čudili temu slučaju, vendar pa soglasno izjavili, da bi pri poizkusu kroglo operativnim potom odstraniti uradnik podlegel. Sedaj živi dalje kot poprej s kroglo v srcu, a zdravniška veda je za eno skušnjo bogatejša. Čudni romar j L Letos bodo šli v Riim na romanje vsi katoliški detektivi iz Anglije. Romanje so že naznanili in prosijo za sprejem pri sv. očetu. MIHEO: Polži vsi zberite se v Trstu na nabor, i Vsi počasnu pridete ■ v postiljonski zbor. >» 44 Za lašistovsko vzgojo mladih dečkov in deklic ustanovili so fašisti organizacijo z imenom »Balilla«. Posebni zakoni od 3. aprila 1920. im 9. januarja 1927. določajo delovanje in predpravice te organizacije. Najbolj bistvena je v teh zakonih določba, a so »Balilla« edina dovoljena organizacija mladega naiOščaja; katoliški skavti še smejo ostati v mestih, kjer je čez 20 tisoč liudi, v manjših pa ne; tisti pa, ki ostanejo, morajo si nadeti državni balilovski znak (»O. N, B.«). S tem je država vzela absoluten monopol na mladi naraščaj. Ker pa ima katoliška cerkev od Boga pravico mladino vzajali, je papež v posebnem pismu na kardinala Gasparija izrekel, da državnega monopola me odobrava, a ker drugače ne more, razpusti sam katoliške skavte, orne pa, ki bodo nosili balilovski znak, izključuje iz sveže »Aziome Cattolica«, kajti »Azione CattolSca« ali nje posamezne podveze me smejo biti strankarske, »Balilla« pa pripada eni stranki. Vendar želi papež, naj skavti, koder še ostanejo ohranijo naslov »katoliški (Esploratori Cattolici) ter zvestobo verskim načelom. V pismu papež vnovič obsoja fašistovski nauk o državni vsemogočnosti. To je v kratkih besedah vsebina im smisel papeževega pisma z dne 24. januarja, katero je sestavljeno v diplo.ma-tičrnih, za preprostega bralca težko umljivih stavkih. OPOMBE Norišnica. Kje? Povsod, tu in tam, za vsakim voglom katera. Oni dan je v Trstu mlada dekle skočila skozi okno in se ubila. Zakaj? Oče ji je rekel trdo besedo. Bog pomagaj! Kdo jo bo pa še smel, če oče ne več? Ali ni bolje, da ji reče prej, kakor da bi jo zametal .potem, ko jo že na staro mesto domicilirana? Ko je sam Bog Adama im Evo. ozmerjal, nista šla skakat skozi okno, ampak sta se izmuznila skozi vrata, ki jih je božji prst pokazal, in sta šla popravljat zmoto, delat in trpet in upat, kajti up je življenja sol: na zemlji. Pa gre mlado, dekle v smrt zaradi besedi! Ali verjamete? Jaz ne. To je norišnica! Le v norišnici se more kaj takega zgoditi, Zato sovreažim trop, ki se ipfPti in trudi dokazati, kako visoko da je današnja kultura. Ne, ljubi papagaj, ne V^v-kaj o kulturi, kjer ni več ljubezni do dela ne moči za trpljenje, ne upanja v življenja obnovo. Evropa dere v smrt, ker mimo. smisla za kulturo .Papagaj, nauči se druge .besede! Znižanje davkov v Jugoslaviji. Jugoslovanski finančni minister Markovič je naznanil v finančnem odboru, dal namerava davke znižati. Jugoslovani bodo po novem načrtu plačevali kar 250 miljonov dinarjev manj davka kot doslej. Tudi sol se bo pocenila. Tržič veliko mesto V starih časih je bil Sv. Iva® pri Devinu imenitno tržišče. Monfalkom pa je bil le majhen trg — tržič. L. 1907. je štel Tržič 4000 prebivalcev. Takrat so Kozuliči zgradili tam svoje velike ladjedelnice pod imenom «Cantiere Navale Triestino». Od vseh strani je začelo dotekati delavstvo. Ob izbruhu svetovne vojne je bilo v Tržiču 12.500 ljudi. V 7 letih (1907-1914) je torej marastlo prebivalstvo za 200%, potrojilo se je. Prišla je vojna. T.ržič je bil pod dvojnim ognjem. Vse razdrto. Prišel je mir, delavnico so se zopet odprle in spet se je vsul tek delavskih množi« v to mesto. L. 1926. je bilo že 23 tisoč Stanovnikov, ti pa imajo strašno stanovanjsko mi-serijo, kajti od vojne porušene stavbe zdaj niso pozidana vse. Tisoče de-avcev se vozi in hodi zvečer proč, ker le ne morejo nastaniti v Tržiču. Kdo bo hujši. Tja naprej od Tržiča na zapadno itran je Oglej, danes brezpomemben iraj. Ob času Stare rimske države je Jli Oglej veliko svetovno mesto Aqui- eia. Ime! je prebivalcev kakor danes rtast. Trst pa je bil v starih časih mala rdmjavica z vojaško posadko, pravo «gnezdo». Kaj bo v prihodnje? Trst se zadnja leta le malo množi, njegova trgovina pa nazaduje. Ako bo Tržič tako rastel kakor zadnjih 20 let, bo čez 50 let postal imenitne j ši od Trsta. Med o-bema se že počasi začenja konkurenčni boj. Tržičani imajo svoj železniški načrt: progo Tržič - Čedad - Bovec - Predel - Trbiž. 'Alko se ta zgradi, potem je treba le še zgraditi obširen trgovati pristan na Jadranskem morju in Tržič bo Trst. Industrija — trgovina. Tržič je za sedaj le industrijalno mesto. Pomorska trgovina je vsa v Trstu. Oni dan so Goričani vpili, da bi moral Tržjič pripasti gori škis deželi (provinci ji,), češ da Gorica rabi «izhod: na morje«. Tej nedolžni besedi se je vse hahljalo, kajti v današnjem položaju sploh .ni v Tržiču t r g o v s k ega izhoda na morje. Goričani so imeli v mislih samo veliko davčno moč Tržiča; ta davčna moč pride v raznih oblikah v korist glavnemu mestu dežele. To je tudi vzrok, da Videm trdo drži in ne da Tržiča iz roik. «Izhod na morje» pa bi prišel šele tedaj v poštev, kadar bi se zgradilo v Tržiču pristanišče, skladišča in pa gori omenjena železniška zveza. Ako pa do tega pride, tedaj bo skrb zlegla mlade v Trstu. Zato bo Trst pač doprinesel, kar bo mogel, da onemogoči konkurenco. Predilska železnica ne bo preje narejena, dokler ne bo Tržič utelešen tržaški občini. Kajti le v tem slu- čaju bo mogoče preprečiti konkurenco. , Trst že itak čuti, da se bo treba zraven trgovine oprijeti kaj več industrije. O tem se mnogo razpravlja in piše. Toliko bolj bo Trst držal vsaj to trgovino, ki jo še ima. Mestni problemi. Nepričakovano naglo naraščanje Tržiča je seveda tudi v njem samem odprlo mnogo novih vprašanj, zahtev, prob|lemov, katere bo treba (reševati. Emio takih vprašanj, gotovo ne lahko, bo velik vodovod. Drugo bo stavbeni načrt novega mesta in kanalizacija. Treba jo graditi zlasti delavske hiše, kajti ljudje nimajo kje stanovati. Potrebno je obširno pokopališče in še mmogo javnih naprav. Sedlainja mestna uprava ima eno težavo, namreč eno uradno številko, ki ni več resnična. Pri ljudskem štetju 1. 1921. so našteli v občini 10.800 ljudi. L. 1926. jih je pa bilo že 23.000. Če se pa hoče kaj uradnega in po uradnih potih, tedaj vedo v Rimu le za ono številko iz 1. 1921. Menda ne verjamejo, da bi se mesto moglo tako naglo razvijati. Če pojde pa razvoj tako naprej, bo prihodnje štetje 1. 1931. zapisalo go-; tovo 30.000 prebivalcev. Tedaj bo že ; Tržič večji kakor Gorica. Stianski oltarji. Stramska dva oltarja sta preprosto baročno delo iz enakega marmornatega materijala. Kdo ju je izdelal in kje, ni znano. Iz župnijske kronike izvemo le, da je župnik Andrej Seme® kupil 1. 1773. oltar Matere božje s sliko, v naslednjem letu pa. oltar presv. Rešmjega Telesa. Delo kaže, da se je izvršilo v teh letih. Bila sta to bratovska oltarja, prvi starodavne (bratovščine roženvenske, drugi pa bratovščine za verne duše ali presv. Ro Sinjega Telesa (kaincinično ustanovljena d. 1732.). Prvotno je bil oltar Matere božje na moški strani in, presv. Rešnjega Telesa na ženski; okoli 1. 1890. pa je župnik Alojzij Puc imena oltarjev medsebojno zamenjal s tem, da je zamenjal slike in kipe. Vzrok te zamenjave je bil baje ta, da so se ženske vedno rinile k oiltarju Matere božje na moško stran. Daines bi to ne veljalo več, ker imajo ■tudi na moški strani ženske že veliko pravice. Ce pa pogledate na vrhnji del obeh oltarjev, opazite, da je pri oltarju Matere božje znamenje IHiS, prji sedanjem oltarju sv. Alojzija pa AM (Ave Maria). Namesto nekdaniega oltarja sv. Rešiajega Telesa so naredili oltar sv. A-lojzija, čegar sliko, ki je sedaj v oltarju, ■so blagoslovili 21 japija 1891. Dve knjižni novosti? Pravkar je izšla knjiga: Ksaver Meško, Mladini, 1927. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici 120 strani, s sliko ija svojepisom pisatelja. Uvod spisal Venceslav Belč. Z risbami opremil Milko Bambič. Knjiga vsebuje 23 risb in. 22 sestavkov. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Knjiga je izšla v dveh opremah, v navadni, ki stane 5 L, ter gosposki, na prvovrstnem papirju, ki stane 8 L izvod, v Jugoslaviji tpo dnevni valuti. Prijatelji tega velikega pisatelja bodo radi segli po knjigi, ki se dobiva v vseh knjigarnah v Italiji in Jugoslaviji. Pavla Makuc, učiteljica: »Pravilni in nepravilni glagoli v italijanščini. Gorica 1927. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Čedna knjižica obsega priročne ih pregledne tablice z vsemi pravilnimi ifa nepravilnima italijanskimi glagoli. Prav potrebna publikacija za vse, ki se učijo italijanščine in, še niso utrjeni v glagolu. Stane 2 L. iiinuttuiiiiiiiiiiiiHimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Vpišite se laboi ? Soriško Hskirfen družbo iiiiiiiuniiuiiHuiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rakulik. Veliki oltar v Rakuliku, ki so ga pripeljali, kakor sem že omenil, 1. 1787. iz Ljubljane, je najbrže tudi iz 1. 1699. Oltar je iz črnega marmorja z dvema kipoma iz smežnobelega marmorja: sv. Bernardina Sionskega in sv. Paškala Bajlonske-ga. Je lepo umetniško delo, zaito se kaj malo prilega v ,sredi Oltarja preprost lesen kip sv, Janeza Nepomuka, patroma cerkve. Sezidali so cerkev v Raku liku 1. 1740., stolp pa 1. 1798. Iz farno zgodovine. Ob tej priliki naj tudi omenim, da sta se nekdaj soseski Rakulik in Saijevče trudili, da bi dobili pri svoji cerkvi stalnega duhovnika. Župnik Semen je 1. 1791. (obljubil obema soseskama, da ju bo podpiral z ustanovno glavnico, a z njegovo smrtjo istega leta je vse padlo v vodo. L. 1809. sta se zopet ojunačili in sklenili, da hočejo vaščani sami vzdrževati pri cerkvi sv. Janeza svojega duhovnika. Pri pristojni zemljiški gosposki v Se-nožeški graščini so že podpisali obvezno listino za vse potrebne dajatve, a svojega duhovnika niso dobili, čeprav so že tudi postavili hišico, katero pa sedaj rabi Cerkvenik. Zakaj niso mogli dobiti duhovnika, mi ni znano. H r eno viška župnija je bila v prejšnjih časih še veliko bolj obširna kakor je sedaj. Imela je 31 podružnic. L. 1794. je odstopila novo ustanovi jeinii postojnski župniji' vas Veliki Otok, 1. 1840. pa se je odtrgala sedanja župnija Studeno. Predjama. Ker sedaj nimam namena opisovati posameznih podružnic hrenoviške župnije (morda bom storil to ob drugi priliki), hočem le odgovoriti novoletnemu Malemu listu, ki trdi, da je najstarejsa podružnica Matere božje v Predjami. Katera je najstarejša cerkev v župniji — seveda ne po sedanji zidavi, ampak po prvem postanku — je nemogoče dognati. Nikjer nimamo ohranjenih podatkov o prvem postanku naših cerkva, raz katerih izjem. Na starost cerkve mo sklepati le iz tega, kdaj se j,e dovind .pojavilo češčemje svetnika, remu je cerkev posvečena. Cerkev re božje v Predjami, ki jo je sezidal Nikolaj Logar, najbrže oče slavnega viteza Erazma, in jo preskrbel z najpotrebnejšim: s srebrnimi kelihom in mašno obleko iz diamaska, je povetil 1. 1449. tržaški škof E ne a Silvius, poznejši papež Pji II. Verjet,no je, da prej ni bilo cerkve v tej samoti, kjer ni bilo še nobene vasi. Od kdaj so nekatere cerkve. Zato pa smemo tudi trditi, da so druge cerkve po svojem začetku starejše. Naj omenim samo nekatere: cerkev sv. Mihaela, ki je nastala ob starodavnem gradišču najbrže v začetku pokristjanjevanja naših krajev; potem cerkev sv. Jurija pod Šmihelom, cerkev sv. Lavren-cija v Orehku, cerkev sv. Petra v Goričah ; od 11. do 13. stoletja cerkev sv. Križa v Stranah; sv. Urha na Ubeljskem, sv. Nikolaja v Landolu. Mogoče pa je tudi, da so v teku stailetij že izpreme-nili svetnika pri kateri cerkvi, kar se je večkrat zgodilo, kadar je ljudstvo dobilo posebno zaupanje do kakega morda do takrat malo poznanega svetnika. Gotovo pa vemo, da je na novo nastala cerkev v Rakuljku 1. 1740., cerkev sv. Notburge v Zagoinu 1. 1749. in sv. Jošta v Landolu 1. 1765. Od takrat naprej pa mi naše ljudstvo nobene nove cerkve več sezidalo — razen če omenimo cerkev sv. Ane v Hraščah, katero so sezidali 1. 1796. namesto prejšnje — pač pa je pustilo, da se jilh je nekaj podrlo, namreč sv. Nikolaja v Orehku in sv. Magdalene nad Zagonom, sv. Jennej tam blizu pa menda čaka, kaj ga bo doletelo. Zdi se tudi, da jo sv. Brikcij na Nanosu v nevarnosti, da ga ne odnese v dolino. Hočeš kaj boljšega za večerjo a'll kosilo, kupi testenine Peka* tete. A le one so zanesljivo* prave, ki se v dobe v zavojih po 1/2 kg. in 1 kg. z napisom Pekatete. »■MB ■■■*!> ■■■■■»** ■■■■■■■■■■■■ Župnija Hrenovlce Piše PodnanoSec. PODLISTEK Za naše Šolstvo. Kompare je bil med tistimi, ki ®o se živo zavedali pomena šole za narodni napredek. Kakšne težavne borbe je moral prenašati, je umljivo, če povem, da ni bilo v šolski komisiji nobenega Slovana. In vendar je število slovenskih šol stalno raisit-lo, 'za 'kar se imamo zahvaliti v pametno. Sezidajte raje tri manjše šole, posebej na Milskih hribih, na Plavju in v škofijah. Otroci bodo bliže, šolski obisk bo boljši, naučili se bodo več». Pa ljudstvo se je sprva upiralo, češ da bodo preveliki stroški,. Na to Kompare: »Vsak kmet si zida svojo hišo. Kako to, da bi 56 kmetov na Plavju ne zmoglo ene hiše?« In Kompare je prodrl. Denes zina vse, staro in mlado čitati. Za učitelje. Pa ne le za šolo kot tako, ampak tudi za slovenskega učitelja se je kompare potegoval. Takrat je bil učitelj velik revež. Evo nekaj stavkov iz govora, ki ga je imel Kompare v deželskem sboru v prid učiteljstva: Najgrenkejši je učitelju pogled poln skrbi na lastno deco. Premoženja nima, da bi ga otrokom zapustil. A s čim bo deco izšolal, da jo pripelje k potrebnemu vsakdanjem kruhu? Mejtem ko on poučuje in vzgojuje otroke vseh stanov ter jih pripravlja za življenje, ne ve, kam se svojimi lastni-ovzdige ljudstva. Neki posestnik na Plavi ju (pri Milah) mi je tole pripovedoval: »Kom- pare je biil prvi, ki nas je bodril, da smo vpeljali umetna gnojila. Na Iteki je irnal neki' Nemec Eduard Raiman tovarno umetnih gnojil, ki je bil prijatelj gospoda Kompareta. In Kompare si je stekel neizmerni,h zajslug. Okoli leta 1897. smo začeli pri nas rabiti umetna gnojila. Tik pred vojino smo za 56 hiš naše vasi naročevali po 'tri vagone Tomaževe žlindre, superfosfata. Kompare je bil ki nam je kazal, kako se sadijo amerikamske trte, ko je trtna uš billa stare trte vmičila. Hodil je od vinograda do vinograda ter praktično pokazal, kako se trte cepije, Sploh je pod Romparetom maša občina gospodarsko silno napredovala. On nam je mara vnost vsiljeval kmetijske liste. Ali se potem čudite, da je agrarni inženir gospod Josip Rustja leta 1923. povedal, da ima plavska okolica najbolj napredne kmete v celi Istri? Iz puščave - raj. Naravnost čudež pa je naredil Kompare v Osapski dolini, ki je uro hoda dolga. Skozi njo teče hudournik Reka. Za Kom pare, to v ega časa je bila vsa dolina od sv. Martina do božiča in čez vso zimo pod vodo. Tudi ko so je spomladi odtekala, je bila vsa dolitna popolnoma (nerodovitna. Osapci, Gabrci, Prebeneža-ni, MačkoJjani, Plavei -so imeli le malo polja, ,in to jo bilo ob obronkih hribov; vsa prostrana dolina je bila ena sama pušča, žalostila) za pogled. Pri tem je seveda bilo ljudstvo v stalni revi. Kompare je začel boj, d,a bi vlada in dežela pomagali hudournik uravnati. In to se je zgodilo. Vis« zasluge gredo edinole Kom-paretu, ki že zavoljo samo tega zasluzi da bi mu prebivalci postavili spomenik. Saj je danes Osapska dolina vredna milijone. Vsa Osapska dolina pravi raj. Globoka v: ^ w maka nravi do v itn o pol sadovnjaki, pare tu! Ljudje so oposum jmisie unjivice ou hribih im so vse delo zanesli i*z suhih brd v rodovitno dolino. Kompare je bil, ki je učil ljudi poljedelstva, umnega kmetovanja, on je učil, kaj saditi, kako cepiti. Nedeljo za nedeljo je imel gospodarske shode od vasi do vasi. Pravi misijonar umnega gospodarstva, (Dalje prihodnjič). Deseti brat II 7a nekdaj je pri nas stara ožanca, o ob novem letu od ihiše do Mše ki, kateri 'voščijo dobro srečo, za ijo v dar razne darove; klobas ■nafehtajo toliko, da jih jedo v so zimo v zapečku. Pravi mojstri v tej obrti so pri nas »hrifitroger«, mež-nar in »raufenkerer«. Te obrti sem se letošnje teto tudi jaz poslužil. Mojih voščil niso bili Bankini, Notnanjci n Kraševci prav nič veseli; marsikje sem do.bil .namesto dairu »laufpas« in. dolg .nos! Vendar korajža im dobra volja me ni pustila. Ves zdelan in truden sem pribrusil na Silvestrov večer v bo.moinistične Dane, — pr,j Sežani —, kjer seim premočil pri danskemu kovaču »mamki božji«. Drugo jutro sem jo pa urezal še pred zoro črez dobrave v Merče. Po dobravah je ležal sin.og im ledena Skorja in da mi ni danski kovač zabil v imajo cokljo pi\r konjskih »grifov«, bi gotovo večkrat padel na nos. Še predno je zvonilo sveto jutro pri sv. Andreju, sem bil v Merčah. N,a vasi ni bilo še nikogar; le nekaj mlekaric je hitelo z vozički proti Trstu. Ker je ibilo še Zgodaj sem se zaril v neko šupo v listje. Okrog osme ure sem pričel izvrševati svojo obrt. Kmalu sem imel vse »brifto-šetae« polne klobas i.n še nekaj iiric povrhu, katere sem sklenil zapiti v mar-čainskem hotelu »Pri Janezu Godcovem«. Komaj sem prestopil prag Godcovega bor j ata, ze ,bi kiniialu tbobil imeniten .no vo-letein Šenk. Iz hleva je prikrevsaJo kosmato ščene ter me zgrabilo za moje ponošene prtend-ce; gotovo M mi pustilo kaj za spomin, če bi ga ne nagnal z gorjačo. Predno sem stopil v hišo, sem si očistili coklje, popravil kamižolo ter snel širo-kok rajni klobuk; fajfo sem že prei vtaknil v »briftošel«. V hiši sem dobil kakih šestnajst let staro deklico v jutranji toaleti. Predstavil sem se ji kot deseti brat, ki vse ve to zna. Povedala mi- je, da so šli tata in mama v Povir k sv. maši, pa djal .se kmalu vrnejo. Okrog desete ure se je res pripeljal gospodar Janez iin njegova boljša polovica na ličinem koleseiljnu iz Povirja. Predstavil sem se jima po predpisih olikainega človeka. Delal sem se tudi kot bi hotel takoj oditi, a ;bro»nila sta mi oba, češ da na tak dam. še cigapov ne pode od hiše. Tako sem toraj za en dan postal gost Janeza Godcovega. Kot novodošlemu gostu mi je začel Janez takoj razkazovati hišo in gospodarska poslopja. Reči moram, da je 'bilo vse v najlepšem redu, če prav je bilo tu pa tam Icaj po merčanskem štilu napravljeno. Pa kaj se hoče. Drugi kraji, drugi običaji, v hlevih sem videl celo menažerijo domačih živali. p0 dvorišču se je šetala kuretina, pure, race, gosik golobi iin celo zeleni papagaj. Kje je Janez ujel tega amerikanskega ptiča, pa nisem vprašal. Naj'bo1j mi je ugajala lovska dvorana, nahajajoča so v prvem 'nadstropju. Sterne te dvorane so okrašen® s isl.ikami iz Jov- d e e e i v postonjski jami razni zajčji in lisičji repi. Nad vrati pa visi gamsova glava in medvedja taca! Na majhni mizici je takrat ležala liftna škatlica, podobna »kafemalnu« z nekakim trahterjemu Janez me je takoj podučil, da je to gramofon.. Pokazal mi je tudi skrivnost tega čudnoga «kafemail-na«. Zavrtel jo kljukico, del na škatljico okroglo ploščo in v škatljici je nekaj zašumelo, o.b enem pa je zadomel iz trah-tarja Cegnarjev »jager marš«: »Z lokom ino strelo Lovec preleti Goro in globelo Ko iSe dam budi«. Iz trobila je prilezel velik pajek s križem na hrbtu. Da spada tudi križasti pajek med lovske živali, nisem vedel do sodaj. Popoildne so se zbrali v spodnji pivski dvorani razni merčamski diplomati. Eni so merjašali, drugi pa politizirali v mer- čanskem narečju. Ker razumem na one pisane podobice kot zajec ma boben, pri-| .družil sem |se pasiedpjim. Uganili iin : stuhtiaili smo marsikatero. Hotelir Janez j in injegova hčerka oziroma gospodična z ■ bolim čipkastim predpasnikom sta nosila kar polne Štefane na mizo. Vino nas je tako ogrelo, da smo si bili kmalu v laseh. Jaz sem ujel od nekod krepko zaušnico, da mi še sedaj po ušesih zvoni kot bi pritrkovaio z vsemi tremi pri sv. Mar-1 tinu v Sežani.. Tako je torej končalo moje novoletno koledovanje. Kaj nam z dežele pišejo MISLIČE. Z ozirom na dopis v M. '1. 7. januarja me napadajo, češ da sem jaz učil neke misliške fante, da naj pojejo proti g. župniku iz Vrem in g. kapetanu Suhorja. Bil sem res v gostilni, ko sta prišla omenjena g. inoter, tode jaz jima nisem nič žalega storil, še manj pa koga učil peti proti njima. Par meni .skoro nepoznanih fantov je pa takoj začelo zabavljati proti njima in tudi peti, kar se pa no spodobi, in jaz sem še> rekel, da to nii prav, toda niso me slušaili. Storil sem svojo dolžnost, toda več inisem mogel, ker .premalo poznam navado teh fantov in je bolje, da jih za enkrat pustim pri miru. Kar se pa tiče gostilne in in.j ene družin®, izpričujem, da »odobri in pošteni ljudje; in res, da so se smejali, kakor trdi dopisnik, marveč so dotičnike pred tam početjem še svarili in opozarjali, toda tudi njihove besede niso nič pomagale. Saj se vsakdo lahko informira pri poštenih ljudeh, ki so bili takrat, v gostilni, pa (bo videl, kolika krivde je na meni ali na gostilničarki. Prosim pa vse tiste, ki mene ne poznajo in meni drage osebe napadajo, naj s tem kon.čajo. č'e ne bo to zadostovalo, se lahko še kje drugje zmenimo. Prizadeti. DOUNA. Brali smo v okrožnici ministrskega predsedaiika Mussolinija, imaj prefekti paz-tno nadzorujejo upravo javinega denarja. Zato se dr »nemo oglasiti tudi v Malem listu z zahtevo, naj se na občini v Dolini bolj varčno ravna z občinskim denarjem. Občinski davki so tako veliki, da je nedopustno vsako zvišanje v -sedanjih razmerah, ko so se kmetu dohodki skrčiii in se stranski zaslužek le težko najde. Pomislite, da družinska taksa znaša v naši občini po 200 do 300 lir. In to sedaj ko fant ne dobi več dela v Trstu in ne more v Amerika Cena živine je padla, a taksa se hoče zvišati od 18 na 35 lir od krave. Živinozdiravnika plačuje občina, če ga pa kličemo, plačati moramo za obisk 100 lir, če kaj pomaga, ali pa čeme. Dočim se toliko troši za nepotrebni« ali manj potrebne občinske mastavljence, pa se n. pr. za popravo občinskih cest ne stori niti najpotrabneiše. Cesta s Prebenega v Dolino je javna nevarnost in n.i dolgo tega, ko se je na nji zgodila smrtna nesreča. Če se že torej davki pobirajo, naj se nabrani denar štedljivo in modro upravlja ter uporablja na korist cele občine, ukinejo naj se pa nepotrebni izdatki za gospoščino in luksujs nekaterih oseb. Upamo, da in;um g. prefekt v Trstu ne bo zameril, ako se nanj obračamo s temi pri-težibami ter prosimo pomoči. DOL - OTLICA. Nekaj se sliši govoriti, da ljudje ne bodo smeli več hoditi na delo v Avstrijo. Ce bo res tako, bo slabo za naše kraje, kajti dama zaslužka ni. Pa je žal tudi pri nas tako, da se mnogo preveč pije in pleše po gostilnah. Po moko se gre »na kredo«, a soldi gredo za pijačo. Slabo je tudi to, da se morajo uradne ure držati le nekateri gostilničarji, drugi pa točijo po mili volji čez uro. Kdor bi moral inia obe strani videti, mežika z enim očesom. Po teh .potih bo tako daleč prišlo da Gorjani še kamenja ne bodo več svojega imenovali. Letos smio pridelali malo krompirja, žita pa že tako ponavadi ni; drugi' pridelki so (bili tudi bolj remi. C e bo tako - uboga Gora! GOLAC Dolgo že ni bilo glasa iz našega sela. Pa kaj? Dobrega nimamo poročati. Ce greš po vasi čuješ samo tarnanje, da nimajo za sol, kaj šele za obleko. Vendar pupe, ki moža love, so oblečene po /najnovejši modi. Ples je od: Božiča tna-priej vsako .nedeljo in tudi ob delavnikih cele noči. Cul sem, da iadaja vlada razne postave proti plesom, kletvini, gostilnam; pri nas žalibog se uspehi ne vidijo. Res da smo očetje poklicani vzgajati svoje otroke za poštene državljane, ali kaj ko smo brez moči spričo tolikih priložnosti in zapeljevanja. Bralo se je, da je nekje na Goriškem podeštat izdal zelo stroge odredbe proti plesu in kletvini. Prosimo inašega podeštata v Materiji, o katerem čujema, da je mož na svojem mestu, naj bi tudi on strogo nadziral naše gostilne, ki so cele noči odprte, da toladina čez mero zapravlja zdravje in denar. — In šolska d ec a? Vsak dan manjka ta ali oni v šoli, če pa greš zvečer ,na cesto, je vse na cesti in okoli gastiilen. VRHPOLJE pri Vipavi. V nedeljo 23. januarja je v Gospodu zaspal naš prijatelj Matevž Lavrenčič v starosti 40 let, spoštovan mož in dober družinski oče. Zapustil je ženo in 3 otroke, ki še niso za delto. Bil je tudi. član prosvetnega društva in je rad prisostvoval društvenim prireditvam. Bodd mu lahka zemlja. Družini naše sožalje! GORENJE pri Sežani. Na železniški progi -so še vedno iste sitnosti. Včasih zapirajo rampe tako pozno, da so 'ljudje in živina v nevarnosti, tem raje pa drže zaprto po odhodu vlada. Kakšen voznik po celo uro čaka, da se bo odprlo. Nekateri kliče in žvižga, toda čuvaja ni in ga ni. Ali res ni mogoče napraviti več radia v ti stvari? PODGRAD pri Divači Umrla je naša priljubljena gostilničarka Helena Peric. Radi so jo imeli vsi, ker nas je v težkih časih bodrila ini nam dajala pogum. Kako je bila čislana, je pričal pogreb, na katerega so iz vseh bližnjih vasi prihiteli udeležiniki Iskrema hvala g. župniku iz Vrem in g. akademiku Tozonu za ganljivi nagrobni govor. Za grofom Petačem. Težka Slutnja nas muči. Zdi se nam, da nam je Petač pokazal pot Drva smo že domalega vsa prodali. Dolga imamo vse polno. Prej smo mislili, da bomo dolg plačali z enim živiinčetom, zdaj pa bo treba kar cel hlev izprazniti. Težka dneve preživlja maš nekdaj slami Švarcenek. Vaščan. Po čem je lira? Dne 2. februarja si dal ali dobil: z* 100 dinarjev — 41.— L. za 100 č. kron — 69.— L. za 100 fr. frankov 92 25 L. za 100 Šilingov — 325.— L. za 1 dolar — 23.30 L. za 1 funt — 113.20 L. SOS gla Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu via H. R. Imbrlanl 16, III. (Prei via S. Glovannl) A od 9-12 in od 3-7. £ ■=^pe==:=qna-_____ =t3DG= ..iimiiiMiiiiimiiEiEiiiiiaiiiiiii im.; š Primarij kirurg sanatorija j: :■ Villa S. Giusio in občinske :■ S bolnišnice v GORICI •: 11. LOJZE mi 1 £ prej asistent na dunajski vseučiliščni ;• Sv.VA,.V.V.V.,.W.W.V.,.WA,A%V%VV.V.Vi%V MALI OGLASI Cena oglasov v »Malem listaš. Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta »10 » » 30% » » 26 » » (pol leta) 40% popusta. Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% popusta. _________ Koroška stran Zvest naročnik piše iz okolice Trbiža: Tu imamo 1 m snega in pričakovati ga je še. Mraza do zdaj tudi ni hilo velikega in tega tudi pričakujemo, ker tukaj je njegov dom ali Mala Sibirija. Pa smo že dosti zim prestali in tako upamo, da tudi letos no .bomo zmrznili; o Božiču smo imeli mraza sano 10 stopenj pod ničlo. — Leto je minilo kakor potnavadi, samo eno veliko nesrečo moramo zapisati do smrti so se ponesrečile tri ženske ki so skočile čez železniški most, tisti, ki je prvi od Ta bi že proti Jesenicam. Most je visok 70 m, tako da kdor 2 njega dol skoči »lahko« umrje. Bog nas vanj ta*ce smrti! ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na Vi 1 vode in se izperejo usta. Ce močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani iabo-ratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrim. SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Castellainovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči._____________ SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst. Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske Sol p V BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minario 2. se priporoča sl. občinstvu. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In izvoz na vse kraj«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastona T*nH«ar. Trst . VMM Katoliška tiskarna y Sorici trska za zasebnike, trgovce, za zadruge, za društva, za duhovnike, učitelje, za Tirade. Veže knjige, popravlja starovezane knjige. Naslov Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutta 18. ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17h. ETERNIT Zaloga • TRST ■a ja preselila v VIA TREN-TO STEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov! G/SV9 CTV»/a i Jakob Bevc f / urama In zlatarna \ S TRST - Čampo S. jiacemo št. 5 i y ZLATO kupuje v vsaki množini po y G "najvišjih cenah. _ « °) KRONE plačuje više kot vsi drugi. > (* ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. 1* 6N-/3 S/SV9 CN1/B 6N-/ S CTSi/b Stnb. Tip. Silvio Spazzal - Trieste ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurlnslch TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST Izvršuje točno vsako dolo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 In od 15-19 - OD nedeljah od 10-12 Čevi/amica FOHCESSM odlikovana v f*anlzn in Ganovi >924. m veliko pnemijo, diplomo In ilato svetinj o Trst v^a Caj^rtn 3 pv*i Sv. Jakobu TfSl Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo življenje se glasi: glavo blodno, nogo toplo 1 Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-buta. Obrnite se na FORCESSINM!