Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
PODUREDNIŠTVO :
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XIX. - Štev. 48
Gorica - četrtek 7. dec. 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Praznik	naše	NAMERAVANA	REFORMA	KONKORDATA
Izdavna je Bog mislil nanjo, brezgrešno ženo, drugo Evo, ki naj bi peklenski kači glavo strla. V knjigi Pregovorov je jasno povedano: »Gospod me je imel v začetku svojih potov, davno pred svojimi deli.« (Preg 8, 22). Da bi vsem ljudem bila v veselje, nam jo je Bog poslal — vso lepo, brezmadežno. S polnostjo milosti jo je napolnil Vsemogočni, zato greh ni imel moči nad njo, ne osebni in ne podedovani, ki ob spočetju kot Adamova žalostna dediščina, osenči dušo vsakega človeka.
Prav je, da na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije poživimo vero v to resnico, še bolj prav pa je, da to vero vnesemo v svoje življenje in se trudimo na vso moč za lepotno brezmadežnost svojih duš. Posebno mladina. Kako radost prinaša čistost srca! In kako duhovno svobodo!
Ali si moremo predstavljati narod brez otrok ali brez mladine? Stari ljudje so že dali svoje, otroci so še brstje, možje in žene sedaj nosijo težo bremen in odgovornosti, bodočnost naroda pa je mladina. Ona je tisto mlado drevo, ki ne raste samo, temveč ga morajo drugi ravnati in usmerjati k pravi rasti. Z drugo besedo: pomagati ji morajo pri oblikovanju njenega značaja.
MRAČNA SLIKA
Značajnost — mnogo vsebuje ta beseda in kar težko je našteti vse njene zahteve. Spoznali pa jih bomo že precej, če se malo zamislimo, kakšna je današnja neznačajna mladina.
Prva njena hiba je duhovna otopelost. Mnogi so postali kakor gramofonska plošča: kar kdo vtisne vanjo, to gode. Imamo časopise, radio, kino in televizijo, ki ustvarjajo v mladem človeku tok misli. Prelen je, da bi mislil s svojo glavo. Stane preveč truda. Živi le za danes. Ne zanima ga bodočnost ne končni smoter. Vozilo, popevke, prazne slikanice, razvratne revije, plehka zabava, lahkomiselno ljubimkanje, to mu sestavlja življenje.
Druga značilnost brezznačajne mladine je zaničevanje in zametanje vsega starega. Med staro šaro prišteva tudi vero.
V	njej vidi le srednjeveške krščanske bajke. Ta ali oni še veruje in želi hoditi v cerkev, a boji se družbe in ne pride.
Tretja pomanjkljivost mladih ljudi je lahkotna neresnost in nedoslednost. Mnogo besed in obljub, pa malo dejanj. V cerkvi kristjan, zunaj pa član brezbožnih gibanj. Pri maši vernik, doma, na cesti, pri delu, v gostilni, na volišču in v življenju vobče pa ateist ali vsaj brezbarven indiferentist.
Najhujša pa je napoštenost srca, hlastanje po čutnih užitkih ter silna razbrzdanost, ki je zajela današnjo mladino in jo vso omamila v sodobnih dneh. Vse je dovoljeno, greha ni, vse življenje naj bi bilo en sam ples ln veselica.
REŠENJE NARODA JE ZNAČAJNA MLADINA
Mračna je ta slika, ki smo jo prikazali, a ne gre, da bi padli v preplah ali malodušje. Zavetnico imamo, čisto, vso lepo in tako mogočno: Marijo Brezmadežno. Ona lahko vsakega mladega človeka, ki se je z zaupanjem oklene, pripelje do zmage. Zlasti mu lahko pomaga do utrditve vere in čistega življenja.
Vera, globoka, iskrena in neomajna, tnora zajeti srce naše mladine. Samo v tem je njeno rešenje. In rešenje naroda. Zakaj samo verna mladina more biti poštena v polnem pomenu besede, značajna in tako sebi in narodu v resnično srečo.
Mladina, ki po veri živi, je tudi čista. Vendar je treba krepost čistosti še posebej Poudariti. Nečisti greh je namreč za mladino najbolj nevaren. Največ mladine zaradi tega greha vero zgubi, svojo dušo za Večno pogubi, pa tudi svoje telesno zdravje hi tostransko srečo zapravi. Zgodovina Premnogih narodov to potrjuje: če se hoče kak narod izroditi, če hoče izginiti * obličja sveta, naj se samo nemorali Preda. Narava sama prečesto kaznuje Človeka.
Zato je borba za lastno čistost borba za narodni obstoj. Fant in dekle, ki sta skozi svojo mladost čista ostala, sta več storila za svoj narod kot najbolj domoljubni kričač. Seveda priznavamo in ne tajimo: borba za čistost je težka. Ali jo človek sploh zmore? S svojo lastno močjo gotovo ne, saj je človeška narava preveč nagnjena k čutnosti; toda vse bo zmogla mladina združena z Bogom: v molitvi, pri sv. obhajilu, s pogostno spovedjo. Predvsem pa ji bo v oporo Marija Brezmadežna, če se bo zaupno zatekala v njeno naročje in pod njen materinski plašč.
Mladina je in ostane bodočnost slehernega naroda. Toda le značajna mladina, to je mladina, ki je verna in čista, mladina ki ljubi in posnema Kristusa, ki ga v življenju dejansko priznava za svojega Kralja, njegovo Mater pa za svojo zvezdo vodnico.
Slovenska mladina, ali ljubiš svoj narod? Ce ga resnično ljubiš, če hočeš svojemu narodu resnično dobro za čas in za večnost, tedaj bodi verna, bodi čista, bodi Marijina in Kristusova!
sj—č
Nekatere politične stranke so predlagale v rimski poslanski zbornici, naj bi se konkordat med Sv. stolico in italijansko državo, ki je bil sklenjen leta 1929, na novo pregledal in času primerno preuredil. Ker je večina poslancev soglašala s predlogom, se je ministrski predsednik pred parlamentom obvezal, da bo Sv. stolici predložil, naj pristane na revizijo konkordata. Tako je predvidevati, da bodo razne postavke te meddržavne pogodbe prišle prej ali slej v parlamentarno debato.
Do tu nič slabega in izrednega. Leži že v naravi takih pogodb, da niso večne. Spreminjajo se časi, spreminjajo se državne in cerkvene razmere, ki zahtevajo spremembo pogodbe, ker to, kar se je zdelo ob sklepanju konkordata dobro in umestno, v novih razmerah ni več v polnem obsegu koristno in času primemo. To je že ob sklepanju takih pogodb predvideno in navadno v pogodbi sami izraženo. Tako pravi 44. člen konkordata med Sv. stolico in Italijo, da če bi nastale tež-koče v tolmačenju pogodbe, bosta oba po-
NEMIRNA INDIJA
Na zunaj: dva zažgana vlaka, vrsta spopadov med policijo in demonstranti, ponekod streljanje, povsod nemiri; na znotraj : v indijski zvezni državi so padle tri krajevne vlade v državah Bengalija, Pan-džab in Harijana. Predsednik Indije dr. Zakir Husein je zato v omenjenih treh državah, dokler ne pride do novih volitev, imenoval vladne komisarje. Kaj tiči za vsem tem vrenjem?
Indija hoče biti demokracija zahodnega kova, a trpi na politični razcepljenosti, ki jo povzročajo ostri gospodarski, družbeni, jezikovni in verski dejavniki. Po splošnih vsedržavnih volitvah v letošnjem februarju je kongresna stranka pokojnega Nehruja v devetih od sedemnajstih zveznih držav postala manjšina.
Tudi v Zahodni Bengaliji z milijonskim mestom Kalkuto, kjer je znani bengalski misijon slovenskih in hrvaških jezuitov, je prišla na površje Združena fronta levice, čemur se ne smemo čuditi, saj v Zahodni Bengaliji nenehno primanjkuje hrane, v kalkutskih predmestjih pa vlada revščina, ki ji ni primere ne v Indiji ne kod drugod.
Vlado združene levice je vodil neodvisni komunist Adžoj Mukerdži. Uspelo mu je ostati na oblasti devet mesecev samo zato, ker se ni upal lotiti bistvenih socialnih in gospodarskih vprašanj Kalkute in celotne Bengalije. Ta pa pritiskajo z vso močjo in silijo k ukrepom, ki naj bi zadostili vsaj nekaterim predvolilnim obljubam. V Kalkuti in drugih mestih Bengalije je namreč zelo čutiti pritisk precej močnega tr-
Zakiv Husein, po veri mohamedanec, ki je bil letos izvoljen za državnega indijskega predsednika, se je takoj po izvolitvi poklonil posmrtnim ostankom očeta Indije Mahatma Gandija in ostal dalj časa zbran v molitvi pred njegovo posmrtno žaro
govskega sloja ter veleposestnikov iz okoliških čajnih plantaž. V trenutku, ko so prišli v bengalskem parlamentu na spored socialni problemi, so ti pridobitni krogi izzvali nemire, posegla je vmes osrednja vlada iz Novega Delhija in tako je dr. Zakir Husein na podlagi ustavnih pooblastil razpustil vlado Zahodne Bengalije.
Naserjeva trdovratnost
Naser, egiptovski diktator, se začenja čutiti spet močnega. Vojaške izgube iz vojne v juniju so skoro povsem nadomeščene. Orožje prihaja predvsem iz Češkoslovaške, letala tipa »Mig« pa iz Sovjetske zveze. Sovjetske ladje razkladajo rakete, tanke in prevozna letala v pristanišču Port Said. Do tri tisoč ruskih vojaških svetovalcev vadi egiptovsko vojsko. Razlogov je dovolj, da je Naser znova samozavesten in da začenja vnovič pretiti Izraelcem.
Nedavno je v parlamentu v Kairu izjavil, da ne bo nikdar razpravljal o dveh stvareh: o plovbi izraelskih ladij po sueškem prekopu ter skozi Akabski zaliv in o umiku judovskih čez z zasedenega ozemlja. Dejal je tudi, da to, kar je bilo vzeto s silo, se lahko dobi nazaj le s silo.
Sovjetskemu partijskemu glasilu »Pravdi« to nespravljivo Naserjevo zadržanje ni bilo dosti všeč. V listu beremo: »V neka-
terih arabskih glavnih mestih je še vedno dovolj srboritežev, ki s svojimi izjavami ter z neodgovornim pisanjem pomagajo tistim, ki so že itak do Arabcev sovražno razpoloženi, kroge v Tel Avivu (Izrael) pa utrjujejo v njih skrajnih zahtevah.«
S svojim stališčem se je Naser postavil v opreko z britansko resolucijo o Bližnjem Vzhodu, ki je bila soglasno sprejeta 24. novembra ter jo je podprla tudi sovjetska vlada. Resolucija zahteva med drugim priznanje pravice sleherni deželi na Bližnjem Vzhodu, da živi v miru v okviru zanesljivih in priznanih meja. Resolucija zahteva od Izraela sicer umik z zasedenega ozemlja, a ne določa časa in ne stavlja pogojev. Tudi zahteva ista resolucija vzpostavitev svobodne plovbe po mednarodnih poteh kot sta Sueški prekop ter Akabski zaliv, rešitev problema arabskih beguncev ter uvedbo razoroženih obmejnih področij.
godbenika stvar po dogovoru prijateljsko uredila.
In ta primer se zdaj res začenja udejstvovati. še ni minilo 40 let, kar se je sklenil konkordat med papežem Pijem XI. in tedanjo italijansko fašistično vlado, toda če danes preberemo to pogodbo, čutimo takoj, da živimo v čisto drugačnem svetu, ne samo ker se je položaj italijanske države temeljito spremenil, ampak tudi ker Cerkev svoje odnose do državnih sistemov bolj jasno pojmuje. So v konkordatu postavke, ki so za sedanje demokratične čase zastarele in bi jih bilo treba odpraviti, in so postavke, ki bi jih bilo treba v sedanjem pokoncilskem duhu drugače formulirati. Oglejmo si vsaj nekatere!
ZASTARELE DOLOČBE
Prva dva člena konkordata dišita precej po nekaki verski toleranci. V prvem členu zagotavlja Italija katoliški Cerkvi, da bo smela svobodno izvajati svojo duhovno oblast in svoje bogoslužje. Sv. stolica bo povsem svobodno občevala s škofi in škofje s svojimi verniki. Tudi bodo smeli cerkveni predstojniki prirejati nabirke v cerkvah in pri cerkvenih vratih. Tako konkordat leta 1929. Danes pa, potem ko je najvišja Organizacija združenih narodov leta 1948, tudi s podpisom Italije, proglasila versko svobodo za bistveno zahtevo človekove osebnosti, in potem ko je Janez XXIII. v svojem zgodovinskem dokumentu »Pacem in terris« (Mir na zemlji) proglasil versko svobodo za nujen predpogoj miru in sloge med narodi, danes se nam zdi tista toleranca, zagotovljena od države, vsaj nepotrebna. Še več, zdi se celo neumestna, ko beremo, da jaaftči država to toleranco v smislu prvega člena pogodbe, ki je bila isti dan pod naslovom. »Trat-tato« sklenjena med Sv. stolico in Italijo.
To je pogodba, s katero je bil pokopan stari spor med obema pogodbenikoma in je bila ostvarjena neodvisna vatikanska država. V prvem členu tiste pogodbe beremo, kako Italija priznava, da je »la religione cattolica, apostolica romana la sola religione dello stato«, torej katoliška vera edina državna vera. To besedilo spominja nekoliko na tisto zloglasno načelo iz Lutrovih časov: »cuius regio, illius et religio«, to se pravi: svetni vladar določa vero svojih podanikov, on pove, katera vera je državna. Danes, po drugem vatikanskem koncilu, ob širokem ekumenskem obzorju težko prebavimo taka zastarela načela, ki so dobesedno stala v prvem členu ustave kraljevine Italije z dne 4. marca 1848. Zdaj vidimo jasno, da ne more biti katoliška vera nikjer državna, prav zato ne, ker je katoliška ali vesoljna. Sicer pa velja to načelo, vsaj deloma, za vsako verstvo v pravem pomenu besede, ker se verstvo giblje v čisto drugačnem področju. Je lahko v eni državi, lahko v več državah, pa ni državno. To načelno razmerje med vero in državo bo treba v konkordatu revidirati ter času in resnici primerno izraziti.
NEPOTREBNE UGODNOSTI
Dalje slede v konkordatu členi, v katerih priznava država nekaterim cerkvenim osebam neke udobnosti. Glavne se ozirajo na vojaško službo. Tako pravi tretji člen, da so duhovniki in redovniki oproščeni vojaške službe, izvzemši v primeru splošne mobilizacije, pa tudi v tem primeru da bodo duhovniki opravljali samo dušno pastirstvo med vojaki.
Kaj naj rečemo k vsemu temu? Mar naj te udobnosti sprejmemo kar tako s hvaležnim državljanskim srcem in z globokim poklonom? Mar bi ne bilo to nekako domotožje po srednjem veku, ko so imeli cerkveni možje poseben položaj v državi? Novi čas, ki diha iz zadnjega vatikanskega koncila, tega ne mara več. Koncilski očetje so bili soglasni v tem, da Cerkev prelomi z nekdanjo Konstantinovo dobo. Cerkev odklanja vse državne privilegije, noče, da bi imeli katoliki kot taki kaj posebnega v državi. Cerkev tega ne po-
trebuje (Gaudium et spes, št. 76). Ona zahteva zase samo svobodo, da more neovirano vršiti svoje božje poslanstvo. To zahteva po božjem in naravnem pravu. Privilegije odklanja tudi zairadi tega, ker jih nobena država ne da brezplačno. Še se pojavlja stari merkantilizem: dajem tebi, zato da ti daš mani. In Cerkev mora v tej kupčiji več dati kot prejme, dati mora svojo svobodo. Nobenega škofa, da celo nobenega župnika ne more cerkvena oblast postaviti, če ni kandidata prej javila državni oblasti in če ni zagotovljeno, da nima svetna oblast pomisleka proti. Tako beremo v členih 13, 19 in 21. Ni pa nobenega člena, ki bi zahteval cerkveno privoljenje za imenovanje kakega ministra ali prefekta. Umevno, porečete, saj država plačuje škofe, ne pa Cerkev ministre. Toda, če si vezan z verigami, si vezan, naj bodo verige železne ali pa zlate, vezan si, suženj si. Svoboda je vredna več kot denar in Cerkev lepo uspeva tudi tam, kjer ne dobivajo škofje in župniki niti ene lire od države. Sicer pa da bodo duhovniki v primeru splošne mobilizacije opravljah samo dušnopaštirske posle, to ni koncesija ali milostno dovoljenje, ampak naravna zahteva, saj tudi železniški inženir ne bo v vojaški službi bolničar in zdravnik ne bo železnic popravljal.
TEMNE TOČKE
Da pa mora vsak nov škof, predno nastopi službo, priseči zvestobo državi in da se ne bo udeležil nobenega protidržavnega udara, kakor to zahteva 20. člen konkordata, je za novega prelata poniževalno in za državo, ki je že privolila v njegovo imenovanje, tudi nedosledno. Na mesto takega nezaupanja naj stopi tista iskrenost, ki jo ima Cerkev do državnih organov.
Višek nedostatkov našega konkordata so pa jezikovne odredbe, ki nas v narodno mešanih pokrajinah posebno zanimajo. Že takoj v drugem členu država milostno dovoljuje, da sme Sv. stolica objavljati svoje odloke v vsakršnem jeziku, škofje pa samo v italijanskem in latinskem jeziku, da pa smejo k italijanskemu besedilu pridejati še prevod v druge jezike. Clen 22. se pa glasi: škofje in župniki morajo govoriti italijanski jezik. Po potrebi se jim bodo dali pomočniki, ki bodo poleg italijanščine razumeli in govorili tudi krajevni jezik, da bodo mogli vernikom v njihovem jeziku nuditi dušnopastirsko oskrbo,
To so menda najbolj temne postavke v našem konkordatu, postavke, ki se morejo, vsaj deloma umevati edinole v ozračju tedanjega blaznega fašistovskega sovraštva do narodnih manjšin v Italiji. Da se je Cerkev pogajala z državo v zadevi, ki ni cerkveno-državnega značaja, ampak izključno dušnopastirska reč; da je Cerkev dovolila povratek grdega srednjeveškega vikarijskega sistema, ko je škof opravljal posvetne posle, doma pa imel vikarja za škofovsko službo, tega morda ne bo vsakdo odobraval. Pač pa bo videl v teh določbah tedanji strahotni politični pritisk, ki ga je Cerkev tolerirala tudi v svesti, da bo tedanja nevihta le začasna in da se nobena juha ne je ali pije tako vroča, kakor se je kuhala.
V	tem predvidevanju se Cerkev ni motila, ker je blaznost čez malo let propadla in ker je bila praksa po naših krajih res milejša kot tiste nesrečne pogodbene črke.
To so glavne točke, ki zahtevajo »ag-giornamento« ali sodobno preureditev konkordata. So še nekatere druge nekoliko šepave postavke, ki bi pa zanimale juriste in teologe bolj kot množico naših bralcev. Vendar eni in drugi, strokovnjaki in nestrokovnjaki, vsi želimo, da bi Cerkev in država uredili novi konkordat tako, da bo možno mirno in pravično sožitje, saj nismo samo državljani, ampak tudi božje ljudstvo.
Dr. Jakob Ukmar
ar
Sli Smo V Fatimo in Lurd Volitve na tržaški univerzi
Fatima, še leta 1917 skromna in nepoznana vas na vznožju puščobne Serre, ki bi jo zaman iskali na zemljevidu, je po petdesetih letih kraj, ki ga pozna ves svet, čigar ime izgovarjajo milijoni ustnic, tisoči in tisoči romarjev pa jo obiskujejo vse dni v letu, na vsakega 13. v mesecu pa njih število naraste v stotisoče in več
Slovenska organizacija visokošolcev A-DRIA se iz leta v leto predstavlja na tržaškem vseučilišču s svojo listo, zato da smo Slovenci zastopani tudi na na j višjem kulturnem forumu naše dežele. Letošnje volitve na tržaški univerzi bodo prihodnji teden in vsi slovenski akademiki smo obvezani, da s svojim glasom podpremo slovensko listo. To zahtevata zavest vsakega posameznika, ki ve, s kakšnimi težavami se bori naša manjšina in odgovornost pred svojim narodom. To je bil eden izmed glavnih vzrokov, da je ADRIA nastala, da je bil vsako leto izvoljen njen predstavnik v Predstavniški svet in da zdaj ADRIA vstopa v svoje deseto leto obstoja. In to kljub vidnemu ali nevidnemu nasprotovanju drugih političnih grupacij in to še posebno zdaj, ko so pristopile k njej
Z GORIŠKEGA
16. septembra je bila sobota. Naše bivanje v Madridu je šlo h kraju, čeprav je bilo še toliko stvari vrednih ogleda. Kakor prejšnja dneva, smo se tudi tisto jutro udeležili sv. maše v bližnji cerkvi patrov dominikancev, ki so nas z izredno toploto sprejeli. Nato je bilo treba misliti na odhod. Kar peš smo jo mahnili na postajo »Delicias«, kar bi po naše pomenilo »Sladkosti«, od koder vozijo vlaki na Portugalsko, znova smo lahko »občudovali« umazanijo postajnega poslopja, pa bili zato tem bolj presenečeni, ko smo se vkrcali na motorni vlak TER, ki je nudil vse udobje, reguliran zrak ter mehke sedeže. Tudi kositi se je dalo v njem. In bogme, tisti ki so se za kosilo odločili, bodo še dolgo pomnili njega okusnost, obilnost in zmerno ceno.
Malo pred enajsto uro dopoldne je vlak potegnil iz postaje. Kljub slabemu spodnjemu ustroju proge jo je kar dobro rezal preko ožganih planjav. Povprečno je drvel 80 km na uro. Smer mu je kazala reka Tago, Kjer se je pokazala, tam je pokrajina dobila veder obraz. Namakalne priprave so tista čarobna sila, ki iz zemlje privabijo rast, rodovitnost in zelenje.
Potem se je začela proga dvigati in vrteti okrog same sebe. Ko je vlak premagal gorski greben, se je pojavilo prvo drevje, med njimi graden, nizki sredozemski hrast, na katerega se je spustila Mati božja v Fatimi, ko se je pastirčkom prikazala. Očividno je bilo, da se že čuti blagi vpliv Atlantskega oceana. Portugalska je bila vodno bliže.
Ob štirih popoldne smo prečkali mejo. Radovedno smo zrli skozi okno na pokrajino okrog sebe. Tako različna je bila od Španije, ki smo jo pustili za seboj. Je to dežela gričev, gradov, častitljivih samostanov, starodavnih cerkva, vina in oljk, opojnih kamelij, žarke luči. Ob progi so nas pozdravljali pluitovci, drevesa brez lubja vse do krošnje, kajti iz njih skorje, plutovine, delajo zamaške za steklenice. Potem so bili spet vitki evkalipti, ki so brzeli mimo nas. In vmes vedno znova nizki hrast, čigar veje se je dotaknila noga Device Marije. Na pobočjih so se belila naselja, belila v dobesednem pomenu izraza, kajti vse portugalske hiše imajo to značilnost, da so bele kot golobice in žarijo kot sneg ob dotiku sončnih žarkov.
NEZNANA DEŽELA
Slovenci imamo izraz, ki pove, da nam je kaka stvar neznana, z besedami: »To je zame španska vas.« Res, Španija je bila za naše ljudi tako daleč, da nam; je bila čisto tuja tako po navadah kot po jeziku in zgodovini, šele državljanska vojna nam jo je približala in odkrila.
Portugalska je delila njeno usodo, saj meji nanjo, le da je še bolj potisnjena na zahod Evrope. Porinjena v skrajni zahodni del iberskega polotoka gleda s polovico meja na vode Atlantika, druga polovica pa jo veže s sestrsko Španijo. Po velikosti meri 88.000 kv. km, L j. približno tretjina Jugoslavije, prebivalcev pa ima že deset milijonov. Portugalski jezik je podoben španskemu, pravzaprav narečje iz Galicije, kjer je glavno mesto Santiago de Compo-stola. Če bi se poslužili primere, bi rekli, da sta si španščina in portugalščina podobni kot slovenščina in srbohrvaščina.
Portugalec se zelo loči od Španca. Slednjemu pekoče sonce biča vročo kri, da je drzen in hiter, jasnoviden in globok, zdaj veder, zdaj mračen; mehko portugalsko podnebje pa dela njegovega človeka mehkega in družabnega, zvedavega in podjetnega, ki ljubi potovanje in doživetja. Španec je umetnik, modrec in plemič po naravi, Portugalec pa je mornar in -trgovec.
Zanimivo skioptično predavanje
Med udeleženci zadnjega romanja v Fatimo in Lurd je bila tudi gdč. Ivanka Furlan izpod rojanskega zvona. Vso pot je pridno snemala lepe motive. Ni čuda, da jih je nabrala za celo skioptično predavanje.
Zadnjo nedeljo je prišla v Gorico, da barvne diapozitive pokaže tako tistim, ki so bili v Fatimo poromali, kakor -drugim, ki jih te vrste kraji zanimajo in si vsaj na platnu ogledajo to, kar jim ni -bilo dano videti v pristni podobi. Mala dvorana Katoliškega doma se je popolnoma napolnila in vsi, ki so k predavanju prišli, so bili s tem, kar so videli, izredno zadovoljni. Predavateljici gre za njen trud in •skrbno obdelavo vse priznanje. Na koncu je dodala še celo vrsto motivov z Višarij v snegu, raznih cvetlic in niz čarobnih in zasanjanih sončnih zatonov v tržaškem zalivu. Vsekakor prijeten prosvetni večer, ki naj bi se čimprej ponovil, saj ima gdč. Furlanova še bogato zbirko fotografij iz Svete dežele in Grčije, kar bi tudi bilo prav, da si ob priliki ogledamo.
Gostovanje slovenskih zborov v Gradiški
Po daljših pripravah in razgovorih je končno prišlo do tega, da bodo v četrtek. 14. decembra gostovali v Gradiški slovenski pevski zbori. Na prizadevanje gradi-škega društva Torriana, ki je gostovanje organiziralo, bodo v dvorani Coassini nastopili slovenski pevci in folklorna skupina. Furlanskemu občinstvu se bo predstavil mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom g. Stanka Jericija, moški zbor »Mirko Filej« pa pod vodstvom g. Zdravka Klanjščka. Poleg tega bo nastopila še folklorna skupina društva 01ympi-a, ki je letos v juniju izvajala slovenske folklorne plese v Katoliškem domu. Ob koncu bo kot gostitelj zapel še pevski zbor društva Torriana, katerega vodi g. Miniussi. Začetek koncerta bo ob 20.45.
Tako bomo prišli do tega, za kar si je Zveza slovenske katoliške prosvete že dolgo prizadevala, namreč do kulturne izmenjave med Slovenci in Furlani, saj bo zbor Torriane iz Gradiške vrnil obisk s koncertom v Katoliškem domu v Gorici enkrat v januarju prihodnjega leta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Umrl je kardinal Spellman
jaški kurat ameriških vojnih sil. V tem svojstvu je preletel, prevozil in prepotoval na tisoče kilometrov ter obiskal vojake zlasti za božične praznike na bojiščih v Zapadni Evropi, na Koreji in zadnje čase v Vietnamu. Še lani je za ameriške vojaka opravil polnočnico na vietnamskih bojnih položajih.
Bil je plodovit pisatelj; zlasti je rad opisoval vojne dogodke. Znan je tudi njegov roman »Najdenček«. Vse dohodke svojega peresa ali konferenc je poklonil dobrodelnim ustanovam svoje nadškofije.
Bil je Vasco da Gama tisti, ki je prvi okrog Afrike našel -pot v Indijo in bil je Magal-hanes prvi, ki je obja-dral -svet.
Zemlja je rodovitna; evkalipt in pinje jo spreminjajo v deželo bajk. A pravo lice ji daje šele morje, ki jo veže z vsem svetom. V morski gladini -se ogledujejo stolpi in zvoniki, samostani in gradovi, ponosne priče junaške borbe krščanskih vitezov zoper mohamedanske Mavre, nemi svedoki zlatih vekov portugalske zgodovine v svojstvenem »manuelskem« slogu.
KONČNO NA CILJU
In -v srcu ta dežele, 130 km severno od Lizbona leži Fatima. Kraj sestoji iz več zaselkov, raztresenih po lahno dvigajočem se pobočju Serre d'Aire, 400 m nad morsko gladino. Iz Lizbone, glavnega mesta Portugalske, se pride do nje -po dveh železnicah, ki te pa obe iztožita v dolin-i in je treba napraviti še 20-25 km poti navkreber na planoto, kjer leži Irijska globel, .kraj prikazovanj. Ena železna cesta vodi mimo belih pristav, sinje cvetočih plezalk in maroških balkonov navzgor ob Tag-u, druga pa skozi vrtove pomaranč in limon ob morju. Više na gričih se obračajo za vetrom mlinske lopute kot sončnice za soncem.
Nas je motorni vlak iztožil na postaji Entroncamento, potem ko je prekoračil reko Tago, ki je tam že zelo široka. Sam je naprej odhitel proti Lizboni, mi pa smo se presedli v dva avtobusa, ki sta se naglo zagrizla v hrib in na-s nosila proti cilju našega romanja — v Fatimo. Pokrajina je začuda podobna našemu Krasu, vsepovsod pregrade iz kamenja, vmes njive in oljčni nasadi, nato zopet nizki hrast, pa spet zaplate rdeče zemlje, skrbno obdelane.
Prav za mrak smo dospeli na kraj naših želja. Hitro smo si našli prenočišče. Goričani s Korošci so dobili svoj dom v hotelu blaženega Nuna, portugalskega junaka iz 14. stoletja, Tržačani pa v hotelu Modre armade (Blu Army) v neposredni bližini. Lepo smo bili v obeh hišah sprejeti, -saj jih oskrbujejo redovniki oz. redovnice. Še večerja, okrepljena s plemenitim vinom, potem pa je prišel krepilni spanec, da nas pripravi za srečanje z Materjo božjo v irijski kapeli naslednji dan.
Na posledicah možganske krvavitve je umrl v starosti 78 let 2. decembra v New Yorku nadškof kardinal Francis Spellman. Lani je zaradi prekoračenih 75 let življenja ponudil sv. očetu Pavlu VI. ostavko na položaj newyorškega nadškofa, toda papež ostavke ni sprejel, temveč ga je naprosil, naj še naprej ostane na svojem mestu.
Kardinal Spellman je bil posvečen za duhovnika lata 1916, v škofa leta 1932, za kardinala ga je pa imenoval papež Pij XII. lata 1946. Bil je tudi vrhovni katoliški vo-
Navodila o zakramentih
in zakramentalih
Italijanska škofovska konferenca je iz-daila liturgično -pastoralni -direktorij obred-nika za zakramente in zakramentale. Obsega 120 strani in govori o zakramentih na splošno, o krstu, birmi, zelo kratko o evharistiji, o zakramentu pokore, o maziljenju bolnikov, o liturgiji za mrtve in o poroki. Za vsako omenjeno poglavje razloži nekaj temeljnih teoloških resnic, nato pa liturgične, katehetske in pastoralne smernice za podeljevanje in prejemanje zakramentov. Mirno lahko rečemo, da je ta direktorij zelo posrečena kodifikacija
nove in sveže sile, ko je razširila svoje poslanstvo na prosvetno-kulturno področje, ko je legalizirala svoj obstoj pred državnimi oblastmi. Z ADRIO hočemo izpriča-ti univerzi, da je naša naro-dno zavedna m-anjšina bolj kot kdajkoli krepka in živa, vredna zato vsega spoštovanja in -upoštevanja.
Z ozirom na nedelavnost -Predstavniškega sveta ostajajo tudi vsi načrti AD-RIE -nerešeni. Upamo pa, da se bo sedanje mrtvilo v Predstavniškem svetu premaknilo z mrtve točke in da bomo tako dosegli realizacijo nekaterih točk našega programa: izboljšanje študentovskih ustanov, reorganizacijo akademskega študija, ustanovitev slovenskega centra- na filozofski fakulteti ,večje število štipendij in drugih podpor s strani države in dežele. Slovenska lista AD-RIA se bo tudi borila za pravičen dostop slovenskih akademikov do vseh štipendij in za druge podpore. Po končanih študijih morajo dobiti Slovenci primerno, dostojno in takojšnjo zaposlitev v krajih, kjer živi naša manjšina, da bodo lahko naši ljudje uporabljali v javnih ustanovah slovenščino.
Če hočemo izvesti te načrte moramo vsekakor v kar največjem številu podpreti slovensko listo. Čim več glasov bo dobila, tem večji ugled in vpliv bomo imeli ne samo slovenski akademiki, -ampak vsa naša -manjšina, h kateri ponos-no pripadamo in -se zanjo zavzemamo. Slovenske akademiča-rke in akademiki, za naše stanovske -pravice in za uresničenje našega socialno-kulturnega programa, pojdimo vsi na volišče (z akademsko izkaznico) in v nedeljo 10. decembra v Gorici (Korzo 44) ter 11. ion 12. decembra v Trstu na treh sedežih oddajmo svoj glas slovenski akademski listi ADRIA in njenemu dosedanjemu predstavniku.
Odbor ADRIE zlasti naproša goriške vi-sokošolce, da se ne vzdržijo volitev in da volijo na goriškem sedežu. Volijo lahko vsi akademiki, ki so imeli v preteklem letu veljavno akademsko izkaznico. Ne morejo pa voliti akademiki prvih letnikov.
'Prepričani smo, da boste tudi letos brez dvomov izpričali svojo slovensko pripadnost.
Odbor ADRIE
VOLI SLOVENSKO LISTO »ADRIA«!
Dr. K. VLADIMIR TRUHLAR
Pokoncilski katoliški etos
Celjska in Goriška Mohorjeva družba dasta letos svojim udom med drugim- tudi knjigo z gornjim naslovom. Pater Truhlar je profesor na Gregorijanski univerzi v Rimu in je do sedaj izdal že enajst knjig, predvsem v latinščini, ki so prevedene v razne evropske jezike. Zal smo v slovenskem jeziku od Truhlarja prejeli do sedaj le bolj malo. Upamo pa, da pomeni ta njegova zadnja knjiga začetek intenzivnejšega pisanja za slovenske potrebe v duhu koncila, kateremu je posvetil precej svojih moči in navdušenja.
»Pokoncilski katoliški etos« je sad tega dela in -navdušenja za koncilske ideje, smernice, prijeme in vse njegovo bogastvo. Knjiga obsega 210 kratkih sestavkov (po eno ali dve strani) o raznovrstnih problemih, vprašanjih in zadevah, ki jih je treba osvetliti v duhu koncilskega nauka in pogumnosti. »Knjiga kaže,« pravi avtor, »vso razgibanost sveta; kaže, kako i-m-a Cerkev to razgibanost pred očmi; kako gleda tudi kristjana sredi te razgibanosti; kako ga iz nje ne trga, marveč celo vanjo pošilja, naj se čuti eno z ljudmi, ki ji-h je ta razgibanost zajela; naj razbira vse njene pozitivne prvine; naj v odkritem in učinkovitem sodelovanju z drugimi gradi življenje človeštva. Za to delo mu daje tudi perspektiv, smernic ter ga opozarja na vire, iz katerih naj črpa moči«.
V	knjigi je kratko in zgoščeno, sodobno in prepričevalno, drzno in razveseljivo podan koncilski nauk. Obenem je knjiga vodnik v spoznavanje veselja nad koncilskimi dosežki in v pripravljenost za delo v smislu koncila, ki vča-sih naleti na precejšnjo zaprtost in brezbrižnost ter celo nasprotovanje.
Odstavki so raznovrstni; eni lažji, drugi -težji. Vsak bo našel kaj primernega zase. Organizacije bodo v tej knjigi našle neizčrpen material za sestanke, razprave in poglabljanje. Vsem bo pa knjiga pomagala pri študiju koncilskih dokumentov, ki so na žalost premnogim še vedno zaklenjen zaklad.
Knjigi, ki se že prevaja v italijanski jezik, želimo, da bi zasejala precej dobrega semena med našimi ljudmi, kakor si to želi avtor in vsi tisti, ki so pomagali knjigi na pot.	L.	šk-
        ......................
Potres razdeial iuioslavaisko mesti
Pretekli četrtek, 30. novembra je hud potres silovito opustošil mesto Debar v jugoslavan-ski Makedoniji kakor tudi vso njegovo okolico. Mesto leži ob jugoslovan-sko-aibanski meji, 90 km zahodno od Skopja, ki ga je potres razdejal poleti leta 1963, in 70 km vzhodno od glavnega mesta Albanije, Tirane. Po jakosti je bil potres devete stopnje, to je za dve enoti hujši kot oni v Skopju.
Debar je mesto, ki ima 8.000 prebivalcev. Sedem osmin prebivalstva je ostalo brez strehe. Devet odstotkov hiš je popolnoma porušenih, 80 % pa neuporabnih za bivanje, število smrtnih žrtev pa k sreči ni bilo veliko: osem oseb, večinoma otroci, je zgubilo življenje. Večina ljudi sedaj živi pod šotori. Potresni sunki se nadaljujejo in so že presegli število sto.
-Potres je prizadejal tudi okoliške vasi. Od 41 naselij deba-rske občine so ostala nedotaknjena le tri. Hudo je to, da se da do mnogih planinskih vasi priti samo peš ali z osli, kar zavlačuje hitro pomoč in oskrbo s šotori ter s hrano.
Na albanski strani je veliko materialno škodo utrpelo zaradi potresa zlasti mesto Piškopeja. Na tem področju je bilo ubitih deset oseb, ranjenih pa 114. Porušenih ali poškodovanih je nad dva tisoč hiš, med njimi 28 šol. Jugoslovanske oblasti so takoj ponudile pomoč mestu Piškopeju, toda Albanci so pomoč hladno odklonili.
ski narod. Dosedaj smo se premalo zavedali vsestranskega pomena morja, svoje oči smo obračali le na kontinent, odslej pa je vsa Slovenija ob svoji osi Maribor-Ljubljana-Koper dobila svoje naravno izhodišče na Sredozemlje, k deželam Bližnjega in Daljnega Vzhoda, v Afriko, v obe Ameriki in dalje v svet.
Svečanosti se je udeležilo nad tri sto odposlanstev iz raznih držav Evrope, Azije in ZDA, predstavniki vseh jugoslovanskih pristanišč ter zastopniki raznih pomorskih družb in potovalnih agencij. Mesto Trst sta zastopala pokrajinski odbornik Saša Rudolf in občinski odbornik Dušan Hreščak. Popoldne se je pripeljal v svojem modrem vlaku v Koper tudi predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Deželni svetovalec dr. Jože škerk, pokrajinski odbornik Saša Rudolf ter občinski svetovalec dr. Rafko Dalha-r so prireditvenemu odboru koprskega pristanišča poslali sledečo brzojavko: »Ob otvoritvi železniške proge, ki povezuje Koper s Slovenijo in prek nje z vso srednjo Evropo, vam ob tem zgodovinskem dogodku čestitamo s toplo željo, da bi ta proga, kateri pripada izredno važna gospodarska vloga za Slovenijo in Jugoslavijo, prispevala tudi k zbLižanju med narodi in utrditvi miru v tem delu sveta.«
koncilskega nauka in navodil o zakramentih, ki se v marsičem in v dobrem smislu oddaljuje od tradicionalnih šolskih učbenikov.
Katoliška univerza v Milanu se vedno bolj uveljavlja
Katoliška univerza Srca Jezusovega v Milanu ima svojo medicinsko fakulteto v Rimu. Pri otvoritvi te fakultete pred šestimi leti je bij navzoč sam Janez XXIII. Letos je vpisanih 832 slušateljev. Do sedaj je s fakultete -izšlo 71 zdravnikov. Katoliška univerza Srca Jezusovega v Milanu deluje sicer že 40 let.
Svečana otvoritev koprske proge
V	soboto, 2. decembra so v Kopru svečano odprli železniško progo Prcšnica-Ko-per, ki sicer deluje že od 16. novembra dalje. Ob 10.30 je Albert Jakopič, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, prerezal trak na tovorni postaji v Kopru, nakar je ob ploskanju povabljenih gostov, zvokih godbe in tuljenju sirene italijanske ladje »Sanura X« iz Cagliarija odpeljal iz pristanišča tovorni vlak.
Jakopič je imel tudi slavnostni govor. Poudaril je pomen nove proge, saj smo šele z njo dejansko Slovenci postali v gospodarskem in poslovnem smislu pomor-
Itaiijanski izseljenci po svetu
Izven Italije živi po Evropi dva milijona
200.000	italijanskih izseljencev. Zanje skrbi 362 dušnih -pastirjev ali misijonarjev, ki imajo na razpolago 254 misijonskih središč. To je pa še vse premalo in zato prosijo vedno novih pomožnih -sil.
Stavba za širjenje sv. pisma
V	Stuttgartu v Nemčiji so blagoslovili novo stavbo, imenovano Bibelhaius, v kateri ima središče nemška ustanova za sv. pismo. Ustanova šteje 50.000 članov in je znana po svojih znanstvenih bibličnih izdajah. Ob tej priliki -so govorili o potrebi po ustanovitvi središča za poučevanje in dušnopastirsko -delo na -svetopisemski podlagi. Za dosego tega cilja bi se morali posluževati vseh razpoložljivih občil, predvsem televizije.
Kaj je koristno in kaj škodljivo za Slovence pri nas
Prejšnjo nedeljo sem srečal prijatelja, ki je kot strojnica zdrdral naslednje vprašanje: Si že slišal o zadnji cvetki, ki je zrastla na vrtu bujne domišljije ponižnih »slovenskih« služabnikov Vidalija in drugih prvakov Italijanske komunistične partije? Nisem vedel, kaj naj odgovorim. Prvi trenutek so mi prišli na misel prepiri med komunističnimi vidalijevci in protivi-dalijevci in komunistični spori zaradi partijskih kandidatur za poslansko zbornico in deželni svet. Toda ta cvetka ni nova. Dejal sem si, da mora biti kaj drugega in čakal, da prijatelj nadaljuje. In res je nadaljeval: »V tržaškem Delu sem bral o prizadevanju, da bi nekdo iz vrst Slovenske skupnosti pristopil k FIAT-u. Ce bi se to zgodilo, ne bi več nihče nasprotoval razlaščanju slovenske zemlje.«
Mislim, da mi ljudje od Slovenske skupnosti ne bodo zamerili, če napišem, da jim je ta »cvetka« v čast. Kaže namreč, da morajo že dobro delati, če komunisti ne najdejo nič drugega, s čimer bi jih napadli, ampak morajo segati po podli in očitni laži. Komunistično Delo je tako daleč od resnice, kot bi bil tisti, ki bi rekel, da bo muha ponesla slona na luno.
Naj mi bralci dovolijo, da jih ob tej priliki opozorim na neko važno resnico, na katero morda niso pomislili. Kadar gre za obrambo slovenskih pravic in slovenske zemlje, je Slovenska skupnost dokazano dosti bolj protikapitaiistiona kakor Italijanska komunistična partija. To smo videli pri razlaščanju za EPIT, za naftovod in to vidimo, ko gre za tovarno Veliki motorji v Boljuncu. Dobro tudi vemo, da Slovenska skupnost nima in ne bo imela nikogar pri F.IAT-u, Italijanska komunistična partija pa ima pri njem svoje ljudi in nekaj teh je v Rusiji, kjer skupno z italijanskimi kapitalisti gradijo avtomobilsko tovarno. Če Delo meni, da zastopstvo pri FIAT-u lahko prepreči razla-ščevanje slovenske zemlje, torej že dobro ve, kam se lahko obrne.
Ob tej priliki se mi zdi potrebno opo-zoriFi slovensko javnost še na nekaj, če je uredništvo Glasa tako prijazno, da mi to dovoli. Slovenci smo narodna manjšina. Zaradi tega moramo voliti narodno-manjšinsko in narodnoobrambno politiko. Po dosedanjih izkušnjah sodim, da Slovenska skupnost to dela. KPI, to je Italijanska komunistična partija pa vadi strankarsko, partijsko politiko. Med obojim je velika razlika. Slovenska skupnost mora gledati, kaj je koristno in kaj škodljivo za Slovence pri nas na splošno, KPI Pa to ne zanima. Njo zanima, kaj koristi in kaj škoduje partiji. Včasih se slovenske in partijske koristi ujemajo, in to je dobro. Dostikrat pa se v bistveno važnih stvareh ne ujemajo, in to je zelo slabo, nevarno za obstoj slovenske narodne manjšine. En tak primer je razlaščanje v industrijske namene. Drugi primer je posebni statut dežele Furlanija-Julijska krajina, ki tudi po krivdi KPI nima nobenih stvarnih določil v korist slovenske narodne manjšine. Tretji primer je politična taktika, opozicija proti vsaki vladi. KPI je v opoziciji in bi rada imela za sabo vse Slovence ter jih zastopala. Za slovensko manjšino pa je to lahko z narodnostnega stališča samomor. Zato vodi Slovenska skupnost — popolnoma pravilno in edino možno — v prvi vrsti manjšinsko in narodnoobrambno politiko. S stališča slovenskih koristi presoja, kaj je treba v danem trenutku narediti in kaj ne. S tega sta-
lišča je njena politika načelna in dosledna. Če misli, da je primeren kak političen sporazum, ga sklene. Če misli in vidi, da se ne obnese, naredi čez njega križ. Njeni uspehi in neuspehi so seveda odvisni od politične moči, ki jo predstavlja, se pravi od števila volivcev, ki ji dajo svoj glas. Čim močnejša je, tem bolj lahko udarja po mizi. Ni nedosledno in ni ni-kakšen strankarski manever — kot piše Delo — če pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti Rudolf na vabilo predsednika odbora, naj se glede demisije premisli, odgovori, da si pridržuje pravico odgovora. Odstopna izjava je dana, kakor je dana v Nabrežini. Če bodo splošne slovenske (in ne strankarske!) koristi v bližnjem razvoju terjale, da je dokončna, bo dokončna. Če bo s tem za Slovence kaj dobljeno, pa bo še boljše. To je moje mnenje. Kolikor vem, so vse narodne manjšine tudi drugod taiko delale in delajo. Kakor gleda KPI v prvi vrsti na svoje partijske koristi, tako pač mora Slovenska skupnost gledati v prvi vrsti na slovenske narodne koristi vsaj dotlej, dokler ne bodo zadovoljivo urejene. V tem so seveda vključene tudi delavske, kmečke, gospodarske, socialne, kulturne in druge zadeve slovenskega življa v Italiji.
Na koncu menim, da Slovenska skupnost danes tudi kot edina slovenska politična organizacija na Tržaškem slovensko narodno manjšino predstavlja in zastopa, ne lasti si pa monopola. Ko gre za gori omenjene pravice, je prav, če v važnih zadevah sodeluje z drugimi slovenskimi organizacijami, v kolikor je to spričo njihovega nepolitičnega značaja možno. V važnih primerih ne bi smel biti izključen nihče od katoliških organizacij do SKGZ. Ideje pa naj se v duhu dialoga krešejo tam, kjer je mesto za to. In to je seveda tudi potrebno zlasti za katoličane, ki nam koncil zdaj nalaga posebne dolžnosti in naloge.
-uj.
□ RIŠKE
NOVICE
Miklavž v Katoliškem domu
Lep je miklavžev večer, ko se naša dvorana napolni z otročiči, ki z živim zanimanjem sledijo dogajanju na odru in nestrpno pričakujejo, kdaj se prikaže sv. Miklavž z zvrhanim košom daril.
Tudi letos je bilo tako. Prišli so otroci iz Gorice, Podgore, Števerjana, Jamelj in Dola, Pevme in tudi z onstran meje, kjer sv. Miklavža ne poznajo, a zato po njem še bolj hrepenijo. Dvorana se je napolnila in kmalu se je zavesa odgrnila in popeljala otroke v svet petja in rajanja ter prizorov vzetih iz otroškega življenja. 1 šolski otroci iz ulice Randaccio so nam po skrbni pripravi njihovih učiteljic lepo deklamirali pesem Rimska cesta in potem še zapeli Rože za Marijo, učenka Nataša Sirk pa je umetniško zarajala lep baletni spev. Nastopili so šolski otroci iz Podgore s kratkim prizorom »Pisana kanglica«, katerega so kar junaško odigrali. Nastopili so še števerjanski otroci kot angelčki in lepo zapeli in zarajaii; za njimi so se pokazali še parkeljčki, ki so se tudi dobro odrezali.
Pisani spored so zaključili podgorski otroci, ki so nam ob spremljavi harmonike lepo zapeli Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori in Moj očka ima.
Nato je prišel tako zaželjeni trenutek in na oder je slovesno prikorakal sv. Miklavž v spremstvu angelčkov, a tudi hudobnih peklenščkov. Prečital je najprej nebeško pismo otrokom, nakar se je začelo veselo obdarovanje in se tudi zaključilo v splošno zadovoljstvo vseh.
SKPD Števerjan se bo imenoval po nadškofu Sedeju
V Števerjanu je bil 25. novembra redni občni zbor domačega katoliškega prosvetnega društva. Predsednik Marijan Terpin,
ki prepušča po šestih letih vodstvo dru-IllllllllllllllllltllllltlllllllllllllllillltlllllllltllllllllllltlltllllllllllltlltlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllltlillllllllllHtllllttlllllllltlJlMHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllltllHIItlllll
V Gorici se je pričel sejem sv. Andreja
V soboto popoldne 2. decembra je bil ob naj lepšem vremenu slovesno odprt tradicionalni sejem sv. Andreja, ki bo trajal do nedelje, 10. decembra. Svečanost se je pričela na izvoznem trgu s pregledom razstave kmetijske mehanizacije, zaključila pa z obiskom srečolova, ki je namenjen dobrodelnosti ter razstave in pokušnje vin.
Cerkveno oblast je zastopal sam goriški nadškof msgr. Cocolin, občinsko upravo podžupan Candussi, od slovenskih predstavnikov je bilo videti občinskega odbornika iz Gorice dir. Sfiligoja, industrijca Prinčiča iz Krmina ter pokrajinskega odbornika Waltritsoha.
Ena značilnih zanimivosti vsakoletnega sejma je vinska razstava tipičnih domačih vin. Nekaj časa je obstajala celo nevarnost, da razstave ne bo, ker prodajalci v ribarnici svojih prostorov, ki jih ima/jo v najemu, letos niso hoteli odstopiti razstav-ljalcem. Toda občinska uprava se ni dala ustrahovati. Podžupan je podpisal dekret, da se ribje stojnice premestijo začasno na drug kraj pokritega prostora, istočasno pa določil, da bo občinska uprava odpisala
ribarjem enomesečno pristojbino. Od slovenskih vinogradnikov so razstavili Silvan Primožič z Oslavja, Josip Komjanc in Anton Humar iz Števerjana ter Gradimir Gradnik iz Plešivega. Zelo živahno je tudi na prostoru P3, kjer se zbira največ Slovencev, vino pa točijo Števerjanci.
Na splošno je seveda letošnji sejem podoben prejšnjim, dasi je na zabaviščih vedno kaj novega, kar jih dela vse bolj privlačna in tehnično izpopolnjena. V nedeljo je bil popoldanski obisk izredno velik in ulice okoli cerkve sv. Ignacija praktično neprehodne. Seveda je k temu pripomoglo v veliki meri tudi prekrasno vreme in blaga temperatura zraka, ki je bolj spominjala na začetek spomladi kot na bližino zime.
štva novim silam, je v svojem: poročilu naglasil posebno dejstvo, da je treba nekatera področja kulturnega dela bolj poživiti, tako npr. delovanje zbora, šport in kar je glavno, organiziranje mladine. Zahvalil se je vsem, tako odbornikom kakor drugim, ki so na kakršen koli način pomagali društvu, zlasti občinski upravi z županom g. Klanjščkom na čelu ter predsedniku Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici dr. K. Humarju.
Iz poročil, ki so sledila, je bilo razvidno, da se je odbor stalno sestajal na rednih sejah, kakor je ugotovila tajnica Helena Knez.
Najbolj izčrpno je bilo poročilo kulturnega referenta Anice Vogrič. Iz njega je razvidno, koliko dela je SKPD Števerjan opravilo v zadnji poslovni dobi. Tako je bilo več kulturnih večerov (g. V. Zaletel, prof. Bednarik in drugi), skupni nastopi (Pustovanje, Cecilijanka), 1. maj, gostovanja (Bohinjci), priprava lastnega odrskega 'dela (Naša kri), s katerim smo veliko gostovali, o čemer je že ponovno poročal naš list. Skupno je bilo 16 nastopov in prireditev, kar gotovo ni tako malo.
Gospodar Roman Vogrič je pa povedal, kaj je last društva: klavir, dve zvočni napravi, električne kitare in podobno. Blagajnik Hledfe pa je podal kiratko poročilo o finančnem stanju. Saj je splošno znano, da s kulturnim delovanjem ni dobička. Samo da izgube ni bilo!
Po razrešnici so sledile volitve novega odbora, ki bo takole sestavljen: predsednik Mirko, Humar podpredsednik Boris Hladnik, tajnik Marijan Terpin, blagajnik Edi Hlede, kulturni referent Anica Vogrič, gospodar Roman Vogrič, svetovalci Helena Knez, Jerica Koren in Alojz Maraž.
Med slučajnostmi je padel predlog, naj se društvo poimenuje po zadnjem gori-škem slovenskem škofu dr. Sedeju. Občni zbor je soglasno ta predlog osvojil ter se zato odslej naše društvo naziva S.K.P.D. »Frančišek Borgia Sedej«. Tako se bomo vsaj malenkostno oddolžili spominu tega velikega Slovenca.
Udeležba na občnem zboru je dokazala, da razpolaga društvo še z mnogimi zdravimi močmi, kar vse je porok, da se bo v Števerjanu nadaljevala lepa tradicija kulturnega delovanja.
Med navzočimi je posebno zadovoljstvo vzbudila prisotnost sedanjega župana Slavka Klanjščka, bivšega župana H. Podver-šiča, podžupana Cirila Terpina, predsednika KDZ Koršiča ter predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem dr. Kazimirja Humarja.
Vatikanski državljani
Vatikanska država ima 520 državljanov. Vatikanski državljani so kardinali s kurije, diplomatski predstavniki, približno 30 prelatov in duhovnikov, člani švicarske garde, orožniki in 130 civilistov.
Nabirka za naša zavoda
Ker je letos kvatma nedelja prav na božično vigilijo, zato bo nabirka za naša katoliška zavoda, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine, na tretjo adventno nedeljo dne 17. decembra. Z dovoljenjem g. nadškofa je miloščina pri vseh slovenskih mašah v Gorici in na deželi v ta namen. Dušne pastirje prosimo, naj prejšnjo nedeljo to nabirko oznanijo, vernike pa lepo prosimo, naj s svojo darežljivostjo podprejo naše ustanove. Bog obilno poplačaj vsem. — DUH. ZVEZA.
Razstava jaslic v Rimu
V Ostiji pri Rimu bodo 20. decembra odprli mednarodno razstavo božičnih jaslic. Jaslice bodo razstavili na trgih in v izložbah.
MEMORIAL M. FILEJ - 1967
Odbojkarski turnir. Zaradi tehničnih (dvorana) se bo turnir vršil šele v mesecu decembru. Začel se bo v tednu od 12. t. m. dalje. Moštva naj se prijavijo do ponedeljka 11. decembra. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih moštev; če bo število veliko, se bodo najprej vršile kvalifikacijske tekme. Vse tekme se bodo vršile na dva osvojena seta od treh igranih, le v finalni tekmi za prvo in drugo mesto bo zmagovalec moral osvojiti tri sete od petih igranih.
Zmagovalno moštvo bo prejelo prehodni pokal in medalje.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. decembra 1967
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verske novice. 21.00 Semenj ničevosti, 5. nadaljevanje. 22.25 Športne vesti. — Drugi: 21.15 Pestra oddaja. 22.10 Povratek, tv film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Film režiserja B. VVilderja. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.30 Glasba, festival v Ziirichu.
Torek: Prvi: 18.45 Verska oddaja. 21.00 Mario in Marija, drama v treh dejanjih Sabatina Lopeza. — Drugi: 21.15 Cordial-mente. 22.15 Zabavna oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Catania, ogled mesta.
22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Mrzlo pivo v Aleksandriji, film.
četrtek: Prvi: 21.00 Pestra oddaja; ob kancu televizijske debate. — Drugi: 21.15 Mi in drugi, vzgojni problemi. 22.00 Poročila iz sveta filma in gledališča.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Hawajska orhideja, film. — Drugi: 21.15 Vitez Nevihta. 22.00 Zoom.
Sobota: Prvi: 19.40 Duhovni razgovori.
21.00 Partitissima.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 10. do 16. decembra 1967
Nedelja: 9.30 Kratek film. 11.10 Kalejdoskop - ponovitev. 11.30 Junaki cirkuške arene - serijski film. 19.10 Dolgo vroče poletje - serijski film.
Ponedeljek: 11.40 TV v šoli - Kulturni spomeniki. 17.55 TV obzornik. 18.20 Slovenska dialektologija po prvi svetovni vojni. 18.45 Zdravstvena oddaja. 19.40 Dan človečanskih pravic.
Torek: 18.35 Film za otroke. 20.10 Smrklja - poljski celovečerni film. 21.40 Kulturna panorama.
Sreda: 1725 Poljudno znanstveni film. 17.55 TV obzornik. 19.30 Mozaik kratkega filma: Miljenko Štrbac. 20.40 Anton Fun-tek: »Tekma« - TV igra.
Četrtek: 16.10 TV v šoli: Kulturni spomeniki - ponovitev. 17.10 Tiktak: Deklica in sonček. 18.15 Kalejdoskop.
Petek: 19.05 Svetlobni žarek - veliki dosežek znanosti v JLA. 19.40 Aktualna tekma: Organizacija zdravstvene službe. 20.40 Dotik zla - ameriški celovečerni film.
Sobota: 18.15 Marijan Belina: Užaljeni medvedek - mladinska igra. 19.15 Oživljene freske. 21.30 Junaki cirkuške arene -serijski film. 21.30 Gideon - serijski film. ★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47 , 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi     timu   .....................................................................................................................................................................................................................................
JOSEFINE STEGBAUER 43 -----
Prevedel J. P.
yfVeS la llcvilc kvezJa***? 44
Prišel je Lucijin rojstni dan...
Odrasli so ostali najprej sami zase. Naj se otroci med sabo neprisiljeno povesele! Sele po malici enkrat sta prišla grof in grofica z zdravnikom VVeissenbergom k taladi družbi in zaprosila Gretico, naj bi njunemu gostu kaj zaigrala.
Gretica je bila kar pripravljena. Zaigrala je najprej umetno pesem. Od gospe Thorn je dobila za božič cel kup not in je marsikatero kompozicijo že znala na i>amet. Ko jo je dr. Weissenberg vprašal, katere pesmi najraje igra, je brez pomisleka odgovorila, da narodne.
Pa le ni prišla iz Avstralije, si je mislil Zdravnik. Kmalu pa je to misel zavrgel.
Kajti ko so še nekaj časa igrali in sta Albert in Lucija vsak po svoje napravila kratek nagovor svojim gostom, je vprašal
grof otroke, če jih ne bi morda mikalo, da si ogledajo njegovo zbirko, ki jo je nabral na potovanju okrog sveta.
Vendar enkrat! Vsem članom »tajne zveze« se je naskrivaj izvil ta vzklik iz srca. Saj so že v5s čas nestrpno čakali na ta poziv. Zato so kar naenkrat vsi živahno planili pokonci in grof je bil lahko zadovoljen z njihovim živahnim zanimanjem. Albert je Mirku že brž povedal, da si je celo ravnatelj muzeja ogledal očetovo zbirko in priznal, da je res dragocena. Saj je v njej nekaj predmetov, ki jih niti muzej nima.
Zdaj je graf sam peljal otroke po sobah, kjer je imel svojo zbirko. Kar ni se mogel vzdržati nasmeha, ko je videl, kako hitro so si ogledali stvari, ki jih je prinesel iz Kitajske in Japonske. So preveč očitno pokazali, da jim ni prav nič do teh kitajskih reči. In ko so v tretji sobi zagledali le spet predmete Indije, so bili naravnost razočarani. Kako ne bi bili, ko so jih zanimale samo avstralske reči!
Končno so le prišli v sobo, kjer so bili shranjeni predmeti, ki jih je grof kupil v Avstraliji.
Vsi člani »Mysteria« so bili razburjeni. Saj so se potrudili, da bi razburjenja ne pokazali, a jih je preveč izdajala nenavadna živahnost in zanimanje. Mladi grof Albert je bil naravnost razočaran nad Mirkovo nepozornostjo. Doslej je tako pazljivo poslušal njegovo razlago, zdaj pa je naenkrat ves raztresen le Gretico »zijal«. Otroci so si ogledovali sedaj razne sliko na stenah, potom pa razne predmete, ki so viseli na stenah ali pa bili v predalih pod steklom hranjeni: zobovje morskega psa, bojne kije, perjanice, plesne maske, malike z obrazi kot spake, čudno narejene bobne, razne pletenke, usnjate predmete in še cel kup drugih stvari.
Doktor Weissenberg je s prav istim zanimanjem opazoval Gretico kot člani »tajne zveze«. Opazoval jo je pa kot zdravnik, ki sluti, da bo sedaj zvedel za tajnosti njene bolezni. Gretica je nenadoma utihnila, — saj je njen oče tudi imel podobno zbirko v Barnesburyju v Avstraliji, čeprav ne tako popolno in dragoceno kot grof Dernburg. Obstala je sredi male sobe in se ogledovala kot človek, ki se trudi, da bi spoznal, se spomnil, kje je.
Graf je otroke vodil od predmeta do predmeta, kot bi Gretice sploh videl ne. Zdravnik ga je tako prosil; in zato je sedaj šel od predala do predala, razkazoval in kazal. Nazadnje so se ustavili pri slikah. Na teh so bili naslikani deloma Poli-nezijci, Melanezijci in drugi avstralski rodovi, deloma pa avstralske živali in pokrajine.
Grof je dobro videl, da se otroci večkrat naskrivaj ozirajo po Gretici. Vsekakor jih je bolj zanimalo, kaj bo Gretica rekla kot pa vse grofove besede skupaj. Gretica pa je stala še vedno sredi sobe vsa zatopljena sama vase. Živahna Melanija je bila že kar nepotrpežljiva, če bo šlo tako naprej, si bodo kmalu vse ogledali in Gretica ničesar ne bo videla — ničesar rekla.
»Pridi no sem, Gretica!« jo je zato po klicala v veliko nejevoljo zdravnika, ker je s tem priklicala Gretico iz njene neme zatopljenosti.
Gretica se sedaj niti zdrznila ni; kot v sanjah je stopila proti Melaniji, ki je z drugimi vred stala pred sliko, na kateri je bilo videti samotno avstralsko pokraji-
no. Iz gostega grmovja so se dvigala čudna drevesa z debelim deblom in čudno okroglo krono in dolgimi listi. Pred grmovjem je tekel velik potok, poleg njega so stala iglasta drevesa v sveži temnozeleni barvi. Prav v ospredju je bilo videti nizko rožnato grmičevje. Ko ga je Inge natančneje ogledovala, je dejala: »Te so pa podobne našemu gorskemu šipku.«
Gretica je nepremično stala pred sliko in je zdaj odgovorila Ingi z nagubanim čelom, kakor človek, ki napeto misli: »Ne, to so pitasporeje in ono tam so travna drevesa. Tista temna drevesa ob vodi so Murray-borovci in tu stoje lovorjeve smokve !«
Vsi navzoči so se obrnili in zastrmeli v Gretico.
»Od kod pa veš to?« je ušlo Melaniji. Šele tedaj se je Gretica zdrznila, z roko potegnila preko čela, kot bd se iz spanja zbudila: »Tega... tega... pa ne vem!«
Ko je grof pokazal naslednjo sliko in jo vprašal po imenu tam naslikanega evkaliptovega drevesa, mu Gretica ni vedela ničesar odgovoriti. Spomin je spet ugasnil.
Cse nadaljuje)
Poldnevni obisk na Otlico v nedeljo 17. decembra
Za 30. dan smrti pok. duh. Jožeta Vidmarja prirejamo skupni obisk Tržačanov in Goričanov na njegov grob na Otlici nad Ajdovščino. Navodila so sledeča:
Iz Trsta in Gorice odhod istočasno in sicer ob 12. uri — iz Trsta odhod s trga Coroneo, iz Gorice s Travnika; ob 14.30 se zberemo v cerkvi na Otlici, nato gremo na pokopališče, pozneje še obiščemo Marijino cerkev v Logu in napravimo kratek odmor v Vipavi, oz. Ajdovščini; okrog 20. ure bomo zopet doma. Stroški za vožnjo so 1.500 lir na osebo. Pri vpisu vsak poravna vožnjo in odda svoj naslov. Zaradi kratkega časa je vpisovanje samo na teh krajih; pri Fortunato v Trstu (ul. Pa-ganini 2), na Opčinah pri cerkovniku in v Marij anišču, v Gorici na upravi Katoliškega glasa in pri g. Kleindienstu. Posameznik lahko vpiše več oseb. Čas za vpis samo do 13. decembre zvečer, to je sreda, god sv. Lucije. Če se v kakšni vasi prijavi več kakor 15 oseb, vstopijo potniki na avtobus v domačem kraju. V vsaki zadevi v zvezi s tem obiskom na Otlico se obračajte na Tržaškem na Marijanišče tel. 221413, na Goriškem pa na uprayo Kat. glasa. Obisk na grob pok. g. Vidmarja se vrši ob vsakem vremenu. Vsak potnik mora imeti prepustnico ali potni list.
Za 30. dan po smrti mnogim dobro znanega pok. duhovnika se zdi primerno, da napravimo lep, skupen obisk njegovega groba na Otlici. To so sicer nekateri želeli že na prvo nedeljo po pogrebu, a ni bilo takoj mogoče. Sedaj dajemo priliko vsem, ki se hočete pridružiti in tako skupno z mnogimi izkazati blagemu pokojniku tudi to dejanje hvaležnosti.
Prosek
Čutim dolžnost, da podam naslednje pojasnilo k dopisu, objavljenem v Katoliškem glasu dne 30. novembra 1967, št. 47;
Za posLavitev doprsnega kipa slovenskega pesnika in pisatelja Frana Levstika in za vse stroške ob priliki proslave odkritja dne 20. novembra, so ne glede na to, da imajo ali ne otroke, ki obiskujejo to šolo, prispevali vaščani s Proseka s 158.200 lirami in vaščani s Kontovela s 45.050 lirami.
Predlog in pobudo za postavitev kipa je dal podpisani župnik s Proseka in vaščani so moj predlog z navdušenjem sprejeli in podprli. Žal se zaradi drugih obveznosti, nisem mogel udeležiti proslave.
Na predlog vsega profesorskega zbora in po odobrenju višjih šolskih oblasti, se proseška šola sedaj imenuje po Franu Levstiku. Letos namreč obhajamo 80. obletnico njegove smrti (t 1887).
Čutim dolžnost, da se ob tej priliki prav toplo zahvalim vsem, ki so se na tako hiter in hvalevreden način odzvali mojemu predlogu.
Moja želja je, in sem prepričan, da tudi želja vseh darovalcev, da bi se kip, četudi začasno, dokler ne pride do dejanske zidave novega poslopja, ki pa je verjetno še daleč, postavil na primerno in dostojno mesto v enem izmed razredov, ki je sedaj, ali bo v bodoče določen za pouk dijakom slovenske srednje šole na Proseku.
S tam dopisom se oddolžim vsem darovalcem na Proseku in Kontovelu.
FRANC SIBENI, župnik
Promocija
Na univerzi v Padovi je promoviral za zdravnika naš rojak Vinko Milič z Opčin. Ob tej priliki mu iskreno čestita cerkveni pevski zbor in mu želi obilo sreče in uspeha v njegovem poklicu.
Razstava mladinskih knjig
Na razstavi mladinskih knjig na sedežu Ljudske knjižnice, ki so jo otvorili pred kratkim in ki bo odprta do 15. decembra, je tudi nekaj slovenskih knjig in slikanic.
Kulturna prireditev v Skednju
V	škedenjskem Domu v ul. Sancini 112 jo prejšnji potek predaval prof. Pavle Merku o skladatelju Ivanu Grbcu. Lepo število poslušalcev je z zanimanjem sledilo predavanju o svojem ožjem rojaku, ki sa ga še mnogi Škedanjci dobro spo minjajo, saj je dalj časa orglal pri slovenski maši v Skednju in sodeloval pri kulturnih prireditvah škedenjskega cerkvenega pevskega zbora. Prof. Merku je bil Grbčev učenec in sedaj ureja z veliko strokovno prizadetostjo in skrbjo njegovo
KE NOVICE
zelo bogato ostalino. V kratkem bo izšel v Ljubljani prvi zvezek Grbčevih samospevov, ki bo viden sad truda, ki ga je vložil prof. Merku, da bi slovenski glasbi prikazal vrednost in pomen Grbčeve ustvarjalnosti. Predavatelj je izrazil prepričanje, da bo po tej izdaji Grbčevo ime prodrlo v glasbene kroge na Slovenskem.
Sv. Miklavž
Letos je sv. Miklavž obiskal vse naše pridne otroke in tudi nekatere odrasle. Zadržal se je tudi v raznih otroških vrtcih in na sedežib naših organizacij. Otroci so ga povsod lepo sprejeli in mu tudi pokazali, kaj so se v zadnjem času naučili. Med drugim je obiskal tudi Dom v Skednju in obdaril slovenske škedenjske otroke.
Promocije
Na univerzi v Trstu so pred kratkim promovirali iz farmacevtike Franjo Bole, Atilij Bonin, Ondina Kerševan in Lili Sa-vrin. Čestitamo!
Dva jubileja
Znani slovenski kulturni delavec zobo-zdravnik dr. Robert Hlavaty je pred nekaj dnevi praznoval 70-letnico. V Zabrež-cu pa je obhajal 60-latnico svetovalec Slovenske skupnosti v Dolini Niko Kosmač. Čestitamo!
Komisija za vojaške služnosti
Deželni odbor je sklenil ustanoviti posebno komisijo, ki bo svetovala deželnemu odboru o vprašanjih vojaških služnosti. Komisijo sestavljajo profesor ustavnega prava na tržaški univerzi Paladin, profesor politične ekonomije Bazo, videmski arhitekt Di Sopra, voditelji deželnih uradov za načrtovanje, za urbanistiko, predsedstva deželnega odbora ter zakonodajnega in pravnega urada.
Novi slovenski škof
Sv. oče je imenoval generalnega vikarja dr. Stanka Leniča za pomožnega škofa ljubljanskemu nadškofu dr. Jožefu Pogačniku. Novemu škofu tudi primorski katoličani iskreno čestitamo in mu želimo trdnega zdravja in obilo božje pomoči v novem poslanstvu.
Tako imamo Slovenci sedaj štiri škofe: ljubljanskega, mariborskega, koprskega in zdaj še pomožnega ljubljanskega.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Marija Holkova
PEPELKA
Pravljična igra v štirih dejanjih Prevedel: Joško Lukeš. Scenograf: Demetrij Cej. Koreograf: Adrijan Viles. Glasba: Karel Boštjančič Režiser: Jožko Lukeš
PONOVITVE: v petek, 8. decembra ob 16. uri; v soboto, 9. decembra ob 16. uri; v torek, 12. decembra ob 16. uri; v sredo, 13. decembra ob 16 uri; v četrtek, 14. decembra ob 16. uri; v nedeljo, 17. decembra ob 16. uri.
V	nedeljo, 10. decembra v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13 v Gorici ob 16h in ob 20.30:
Ivo Brnčič
MED ŠTIRIMI STENAMI
Drama v treh dejanjih
V	nedeljo, 17. septembra ob 20.30 v kino dvorani v Bazovici Jaka Štoka
ANARHIST
Burka v dveh dejanjih
V	ponedeljek, 18. decembra ob 15. in 18. uri v Katoliškem domu v Gorici
Marija Holkova
PEPELKA
Pravljična igra v štirih dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. tire ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Boršt
Prejšnjo soboto (2. decembra) smo pospremili k večnemu počitku najstarejšega člana naše farne družine Petra Zaharja iz Zabrežca. Dosegel je 90 lat življenja, ki mu je potekalo ob trdem delu, toda kot mož molitve in pogumne vere je tudi delo spreminjal Bogu v prijeten dar.
Pokojnik je bil zaslužen za našo župnijo tudi kot dolgoletni mežnar. Dokler je mogel, je na prve petke prihajal k zakramentom in tudi drugače z zgledom in resno besedo med mladino vplival na lepo obnašanje v cerkvi. Naj mu bo Gospod dober plačnik; družini in sorodnikom izrekamo pa naše sožalje.
V	torek, na predvečer sv. Miklavža, se
je naša mladina zbrala v dvorani, kjer so veliki in mali nebeškemu dobrotniku pripravili lep sprejem. Po končani igrici, ki so jo pripravili otroci osnovne šole, je sv. Miklavž nagovoril vse navzoče in potem razdelil svoje darove.
Dvorana ob polni udeležbi pa je doživela posebno lep večer pred dobrim tednom, ko nas je ansambel Beneški fantje razveseljeval 2 uri s svojim bogatim sporedom pesmi, glasbe in šaljivimi točkami.
Preden bo v proslavo župnijskega praznika ob sv. Antonu skupna prireditev vseh skupin, ki se bolj ali manj prosvetno in kulturno gibljejo, bo v decembru en večer posvečen lepotam in pesmi naše Gorenjske. Teh večerov bo še več, ako bo dovolj ognja v fantih in dekletih.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
se je vršila v Rojanu v nedeljo 3. decembra. Nastopilo je deset pevskih zborov.
Častni gost je bil skladatelj Matija Tomc, ki je tudi razglasil izid natečaja za novo božično pesem.
Prvo nagrado je prejel openski organist in dirigent Stane Malič.
Daljše poročilo o nastopu pevskih zborov bo v prihodnji številki.
RADIO
TRST A
Spored od 10. do 16. decembra 1967 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Moj oče in jaz«. Dramatizirana zgodba. Četrto nadaljevanje: »Medsebojno zaupanje. 12.00 Nabožne glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan.
15.30 »Zadeva Sorge«. Radijska drama.
17.30 Prijatelji zborovskega petja. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Bazovici.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Boris Pahor: »Alge med prsti«. 22.30 Slovenski solisti.
Torek: 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Bazovici. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza. Danilo Sedmak: Osnove psihologije: »Motivacija«.
17.50 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 A. Dvorak: »Vrag in Katarina«, opera v treh dejanjih.
Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Bogomir Magajna«. 13.30 Glasba iz filmov in revij. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine: »Glasbeni stiki slovenskega in italijanskega ozemlja v 16. stoletju«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica.
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 12.00 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča - ponovitev. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Lodovico Ariosto«.
18.00	Zbor »Julia« iz Trsta. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše.
20.35 »Gordijski vozel«. Komedija.
Petek: 11.40 Radio za šole (oddaja za
drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Gospodinja nakupuje. 18.30 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Skladbe Jakoba Gallusa, Izaka Poša, Emila Adamiča, Mirka Kolariča in Jurija Gregorca. 19.10 Novele 20. stoletja: Finžgar: »Boltežar«. 20.35 Gospodarstvo in delo.
20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Iz starih časov, pripravil Lojze Tul. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.15 Pregled slovenske dramatike, šesta oddaja. Pbudarek prosvetljenske in narodnopolitične ideje v slovenski dramatiki. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Obletnica meseca: »Pisatelj Fran Milčinski - ob stoletnici rojstva«. 17.50 Cecilijanka, revija goriških pevskih zborov. Iz koncerta, ki je bil registriran v Katoliškem domu v Gorici dne 26. novembra letos. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Ansambel Boruta Lesjaka. 19.40 Pevci televizijske oddaje »Partitissima«. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. Besedilo Danila Lovrečiča. 21.20 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna.
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. v spomin g. J. Vidmarja 10.000 lir.
V počastitev svojega pok. kaplana g. Jožeta Vidmarja so verniki v vseh vaseh openske župnije darovali skupno 429.000 lir. V tej vsoti je vštet tudi veliki dar openske srednje šole 50.000 lir in dar družine Steffe 10.000 lir. Družina pokojnega g. Vidmarja je dobila za pomoč 167.000 lir, za razne stroške ob pogrebu se je porabilo 41.500 lir, ostanek 220.500 lir se porabi za nagrobni spomenik. Kar bo po postavitvi spomenika še ostalo, se bo razdelilo v dobre namene. Vsem družinam v župniji in naši srednji šoli iskrena zahvala tudi v imenu pokojnikovih sorodnikov. Lep spomenik, ki ga bomo spomladi postavili na Otlici, naj bo trajno znamenje, kako smo pokojnega g. Vidmarja vsi spoštovali in cenili. — Na dan pogreba je skrbelo za prevoz Opencev in Repencev na Otlico tržaško podjetje »La Carsica« s tremi avtobusi. En avtobus je dalo podjetje na razpolago gratis; v ta namen zbrani denar (37.000 lir) so pogrebci skupno določili in darovali za svete maše za pokojnega g. kaplana. Svete maše se bodo v teku leta darovale v openski župni cerkvi, v Banah, pri Ferlugih in v Marijanišču. Podjetju »La Carsioa« naše skupno priznanje in iskrena zahvala!
Za Marijanišče so v zadnjih dnevih v spomin g. Vidmarja darovali: družina Senčar 2.000; sestra pokojnega duhovnika 5.000; družine Pangoš, Štolfa, Fabijan 4.000; trgovina Kalin 3.000; Orel Katarina 1.000; družini Starc-Sosič 5.000; družini Sosič-Nusdorfer skupno 10.000 (v prejšnji številki je bila tiskovna pomota, kar naj dobrotniki oprostijo); družina Gruden iz Zgonika 3.000 lir.
V spomin g Vidmarja daruje Ivanka Knez iz Trsta 5.000 lir za Marijanišče, 5.000 za Slomškov dom v Bazovici in 5.000 lir za Zavod sv. Družine v Gorici.
Za Alojzijevišče: N. N. ob 30. obletnici smrti g. Ivane Vidmar iz črnega Vrha
10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: V spomin pok. duhovnika Josipa Vidmarja darujeta dr. Ubald Zalateo 3.000 in Ivanka Strgar
2.000 lir.
Za župnijski dom v Števerjanu: B. H.
5.000; J. F. 3.000; H. P. 40.000, Milka Mu-žič 5.000; Felička Gabrovec 5.000, Hlede Alojz, ščedno, 10.000; Marcelina Škorjanc 2.000; Jože Perin 10.000; ob krstu Roberta Komjanca, botra 10.000; Anton Humar v spomin pok. Jožka Prinčič 5.000; družina Terčič v spomin pok. Frančiške Delpin
5.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
ZA KMETOVALCE
Sprejem na jugoslovanskem konzulatu
Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika je generalni konzul inž. Marijan Tepina priredil v prostorih konzulata sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih oblasti ter javnega in kulturnega življenja.
Oljčno olje in državni prispevek
Vlada je določila, da bodo pridelovalci oljk tudi letos prejeli državni prispevek 218,75 lir za vsak kg oljčnega olja. Letošnja odločba jasno poudarja, da prispevek dobijo samo pridelovalci oljk t. j. kmetje, ne pa pridelovalci olja, ki so lahko vse drugo kot kmetje.
Prošnje za prispevek, na posebni tiskovini, bo sprejemalo pokrajinsko nadzor-ništvo za prehrano. V njej je treba navesti svoj naslov, površino zasajeno z oljkami, število oljčnih dreves, količino pridelanih oljk, količino pridelanega olja in naslov oljarne. Posebno je treba paziti, da vsakdo točno navede svoje ime, priimek in naslov bivališča kot je v osebni izkaznici. Le lako bo brez zapletljajev prejel denarno nakazilo in ga vnovčil.
Zavarovalni prispevek za spolovinarje in kolone
Za bolniško zavarovanje v letu 1967 je bil odmerjen zavarovalni prispevek v znesku 6.428 lir na osebo. Od tega zneska plača spolovinar odnosno kolon 2.142 lir, dočim je ostanek 4.286 lir v breme gospodarju.
»PASTIRČEK« št. 3
Tretja številka tega pestro urejevanega mladinskega lista ima to pot božično obeležje, kar je naravno, saj smo vsak dan bliže prazniku Gospodovega rojstva. Seveda je govora tudi o sv. Miklavžu, tem velikem prijatelju naših malčkov. Zora Saksida je prispevala prijetno črtico »Marinka se v spanju smehlja«. Bralec bo zvedel zanimive stvari o avtomobilu in se tudi seznanil s športnimi novostmi, Ivo Jevnikar iz 5. čete pa pove, kakšen naj bo odnos skavta do narodnosti. Prav je, da se mladi ljudje tudi seznanijo, kakšno mora biti lepo vedenje pri jedi. O tem bodo lahko čitali v tej številki »Pastirčka«. Od krajev v Sloveniji je to pot na vrsti Vrhnika. Dopisov je dosti in so kar posrečeni. Spet bo treba uganiti novega svetnika, poleg drugih zank in ugank, ki so prav duhovite.
OBVESTILA
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Božična številka našega lista bo izšla v četrtek, 21. decembra na osmih straneh. Vse, ki želijo izreči božična in novoletna voščila, naprošamo, da nam svoja voščila pošljejo do torka, 19. t. m. opoldne, članki in črtice pa naj bodo za božično prilogo na našem uredništvu že v soboto, 16. decembra.
Novoletna številka bo izšla že v sredo, 3. januarja 1968 na 6 straneh. Tudi v njej bo prilika za objavo novoletnih voščil. Vsi dopisi, članki in voščila naj bodo poslani na naše uredništvo do petka, 29. decembra opoldne.
V	tednu med božičem in novim letom naš list zaradi tehničnih ovir, ki so letos nastale zaradi številnih prazničnih dni, ne bo izšel.
Besedilo devetdnevnice za božič se dobi pri g. Dušanu Jakominu v Skednju - Trst. Cena izvoda 20 lir.
Romanje v Lurd, Santiago de Compo-stela in Fatimo. Kdor bi se hotel priključiti romanju, ki bo od 24. aprila do 8. maja 1968 ter ga organizirajo v Ljubljani, se lahko javi do 1. januarja 1968 na upravi našega lista, kjer bo prejel točne podatke. Cena potovanja je 89.000 lir; za izlet v Lizbono se doplača 2.000 lir. Iz Fatime povratek skozi Madrid in Barcelono. Potovalo se bo v udobnih avtopulmanih. V načrtu je, da bi imeli udeleženci s Primorskega lasten avtobus, zato so zaželeni tudi romarji tostran meje. Ob vpisu se položi na račun 25.000 lir, ostalo pa do 10. aprila 1968.
Mladinski koledar 1968: Poverjenike, ki imajo kaj odveč naših koledarjev, lepo prosimo, naj takoj sporočijo v Marijanišče. Koledarje nujno potrebujemo za nove naročnike. Hvala.
Odbor za pomoč razlaščencem vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 9. decembra 1967 v srenjski dvorani (staro županstvo) v Dolini. Prvo sklicanje ob 20”, drugo ob 20.30 Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Diskusija in sprejem raz-rešnice. 3. Izvolitev članov predsedstva, razsodišča in nadzornega odbora. 4. Razno.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več f/o
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega očeta, deda in brata
PETRA ZAHARJA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala čč. gg. duhovnikoma, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
žalujoča družina in sorodniki
Boršt, Zabrežec, 3. dec. 1967
n
ti
P'
le
rt
zl
ti
v»
n;
za
m
lit
st
že
sr
sa
nc
pt
dr
K,
šk
ni:
nj
no
sle
sk
Mi
na
Tu
tal
mi
sti
go
Uv
tei
ne
Ne
za
S
šli
to\
Ves
koi
nai
Poi
na
ozr