Št. 52 (2054) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 29. decembra 1988 Cena: 1.000 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
IU
Ul
o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
EBžmma
DOLENJSKI LIST
PAPIRNI STROJ BO OBNAVLJAL BELOIT
KRŠKO — TCP Djuro Salaj je 22. decembra v Milanu podpisala pogodbo s firmo Beloit o dobavi opreme za prenovo papirnega stroja v višini 40 milijonov nemških mark. Tako so se končale dolgotrajne in temeljite priprave za prenovo papirnega stroja, ki bo v prihodnjem letu največja posavska in bržkone tudi slovenska naložba. Pogajanja so bila na moč naporna, saj bi krška TCP skoraj morala plačati davek na vse manjši ugled Jugoslavije v svetu, končno pa so se še pod dokaj ugodnimi pogoji dogovorili s firmo Beloit s sedežem v Milanu. Kot pravijo v TCP gre za eno izmed treh največjih tovrstnih firm v svetu, kije podobna dela opravljala tako rekoč na vseh kontinentih.
Sevnica proti jedrskemu odlagališču
Vztrajajo, naj bo tam, kjer je jedrska elek-____________trarna________________
SEVNICA — Delegatka Fanika Zemljak je na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine dejala, daje odgovor republiških organov na delegatsko vprašanje Sevničanov v republiški skupščini ne zadovoljuje.
Zemljakovo zelo moti že pobuda. da so se na območju sevniške občine sploh začele kakršnekoli raziskave za odlagališče jedrskih odpadkov. Zakaj prav v Sevnici, ko pa vendar Sevničani niso prav nič dobili od krške nuklearke?! Zato seje treba še pravočasno upreti, da ne bo odlagališče ne pri Drožanju ne kje drugje v sevniški občini, so menili tudi drugi delegati. Res smo bolj revni, toda hvala za atomske odpadke, tako je izzvenela razprava.
Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je dejala, da se ne da od republiške skupščine izsiliti jamstva, da v tej ali oni občini ne bo odlagališča radioaktivnih odpadkov, ker bi potem to zahtevala vsaka občina. Po njenem mnenju je jasno, da bo odlagališče ostalo kar tam, kjer je elektrarna, torej v Krškem. Nikakor pa ni moč prepovedati raziskave.
P. P.
Ogorčenje med delavci Lisce
V sevniški tovarni je izplačan gibljivi del sprožil stavko v šivalnici — Za večje prejemke ni nobene rezerve — Novembrsko povprečje 995.000 din
SEVNICA — Ko so delavke največje temeljne organizcije sevniške Konfekcije Lisca prejšnji četrtek okrog 11. ure dobile v roke izplačilne liste, je završalo. Nezadovoljstvu delavcev šivalnice so se pridružili še delavci iz krojilnice in skladišča. Ogorčenje se je sprevrglo v vsesplošno kritiko razmer.
Delavci so zahtevali med drugim tu-	nih dohodkov, boljšo organizacijo prodi 50-odstotno povečanje osnov oseb-	izvodnje, preverjanje norm in delitve-
TR1KRAT PRVI — Zvečer pred praznikom JLA je bila v Domu JLA akademija, ki so jo pripravili mladi iz novomeških srednjih šol in vojaki. Osrednja slovesnost je bila 22. decembra, ko je bil tradicionalni sprejem pionirjev pri komandantu Radoslavu Bogičeviču in svečani zbor. V elika priznanja IJAO so prejel tudi vojaki v Novem mestu. Dom JLA je zasedel prvo mesto med vsemi vojaškimi domovi v Sloveniji. Prvo mesto so si prislužili tudi člani vojaškega kluba vojašnice Milana Majcna in zato prejeli barvni televizor. Na sliki: predstavnik posestva v Črmošnjicah sprejema priznanje in prehodno zastavico kot najboljša ekonomija med slovenskimi vojaškimi ekonomijami. (Foto: J. Pavlin)
Nova podjetja in čisti računi
Na referendumu delavci IMV sprejeli načrt reorganizacije — V novo leto s štirimi podjetji — Novi programi v Revozu — Katre prihodnje leto celo več
NOVO MESTO — Za večino zaposlenih v IMV referendum o novi organizaciji, ki so ga izvedli prejšnji teden, pravzaprav ne pomeni prelomnice, je le logično nadaljevanje dogovorov o sovlaganju s tujim partneijem, ki zahteva čiste račune. Zato je bila tudi udeležba razmeroma dobra (90,5 odst.), za predloženo reorganizacijo pa je glasovalo kar 75,7 odstotka udeležencev.
PRIZNANJE DOLENJSKEMU LISTU — Ivica Žnidaršič, predsednica Rdečega križa Jugoslavije, se je minuli teden v uredništvu Dolenjskega lista osebno zahvalila za vse, kar smo delavci tega časopisa storili pri informiranju in motiviranju občanov za darovanje krvi. Priznanja ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva so poleg Dolenjskega lista prejeli še novinarji Andrej Bartelj, Tone Jakše in Janez Pavlin. Na sliki: Ivica Žnidaršič izroča priznanje Marjanu Leganu, odgovornemu uredniku Dolenjskega lista. (Foto: J. P.)
Nova reorganizacija bo IMV spremenila v močno decentralizirano delovno organizacijo, katere stebri bodo štirje tozdi ali podjetja. To bo mešano
KOČEVSKA POŠTA NAJBOLJŠA
KOČEVJE, LJUBLJANA — Najboljša pošta (uradno: PTT enota) v Sloveniji v letošnjem letu je pošta v Kočevju. To so ugotovili inšpektorji, ki so obiskovali slovenske pošte, dokončno pa je to odločitev potrdil delavski svet Združenih organizacij PTT Slovenije, ki je zasedal v Ljubljani 22. decembra. Kočevska pošta je bila ocenjena za najboljšo v okviru podjetja za PTT promet Ljubljana (takih podjetij je v Sloveniji 9) že za svoje delo v lanskem letu, priznanje za to, pa je prejela letos.
podjetje z začasnim nazivom Revoz, tovarna prikolic Adira, podjetje v Belem Manastiru, ki ostane tako, kot je bilo do sedaj, ter nova tovarna posebnih vozil, ki jo bodo sestavljali obrata Suhor in kovinski obrat Brežice, v njej pa se bo nadaljeval program terenskega vozila in drugih posebnih izvedb vozil bodisi na Renaultovi ali kateri drugi osnovi ter športnih in vozil za razvedrilo na različnih osnovah. Ta koncept nove organizacije bo imel majhne skupne službe, ki bodo vodile le generalno ekonomiko in strateški razvoj, vse ostalo pa bodo tozdi, ali po novem podjetja, sami urejali.
»Odločitev je bila jasna, po drugi strani pa tudi delikatna,« pravi o rezultatih referenduma podpredsednik poslovodnega odbora za splošne zadeve Zdravko Slak, »saj se nekatere razmere v dosedanji reorganizaciji spreminjajo. Do sedaj smo imeli dohodkovne odno-
Vsem bralcem in sodelavcem:
SREČNO 1989!
Nočemo	iti
Dragi bralci, dovolite, da v pobožičnem tednu, ko ste z vseh strani deležni prijaznih voščil za srečo v novem letu, z iskreno besedo tudi mi pokramljamo z vami. Leto, kije pred durmi, bo povsem novo zgolj po zaporedni številki, vsakdanjik pa bo tekel po starih kolesnicah. Do kod smo po slednjih že prišli, v glavnem vemo, danazaj torej ni kaj pojasnjevati; veseli pa bomo, ako se bo vaš in naš račun, kar zadeva Dolenjski list, čez leto in dan izšel vsaj v tolikšni meri kot tokrat. Žal se bojimo (in hkrati upamo, da je bojazen odveč), da bo drugo leto precej manj tistih, ki jim bomo takole tarnali. Bojimo se zato, ker je inflacijski vrtinec posrkal tudi nas, in ker nočemo na dno... kaj naj storimo ? Družbena pomoč lista je docela z vodenela, ne. preostane drugega, kot Dolenjski list prodajati po čimbolj stvarni ceni. Najbrž bo ta za prenekaterega prevelik zalogaj, a vseeno vas prosimo: dvakrat premislite, predno se boste odpovedali Dolenjskemu listu. Mačka v Žaklju vam ne kanimo prodajati, toliko nas že poznate. Zveličavna mera, po kateri pišemo, je bralčeva. Ali je ta mera potrebna morebitnih popravkov, nam boste povedaliz izpolnitvijo vprašalnika, ki je v tokratnem časopisu. Podatki bodo dobrodošli pri novinarskem delu, ki brez vas ne velja nič. A vas je še zmeraj veliko in ni vrag, da vas tudi ob letu ne bi bilo toliko. Do tedaj pa: srečno 1989!
D. RUSTJA
Sodelujte, rešujte za lepe nagrade!
Danes nagradna anketa in nagradna križa-nka — Rok do 13.
V zadnji letošnji številki Dolenjskega lista smo vam poleg običajnega branja in stalnih rubrik pripravili še celostransko nagradno križanko in nagradno anketo, da si boste z njima krajšali praznične dni ter preskusili, koliko sreče vas spremlja. Posebej bi vas radi opozorili na anketo, s katero bi radi ugotovili, kakšno je vaše mnenje o domačem tedniku, da biga urejevali in oblikovali kar najbližje širokim intersom bralcev. Nagrade za rešeno nagradno križanko in izpolnjeno anketo so lepe, zato si vzemite nekaj časa in poskusite rešiti križanko ter izpolnite vprašalnik. Oboje, če se boste odločili za nagradno križanko in anketo, lahko pošljete — do vključno 13. januarja — v skupni ovojnici na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto s pripisom KRIŽANKA, ANKETA. Z malo sreče vam vsaj ena od nagrad ne uide. Srečno!
se in določeno prelivanje sredstev med tozdi, kar je dajalo tistim v slabšem položaju varnost, to pa sedaj ne bo več možno na enak način. Tozdi bodo odvisni od svojih rezultatov in zanje odgovorni. Reorganizacija pomeni drugačne funkcionalne povezave med posameznimi službami, za veliko število ljudi pa ne prinaša nobenih sprememb. Pri Revozu je morda posebnost to, da bo tam na vodilnih položajih tudi nekaj Francozov, saj bo močno vpet v Renaultov sistem. Nova reorganizacija bo v po-
• Nova organiziranost bo Revozu omogočila prehod na nove proizvodne programe, po katerih naj bi s proizvodnjo R-21 pričeli že v aprilu, z R-5 v vseh različicah pa v začetku avgusta prihodnje leto. Pri vsem tem zahteva francoski partner tudi nemoteno nadaljnjo proizvodnjo vozil R-4, ki naj bi jo količinsko celo povečali.
drobnostih izdelana v treh mesecih dejansko pa ne bo povzročila tehnoloških presežkov delavcev.« •
T. JAKŠE
VISOKO PRIZNANJE ZA TCP DJURO SALAJ
KRŠKO — Delovni kolektiv TCP Djuro Salaj Krško je ob dnevu JLA prejel visoko priznanje, zlato plaketo jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe. Krški papimičar-ji so si visoko priznanje prislužili z vsestranskim sodelovanjem z vojaškimi enotami letališča v Cerkljah in negovanjem tradicij NOB. Predsedniku poslovodnega odbora delovne organizacije TCP Silvu Gorencu je priznanje na ukaz komandanta vojnega letalstva izročil generalmajor Živan Mirčetič. Slovesnosti, kije bila pretekli ponedeljek v Krškem, so se udeležili tudi predstavniki garnizije Cerklje in skupščine občine Krško.
SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla 12. januarja 1989.
Uredništvo DL
nih razmerij ter izboljšanje delovnih razmer. Okoli 15. ure so spet začeli z delom. V petek pa seje razširjeni stavkov-
• V Konfekciji Lisca Sevnica so v letošnjih 11 mesecih povečali zaslužke za 256 odstotkov. Povprečni OD je novembra znašal v delovni organizaciji okrog 995.000 din, v tozdu Šivalnica Sevnica pa 946 tisočakov. Vodilni v Lisci zagotavljajo, da so osebni dohodki v Lisci trenutno višji ko, denimo, v Jutranjki, Labodu, Novotek-su, Beti in večini sevniških kolektivov. Za izplačilo OD v dveh delih so se v Lisci odločili zaradi slabše plačilne zmožnosti, da pa ne bi bilo treba najeti dragih posojil, so gibljivi del, ki je sprožil stavko, izplačali posebej.
ni odbor sestal z vodstvom delovne organizacije. Prišli so tudi delavci tozdov na Senovem in v Zagorju. Na Senovem naj bi bilo že tri četrtine delavcev socialno ogroženih in pri tem enkratne denarne pomoči sindikata ne morejo pomeniti nikakršnega izhoda oz. rešitve.
Delavci v Lisci ne morejo razumeti, da delajo toliko kot še nikoli, denarja pa ni. Niso za uravnilovko, čeprav je bilo slišati tudi take zahteve, zaktevajo pa, da za pošteno delo dobijo tudi ustrezno plačilo. Direktor Vili Glas je dejal, daje prekinitev dela v Sevnici zanj razočaranje, kajti vedno je poudarjal, da so njegova vrata odprta za vse delavce, če česa ne morejo rešiti. Rekel je še, da vsaka prekinitev dela pomeni ne le poseg v dohodek, ampak ima lahko tudi bistveno večje posledice. V času, ko nekateri na zahodu ocenjujejo, da je Jugoslavija pred razpadom, da je gospodarstvo v katastrofalnem položaju, zahodni gospodarski analitiki skoraj odsvetujejo sodelovanje z jugoslovanskimi partnerji. Lisca pa je kot pretežni izvoznik življenjsko zainteresirana, da ne izgubi težko osvojenih najzahtevnejših trgov.
P. PERC
BERITE DANES!
na 2. strani
• Rubež dokončno sprožil stavko
na 3. strani:
• Zdaj je cilj družinska kmetija
na 6. strani:
• Tudi pitna voda le na obroke
na 7. strani:
• O »Bronastem vijaku« — zgodbi o Resslu
na 9. strani:
• Ne balkanizacija ampak afrikanizaci-ja
na 10. strani:
• Škof, ki je podaril zadnjo srajco
na 18. strani:
• Skladišče in živil in glodalcev
V Krškem nova tovarna Formaglas
Zbor združenega dela kljub pomislekom sogla-šal z ustanovitvijo
KRŠKO — Od preteklega ponedeljka deluje v Krškem delovna organizacija Formaglas, tovarna za predelavo stekla v ustanavljanju. Predlog za ustanovitev delovne organizacije so podprli v medobčinski gospodarski zbornici za Posavje, razvojni oddelek Mercatorja in Ljubljanska banka, delegati zbora združenega dela pa so na seji zbora dvignili roke za novo tovarno.
To bo skupna naložba domačega in tujega kapitala. Domači del naj bi bil dovolj za postavitev ustreznih prostorov v industrijski coni v Žadovinku, tuji — tržaške firme Eurovetro — pa za opremo, montažo in šolanje kadrov. V novi delovni organizaciji naj bi bilo zaposlenih 70 delavcev, njen osnovni proizvodni program pa bo predelava stekla. Steklene plošče bodo predelovali v kaljeno in barvasto steklo za potrebe industrije bele tehnike, ladjedelništvo itd. Kot piše v elaboratu, je tehnologija ekološko in energetsko nezahtevna, s prodajo izdelkov pa ne bo težav ne na tujem ne doma.
Kljub temu da so delegati glasovali za ustanovitev nove delovne organizacije, kjer začetni kapital v višini 20 milijonov dinarjev prispeva krška občina, v razpravi ni manjkalo vprašanj in pripomb. Delegati so glasno dvomili o elaboratu, največ pripomb pa sta imela zasebnik Resnik in predstavnik SOP-a ki sta menila, daje trn c »av^stnimi izdelki že zasičen. Skratka, delegate je potila mikuličevsko rokohitrska procedura ustanavljanja, še posebej, ko se je na seji izkazalo, da ustanovitev take delovne organizacije na pobudo družbenopolitične skupnosti omogoča 317. člen zakona o združenem delu, ki pa bo veljal samo dc 1. 1.1989. Potem bo začel veljati zakon o podjetjih, ki pa takšnega načina ustanavljanja novih delovnih organizacij ne bo več dopuščal. Naj bo kakorkoli že, postopek ustanavljanja je stekel, individualni poslovni organ v novi tovarni bo predsednik izvršnega sveta Igor Dobrovnik, da pa bo delo izvršnega sveta lahko potekalo normalno, so delegati na seji zbora združenega dela izvolili predsednico komiteja za gospodarstvo Silvano Mozer še za podpredsednico izvršnega sveta.
J. SIMČIČ
ŠESTKRAT PREVEČ ŽVEPLA
KOČEVJE — Zanimivi in zaskrbljujoči so najnovejši podatki s seje izvršnega odbora Skupnosti občin Reka, na katerem so razpravljali tudi o propadanju gozdov v Gorskem Kotarju, ki jih od gozdov Kočevske ločita le reki Kolpa in Čabranka. Po teh ugotovitvah bo na območju Istre in Gorskega Kotaija padlo letos na kvadratni kilometer 5,76 ton žvepla, kar je skoraj 6-krat več, kot je še zgornja dopustna meja. Če se bo onesnaževanje nadaljevalo s takim tempom, bo to območje kmalu ostalo brez pitne vode, gozdarji brez ekonomske osnove, seveda pa bo še mnogo več drugih hudih posledic.
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in sorazmerno toplo vreme z meglo po kotlinah.
NIČ VEČ STROGO ZAUPNO — V OŠ Baza 20 so 23. decembra slovesno odprli spominsko sobo z dokumenti o nastanku in delovanju 1. brigade vojske državne varnosti in I. bataljona VOS. Ob otvoritvi je v imenu skupnosti borcev brigade VDV govoril zbranim Drago Škorjanc, namestnik politkomisarja te enote, Dušan Frank, sekretar odbora brigade, pa seje zahvalil vsem, ki so sooblikovali spominsko sobo v topliški šoli. Biserki Debeljak iz Muzeja RZS Ljubljana so na slovesnosti podelili zlato plaketo VDV. Topliški osnovnošolci so pripravili lep kulturni program. (Foto: M. Luzar)
Rubež dokončno sprožil stavko
Srednji šoli v Brežicah so nasilno odtegnili del prispevka za mestno zemljišče od _______denarja za plače — Oprostitev plačila zahtevajo zaman
BREŽICE — Delavci in dijaki srednje šole v petek, 23. decembra, niso šli v učilnice, ampak so se takoj zjutraj zbrali na protestnem zboru. Tri dni predtem je stavkovni odbor razposlal na več naslovov v občini in republiki obvestilo o nameravani stavki, ki sojo napovedali že aprila, če sporno plačilo prispevka za mestno zemljišče medtem ne bo zadovoljivo rešeno. Takrat so zahtevali oprostitev in poslali prošnjo na pristojni sklad, a vse zaman.
Prošnjo za oprostitev so naknadno	nasilno odvzeto vsoto z žiro računa šole
naslovili še na občinsko skupščino, ki jo je dala na dnevni red 27. decembra. Toda izterjevalec prispevka se na to ni oziral in je šoli del denaija na ta račun odtegnil že prej. Rubež je bil neposreden povod za stavko.
Na protestnem zboru so zahtevali, naj srednjo šolo oprostijo plačevanja prispevkov za zemljišče ali pa naj jim denar za ta namen zagotovi republiška oziroma občinska izobraževalna skupnost. Zbor je razen tega zahteval, naj
DAVKARIJA BO VRNILA DENAR
Po dobrih dveh urah pojasnjevanj, utemeljevanj, izražanja dvomov v obojestransko pravilnost postopkov ter nerazumljivim večletnim zavlačevanjem zadeve so zbori občinske skupščine 27. decembra glasovali za predlog, po katerem naj uprava za družbene prihodke srednji šoli Brežice takoj vrne zaseženi denar za stavbno zemljišče, izvršni svet pa naj skliče razgovor s predstavniki srednje šole, upravnega odbora sklada za stavbno zemljišče in republiške izobraževalne skupnosti, ki šolo financira, da se dogovorijo z način reševanja v prihodnje. Po tem razgovoru je izvršni svet dolžan pripraviti za skupščino predlog o kratkoročnem in dolgoročnem urejanju teh obveznosti ter po potrebi predložiti spremembo odloka, ki bo srednjo šolo oprostil plačevanja.
sklad takoj vrne kolektivu. Prosvetni delavci niso pripravljeni plačevati nadomestila za mestno zemljišče iz svojih osebnih dohodkov, starši učencev pa tudi ne.
Stavkajoče je podprl občinski sindikat, medtem ko predstavnikov občine in drugih DPO ni bilo blizu. Odzvali so se šele tri ure kasneje na ponovno povabilo, češ da prej za ustavitev pouka niso vedeli. Sekretar OK ZKS je pritrdil njihovim zahtevam, predsednica izvršnega svet Jelka Barlič pa je vztrajala pri tem, da je plačnica stroškov izobraževalna skupnost Slovenije, nazadnje pa
mm GA
NOVO MB
I
l
ODSLEJ VOJAŠNICA — Dan pred praznikom JLA so vse slovenske vojašnice izpolnile ukaz in na pročelja namestile tablo v štirih jugoslovanskih jezikih oziroma pisavah. Na sliki: nameščanje napisa pred vhodom v vojašnico v Bršljinu. (Foto: J.
P.)
je sprejela pobudo stavkovnega odbora, da se bo izvršni svet na torkovi seji skupščine zavzel za ugodno rešitev sporne zadeve. Naprotestnem zboruje govoril prof. Tine Šoško, član stavkovnega odbora in član republiškega odbora delavcev vzgoje in izobraževanja. Ogorčen je takrat in pozneje v razgovoru dejal, da stavkajo zaradi neustreznega odnosa oblasti do šolstva, čeprav se šola
* Zaključno misel je prof. Šoško podkrepil s tole izjavo: »V stari, gnili Jugoslaviji in še starejši in še bolj gnili Avstriji, kot smo morali v šoli imenovati ti dve državni tvorbi, je bil učitelj pokoren hlapec oblasti. Hlapčevanje pa je za človeka ponižujoče, celo sramotno (kot je omenjal že Cankar), zato so oblasti pokrile učitelja s cilindrom, ga ogrnile v gosposko suknjo, da ga ne bi bilo preveč sram. V socializmu so mu sneli cilinder, slekli gosposko suknjo in hlapčevanje je ostalo golo. Da ga ne bi bilo preveč sram, so ga socialistični demagogi zavili v meglo visoko zvenečih in praznih besed o tem, kako vzvišeno je njegovo poslanstvo. Hkrati so od tega učitelja pričakovali, da bo predvsem pel hvalnice oblasti. Naša današnja stavka pa ni več hvalnica, le odgovor, ki so si ga oblasti zaslužile s svojim ravnanjem.
kot organizacija, ki naj bi vzgajala, praviloma ne bi smela podati v to. in če je do tega prišlo, potem je na relaciji med družbo m šolo nekaj hudo narobe. Rubež ni samo boleč poseg v finance, ampak je tudi žalitev za kolektiv. Zahteve za oprostitev so naslovili na izvršno oblast zato, ker so prepričani, da je ona tista, ki postavlja osnovne pogoje za šolstvo in je zanj tudi odgovorna.
J. TEPPEY
S sestanki reševali prejemke
V vinič!;&
Novoteksu zahtevali za 50 odst. večje OD — Nekateri delavci v Beltu nezadovoljni z novembrskimi prejemki — V Beti ni bilo stavke
ČRNOMELJ, VINICA — Pretekli teden so po črnomaljski občini krožile govorice o stavkah v Beltu, črnomaljskem tozdu Beti in viniškem Novoteksu. Pogovor z odgovornimi v teh kolektivih pa je pokazal, da so bile govorice preveč napihnjene, morda celo zlonamerne, saj na primer v Beti ni bilo niti izsiljenega sestanka, kaj šele štrajk, medtem ko je šlo v ostalih dveh kolektivih res za krajšo prekinitev dela, a še to v Bellovem primeru le nekaterih delavcev.
Vodja tozda Beti Silva Perše je po- dohodki, ki so znašali v novembru pov-
jasnila, da so v njihovem kolektivu imeli tako kot vsak mesec sestanek, na katerem so poročali o rezultatih dela v preteklem mesecu, razširili pa so ga z informacijo, kako bo v prihodnjem letu. Na sestanek so povabili predsednika občinskega sveta ZSS Črnomelj Bojana Vipavca, ki jim je pojasnil, kako je z gibanjem osebnih dohodkov v drugih delovnih organizacijah. Sicer pa je Perše-tova potrdila, da pri njih z osebnimi
prečno 750.000 din, niso zadovoljni.
16. decembra je prišlo pri izplačilu osebnih dohodkov do izsiljenega sestanka v viniškem Novoteksu, kjer so delavke zahtevale za 50 odst. večje prejemke. Kot je povedal vodja tozda Jože Starešinič, je bilo v celotnem Novoteksu že nekaj časa pred to prekinitvijo dogovorjeno, da bodo s prejemki skušali slediti inflaciji, kolikor bo v njihovi
85 let prof. Janka Jarca
V nedeljo je bil profesor Janko Jarc star 85 let. Jubilant je ob Božidarju Jakcu poslednji od članov duhovno bogate in ustvarjalne novomeške generacije, ki je dozorevala med prvo vojno in po njej in se kasneje bleščeče uveljavila v kulturnem žitju slovenskega naroda. Janko Jarc je svoje samotno življenje, ki pa nikolt ni bilo brez lucidno radoživih prijateljev, znancev in sobesednikov, posvetil lepoti in resnici. To je bilo in je še življenje razgledanega človeka, izobraženca, ki, ne da bi mu kdajkoli okame-nelo veliko srce, zna ustvariti potrebno razdaljo in zorni kot do dogodkov, predmetov in ljudi.
Profesor Jarc, ljubljanski in praški študent, je začel svoje življenjsko poslanstvo kot pedagog, kasneje pa se je z zanj značilno zagretostjo posvetil zgodovini, muzejskt in spomeniškovarst-veni dejavnosti, skrbi za pravo historično podobo dolenjskih mest, krajev in spomeniških objektov, razstavam, referatom, predavanjem itd.
Posebno in najbolj častno mesto v življenju profesorja Jarca, člana OF, interniranca v Monigu in Gonarsu ter partizana, ima NOB. Vrh številnih razprav, člankov in zapisov po strokovnih glasilih, revijah in dnevnem časopisju je knjiga »Partizanski Rog«, delo, ki v poplavi tovrstnega pisanja osvaja z objektivnostjo, dokumentarnostjo in kleno besedo. Neizmerljive so tudi Jarčeve
zasluge pri ustanavljanju Dolenjskega muzeja in Dolenjske galerije, generacije naših očetov in dedov ga poznajo kot budnega spomeniškega varuha, ki je v sodelovanju z muzealci, arhitekti, kon-servatoiji in umetnostnimi zgodovinaiji rešil za sinove in vnuke vnukov, torej za prihodnost, na stotine spomenikov. To v časih, ko so srednjeveške arhive pod partijsko taktirko vozili kot star papir na odpad, ni bilo ravno lahko. Janko Jarc ima redko sposobnost gledanja čez samo navidezno vsemogočnost vsakdanjika in trenutnih potreb in trendov, kot zgodovinar ve za preveč mogočnih dvigov in prav takšnih padcev. Nekaterim je bil tudi sam priča, vendar v njegovem posmehu, ali bolje rečeno, distanci ni cinizma. Njegovo veliko srce je imelo namreč vedno razumevanje za človeške slabosti, ki so vedno nanovo položene v zibelke, zgodovinar ve, da se zgodovina ponavlja in da se iz tega nikoli nihče ne bo nič naučil. Vendar ta vednost ni vdanost v usodo, če seje profesor Jarc kdaj komu ali čemu zoperstavljal, je bila to človeška neumnost. V vseh njenih neštetih pojavnih oblikah. V svojem dolgem življenju ima Janko Jarc pri tem ne ravno hvaležnem početju veliko porazov in tudi veliko zmag. Morda ravno zaradi tega svojega boja velja za neusmiljenega nasprotnika, katerega najmočnejše orožje je posmeh. Tega posmeha je bilo zaradi stvarnosti, kakršna pač je, vedno veliko, za nekatere tudi preveč.
Toda profesor Jarc je tudi drugačen mož, morda ga najbolje označujejo besede njegovega prijatelja, kije pel o ljudeh, kijih »vsaka zvezda boli in jim vse odmeva«. Naš jubilant seje seveda sam odločil za takšno, rekli bi samotno življenje. Ljudje imamo srečo, da so med nami posamezniki, ki se tudi za nas sprašujejo, od kod smo in kam gremo. Janka Jarca, sedečega med njegovimi knjigami in še vedno živahno korens-podenco, se ne drznem pobarati za odgovor. Zanj je potrebnih 85 let.
M. BAUER
S0P Krško praznuje 30-letnico
Izvozijo že več kot polovico svojih izdelkov in ___________storitev___________
KRŠKO — »Prav gotovo je, daje bila SOP-ova naravna prednost v tem, da je bil vedno prav velik in seje zaradi tega vedno lahko prilagajal razmeram, kar je pogoj za uspeh tudi v svetu, kjer so manjše firme veliko bolj pripravljene na boj s konkurenco kot velike,« je med drugim dejal Janez Rošker, glavni direktor te krške delovne organizacije, ki v teh dneh praznuje 30-letnico delovanja.
SOP, ki šteje že cela tri desetletja med najbolj uspešne delovne organizacije v krški občini, ima podobno zgodovino kot vrsta naših uspešnih podjetij. Nastal je tako rekoč iz nič, prelomni trenutek v njegovem razvoju pa je bil pred dvajsetimi leti, ko je v Ljubljani ustanovil inženirski biro in kasneje še v Zagrebu. Industrijska oprema, ki jo proizvaja, obsega cel splet naprav za lesno industrijo, kjer lahko ponudi odjemalcem tako rekoč kompletno opremo, podobno pa velja tudi za kovinsko predelovalno in druge industrijske veje.
C
Naša anketa
moči. To so vedele tudi delavke v Vinici, vendar sta jim ob zadnjem izplačilu in izsiljenem sestanku to znova pojasnila generalni direktor Novoteksa Stanislav Pavlin in Bojan Vipavec. Tako so : novembrsko plačo, ki je znašala v povprečju 570 tisočakov in h kateri so že prišteli 37-odst. poračun, po izsiljenem sestanku lahko povečali le še za 15 odst. in ne zahtevanih 50 odst. Proizvodnja je stala približno pol ure, kolikor je trajal sestanek.
Delavci v Beltu so bili navajeni, da so pred novim letom dobili dodatno izplačilo osebnih dohodkov. Letos pa so se odločili, da bodo glede na omejevanje sredstev za prejemke in glede na rezultate poslovanja oktobra povečali vrednost točke za 25 odst., decembra pa še za 20 odst. Še pred izplačilom novembrskih OD 16. decembra pa so v Beltu izračunali, da je glede na uspešnost poslovanja vrednost točke za decembrsko plačo moč povečati za 27,5 odst., s tem da 20 odst. akontacije tega OD izplačajo pred novim letom. Ker pa so bile plače nekaterih delavcev za november zaradi manjše proizvodnje nižje kot mesec poprej, so ti delavci v tozdu Livarna prekinili delo. Po besedah Antona Zajca je šlo le za izsiljevanje posameznikov, ki so na zborih zahtevali izplačilo dodatnega OD, in sicer vsem enako. Končno so prišli do kompromisa, da bodo 28. decembra izplačali 25 odst. povprečnega OD posameznika v 11 mesecih letos, vrednost točke za decembrsko plačo pa dvignili za petino. __________________M. BEZEK-JAKŠE
KONFERENCA
NOVO MESTO — Letne konference Odreda gorjanskih tabornikov, kije bila 22. decembra v prostorih ZSMS Novo mesto, se je udeležilo 35 delegatov iz štirih čet. Pregledali in razčlenili so delo v letu 1988, veseli pa so bili še posebej, ker so jim akcije, kot so zimo-vanje na Mirni gori, tridnevni izlet v Bohinjsko Bistrico in Bohinj, akcija partizanski kurir in tabor Ankaran, tako lepo uspele. S ponosom so analizirali tudi občinski in področni mnogoboj, orientacijsko tekmovanje po poteh Gubčeve brigade in Milovanovičev memorial v Ljubljani.
Tudi program za leto 1989 je obsežen in bogat. Naj omenimo samo nekaj akcij: celoletno akcijo »Ekološka izvidnica«, ki bo potekala na novomeškem območju; udeležbo na 10. zletu Zveze tabornikov Slovenije, ki bo v Medvodah; udeležbo na tečajih gozdne šole itd. Da bi lahko nemoteno in čim bolje izpeljali ta program, vabijo k sodelovanju mentorje iz vrst staršev in seveda starejše tabornike. Za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah za splošno ljudsko obrambo jim je ob dnevu JLA skupščina občine Novo mesto, svet za SLO in DS, podelila plaketo.	M.	K.
Janez Rošker, direktor SOP Krško
Največji obseg dela ima tozd Oprema, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo tudi ostali trije tozdi Ikon, Klepar in Storitve, ki sta se lani iz ožjega mestnega središča preselila k matičnemu tozdu oprema in pridobila ne samo veliko večje površine, marveč tudi bogato opremo.
SOP je že zdavnaj prerasel jugoslovanski trg in s svojimi proizvodi vse bolj prodira na tuje trge. V delovni organizaciji se zavedajo, da vlaganje v lastni razvoj ima smisel do meje, kjer je to početje še rentabilno, sicer pa so že doslej razvili več uspešnih kooperacij s tujimi firmami, napovedujejo pa še nove tovrstne podvige. »To seveda ni slučaj, ampak plod zavestne poslovne in razvojne politike, ki pa je vedno slonela na lastnih močeh in znanju. Mislimo, da smo se sedaj sposobni odzvati vsem izzivom, ki prihajajo iz sveta, in po našem bo treba za to storiti veliko več, kot je zapisano v načelih treh reform. Spremeniti moramo naš odnos do dela in znanja, samo to pa nam zagotavlja, da bomo dosegali čimvečji dobiček, ki se na srečo spet vrača v našo ekonomijo,« meni Janez Rošker. In tu je še Evropa 1992, na katero se v SOP-u pospešeno pripravljajo, saj je vstopnica za Evropo tudi vstopnica za svet.
J. S.
DVOMI O RAZBREMENITVI
NOVO MESTO — Člani izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko so na seji 20. decembra ugotovili, daje gospodarstvo v dolenjski regiji v nekaterih ozirih, nadpovprečno izvozno-uvozno usmerjeno, bolj obremenjeno z raznimi carinskimi in drugimi dajatvami kot v povprečju slovensko gospodarstvo, kar povečuje odliv sredstev iz delovnih organizacij v republiko in zvezo. Strinjali so se s predlogi GZS za razbremenitev gospodarstva, hkrati pa izrazili pesimizem, da bo do take razbremenitve na zvezni ravni res prišlo in da bo ta dovolj učinkovita, saj se že sedaj kažejo tendence k parcialnim razbremenitvam. Razbremenitve bi morale pasti na gospodarstvo hkrati in za vse enako, potem pa se bo videlo, kdo bo splaval in kdo potonil.
NOVOLETNA
ŽELJA
KOČEVJE — Potrošniki v Kočevju tožijo, da v trgovinah ni dobiti tako imenovanega socialnega (črnegaJ kruha. Direktor pekarne Dušan Tofaj odgovarja tako: Mlinarji dobavljajo pekarnam 30 odstotkov moke tipa 850. V novembru smo dobili le moke celo 43 odstotkov, zato pa je v decembru prispela prva pošiljka te moke šele 13. Črna moka je osnova tudi za nekatere druge vrste kruha. Prednost pri dobavi črnega kruha imajo šole, vrtci, menze in internati. Zagotovo pa je la kruh naprodaj vsako jutro v Nami, samopostrežbi v Kidričevi ulici in prodajalni Žita na Ljubljanski cesti. Ža motnje pri redni oskrbi s kruhom je kriva le neredna dobava moke. O vsem tem je bil govor tudi minuli leden v radijski oddaji Kje pa vas čevelj žuli. Za zaključek je novinar zaželel Kočevarjem in Kočevcem v novem letu obilico socialnega kruha.
P-c
ZD
Vaše želje ob novem letu?
Tudi v teh težkih časih, ko ob prebiranju časopisov, poslušanju radia in gledanju televizije človek včasih dobi celo občutek, daje stanje brezizhodno, globoko v človeški naravi skrito upanje vendarle še tli. Prav to upanje je tista gonilna sila, ki prav spodbujena, tudi v najtemnejši noči prižge luč in pokaže človeštvu izhod iz krize. Kot ljudje tega planeta imamo pravzaprav vso pravico za upanje. V tem letu, ki je za naše lokalne razmere zapisano dokaj črno, je človeštvo veliko pridobilo. Izginila so nekatera krizna žarišča, ki so grozila, da bodo v svoj smrtonosni ples potegnila vse človeštvo, razum je prevladal celo v odnosih med dvema vodečima silama na svetu. Vsekakor dovolj podlage za globalni optimizem. Na našem lokalnem področju pa je vse kot zakleto. Nič se za sedaj še ni premaknilo, zato ni čudno, da med našimi anketiranci, prej kot njihove osebne želje pred novim letom, prevladujejo želje, da bi se pri nas končno stvari uredile na zunaj, da bi zajezili inflacijo in da bi končno zmagal razum tudi v naših medsebojnih odnosih v ožji in širši domovini. Poleg želja pa so dokaj pogoste tudi napovedi.
NATAŠA KOZINA, administratorka iz Črnomlja: »Nič dobrega ne pričakujem od prihodnjega leta, le to, da bo še slabše kot letos. Saj ne morem prav nič načrtovati, ker nam gre vedno bolj slabo. Smo mlada družina in si ne moremo prav nič privoščiti. Živimo tako rekoč od danes do jutri. Vendar nisem pesimist, ampak realist. Položaj, v katerem smo, me je trdno postavil na realna tla. In ne preostane mi drugega, kot da se sprijaznim z življenjem, kakršnega pač živim.«
MILAN JAVORNIK, laborant v Kovinarski, Krško: »Vse napovedi kažejo, da bo prihodnje leto še slabše, kot je bilo letošnje, ki tudi ni minilo brez pretresov. Moja želja je, da bi bilo vsaj tako kot doslej, ko smo se še nekako pretolkli od plače do plače. Zato vsa svoja upanja in želje usmeijam v igro loto, ki je kljub svoji nepredvidljivosti vendarle bolj predvidljiva od našega gospodarstva.
Pa še zgodi se mi lahko, da bom kaj zadel.«
NATAŠA ARKO, natakarica v bistroju Slovin v Ribnici: »V prihodnjem letu ne pričakujem kaj posebno dobrega, predvsem pa ne izboljšanja pri nas, pa naj gre za življenjski standard ali kaj drugega. Bojim se, da bo še slabše. Želja imam veliko, a so neuresničljive: da bi se končno le začeli boljši časi, da ne bi bilo življenje vsak dan dražje, da bi imela dober avtomobil... Želim si tudi, da bi bila Slovenija samostojna, ker bi bile \	potem	moje	želje prej uresničljive.«
STANE LETONJA, ročni stavec v Kočevskem tisku: »Pričakujem nov poizkus gospodarske reforme in tudi propad tega poizkusa. Ljudje bodo živeli vedno težje, zato bo prišlo tudi do večjih nemirov. Zveza komunistov ne bo naredila nič za sestop z oblasti. Vedno več Jugoslovanov bo spoznavalo, da Jugoslavija kot državna tvorba nima prave prihodnosti. Nasploh pričakujem veliko slabega in le malo dobrega.«
JOŽICA KLOBUČAR, trgovka v prodajalni KZ-Mercator na Ruperč vrhu: »Ker sem trgovka, bi si zelo želela, da bi se stvari v naši denarni politiki in gospodarstvu tako stabilizirale, da ne bi imeli vsak dan opraviti z novimi cenami. Trgovci, nič krivi, smo pogosto tarča nejevolje in negodovanja Hudi, pa sami ne moremo nič pomagati. Želim pa si tudi, da se stvari ne bi še poslabšale, kot napovedujejo nekateri, že sedaj namreč komaj shajamo.«
TONI GAŠPERIČ, humorist iz Metlike: »V novem letu pričakujem, da bo Zveza komunistov še naprej pridobivala ugled med širokimi množicami, da se bo sindikat še naprej tako dosledno in neutrudno boril za pravice delavcev, da bo dinar postal konvertibilen, da bodo vsi sestanki še naprej sklepčni. Pričakujem tudi dokončni propad kapitalizma kot krivičnega družbenega reda. Osebno pa si želim, da bi si lahko vsak messec kupil vsaj dve nemški marki za moj črni fond.« •
FRANC PRIBOŽIČ, živinorejec in kooperant Agrarie iz Dečnega sela: »V novem letu se nadejam ugodnejših možnosti za gospodarjenje, v kmetijstvu pa predvsem znosnejših pogojev kreditiranja, srpejemljivejših razmerij med cenami kmetijskih pridelkov in reprodukcijskega materiala ter nasploh boljšega odnosa do te dejavnosti. Pričakujem več konkretnih spodbud za naložbe, da bi mlade zadržali doma in da ne bi bili na kmetijah le ostareli ljudje.«
ZORISLAVA NOVINA, prodajalka v Mercatorju-Kmetijskem kombinatu Sevnica: »V novem letu pričakujem in želim miru za vse ljudi na svetu. Žalostno je, ker ljudje še zmeraj nimajo kaj jesti, da celo umirajo od lakote, za orožje pa se vedno najde denar! Upam, da bom s svojimi domačimi vred zdrava preživela leto 1989, in če bo zdravje, bo prišlo vse ostalo, kajti dobre volje za delo mi ne manjka. Ne bi imela seveda tudi nič proti, če bi imeli trgovci boljše plače.«
MARINKA OZIMEK, natakarica iz Trebnjega: »Zaposlena sem v obratu družbene prehrane na občini in upam, da bomo imele tudi v letu 1989 delo tukaj, saj se s sodelavkami dobro razumem, a tudi ljudje, ki se pri nas prehranjujejo, so zadovoljni. Vsem želim obilo zdravja v novem letu in upam, da tudi mene in domačih zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zelo si želim, da bi bila hčerka uspešna v šoli in da bi prišla do primernega kruha.«
Zdaj so cilj družinske kmetije
Krajevna kmečka zveza spodbuja neposredno prodajo vina in drugih pridelkov — Svet bo ponovno prepričala, da imajo ljudje v kleteh odlično vino
BIZELJSKO — Po besedah Marjana Kelharja so bili pobudniki za ustanovitev krajevne kmečke zveze mladi ljudje, ki so ostali doma ali pa to nameravajo, vendar za zdaj na posestvih ne vidijo dolgoročnejše perspektive. Kot njen predsednik na vinogradniškem območju, kjer so v zadnjem obdobju obnovili veliko nasadov vinske trte, in delegat v republiki vidi najpomembnejši cilj take organizacijske povezanosti v ustvarjanju možnosti za družinske kmetije. Na njih naj bi si s prodajo pridelkov zagotovili solidne temelje za obstoj.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je stal radič 6.000 din po kg, kilogram čebule in korenja so prodajali po 1.500 din, česna in fižola v zrnju po 7.000 in suhega sadja po 6.000 din. Lonček smetane je stai 4.000 din, medtem ko so bila jajca 800 din po primerku. Naprodaj so imeli domače zeliščne čaje, zavitek po 3.000 din. Skuta je veljala 6.000 din po kg, medtem ko so za kilo domačega masla zahtevali okrog 10.000 din. Merica ocvirkov je veljala 7.000 din. Med prodajalci na stojnici so bili med drugim še cvetličarji in tekstilci.
• Živinoreja, ki se pojavlja kol od zemlji; neodvisna to varna mesa, jajc in mleka, sploh ne bi smela biti do voljena, saj pomeni nedopustno siromašenje sistemov, izčrpavanje pri-rodnih virov in je pomemben onesnaževalec okolja. (Franc Zagožen)
O •	»v/ v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 276 prašičev, starih do tri mesece, in 26 starejših. Prodanih je bilo 207 živali, in sicer mlajše po 7.500 do 8.000 din kilogram žive teže, starejše pa po 6.500 do 7.000 din kilogram žive teže.
Če ne bodo našli skupnega jezika s Slovinom, bodo ustanovili svojo zadrugo. O tem bo tekla beseda na januarskem zboru vinogradnikov. Načrtujejo tudi ustanovitev mlekarske zadruge, da bi bilo med kupci in proizvajalci čim manj posrednikov. Prvo, kar je sprejel njihov izvršilni odbor kmečke zveze, je, da mimo njega delegati TOK Slovin ne bi smeli sprejeti nobene odločitve glede vinogradništva.
Kmetje si želijo drugačen odnos do sebe s strani te delovne organizacije, za katero menijo, da seje premalo ukvarjala z njihovo prihodnostjo. Moti jih, ko
• Ponudba Bizeljancev na nedavni Bizeljski noči v Ljubljani je najboljši dokaz za to, da so tudi vina iz domačih kleti odlične kakovosti. Točili so šest vrst sortnih vin, kmetice pa so napekle za Ljubljančane zvrhano mero dobrega domačega kruha in pripravile veliko izbiro domačih specialitet. Prireditev je organiziralo Turistično društvo Bizeljsko. Na njej so sodelovali Bizeljski fantje, s katerimi je tokrat pela Meta Malus. Nastopili so tudi vaški pevci. Nadvse pa so bili Bizeljanci zadovoljni z odzivom predsednice ljubljanske mestne skupščine Nuše Kerševan, ki je med drugim omenila možnosti za neposredno vlaganje na to kmetijsko območje. Bizeljska noč je bila za naše glavno mesto prijetno presenečenje in blizu tisoč obiskovalcev je bilo nadvse zadovoljnih z njeno domačnostjo in izvirnostjo.
slišijo, da jim je pri obnovi pomagal Slovin. Taje obnovo samo organiziral, vendar z denarjem širše skupnosti. Kelharje prepričan, da so interesi sozda Slovin drugačni od interesov vinogradnikov, zato želijo sami popestriti izbor bizeljskih vin z neposredno prodajo vi-
ŠTEFAN JE PRAZNIK KONJ — Konjeniški klub Šentjernej in vaščani Dol. Stare vasi so minulo nedeljo obudili star ljudski običaj — Stefanovo. V Šentjerneju seje zbralo 84 konjenikov, ki so jezdili od Šentjerneja do Dol. Stare vasi, kjer je bil pri cerkvi sv. Stefana blagoslov konj. Udeležence te etnografsko zanimive folklorne prireditve, ki jo je spremljalo več tisoč gledalcev, so vaščani Stare vasi pogostili s kuhanim vinom in orehovimi štruklji. (Foto: Slavko Dokl)
Kmetijski
Niti trava ne trpi nasilja
Za nestrokovnjaka je trava pač trava, toda v resnici je travna ruša občutljiv živ organizem, ki ne trpi nasilja in nepremišljenih posegov. Napačna strokovna raba se lahko živinorejcu grdo maščuje, »pregrehe« so včasih tolikšne, da je treba rušo v celoti obnoviti, kar ni enostaven agrotehnični ukrep.
Zima je čas, ko lahko kmet kaj naredi za svoje travnike in pašnike, denimo, da jih v tem času melioracijsko pognoji ali poapni. Najprej mora seveda vedeti, če je ruša izčrpana, kisla ali bazična, in če ji morda ne primanjkuje hranilnih snovi. Natančen rezultat da samo analiza zemlje, ki ugotovi, kako je z dostopnostjo hranil in z reakcijo tal. Če je zemlja tako kisla, da merilec kislosti pokaže ph faktor manjši od 5, je apnenje nujno potrebno. Ra/kisanje zemlje z apnom je treba opraviti pozimi, priporočajo 700 do 800 kg apnenega prahu na hektar, in to v dveh ali treh odmerkih.
Če travinje ni preveč zapleveljeno, ga lahko sorazmerno hitro obnovimo s primernim gnojenjem in izkoriščanjem. Travna ruša se občutno obnovi in ■zboljša že v dveh do treh letih, če ima na voljo večje količine fosfornih gnojil. Fosforja primanjkuje pri nas skorajda v vseh rušah in pri gnojenju skorajda ni mogoče narediti napake, res pa je, daje to drago gnojilo. T ravnik in pašnik dobro poplačata tudi setev bele detelje, ki pa mora biti opravljena tedaj, da seme res pride do tal. Za hektar pašnika potrebujemo pet do Sest kilogramov semena, priporočeni sorti pa sta milka in rogal.
• V naših razmerah, kjer se travnati svet na vseh koncih stika z gozdom, je pogosto treba zatirati robidovje, ki se trdovratno bori za svoj življenjski prostor. Pri tem se obnese cidokor (2 litra na 1001 vode), s katerim se škropi jeseni, tedaj, ko rastlina ni več tako odporna, tla pa še ne zmrzujejo.
V skrajnem primeru pa je včasih moč travno rušo popraviti samo s temeljito popolno obnovo, z oranjem in ponovno setvijo semena trav in travno-deteljnih mešanic. Ta poseg je tako zahteven, da seje skoraj nujno poprej Posvetovati s strokovnjakom, saj so možne velike strokovne napake.
Inž. M. L.
*
h
na kupcem. Dokazati hočejo, da na Bizeljskem zraste še veliko dobrega vina.
Cisti kmet bi moral po Kelharjevih besedah biti enako zaščiten kot delavec v tovarni. Delavec in uslužbenec v trgovini takoj dobita kredit, kmet pa se
dokoplje do njega le po težkih mukah, če ga sploh dobi. V izvršnem odboru krajevne kmečke zveze imajo Bizeljanci samo čiste kmete in to je v Posavju dvignilo prah. Toda tam, kjer je en član družine v službi, lahko prodajo vino ceneje kot čisti kmetje. Ti si zato največ dobrega obetajo od sebi enakih, čeprav zaradi tega ne bodo zavračali članov z mešanih kmetij, kolikor bodo pokazali zanimanje in pripravljenost, da se bodo zagrizli v trde orehe, ki bi jih kmetje radi strli.
J. TEPPEY
V gostilne le dobra vina
Z razgovora med gostinci in vinogradniki
ČRNOMELJ — 21. decembra je Društvo vinogradnikov Bele krajine povabilo belokranjske zasebne in družbene gostince na pogovor v Miillerjevo gostilno v Črnomlju. Tokratno drugo srečanje je društvo pripravilo z namenom, da bi spodbudili gostince k še boljši ponudbi v njihovih lokalih z belokranjskimi vini. Žal seje pogovora udeležila le tretjina gostincev. zato pa med njimi nekaj večjih gostil-
Matija Šebalj
Sramotna odkupna cena kož
Plačilo niti za pot
ČRNOMELJ — Črnomaljska zbiralnica kož je edina v vsej Beli krajini, a četudi »pokriva« dokaj veliko ozemlje, je iz Koteks-tobusa, pod okrilje katerega spada, slišati, da se tako majhne odkupne postaje zanje ne splačajp. Nasprotnega mnenja je Matija Šebalj, ki ima sicer naziv vodje odkupne postaje, kot edini zaposleni pa opravlja vsa dela, od administrativnih do konzerviranja kož.
»Koteks-tobus ima z zbiralnico kož, kakršna je črnomaljska, malo stroškov, saj sem edini zaposleni, poleg tega pa že šest let, odkar sem tukaj, ni vlagala v obnovo stavbe. Čeprav v delovni organizaciji pravijo, da majhne zbiralnice niso donosne, pa gotovo ne gre zanemariti 35 do 40 ton govejih kož, okrog 25 ton svinjskih, pa tudi nekaj telečjih kož, kijih vsako leto zberemo v Črnomlju,« pravi Šebalj. Vse te kože v glavnem pripeljejo iz bližnje klavnice. Od zasebnikov jih dobijo zelo malo, eden od razlogov pa je sramotno nizka odkupna cena: za kilogram svinjske kože je moč iztržiti le 350 din, za celo kožo povprečno težkega prašiča torej le okrog 3.500 din. S tem marsikdaj kmetu, ki bi pripeljal kožo, ne bi bili povrnjeni niti stroški za avtobusno vozovnico.
»Toda v vrhniški usnjarni, kamor prodamo poleg kamniške največ kož, pravijo, da so uvožene kože iz Sovjetske zveze še cenejše kot naše, odkupljene po tej ceni. Ljudje pa se seveda znajdejo po svoje, kar je očitno pri ovčjih kožah, ki jih že dolgo nisem odkupil. Belokranjci jih raje nosijo v sosednjo Hrvaško, kjer so odkupne cene višje kot pri nas,« pove iz izkušenj Matija.
M. B.-J.
ničarjev: iz metliške občine Brunskole s Hrasta ter Veselič iz Podzemlja, iz črnomaljske pa Štefanič iz Dragatuša ter predstavniki Integrala iz Črnomlja.
Društvo belokranjskih vinogradnikov obstaja že 11 let in šteje prek 800 članov. »Letos že 12. razstava belokranjskih vin, visoka priznanja doma in v tujini so dokaz, da smo v zadnjih letih že močno izboljšali kakovost vina. Prav strokovne ocene z razstav bi morale biti pravi kažipot gostincem za nakup najboljših vin,« je dejal predsednik društva Jože Vidmar-Nace. Stanislav Bajuk, direktor metliške Vinske kleti, meni, da je bilo v zadnjih 20 letih ogromno narejenega, kar pričajo številna priznanja. Poudarja pa, da je edina pot v prihodnost prizadevati si za čim večjo kvaliteto vin. Nedvomno pa bo treba še veliko storiti na področju ponudbe in kulture pitja.
Na pripombo gostinca, da ni vedno mogoče kupiti zadostnih količin na razstavi nagrajenih vin, da je med nagrajenci veliko vikendarjev, ki nimajo dovolj tržnih presežkov, mu je predstavnik društva pojasnil, da upoštevajo določilo iz statuta, po katerem mora imeti vsak vinogradnik, ki da vino na razstavo, 400 1 tržnega presežka.
Da ne bi prihajalo do večjih neskladij pri odkupu vin različnih kupcev, zahtevajo belokranjski vinogradniki za svoja kvalitetna potrjena vina tudi pošteno plačilo, ki naj bi trenutno znašalo najmanj 4000 din za liter.
M. BUKOVEC
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ureja- Tit Doberšek
Čistimo z ogljem
Kadar želimo odstraniti iz vina duh in okus po plesni, sodu, gnilobi, porjavenju, zmrzali — vse to uvrščamo med hude napake, kijih ne moremo popraviti z drugimi pripomočki — rabimo kot čistilo oglje ali eponit.
Za čiščenje ne pride v poštev navadno oglje temveč čisto oglje v prahu. Dobimo ga le v lekarnah ali pa pri strokovnjakih — enologih v večjih družbenih kleteh.
Drobno zmleto oglje v prahu (živalsko ali rastlinsko) ima veliko zunanjo površino in zato veliko sposobnost adhezije (adhezija je sila, ki drži skupaj molekule različnih teles).
Ker oglje rdeče vino delno razbarva, ga uporabljamo v glavnem za odpravo navedenih napak pri belem vinu. Kadar smo prisiljeni uporabljati ga pri rdečem vinu, vzamemo najmanjšo količino, ki jo odmerimo, in tri dni po čiščenju vino pretočimo. Rdeče vino bo izgubilo nekaj barve, ventjar se barva nekaj časa po pretoku počasi vrača. Sortnemu vinu z izrazito aromo oglje odvzame del aromatičnih lastnosti, vendar se po čiščenju in daljšem ležanju vina v sodu počasi vrre. Zato priporočajo, naj aromatična vina čistimo z oglem (za odstranitev duha po gnilobi) pred vrenjem moš-tov, dokler je mošt čist in še ni začel vreti.
Motno vino zmanjšuje učinkovitost eponita. Zato z njim ne bomo čistili vina pred prvim pretokom, temveč šele po njem.
Inž. Miško Judež v knjigi Vinarstvo svetuje, naj za odstranitev lažjih napak vina vzamemo 10 do 20 g eponita na 100 1 vina, za težje napake pa 25 do 50 g na 100 1 pa
75 let Tita Doberška
Dolenjskim in vsem slovenskim vinogradnikom sporočamo, da bo Tit Doberšek, borec za napredek slovenskega vinogradništva in vinarstva, na novega leta dan 1989 dopolnil 75 let zelo delavnega življenja. Čestitamo mu in želimo zdravja ter delovne spgsobnosti, da bi še naprej spodbujal dolenjske vinogradnike in ostal zvest Dolenjskemu listu, kjer teden za tednom beremo njegove sestavke, priporočila in oznanila, spodbude in kritike, namenjene družbi, stroki, trti in vinu. Tit Doberšek je organiziral dolenjske in belokranjske vinogradnike, ustanovil je in vodil Društvo dolenjskih vinogradnikov, akcijo za sodoben trtni izbor, za obnovo vinogradov, za prirejanje razstav in vinskih praznikov, vse z namenom dviga kakovosti in slovesa dolenjskega cvička, metliške črnine in drugih vinskih tipov. Glavni Doberškov problem je bil in je še, kako rešiti vinsko krizo in pomagati vinogradnikom iz zaostalosti in revščine. Kot rojeni Haložan je že v mladosti občutil in doživljal vse tegobe in krivice kapitalizma in zdaj spretnosti socialistične vinske trgovine ter družbene nadgradnje: grozdje se odkupuje po smeč-no nizkih cenah, sodobni tehnološki in komercialni postopki ter trošarina in druge družbene dajatve pa poberejo ogromno razliko v ceni. Menda ni podobnega primera v svetu.
Naš jubilant seje rodil v Stopnem pri Makolah, v zahodnih Halozah, kjer je končal 6-razredno ljudsko šolo, nato pa so ga starši poslali v Slovensko Bistrico učit se za kovača. Zaradi bolezni je zapustil kovaškega mojstra ter se zaposlil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, absolviral šolo in pridno delal pri sadjarskem mojstru Francu Aplencu. Po osvoboditvi je leta 1950 končal srednjo kmetijsko in nato še višjo
upravno šolo, šolo ob delu in iz dela! Zaradi političnih razlogov je bil leta 1936 in ponovno 1938 odpuščen iz javne službe; volil je namreč opozicijsko listo. V tistem času, ko je najprej vladala JNS in nato JRZ, so bili zaradi »napačne« opredelitve odpuščeni mnogi agronomi in kmetijski tehniki ali pa premeščeni iz centrale v Prekmurje ali v Bosno ali v Beograd. Tit Doberšek je zadnjih nekaj let pred vojno urejal glasilo Kmečko delo, prilogo časopisa Slovenski gospodar v Mariboru, kije izhajal v 40 tisoč izvodih. Tu se je Tit usposobil za publicistično delo. Med drugo vojno je upravljal posestvo v Pesniški dolini in Kamnici pri Mariboru.
Po osvoboditvi je nekaj mesecev vodil referat za zadružništvo pri NOO v Mariboru, nato je bil imenovan za kmetijskega referenta v Krškem (1945- 55), v Brežicah (1956) in Novem mestu, nato pa za inšpektorja okraja oz. občine Novo mesto (1965—78). V tem času je vodil borbo proti koloradskemu hrošču, obnovo vinogradov, nasadov breskev, napravo matičnjakov in drevesnic v družbeni in zasebni lasti. Bilje uspešen organizator nabavnih, prodajnih, delovnih in splošnih kmetijskih zadrug, organizator živinorejskih odsekov, aktiven v Društvih kmetijskih IT, še prej absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ), . sadjarskih podružnic in v zadnjem desetletju društev vinogradnikov. Leta 1957 je Kmečka knjiga izdala njegovo Sodobno vinogradništvo (300 str., 128 slik in skic), leta 1968 pa DZS drugo
Dobili zahtevana pojasnila
S pojasnili o katastrskem dohodku zadovoljni, s pojasnili o gospodarjenju z gozdovi pa ne
RIBNICA — Na seji zbora krajevnih skupnosti občine Ribnica, kije bila
20.	decembra, so soglasno sprejeli predlagane lestvice novega izračuna katastrskega dohodka. Ta zbor je prav te lestvice zavrnil na seji 21. novembra. Takrat so delegati zahtevali še nekatera pojasnila. Nove lestvice bodo veljale z novim letom, še prej pa jih bo te dni potrdila tudi republiška skupščina.
Na seji so dobili delegati tudi odgovor na vprašanje o postopku uveljavitve sprememb kulture in katastrskega dohodka. Ta postopek se lahko začne na zahtevo lastnika (uporabnika) zeml-
jišča ali po uradni dolžnosti. Vsako spremembo, ki vpliva na katastrski razred, je treba v 30 dneh prijaviti občinskemu geodetskemu organu. Sicer pa je treba vsakih 15 let pregledati in ponovno kategorizirati vsa zemljišča.
Delni odgovor je bil dan tudi na vprašanje o vlogi kmeta-lastnika gozda pri gospodarjenju z gozdovi. Delegati so menili, da bi bilo nujno potrebno dopustiti lastnikom gozdov več pravic, tudi pri prodaji lesa. Gozdar ne bi smel biti miličnik, ampak pomočnik pri gojitvi in gospodarjenju v gozdu. j p
tudi več. Inž. Vladimir Polak v knjigi Spravljanje vina u domačin-stvu (Beograd 1983 — Nolit) pa navaja celo razpon od 50 g do 400 g na 100 litrov. Vsi pisci navodil priporočajo najprej poskus v malem.
Količino oglja, ki smo ga po poskusu v malem, ki je opisan v strokovni knjigi, določili za čiščenje vina, zmešamo s 15- do 20-kratno količino vina. Čistilo v posodi z vinom dobro pomešamo in vlijemo v sod, posodo, iz katere smo vlili čistilo, z vinom poplaknemo, čistilo v sodu pa s kolom dobro zmešamo. Ker oglje deluje razmeroma hitro, ni potrebno še naknadno mešanje vina (dr. Radanovič: Tehnologija vina, Beograd 1970). Vino je treba po dodatku čistila in prvem mešan-
• Vinogradnikom, zlasti članom društva vinogradnikov, želi urednik rubrike »En hribček bom kupil« srečno novo leto 1989!
ju pustiti pri miru, da se v 2 do 3 dneh, največ v 7 dneh, sesede in očisti.
Dodajanje oglja vinu kot čistilo lahko združimo z drugim čistilom, na primer z želatino z dodatkom tanina v razmerju 5 do 10 g na 1001. Drugega čistila ne dodamo skupaj z. ogljem, ampak obvezno šele drugi dan.
Najpozneje 7 dni po čiščenju z eponitom je treba vino pretočiti. Najbolje je, če pretok opravimo preko filtra. Če tega nimamo, je nujno, da dodamo eponitu čez en dan drugo čistilo, kot je povedano zgoraj. Ker je sod po čiščenju z eponitom močno umazan, ga moramo po pretoku dobro oprati, sod pa zažveplati.
T. DOBERŠEK
MEŽIČANKE DANES V LJUBLJANI
BREŽICE - Članice aktiva kmečkih žena iž Pečic, Sromelj in Artič bodo danes prodajale izvirne kmečke potice in druge specialitete iz tega dela Šlove-nije v Ljubljani. Stojnico so jim rezervirali na Prešernovem trgu. Ženske iz ostalih krajevnih skupnosti so šest dni sodelovale na Živžavu pred prosvetnim domom v Brežicah. Vsak dan so prišle iz druge podružnice. Nekatere so takoj spravile v denar prinesene dobrote, druge so še pritoževale, da je bilo za domače jedi premalo reklame, in zagotavljale so, da bodo prihodnjič odšle raje v naše glavno mesto-Najbolj ogorčene so bile Dobovčanke. Imele so to smolo, da so pod večer prebile še precej časa v temi, dokler niso našli odgovornega za razsvetljavo na sejemskem prostoru. Pogrešale so vsaj glasbo s plošč, ki bi ljudi iz središča mesta privabila pred prosvetni dom.
izdajo knjige Vinogradništvo (414 str. in 166 slik). Članke je objavljal v drugih glasilih (Brazda, Nova brazda, Naše gorice, Posavski tednik) in v raznih koledarjih. Bil je uspešen predavatelj na tečajih, na grmski Kmetijski in novomeški Gostinski šoli. Čeprav je jubilant dobil nekaj diplom, mu družba dolguje širše javno priznanje; pričujoči zapis je samo skromen prispevek za opravljeno delo in opozorilo na naš skupni dolg.
Dr. FRANCE ADAMIČ
Kaj v črnem vinu sproži napad migrene
Krivi so flavonoidi, snovi, ki črnemu vinu dajejo barvo
Londonski zdravniki so ugotovili, katera je tista snov v črnem vinu, ki pri občutljivih ljudeh povzroča napad migrene. Doslej so mislili, da bolezen sproži tiramin, v resnici pa jo flavonoidi, to so snovi, ki vinu dajejo barvo.
Raziskavo so izvedli tako, da so ljudem, ki trpijo za močnimi migrenami, dali spiti navadno črno vino ali pa mešanico vodke z limonovim sokom. Ukrenili so tako, da ljudje niso vedeli, kaj so spili. Napad migrene so dobili le pivci črnega vina, ne pa pivci razredčene vodke.
Zdravniki so dali tudi fiziološko razlago, kako flavonoidi izzovejo migreno. V črevesju namreč zavro delovanje encima, ki varuje pred strupenimi fenoli, to pa pomeni, da fenoli lahko pridejo v krvni obtok in prek njega v možgane, kjer izzovejo napad migrene. Flavonoidi so lahko tudi povzročitelji »mačka«. Pivci vina vedo, da trpka mlada črna vina lahko povzročajo naslednjega dne hujše glavobole kot kakršna koli druga pijača, ki vsebuje enako količino alkohola. (Sodobno kmetijstvo)
IZ NkŠIH OBČIN
Nov most čez slabi dve leti
Občinski samoprispevek za osnovne šole in no-vomeško bolnišnico?
NOVO MESTO — Delegati novomeške občinske skupščine so na letošnji zaključni seji v natrpanem dnevnem redu poslušali in sprejeli vrsto poročil in se izrekli za številne odloke, ki so bodisi spremembe ustreznih prejšnjih odlokov, bodisi predpisni okviri za nov način dela, zlasti občinske uprave.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Ivo Longarje v poročilu med drugim govoril o pripravah na gradnjo mestnega mostu na Loki. Za ta most bo 40 odst. potrebnega denarja zagotovila republiška skupnost za ceste, ki se je po nedavnem podpisu samoupravnega sporazuma o gradnji mostu zavezala, da bo za prepotrebni novomeški cestni objekt uredila vsa potrebna dovoljenja do 30. marca prihodnje leto. Most naj bi bil tako zgrajen do konca septembra leta 1990. Novomeška občina bo svoj delež sredstev, preostalih 60 odst., zbrala s se-
• Glede občinskega sklada stavbnih zemljišč so delegati sprejeli predpisa, na podlagi katerih se bo denar v ta sklad poslej zbiral po točkovni lestvici, ki bo osnova prispevkov za posamezne objekte.
danjim samoprispevkom mestnih krajevnih skupnosti, sredstvi sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto ter denarjem sisov in ozdov, ki upravljajo nekatere komunalne naprave v mestu.
Delegati so med drugim poslušali še poročilo o dosedanji gradnji osnovnih šol v občini. Za graditev teh šolskih objektov naj bi se tako kot v tem obdobju zbiral denar z občinskim samoprispevkom tudi v naslednjih letih. Razen šol naj bi iz tega vira plačali v predvidenem bodočem referendumskem obdobju še gradnjo novomeške bolnišnice, smo slišali tudi na skupščinskem zasedanju. Delegati pa so zahtevali še, naj se del samoprispevka nameni za gradnjo otroških vrtcev, češ da teh manjka v mestu in drugod, npr. v Šentjerneju. V razpravo o predvidenem referendumskem načrtu je vsebinsko sodilo opozorilo Mira Levstika iz Žužemberka, daje tamkajšnja šola preveč utesnjena, in mnenje Jožice Auersperger, da bi v Novem mestu kazalo uvesti dvoizmenski pouk.	M.	LUZAR
ISKANJE NOVIH PROGRAMOV
METLIKA — Od oktobra deluje pri metliškem izvršnem svetu komisija za razvoj. Naloga te komsije je iskanje možnosti razvoja s pomočjo sredstev za manj razvite krajevne skupnosti, s pomočjo razvojnega dinaija in drugih oblik združevanja sredstev. Komisija se je sestala tudi z metliškimi gospodarstveniki, da bi ugotovili, kateri programi v okviru delovnih organizacij in tozdov v občini in zunaj nje so za nadaljnji razvoj metliškega gospodarstva zanimivi. Vsak program, kije dohodkovno zanimiv, ne glede na to, od kod prihaja, bo dobil podporo celotnega združenega dela v občini.
V SKLAD NAMESTO ZA ČESTITKE
NOVO MESTO - Skupščina in izvršni svet občine Novo mesto in občinski konferenci SZDL in ZSMS ter občinski svet Zveze sindikatov, občinski komite ZKS in občinski odbor ZZB NOV Novo mesto so namenili 1.000.000 din v sklad za drage medicinske instrumente namesto pisnih novoletnih čestitk občanom in organizacijam. Občanom, organizacijam in skupnostim želijo zdravja, sreče in uspehov v letu 1989.
IZ NKŠIH OBČIN
Li
Veliko za mali Jelendol
JELENDOL — Kot pravijo domačini je bilo zraven staro in mlado, ko so pred kratkim asfaltirali okrog 2.600 metrov dolgo cesto Dolenje Dole—Jelendol. Tak kos nove ceste je seveda malo za državo in tudi ne veliko za novomeško občino, a je toliko večji dosežek za tak, ne vsakomur znani kraj. Matija Šinkovec in Anton Dimc rada povesta, da zaselek Jelendol, ki pa si ga domačini menda laže prikličejo
mm*
Anton Dimc
v spomin pod imenom Otresk, premore manj kot ducat gospodinjstev. Pravita pa tudi, da je šlo pri iskanju soglasij in zbiranju denarja enostavno pri vseh domači1 nih, le pri enem ne. Kakorkoli že, šlo je s skupnimi močmi, vsak od domačinov je prispeval po svoje, odseljena Štefka Gnetičeva je npr. dala gramoz za majhno odškodnino. Kajpak tudi pri jelendolski cesti ni šlo brez sisovskega denarja.
Šinkovec in Dima dva od cestnih graditeljev izza Škocjana, ko
Matija Šinkovec
razlagata dosedanje dolgotrajne priprave na asfaltiranje, ne pozabita omeniti pomoč predsednika krajevne skupnosti Janeza Povšiča. Tako sodelovanje z vodstvom KS Škocjan, v kateri leži mejni zaselek Jelendol, bo še lahko prišlo do sape, saj si Jelendolci nadvse želijo telefon in avtobus, zdaj, ko nimajo več nemalokrat očitane slabe ceste. Najbrž pa Šinkovec in Dimc ponavljata želje domačinov tudi, ko si želita jelendolsko zbiralnico za mleko, ki ga zdaj vozijo v Dolenje Dole, malo večji škocjanski kraj.
M. LUZAR
Novoles na sovjetskem trgu
Dve novi pogodbi odpirata vrata za izvoz znanja pa tudi za uvoz pomembnih su-___________rovin	ter	izdelkov	—	Za	sedaj	le	blagovna	menjava
STRAŽA PRI NOVEM MESTU — Med 8. in 14. decembrom je Novoles v Sovjetski zvezi podpisal dve dolgoročni pogodbi o znanstvenem in poslovno-tehničnem sodelovanju, prvo z moskovsko pohištveno industrijo PMO, s katero so imeli že do sedaj poslovne odnose, drugo pa s firmo Nitron iz Saratova, to je kemijskim kombinatom, ki proizvaja predvsem osnovne surovine s področja polimernih materialov, med drugim tudi metilmetakrilat, kije bazična surovina v Novolesovi tovarni akrilnih proizvodov v Trebnjem.
Nitron je zelo zainteresiran za nakup pozneje tudi pripravi projektov za načr-
tehnološke opreme oziroma celotne tehnologije za proizvodnjo kopalnic. Novoles in Nitron sta podpisala dolgoročni sporazum s posredovanjem Slovenijalesa. Ta sporazum omogoča sedaj medsebojno sodelovanje brez posrednikov in dolgotrajnih birokratskih procedur. Stiki med strokovnimi službami se bodo ojačali, pospešeno pa bodo v prihodnjem letu delali na ponudbi in
VIŠJE STANARINE
NOVO MESTO — Sl. januarjem 1989 se bodo povečale stanarine in najemnine za 66 odstotkov, podražili pa bodo tudi osnovne komunalne storitve. Po novem bo stal m3 vode gospodinjstva 1.215 din, družbene dejavnosti 1.450 in gospodarstvo 2.740 din. Odvoz odpadkov bodo v gospodinjstvih plačevali 74 din, v družbenih dejavnostih 136 in v gospodarstvu 328 din, vse po m2 površine. Za kanalščino bodo cene za gospodinjstva 410 din, v družbenih dejavnostih 602 din in v gospodarstvu 883 din po m3, medtem ko bo čiščenje odpadnih voda stalo gospodinjstva 181 in ostale 605 din po m3.
SILVESTROVANJE TUDI V METROPOLU
NOVO MESTO — Letošnjemu dokaj pestremu izboru silvestrovanj so se pridružili tudi v novomeškem hotelu Metropol, kjer boste lahko najdaljšo noč preživeli v družbi ansambla Mladi val, silvestrovali pa bodo lahko tudi mladi v tamkajšnji diskoteki. Seveda bo ples tudi 1. januaija. V Metropolu še obveščajo svoje stranke, da bodo tudi v letu 1989 nadaljevali z možnostjo brezobrestnih obročnih plačil slavnostnih kosil in večerij, prav tako vabijo k organiziranju seminaijev, simpozijev, poslovnih kosil in razstav.
Dežurne trgovine
V soboto, 31. decembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Potrošniški center na Zagrebški
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
• v Žužemberku: Kmetijska zadruga
• v Straži: Market Dolenjka
• Med novoletnimi prazniki bodo odprte trgovine z živili v torek, 3. januarja.
• V nedeljo, 8. januarja, bo Emona Dolenjka imela odprto prodajalno Špecerija na Glavnem trgu
21.
OBRTNIKI POMAGAJO — V iztekajočem se letu so mnogi tako ali drugače pomagali novomeški bolnišnici. Med tistimi, ki so se s svojimi prispevki še posebej izkazali, so obrtniki Stane Lisac (na sliki), Matija Rus in Blaže Tasev. Skupaj so prispevali več kot 15 milijonov din za drage medicinske instrumente in naprave. Za svoj prispevek pri razvoju bolnišnice so minulo sredo prejeli zahvalne listine. (Foto: J. P.)
Prva zapoved: boj z inflacijo
Naloge komunistov v prihodnjem letu pri uresničevanju treh reform
METLIKA — Na zadnji letošnji seji OK ZKS Metlika — bila je prejšnji torek — je beseda tekla o gospodarjenju v letošnjem letu in o ekonomski politiki za prihodnje leto, o uresničevanju stališč in usmeritev konference ZKS in ob tem seveda tudi o aktualnih političnih razmerah ter o nalogah komunistov pri prestrukturiranju gospodarstva.
Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS, zadolžen za metliško občino, je povzel ključne naloge ZK, ki so sijih zastavili na 23. seji CK ZKS. V prvi vrsti je to zmanjševanje inflacije, ob tem pa je treba sprejeti vse neprijetnosti in težave, ki so povezane s tem. Kot drugi cilj za prihodnje leto je oživljanje proizvodnje, izvoza in zaposlovanja. »V praksi je zmanjševanje inflacije in hkratno
oživljanje proizvodnje možno samo izjemoma,« je opozoril Klemenčič. »Bitka z inflacijo im za posledico določeno zmanjšanje proizvodnje in pritisk na zaposlovanje. Vendar pri tem ne gre za splošno zmanjšanje proizvodnje, saj se lahko tista proizvodnja, kije tižno zanimiva, celo poveča, za tiste proizvajalce, ki se že sedaj komaj držijo tik nad vodo in katerih vzdrževanje družbo
tovano tovarno kopalnic v SZ, ki naj bi jo zgradili in spravili v pogon v teku leta 1990.
Za Novoles sta obe pogodbi, zlasti druga, izrednega pomena, ker odpirata možnosti direktnega trgovanja na osnovi izmenjave blaga, pogodba z Ni-tronom pomeni še možnost oskrbe s su-
rovino za potrebe tovarne v Trebnjem, ko pa bo zgrajena tovarna kopalnic v SZ, pa se bodo odpirale tudi možnosti za izvoz akrilnih plošč za sovjetsko tovarno, zlasti v prvem obdobju.
»Pogodbi sta podpisani v duhu perestrojke«, pravi predsednik KPO Novole-sa Vili Pavlič, »s katerim njihovi gospodarski subjekti dobivajo večjo samostojnost, to pa pomeni v bodočem sodelovanju s SZ večje operativne možnosti pri izvozu naših izdelkov, znanja in tehnologije, pa tudi prednost pri nabavi različnih materialov, surovin, polizdelkov in tudi končih izdelkov iz SZ.«
T. J.
PODPIS POGODBE — Pomembno pogodbo o sodelovanju med sovjetsko firmo Nitron in Novolesom so v Saratovu podpisali direktor Nitrona A. G. Ovčarov, direktor predstavništva Slovenijalesa Ivan Gole ter predsednik KPO Novolesa Vili Pavlič (od desne proti levi). (Foto: T. Jakše)
Pri nas je skoraj Amerika
RUPERČ VRH — »Že dolga leta velja naše naselje na Ruperč Vrhu kot vzorno romsko naselje. Tukaj živi trinajst družin, skupaj približno 60 prebivalcev, stanujemo pa v šestih zidanih hišah, dveh kontejnerjih in nekaj barakah. Vzorni pa smo le v primerjavi z drugimi romskimi naselji. Mučijo nas tudi problemi, ki jih drugod že uspešno rešujejo. To pa je predvsem primeren dostop do stanovanjskih hiš, telefonska povezava, vodovod in ureditev okolice, kar bi morali reševati kot enakopravni člani krajevne skupnosti. »Tako pravi Drago Brajdič, Rom z Ruperč Vrha in hkrati tudi predsednik socialne sekcije pri romskem društvu.
»Zavedati se moramo, da so pri nas domala vsi pismeni, da je prt vsaki družini zaposlen vsaj eden, dostikrat pa tudi po več članov v družini. Ker pa do sedaj krajevna skupnost za naše probleme ni pokazala dovolj posluha, smo ostali tako rekoč na začetku. Le elektrika je zadovoljivo urejena. Lahko rečemo, da smo šele v zadnjem času dobili dober stik z vodstvom krajevne skupnosti. Novi predsednik je šel od družine do družine iri obljubil pomoč. Vemo pa, da pomoč ne bo prišla sama po sebi, pripravljeni so tudi sami sodelovati. Prva naloga bo vsekakor ureditev poti do glavne ceste, ena družina bo sedaj dobila telefon, če pa bo v centrali dovolj priključkov, bomo poskusili dobiti še več. Veliko pomeni za nas že spremenjen odnos.«
Drago Brajdič
ogromno stane, pa najbrž ne bo rešitve. Zato je povečanje proizvodnje hkrati z bojem proti inflaciji nujno povsod, kjer je to realno možno.«
Za 17. sejo CK ZKJ je Klemenčič dejal, da pomeni zmago razuma in spoznanje, da se težkih družbenih vprašanj ne da reševati z emocijami, mitingi in pozivi, zato se slovenski komnisti zavzemajo za uresničevanje stališč in usmeritev konferene ZKS in ZKJ ter za uresničevanje treh reform: ekonomskega in političnega sistema ter prenovo ZKJ. To so tudi glavne naloge metliških komunistov v naslednjem letu. A. B.
Darežljiv pokrovrtelj
Suhorske šolarje je obdaril dedek Mraz iz Jugotekstil-lmpexa, ki je že 28 let pokrovitelj
razreda omogočil 7-dnevno_polet-no šolo v naravi na morju. Že leta 1980 je vrednost daril in pomoči suhorski šoli znašala več kot milijardo starih dinarjev.
Vsako leto Jugotekstilov dedek Mraz obišče in bogato obdari suhorske šolarje. Letos je bil njihov dedek Mraz na Suhorju 23. decembra. Suhorski šolarji so pod vodstvom prizadevnih učiteljic pripravili lep in prisrčen program, šola in suhorski krajani pa so poskrbeli za gostoljuben sprejem in pogostitev svojih prijateljev iz Jugotekstil-lmpexa. Seveda je tudi letos dedek Mraz bogato obdaril vseh 56 otrok suhorske šole.
Pred 28 leti, ko je Jugotekstil-lmpex prevzel pokroviteljstvo nad šolo, je bila na Suhorju tudi Milena Ivanc, sedaj že več let upokojenka, ki pa pred novim letom še vedno rada pride na Suhor. »V teh letih so se spletle zelo tesne vezi ne samo med šolo in našo delovno organizacijo, ampak tudi med nami in ljudmi iz teh krjev. Pri nas ni bilo nikoli vprašanje, ko je šlo za pomoč suhorski šoli. Na Suhorju smo vedno sprejeti izredno prisrčno in gostoljubno, takovkot je to mogoče le v Beli krajini. Se posebej pa sem vesela velikega napredka Suhorja in teh krajev v 28 letih, kar mi prijateljujemo s tukajšnjo šolo in ljudmi.« Milena Ivanc	a	g
SUHOR — V začetku tega šolskega leta je minilo 28 let, odkar je ljubljanski Jugotekstil-Impex pokrovitelj suhorske osnovne šole. V tem času seje ta delovna organizacija vedno znova izkazala kot skrben, velikodušen in darežljiv pokrovitelj. Dvakrat v teh letih je Jugotek-stil-lmpex zamenjal šolsko pohištvo, pomagal je pri nakupu opreme za telovadnico, pri napeljavi centralne kurjave v šoli in sosednjem kulturnem domu, kjer je tudi šolska telovadnica, šoli je kupil dva televizorja, prispeval denar za učila, za položitev parketa, devetkrat zapored je vsem učencem od 1. do 4.
i
Kot predsednika socialne sekcije pa Draga Brajdiča hudo moti še vedno precej vzvišen odnos do izvoljenih predstavnikov iz romskih vrst, predvsem od organov, ki na občinski ravni rešujejo romske probleme. Le redko, tako pravi, jih pokličejo na sestanke, kjer se ta problematika rešuje, moralo pa bi biti jasno, da se brez Romov samih, zlasti tistih, ki bi lahko znotraj spremenili odnos do načrtovanih programov, stvari ne bodo kaj dosti premaknile.
»Kar zadeva odnos družbe, je pri nas na Ruperč Vrhu Amerika, saj imamo dobre odnose s sosesko, ljudje nam zaupajo in pomagajo, če je potrebno. Mislim pa, da bo sodelovanje s krajevno skupnostjo, tako kot se zastavlja sedaj, rodilo dobre sadove.«
T. JAKŠE
Novomeška kronika
LOVCI — V soboto so lovci iz Orehovice priredili lov. Zadeva je bila tako resna, da so zaprli za promet in hojo vse poti in stezice na lovišču, civili niso smeli naprej. Vendar krvoželjnim Orehovčanom ni uspelo odstreliti niti dlake, pomagalo jim ni tudi to, da so se malo sprehodili po sosednjem, brusniškem lovišču, kar sicer ni po lovskem bontonu. Ko bodo člani lovske bratovščine iz Orehovice kdaj v prihodnosti izvolili privoščiti si lov na race ali kakšne druge ptiče, bodo nad svojim loviščem zaprli tudi letalske koridorje.
TEENS — Tovornjak novomeške registracije z napisoma Novoteks in Teens je minuli teden drvel iz Ljubljane proti Novemu mestu s kaj čudnim tovorom, skozi slabo zaprta vrata je bilo videti obrise avtomobila znamke alfa romeo. Direkcija Novoteksa sredstvom obveščanja še ni sporočila, da se po novem razen s konfekcijo in blagom ukvarja tudi z izdelovanjem, konsignadjo ali pa samo s preprostim prevažanjem osebnih avtomobilov. Registrska številka prevoznika je zainteresiranim na voljo v uredništvu DL.
SOK — Nekatere prodajalne z živili v našem mestu imajo na zalogi Fructalove sadne sokove po 1700 din steklenico. To je zastonj, saj stane prazna steklenica skoraj ravno toliko (1500 din). Kupci, ki sprašujejo, ali se ni morda na področju sokov prikazal komunizem, zvedo, da poceni roba ni ideološke narave. Sokovi so bili namenjeni Italijanom, ki pa jim iz neznanih razlogov Fructalovo sodelovanje z naravo ni bilo všeč. Zdaj so na voljo domači žeji. Slabši od tistih za domači trg gotovo niso. Na zdravje!
Ena gospa je rekla, da Dolenjskemu listu morda res slabo kaže, vendar še vedno ni vse tako črno, da bi morali zanj delati reklamo razni čarovniki in dedki Mrazi.
Iz NOVOMEŠKE PORODNišNi
V času od 12. do 22. decembra so v novomeški porodnišnice rodile: Vera Hočevar iz Gor. Lakovnic — Brigito, Vesna Vesel iz Malega Podljubna - Roka, Elica Gorše iz Dragovanje vasi — Katarino, Breda Kržan iz Malega Mraševega — Klavdijo, Cvetjta Zajc iz Sp. Lakenc — Mateja, Jasna Šuštar iz Dragatuša — Saro, Anica Šuštaršič iz Cerkvišč — Barbaro, Sonja Ramovš iz Mirne Peči — Nejca, Irena Šimec z Vrhka — Dejana, Tatjana Plut iz Kanižarice — Sabino, Veronika Pavlakovič iz Črnomlja — Simono, Ana Marinčič iz Orljakovega — Natalijo, Andreja Kvas iz Črnomlja — Stašo, Rozalija Fabič iz Pribancev — Martino, Andreja Jamšek iz Kamenice — Majo, Jela Jukič iz Birčne vasi — Daniela, Angela Blatnik iz Potoka — Gregorja, Bernarda Tušar iz Globočic — Blaža, Frančiška Medved iz Prelesja — Heleno, Mirjana Markovič iz Kanižarice — Maria, Irena Povše z Mirne — Davida, Dolores Marohnič iz Kaman-ja — Dina, Martina Debevc z Rateža — Roka, Lidija Zagorc z Dol. Vrhpolja — Tino, Marija Pekolj iz Vrbovc — Marijo, Višnja Perkovič iz Ljubljane — Marinko, Andreja Podlogar z Mirne — Sama, Štefi-ca Pctruša iz Črnomlja — Nikola, Frančiška Gradečak iz Krškega — Damjana, Ruža Gorenc iz Kamenice — Jeleno, Silva Gole iz Trebnjega — Mojco, Željka Janjac iz Metlike — Kristino, Silva Miklavčič iz Gradenja — Petra, Nataša Hudel-ja iz Sečjega sela — Mitja, Kristina Kos-tevc iz Straže pri Šentrupertu — Alenko, Antonija Mrak iz Brusnic — dečka, Jožica Pungerčar iz Kotov pri Otočcu — deklico, Frnačiška Mravinec iz Nove Lipe —
IZ NOVEGA MESTA: Mojca Pavlič iz Cegelnice 72 — Aljaža, Breda Rajmerž Zagrebške 23 - Polonco, Branka Dajčman iz Volčičeve 20 — Domna, Jožica Nosan iz Mestnih njiv — Jano. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKI DEDEK MRAZ je postal berač, ki prosjači za denar po delovnih organizacijah, in to navadno nekaj minut pred dvanajsto. Verjetno bi se dalo financiranje dedka Mraza urediti tudi kako drugače, vendar odgovornim vedno zmanjka časa za ureditev tega področja.
METLIŠKI TRGI SO 2E NEKAJ DNI lepo okrašeni s smrekami in lučkami. Letos so se izkazali tudi trgovci, ki imajo trgovine na trgih, in so okrasili izložbe. Ža drugo prednovoletno podobo Metlike pa so poskrbeli osnovnošolci pod vodstvom Duške Vraničar. S skromnimi sredstvi in veliko domišljije so dosegli, da mestne središče vsaj nekaj dni v letu ni pusto in napol v mraku.
DEDKU MRAZU, ki je obiskoval te dni otroke po vaških krajevnih skupnostih, so se pridružile snežilke in dva harmonikarja. Edi Macele je dokazoval, da tudi otroci lahko raztegujejo meh. Če so bila že letošnja darila bolj skromna, je bil pa zate bolj poln oder.
DELAVCEM BETI je pokvarilo novoletno razpoloženje dejstvo, da so ostali brez trinajste plače. Hudo potrebnega denarja niso prejeli, ker ga enostavno nisc ustvarili. Izpad trinajste plače je povzročil celo krajšo prekinitev dela v tozdu Konfekcija.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
v ^ Črnomaljski drobir i
TEŽAVE — Da imajo.v semiški celodnevni osnovni šoli težave z denarjem, ve že ptiček na veji. Da so denarne težave res velike, semiškim šolnikom priznavajo tudi odgovorni v občini, a v isti sapi povedo, da denarja nimajo. Zato Semičani predlagaj o,, naj se tudi tokrat z vso zagnanostjo in predanostjo vključijo v reševanje njihove šole vsi tisti,ki so bili tako zagnani pred leti, ko so v črnomaljski občini odločili, da bo semiška šola celodnevna.
ZABAVA — Sindikat črnomaljske občinske uprave šteje sicer okrog 100 članov, a se je nedavne novoletne zabave udeležila le približno tretjina od stoterice. Res, da so bili Občinarji letos prikrajšani za dedka Mraza, zato pa so svoje razočaranje nekoliko potolažili ob srečelovu, na katerem je bilo za nekaj tisočakov moč zadeti kar lepe dobitke. Zanimivo je, da se je prav tistih, ki niso preveč socialno ogroženi, držala največja sreča.
CVETKE — O »cvetkah«, ki jih je moč prebrati v različnih gradivih, je bil že večkrat govor. Tokrat pa se bomo obregnili ob tiste, ki sojih zaradi nepoznavanja jezika, hitrega govorjenja ali poskusov, da bi na najkrajši način povedali čimveč, izrekli razpravljalci na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine. Tako je bilo slišati, da ljudje odhajajo iz Jšele krajine skozi (=čez) Gorjance, da v Črnomlju pričakujejo nerazvita sredstva (=denar za nerazvita področja), da se to in to dogaja na vseh navojih (=nivojih, ravneh), da bodo morali ljudje dogovorno (odgovorno ali dogovoriti se?) povedati. S poročanjem o cvetkah bomo nadaljevali po naslednji seji.
Drobne iz Kočevja
MAK GRE V MUENCHEN — Predstavili smo že kočevski ansambel MAK, ki je za dan republike gostoval v Nemčiji. Zdaj pridno nastopa po kočevski občini in drugod. Za 17. novembra so spet vabljeni v Nemčijo, tokrat v Muenchen. Odločili so se, da se bodo vabilu.odzvali.
DAN JLA TUDI ZA ŠOLARJE — Dneva JLA niso dostojno proslavili le rezervni in drugi vojaški starešine, vojaki in odrasli občani, ampak tudi mladina. Tako so imeli učenci osnovne šole Zbora odposlancev 21. decembra kar dve proslavi.
AVTOBUSNI DEDEK MRAZ — Pravi dedek Mraz je te dni obiskal tudi otroke uslužbencev Integralovega tozda SAP. Pripeljal seje kar z avtobusom. To je bilo sploh prvič, da je tem otrokom delil darila sam dedek Mraz, saj so bile doslej take obdaritve zanje na centrali v Ljubljani. Bojijo pa se, da je bila prva obdaritev hkrati tudi zadnja, ker se tudi pri Integralu nekaj govori o ukinitvi tozdov, tudi kočevskega.
DOPOLNILO
KOČEVJE — V poročilu o proslavi 100-letnice ribištva na Slovenskem, kije bila v Kočevju 16. decembra, je med naštevanjem dobitnikov priznanj pomotoma izpadel podatek, da je plaketo Ribiške zveze Slovenije dobila Ribiška družina Kočevje.
Ribniški zobotrebci
PROMETNI (NE)RED — V Ribnici je uveden nov prometni red, o čemer smo že poročali. Vozniki se počasi privajajo na spremembo prednostnih cest, pravi nered pa je pri parkiranju med Miklovo hišo, gradom in Spominkarstvom. Niso redki lastniki avtomobilov, ki parkirajo avto na vozišču, da druga vozila sploh ne morejo mimo.
ARANŽIRANA DARILA — Kdor je v stiski za novoletno darilo (pa naj bo poceni ali dražje), lahko darilo po kar ugodnih cenah kupi v novem salonu Dida. Darila so tudi arnažirana.
VRSTA RAZSTAV — Te dni je bila ali pa je še v Ribnici vrsta razstav. V galeriji v Milovi hiši bo še do 5. januarja razsta-ya del akademskega slikarja Zdenka Huzjana, v bistroju Slovin pa bo še do 19. januarja razstava del kitajske slikarke Wang Huiqin. V domu JLA pa so že zaprli razstavo Avnojska pot 1943 Božidarja Jakca, razstavo fotografij o dnevu republike in sodelovanju vojske in civilnega prebivalstva ter razstavo risb in drugih izdelkov ribniških šolarjev.
Trebanjske iveri
papirnata vojna vinogradnikov — Kot pravi trebanjski gostilničar in vinogradnik Franc Opara, morajo za kmetijsko inšpekcijo po novem pisati namesto dosedanjih 8 kar 28 rubrik, če nočejo vinogradniki prepeljati vino 10 km od.doma. Meni, da je mogoče v občini na leto 10.000 litrov vina, ki ga vinogradniki prodajajo mimo prometnega davka, in se sprašuje, ali je to dovolj velik razlog za vse te Ceremonije/Vinogradniki so že tako te-Peni, ker plačujejo davek od zemlje, ki jo skrbno obdelujejo. Ob tem ne dobijo nobenih regresov.
AGROSTROJEVE POTEMKINOVE V ASI — Šentruperški obrat Agrostroja je “e prej, kot tozd ljubljanske matične delovne organizacije, v svoje planske listine zapisal tudi gradnjo proizvodne dvorane v Prelesju. Toda s to tovarnico očitno ne bo niČ saj se cilj odmika iz leta v leto.
ŠKART — Učitelje kar malce zaboli Pri srcu, če slišijo izjave proizvodnih delavcev, češ, mi si ne moremo privoščiti skarta, učitelj pa. Ali so potemtakem škart učenci, ki zaradi različnih vzrokov, največkrat pa zaradi pomanjkanja delovnih navad in marljivosti ne zvozijo najbolje ob koncu šolskega leta?
Kolpa odnesla že veliko denarja
V KS Adlešiči imajo največ težav z vodovodom — Nekateri čakajo na telefon že 9 Ne znajo izkoristiti naravnih danosti, zlasti ne Kolpe
_________________let_
ADLEŠIČI — V krajevni skupnosti Adlešiči, eni večjih v črnomaljski občini, seje nakopičilo toliko težav, da skoraj ni področja, kjer jih ne bi bilo. Najbolj pereč pa je vodovod, saj ima od 1.250 prebivalcev, ki prebivajo v 17 vaseh, vodovod le 11 odst. gospodinjstev. Vzrokov za to je več: težko dostopni kraji, težaven, kamnit teren ter etapna gradnja, ki poteka na več strani, nobena pa ni dokončana.
»Posebno težko je poleti, ko vode v je prednostnega pomena,« pripoveduje vodnjakih zmanjka, skoraj pri vsaki hiši Jankovič.
pa imajo kmetijo. Zato so ljudje pri- Med adlešiškimi težavami je na dru-pravljeni veliko narediti, da bi dobili gem mestu telefon, na katerega mnogi vodovod. Doslej so izkopali in zakopali jarke, betonirali jaške, pomagali pri montaži, dali denar,« pravi predsednik skupščine KS Adlešiči Anton Jankovič.
»V sklepih sveta KS je sicer natančno zapisano, kako naj bi se vsako leto posebej širil vodovod. Tako naj bi prihodnje leto gradili v smeri od Adlešičev proti Dolenjcem. Vse bi bilo prav, če ne bi prav na drugem koncu KS, v Marindolu, pred dvema letoma dali nekdanje šole v uporabo kranjskim tabornikom.
Ti so stavbo adaptirali, problem pa je, ker ni vode. Taborniki so že kupili cevi za tretjino vodovoda, pripravljeni so pomagati tudi z denarjem. Toda če v prihodnjem letu ne bo stekla voda v Marindol, bodo začeli taborniki s pomočjo Geološkega zavoda vrtati vrtino, od katere pa razen tabornikov ne bo imel koristi nihče. Zato se bomo poskušali v krajevni skupnosti sporazumno dogovoriti, kam naj gradimo in kaj
Anton Jankovič
čakajo že 9 let. V prihodnjem letu naj bi dobili centralp za novih 100 številk, vendar bo tudi s tem problem telefonije, rešen le začasno. Da se ne bi ljudje izseljevali, je potrebno, da posodobijo ceste ter povežejo partizansko magistralo.
Zavedajo pa se, da so vse premalo naredili za razvoj turizma, čeprav prav v tej panogi vidijo možnosti za razvoj. »Kolpo, s pomočjo katere bi lahko pritekel marsikateri dinar, ne znamo izkoristiti. Lahko bi zgradili ribogojnice; propada grad Pobrežje, prav tako tudi tamkajšnji jez, ki je bil popravljen nestrokovno. Seveda bi v krajevni skupnosti potrebovali tudi obrat, ki bi vlagal v razvoj naših krajev. Za sedaj imamo, kar se industrije tiče, smolo, saj imamo v Adlešičih tekstilno tovarno, ki je v težavah in od katere si vsaj še nekaj časa ne moremo veliko obetati,« razpreda Jankovič.
M. BEZEK-JAKŠE
Stavka upravičena in ne
Zaradi razmer v Itasu je bil štrajk pričakovan
ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE
ČRNOMELJ — Na seji zborov črnomaljske občinske skupščine so delegati sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih zasnov družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986—1990 ali 1986—2000. Gre za to, da ob sprejemanju prostorskih zasnov družbenega plana občine niso bile urejene nekatere prostorske rešitve, predvsem lokacija odlagališča komunalnih odpadkov za občino Črnomelj, zazidalno območje za obrtno cono za storitveno, proizvodno obrt v Črnomlju, turistično rekreacijsko območje ob Kolpi in še nekatere druge. S sprejemom osnutka seje v krajevnih skupnostih, sisih in delovnih organizacijah začela javna razprava o spremembi in dopolnitvi občinskega družbenega plana, ki bo trajal do 21 .januarja prihodnje leto.
KOČEVJE — Zahteva štrajka-jočih delavcev v Itasu po višjih osebnih dohodkih je bila upravičena in ne. Upravičena je bila zato, ker tako nizki osebni dohodki delavcev ne omogočajo preživetja, neupravičena pa, ker rezultati dela ne opravičujejo takega povišanja osebnih dohodkov. Tako so ugotovili na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje, ki je bila 20. decembra.
Na tej seji so tudi poudarili, daje sindikalna organizacija Itasa (pa tudi organizacije izven Itasa) pogosto opozarjala, daje treba v podjetju izboljšali delovno disciplino, preprečiti
odnašanje materiala in sploh kraje; bolje delati, da ne bo reklamacij; ugotoviti presežke delavcev, uvesti spo-budno nagrajevanje, ne dovoljevati nadur ob velikem številu režijskih ur itd. Za vsa ta in druga opozorila pa se vodstvo ni zmenilo in ogovorni (samoupravni) organi niso sprejeli ustreznih sklepov in nalog. Zaradi vsega tega je bilo tako stanje v Itasu tudi pričakovati, so ugotovili na omenjeni seji.
J. P.
Poigravanje z zaupanjem
Črnomaljci odklanjajo spreminjanje programa
Prebivalci črnomaljske občine so 25. maja 1985 z referendumom sprejeli samoprispevek za program naložb v družbene dejavnosti Takrat je občinska skupščina imenovala tudi poseben odbor, ki nadzoruje zbiranje in uporabo denarja. Ta odborje bil na neda vni seji zboro v krajevnih skupnosti in združenega dela črnomaljske občinske skupščine kamen spotike delegatov.
1. julija 1990 se namreč samoprispevek izteče, že sedaj pa je očitno, da semiški vrtec in pripravljalna gradbena dela v črnomaljski osnovni šoli ne bodo prišla na vrsto. A ne le to, vprašljivo je tudi, ali bosta dokončana prizidek in adaptacija šole v Vinici, kajti stroški rastejo hitreje kot osebni dohodki, od katerih krajani plačujejo prispevno stopnjo za samoprispevek. Da pa bi bila nestrpnost ljudi še večja, sta se v programu za prihodnje leto pojavili še dve novi naložbi, in sicer 200 milijonov dinarjev za soudeležbo pri popravilu strehe in električne napeljave v šoli v Loki ter 100 milijonov soudeležbe za popravilo strehe na srednji šoli. Res je, da je življenje v osnovni šoli v Loki po zagotovilih inšpekcijskih služb smrtno nevarno, kajti prišlo je že do požara na električni napeljavi Toda ljudem se po drugi strani zdi, da so zaradi teh novih naložb opeharjeni, kajti ko so pred leti glasovali za samoprispevek, so menili, da pomenijo zaporedne številke pred navedenimi objekti vrstni red uresničevanja programa. Toda že v začetku leta 1987 so ta vstni red spremenili, sedaj pa so v program vnesli še nove naložbe.
Delegati so bili prepričani, da ne morejo glasovati za dopolnjen program v imenu ljudi, ki so na referendumu sprejeli nekaj drugega. V
krajevni skupnosti Vinica so se celo odločili, da bodo pri ustavnem sodišču SRS sprožili ustavni spor, če bodo na skupščini sprejeli nov program, kajti boje se, da bo zmanjkalo denarja za Vinico, ki je v programu na 3. mestu, če bodo začeli z naložbami še v Črnomlju. Pojavili so se celo očitki občinski strukturi, da je s tem, ko spreminjajo program, kršen zakon.
Ali je kršen zakon ali ne, v tem trenutku gotovo niti ni tako pomembno kot to, da se odgovorni poigravajo z zaupanjem ljudi Razumljivo je, da denar potrebujejo vsi, ne le tisti, ki so v programu, so iz njega izpadli ali so na novo prišli vanj, temveč še kdo. Najbolj žalostno pa je, da s temi milijoni nekomu odvzetega in drugemu danega denarja ne bo rešena nobena naložba. Zato bi mirali biti tisti, ki so se odločili dopolniti program, bolj taktni. Tolaženje ljudi s tem, da bo »njihova« naložba prišla na vrsto v programu naslednjega samoprispevka, je kaj klavrna. To vedo v črnomaljskem vrtcu, kjer je že izpadla iz programa samoprispevka gradnja vrtca Čardak II, sedaj pa še Semič, ter v viniški šoli, kjer so tudi že ostali praznih rok. Kot vse kaže, pa bodo denar iz samoprispevka v črnomaljski občini še potrebovali, zato ne gre poldrugo leto pred naslednjim referendumom izigravati ljudi. Gotovo pa bi morali v Črnomlju razmisliti tudi o tem, da ni in ne sme biti samoprispevek edini vir za Via dela v družbenih dejavnostih, ampak da bi lahko povišali tudi prispevno stopnjo za izobraževanje, kije sedaj na tretjem mestu v Sloveniji, šteto od zadnjega konca.
M. BEZEK-JAKŠE
Delegati so se odločili za komisijo
Komisija naj ugotovi, ali je Pavlinov hrib res črna gradnja
TREBNJE — Delegacija krajevne skupnosti Trebnje na zadnji skupni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela trebanjske občinske skupščine ni soglašala z odgovorom občinskega izvršnega sveta glede prodaje stare šole v Trebnjem. V KS pravijo, da ne morejo dovoliti prodaje stavbe v kraju, ne da bi imeli možnost sodelovanja, zato zahtevajo, da izvršni svet s tem računa. Prav tako organi KS Trebnje opozarjajo na to, da bo ob sodelovanju KS lahko odločala o odtujitvi le skupščina, denar od prodaje stavbe, če bi do tega prišlo, pa bi moral ostati v KS Trebnje.
To je bil le uvod v naslednje, novo delegatsko vprašanje Trebanj-cev, ki je dvignilo temperaturo na zasedanju vseh treh zborov. Delegacija KS Trebnje je namreč skupaj s svetom, skupščino, organizacijama ZK in KK SZDL Trebnje ter zborom krajanov zastavila naslednja vprašanja: Ali je res, da je novi blok na Pavlinovem hribu zgrajen na podlagi neprave urbanistične dokumentacije in v nasprotju z zazidalnim načrtom, sprejetim leta 1981? Kdo je odobril projekt na podlagi takega neskladja in izdal potrebno gradbeno dokumentacijo? Alije občinski izvršni svet vedel, da je novi blok pravzaprav črna gradnja, prav tako nova stavba sodišča, ki v dokumentih občinske skupščine ni bila predvidena?
In ker je KS Trebnje zahtevala, da ta vprašanja prouči skupščina in ne izvršni svet, ali kdo od upravnih organov, je nastalo jabolko spora. Predsednik vlade Maks Kurent je menil, da pomeni predlog, naj bi oblikovali medzborovsko komisijo, ki naj razišče odgovornost, če so Projektivni atelje Ljubljana, izvršni svet ali komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ravnali nezakonito, nezaupnico izvršnemu svetu.	p	p
Svet Osnovne šole ing. Janeza Marentiča Podzemelj
razpisuje dela in naloge
— ravnatelja
Kandidati za ravnatelja morajo poleg pogojev 484. člena zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje zakona o osnovni šoli. Imeti morajo ustrezne osebnostne in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo pri Osnovni šoli ing. Janeza Marentiča, Podzemelj, p. Gradac v Beli krajini. .
573/52
Razvoj je za načrtovanim
Gospodarstvo občin Kočevje in Ribnica doseglo manj, kot so načrtovali v občinskih resolucijah
KOČEVJE, RIBNICA — Zadnje letošnje seje izvršnih svetov in občinskih skupščin občin Kočevje in Ribnica, ki potekajo te dni, imajo na dnevnem redu tudi uresničevanje letošnjih razvojnih resolucij. Če se zadržimo le na poslovanju gospodarstva, so ocene na podlagi devetmesečnih rezultatov take:
Zašepa/ kočevski paradni konj
V Opremi škriplje
KOČEVJE — Kočevska Oprema, ki je bila še lani paradni konj kočevskega gospodarstva, je letos zašla v krizo in v prvih devetih mesecih letos ni ustvarila nič za sklade. Poslovala je, kot pravijo politiki in gospodarstveniki, s pozitivno ničlo.
V Opreminem tozdu Sintep je prišlo do težav, ker trg ni sprejel njihovih proizvodov — tako vsaj trdijo v Opremi. Zato je v začetku leta nekaj časa proizvodnja v tem tozdu povsem stala. Do polletja so zato najemali vedno več kreditov, kar jih še zdaj tepe. Imajo veliko dolžnikov, predvsem v južnih krajih države. Računajo pa, da bodo rezultati zadnjega trimesečja boljši.
Podobno je s tozdom Lesna predelava. Zanašali so se predvsem na sovjetski trg, ki pa je letos zatajil. Tudi na domačem trgu je bilo zaradi upadanja investicij manj naročil in iztržka. Še najbolje je posloval tozd Usluga.
Težav je še več, tako zaradi zastarele opreme, kupljene za devize, kot pomanjkanja kadrov in še drugih vzrokov. Povsem očitno pa je, da je za težave Opreme krivo predvsem dejstvo, da se ne prilagajajo zaostrenim razmeram v gospodarstvu. Še vedno se obnašajo tako kot takrat, ko je trg sprejel vse, kar so proizvedli, in ko so kupci sami iskali njihove proizvode.
J. PRIMC
ZLATA ZNAČKA RUPARČIČU — Ob dnevu naše armade je bila v ribniški občini vrsta prireditev. Na slavnostni akademiji so podelili tudi priznanja. Republiško zlato značko je dobil Alojz Ruparčič (na fotografiji levo) iz Loškega Potoka, občinska priznanja pa Mirko Goršič, Jože Kos in Milan Arko. Republiški štab TO je pohvalil 12 rezervnih starešin iz ribniške občine, višje čine pa je dobilo 40 rezervnih starešin. (Foto: M. Gla-vonjič)
V občini Kočevje je posloval z izgubo le Itas, izguba pa je večja v primerjavi z istim obdobjem lani za slabo tretjino, medtem ko se je v primerjavi s prvim polletjem letos skoraj potrojila. Industrijska proizvodnja seje zmanjšala, izvoz in uvoz pa povečal. Temeljni kazalci poslovanja (z izjemo reproduktivne sposobnosti) so porastli. Velika je odvisnost od posojil, posebno za obratna sredstva. Temeljne smernice razvojne resolucije niso dosežene, saj seje delež akumulacije v dohodku znižal, sredstva za skupno in splošno porabo so rastla hitreje kot dohodek, hitreje od dohodka pa so rastli tudi osebni dohodki. Rezultati so slabši od-republiškega povprečja, izjema je le izvoz in stopnja pokritja uvoza z izvozm ter gospodarnost.
V občini Ribnica je letos posloval z izgubo le tozd Sukna iz Jurjeviče, lani pa izgube ni bilo. Obseg industrijske proizvodnje je porastel, prav tako izvoz. Temeljni kazalci poslovanja so se znižali, z izjemo donosnosti, kroženja obratnih sredstev in dohodka na delavca. Gospodarstvo je zelo odvisno od posojil, posebno za obratna sredstva. Temeljne usmeritve letošnje resolucije niso dosežene, saj je rast akumulacije nižja od rasti dohodka.
J. P.
VIŠJA PRISPEVNA STOPNJA
ČRNOMELJ — Prispevne stopnje za družbene dejavnosti se bodo v črnomaljski občini 1. januarja 1989 povečale v primerjavi z letošnjim povprečjem iz bruto osebnega dohodka za 0,57 odst., iz dohodka pa za 0,32 odst. Povečala se bo predvsem prispevna stopnja za zdrastvo in socialno skrbstvo. Glede na nizke prispevne stopnje, saj je črnomaljska občina na 63. mestu med slovenskimi občinami, je moč pričakovati, da bo potrebno že v prvem trimesečju leta 1989 povečati prispevno stopnjo, predvsem pri tistih sisih, ki prejemajo republiško solidarnost, kjer morajo Črnomaljci zagotoviti najmanj povprečno republiško prispevno stopnjo.
URADNO HRUPA NI
PRIGORICA, RIBNICA — Delegacija KS Dolenja vas je že 31. maja opozorila občinsko skupščino Ribnica, da stanovalce pri Inlesovem obratu v Prigorici ogrožata prah in hrup iz novega silosa. Te dni je prišel uradni odgovor inšpekcije iz Ljubljane, ki pravi, da obrat v Prigorici še nima dovoljenja za obratovanje. Iz tega, nekoliko zavitega odgovora prizadeti zdaj sklepajo, da uradno tega lnlesovega obrata ni in da torej tudi hrupa in prahu ni, se pravi, da si občani te nevšečnosti samo domišljajo.
P-c
Steber občinskega gospodarstva
Tovarna elektrolitov Mokronog je eden najprodornejših kolektivov trebanjskega gospodarstva — Kmalu že 100 milijonov elektrolitskih kondenzatorjev
MOKRONOG — »Redno spremljanje programa, sprememb razvoja, novih izdelkov, spremenjenih tehnologij na svetovnem trgu nam omogoča, da držimo korak z vodilnimi prozivajalci na svetu. Seveda je vse to moč doseči le s primernimi delavci, strokovnjaki. In prav kadrovska sestava naše tovarne seje v zadnjih letih bistveno spremenila. Odraz zadovoljive kadrovske strukture je tudi naša štipendijska politika,« razlaga direktor Iskrine Tovarne elektrolitov v Mokronogu Ludvik Lovše.
Iskrina tovarna v Mokronogu zaposluje približno 230 delavcev in je največja v krajevni skupnosti, s katero tesno sodeluje in ji pomaga. V 30 letih dinamičnega razvoja sta bili predvsem dve prelomnici, in sicer večja osamosvojitev, ko je obrat postal temeljna organizacija združenega dela, in pa leto 1979, ko so s prvo večjo naložbo pridobili sodobno opremo in je pretežno ročno proizvodnjo zamenjal sodoben, avtomatiziran način proizvodnje. Mokro-noški kolektiv je postal eden najtrdnejših stebrov gospodarstva v trebanjski občini, saj ustvarja že okrog tretjino vse akumulacije v občini.
»Proizvajamo preko 70 milijonov elektrolitskih kondenzatorjev vseh vrst
in smo največja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Kljub temu da pokrivamo 70 odstotkov vseh potreb po elektrolistkih
Ludvik
kronog
Lovše, direktor Iskre Mo-
kondenzatoijih v Jugoslaviji, je delež proizvodnje na domačem trgu komaj 30 odstotkov vse proizvodnje. Ostalo pomeni izvoz, ki bo letos presegel 4 milijone dolarjev. V teku je veliko akcij za povečanje izvoza, in to predvsem na
• V Iskrini Tovarni elektrolitov Mokronog tržišču ne ponujajo le svojih kakovostnih izdelkov, ampak tudi opremo za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev s tehnologijo. Načrtujejo, da bodo v kratkem zagotovili izdelavo vsaj 100 milijonov elektrolitskih kondenzatorjev. Letos so zgradili nove proizvodne prostore v izmeri 1000 kv. metrov, kijih bodo izpolnili z novo opremo, delno izdelamo doma, nekaj pa je uvožene iz Japonske.
zahodnoevropski trg (Philips, Danfoss). Jasno je, da izvoz lahko temelji le na konkurenčni ceni in vrhunski kakovosti, da o dobavah in ostalem servisu niti ne govorim,« pravi direktor Lovše.
P. P.
IZ NlkŠIH OBČIN fftfifj IZ NlkŠIH OBČIN
NOBENIH ODLOGOV NA JANUAR
BREŽICE — Občinski svel ZS je na izredni seji sklenil, naj Vzgojno-izobra-ževalni zavod preuči, kaj bi pomenilo zvišanje osebnih dohodkov v OŠ bratov Ribarjev za šole zunaj Brežic, Izvršnemu svetu je priporočil, naj takoj skliče direktorje in vodje delegacij iz združenega dela ter jim dopove, kako pomembno je za šolstvo, da še letos plačajo vse prispevke, saj bi s tem šolam omogočili normalno delo.
V konkurenci za razvojni dinar
Banka ob naložbi v papirni stroj ne bo pozabila ___________na	ostale__________
KRŠKO — Direktor LB-Temeljne posavske banke, dr. Dejan Avsec, meni, da je investicijska dejavnost v tem letu dobila drugačne razsežnosti, kar velja tako za število naložb, obseg in strukturo. To velja za načrtovane naložbe v tehnološke sisteme nekdanjega tozda STT in Kopitarno v Sevnici ter za TCP Duro Salaj, ki bodo svoje naložbe usmerili predvsem v razvoj in izvoz, s temi programi pa bodo omenjene delovne organizacije kandidirale tudi za razvojni dinar.
»Take naložbe so nedvomno nova kakovost v posavski naložbeni politiki, katere značilnost je sicer, da je večinoma usmerjena v odpravljanje, ozkih grl in modernizacijo tehnologije na obstoječih proizvodnih programih. Seveda ne zanikamo potrebe po takih naložbah, a v skladu z gospodarsko reformo, novim zakonom o podjetjih in nasploh z uvajanjem podjetniškega ravnanja in miselnosti, ko bodo odločale tržne zakonitosti tudi pri pridobivanju investicijskega dinarja, lahko rečem, da smo s srcem bolj pri teh, ki obetajo več. Nedvomno je naj večja posavska naložba v papirni stroj v TCP Djuro Salaj (hkrati tudi ena največjih naložb v Sloveniji v prihodnjem letu, op. p.), ki bo terjala 214 milijard dinarjev. Od tega bodo za izvedbo potrebovali 45 odst. tujih in 28 odst. domačih kreditov; ostalo bo domač denar, med njim pa tudi prispevek sovalgateljev (konzorcij).
V temeljni posavski banki zagotavljajo, da zaradi velike naložbe v papirni stroj ne bodo zanemarjali investicijskih potreb ostalih članic. V Sevnici bodo tudi s pomočjo bančnih sredstev gradili nov hotelsko-trgovski center, ki bo najprej služil potrebam graditeljev Savskih elektrarn. Agraria bo gradila nove hla-dilniške zmogljivosti, s katerimi bo lažje prodajala sadje na tuje trge. Opekarna Anhovo iz Brežic bo vložila denar v ekološko in stroškovno izboljšanje tehnologije pranja peska, obstajajo pa tudi razmišljanja o razvojni politiki, s katero bi izkoriščali naravne danosti rudnika Globoko.
»Poleg vseh teh naložb bomo še naprej vztrajali pri vlaganjih v inovacijsko dejavnost, kjer pa pogrešamo strokovno bolj izpopolnjeno dokumentiranje pri zajemanju razvojnega dinarja. Razvojna dejavnost mora namreč postati kakovosten dejavnik razvoja, prepričani pa smo tudi, da mora enak pomen dobiti tudi drobno gospodarstvo v zasebni in družbeni lasti,« je menil dr. Dejan Avsec.	j	SIMČ,,Č
Nestrpnost zaradi telefona
PIŠECE — Spelje tu novo leto in z njim preloženo upanje na izpolnitev telefonskih obljub. V centrali na Bizeljskem je na razpolago 20 številk in te dni naj bi jih končno priključili Pišcčanom takoj po tehničnem prevzemu. Preostalih sto interesentov še vedno čaka in predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Cizelj pravi, da ljudi mineva potrpljenje. Zgradili so omrežje in zdaj sedem let čakajo, ker mora PTT na Bizeljskem postaviti novo centralo in poskrbeti za medkrajevne povezave. Za 1989 imajo centralo naročeno, tako vsaj zagotavljajo, da bi potolažili prizadete.
»Veliko dajemo tudi za ceste, saj zanje že drugo leto zbiramo krajevni samoprispevek,« je nadaljeval Cizelj. »Letos smo jih asfaltirali dva kilometra oziroma 6 tisoč kvadratnih metrov. Poleg tega smo končali pripravljalna dela za asfaltiranje na trikilometrskem odseku ceste Pišece — Sromlje. Nasipali smo gramoz, izravnali več odsekov, uredili odvodnja-vanje in po potrebi odstranili brežine, kar nas je brez prostovoljnega dela veljalo 40 milijonov din. Za naprej imamo pri cestnem podjetju v dobrem 140 milijonov. Od te vsote smo dobili 55 milijonov din od SKIS. Nadejamo se, da bomo s tem denarjem asfaltirali najmanj 5 do 6 km, če bodo ljudje še nasprej tako požrtvovalno dajali iz žepov dodatne deleže.«
Predsednik Cizelj seje pohvalil, da so krajani letos sami razširili pokopa-
Ivan Cizelj
lišče in v lastni režiji začeli graditi mrliško vežico, za katero prispevajo polovico stroškov Globočani. Delo bodo nadaljevali spomladi in takrat bo na vrsti tudi ureditev smetišča, do katerega zdaj ni pravega dovoza.
J.T.
Obrestna zmeda krade denar
Obrtna zadruga Grič ne občuti krize — Zasebniki se čez noč prilagajajo — Parcel za gradnjo delavnic je premalo — V kratkem bo zadruga izdala prospekt
Obrtna zadruga Grič bo letos ustvarila za 6 milijard dinarjev prometa. Za njen sorazmerno kratek obstoj je to dokaz, da se dobro uveljavlja. Ustanovljena je bila 1980 in ima trenutno 200 članov, od tega 140 aktivnih.
Direktor Tone Zorko, dipl. inž. strojništva, se najbolj pritožuje nad vsesplošno finančno nedisciplino, nad nesmisli pri obrestih, saj nihče ne ve, kako naj jih obračunava. Zadruga obrtnikom sproti plačuje, nabavlja pa material pri velikih trgovskih hišah, kot je Metalka, zato ima pri obrestih vedno minus namesto plus. To jim zmanjšuje dohodek. Po Zorkovem mnenju sistem prisiluje firme, da ne plačujejo obresti.
Delo išče zadruga Grič samo za gradbenike in za kombinirane ponud-
11 BR€ZIŠK£<k.£T POROD NI § NI C€ ^ ^
V času od 16. do 23. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Helena Kranjc iz Brestanice — Matica, Danica Ločičnik iz Dol. Brezovega — Tilna, Darinka Novak iz Zaprešiča — Ano, Biserka Vrabec iz Šenkovca — Tomislava, Branka Lakner iz Krškega — Matica, Bariča Kočijaše-vič iz Brežic — Mirjano, Vlasta Pangerčič iz Prilip — Tino, Umek Sonja iz Brestanice — Manuelo, Štefka Vovk iz Dol. Leskovca — Urško, Vesna Sotler iz Črnca — Alenko, Nada Herakovič iz Novega sela — dečka. Čestitamo!
NOVOLETNI KONCERT
SEVNICA — Delavska godba na pihala pri sevniškem gasilskem društvu, brez katere bi si v Sevnici že kar težko zamislili kulturne in druge prireditve, se tudi letos ne bo izneverila tradiciji. Godbeniki prirejajo drevi, 29. decembra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica novoletni koncert.
ZAOSTAJAJO ZA SLOVENIJO
BREŽICE — Povprečni osebni dohodek za obdobje januar — september je bil v brežiški občini 459 tisoč dinarjev, v Sloveniji pa 539. Plače zaostajajo za republiškim povprečjem za 14,9 odst. V občini Sevnica so bili za malenkost na boljšem, njihovo povprečje je bilo 472 tisoč. Najbolje so zaslužili v krški občini, kjer je bilo povprečje 539 tisoč torej višje kot pri obeh posavskih sosedah in v Šloveniji. Po osebnih dohodkih v brežiški občini vodita Regulator in Metalgrad, najslabše pa zaslužijo pri Posavju.
be, da vključi zraven druge stroke in delovne organizacije. Zaradi tega tudi zaposluje inženirja in tehnika. Ostali obrtniki si večinoma sami najdejo delo. Grič jim pomaga, če to želijo, sicer jih pa redno zastopa na sejmih, kjer daje interesentom tudi podatke o njihovi dejavnosti in zmogljivostih.
Tone Zorko
Zasebniki se zelo hitro prilagajajo tržišču in čez noč spreminjajo proizvodnjo. Zaradi konkurence popuščajo pri cenah in takoj najdejo notranje rezerve, če vidijo, da nekaj ne gre.
Zadruga bo svojo dejavnost v kratkem predstavila na prospektu. Marsikdo namreč sploh ne ve, da lahko prevzame gradbeni objekt in ga v celoti dokonča, zato za manša dela najema kooperante. V zadrugo se včlanjuje vsako leto več obrtnikov, pretežno iz občine in Posavja. Pred dvema letoma so bile še velike težave za gradnjo delavnic. Tedaj je kar osem zasebnikov želelo graditi, in ko so že naročali načrte in sklenili pogodbo z Regionom, so jim na občini povedali, da ni parcel. Tiste člane so potem zgubili. Ljudje hočejo svoj denar vnovčiti takoj, ker jim ga sicer požre inflacija. Tedaj so zaradi tega intervenirali pri predsedniku skupščine in komiteja za družbenoekonomski razvoj, vendar ni nič pomagalo. Niti ene parcele ni bilo mogoče dobiti. To so torej nepremostljive ovire v brežiški občini, ki jih bo odpravila šele nova obrtna cona.
J.T.
NOVA PRALNICA
KRŠKO — Na skromni slovesnosti so v M — Agrokombinatu izročili namenu novo pralnico za traktorje in avtobuse. S pralnico bodo v TOK in servisu za kmetijsko mehanizacijo zaokrožili svojo ponudbo. Pri opremljanju pralnice je sodeloval tudi celjski Izletnik.
Zlato letališče Cerklje
Za dan JLA tudi številna priznanja občanom
BREŽICE — Na predvečer praznika so v Dom JLA povabili vse letošnje prejemnike odlikovanj, priznanj in pohval. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan Anton Harapin, z redom dela s srebrnim vencem Peter Močan in z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči Branko Ferk. Ivan Živič je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Stanko Cerjak red republike z bronastim vencem, Jože Avšič red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Jože Jurkas, Jože Radanovič, Ivan Geč in Anton Hotko pa red dela s srebrnim vencem. Medaljo zaslug za narod so podelili Jožetu Lorberju.
Zatem je Stane Zlobko izročil zlato plaketo ZRVS Jugoslavije letališču Cerklje, zlato značko ZRVS Jugoslavije Cirilu Rupertu, srebrno plaketo ZRVS Slovenije občinski konferenci SZDL, srebrni znak
Pričetek javne razprave o okolju
Razprava ne bo dosegla svojega namena, če bo tekla beseda samo o poročilu
KRŠKO — Do konca tega leta in v začetku prihodnjega bo v krški občini potekala javna razprava o poročilu o ekološki ogroženosti. Zakaj je bila sprejeta odločitev, da o tem gradivu razpravljajo poleg delegatov še krajani v krajevnih skupnostih, pojasnjuje Peter Žigante, zaposlen v urbanističnem sektorju Savaprojekta, ki ima med drugim na skrbi tudi okolje, sicer je še član izvršnega sveta za to področje delovanja in predsednik sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Krško.
»V svetu za varstvo okolja in izvršnem svetu smo se odločili za javno razpravo predvsem zaradi tega, ker v resnici želimo to skrb pririniti v ospredje javnega interesa. Dejstvo je namreč, da
so o podobnih problemih že doslej razpravljali delegati občinske skupščine, vendar očitno vse te obravnave in poročila niso imeli pravega učinka. Od leta 1982, ko je bilo izdelano zadnje tako
Tudi pitna voda le na obroke?
V Sevnici ljudje v višjih predelih že občutijo hudo pomanjkanje vode — Voda le nekaj ur dnevno — Delegatska vprašanja — Komunala ob suši nemočna
SEVNICA — »Komunala Sevnica kot upravljalec mestnega vodovoda v Sevnici poziva vse uporabnike, naj skrajno varčujejo z vodo in s tem omogočijo porazdelitev otnejenih količin vode, ki so še na razpolago,« skoraj dramatično poziva direktor Komunale Marjan Kurnik.
Seveda še bolj pretresljivo zvenijo izjave Sevničanov na cesti na Dobravo, v Trubarjevi ulici pa tudi delu Drožanj-ske ceste in Prvomajske ulice. Ljudje se ogorčeno sprašujejo, ko zmanjka vode, ali živijo v Afriki. Ni tako daleč čas, ko so v Sevnici uspešno izglasovali samoprispevek za gradnjo vodovoda izpod Lisce. Pred referendumom za ta samoprispevek so ljudem obljubljali, kako velika delovna zmaga bo izgradnja sev-niškega vodovoda, zdaj pa je stanje takšno, da ne vedo, komu naj še verjamejo. T ake in podobne izjave smo slišali ne le od najbolj prizadetih krajanov, ampak tudi na skupnem zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine prejšnji četrtek iz ust delegatke Brede Drenek-Šološek in predsednika družbenopolitičnega zbora Lada Močivnika, pa tudi Ivan Šnuderl iz Boštanja je opozoril, daje pri njih skoraj enak problem z vodo kakor v Sevnici.
Zaradi vsega tega je predsednica skupščine Breda Mijovič morala opozoriti, da brez celovite analize ne bo šlo. Takoj je treba začeti reševati vprašanje vodne oskrbe, sicer bo že čež dve ali tri
leta še več Sevničanov dobivalo vodo »na obroke«.
»Izdanost vodnih virov seje letos zaradi izjemno sušnega leta močno zmanjšala, tako da smo praktično nemočni.
Marjan Kurnik, direktor Komunale Sevnica
Razporeditev prednostnih objektov pri oskrbi z vodo je v mestu neugodna, tako da ne moremo izločevati posameznih predelov. Le skrajno varčevanje vseh lahko omogoči tudi višje ležečim predelom vodo vsaj občasno. Kljub težavnemu položaju prosimo prizadete, naj bodo strpni, saj naši delavci naredijo
• OREHOVEC BO NOV VODNI VIR — V času pomanjkanja vode v Sevnici, ko Komunala zagotavlja krajanom Ceste na Dobravo in Trubarjeve ulice redno dobavo vode le med 13. in 16. uro, je spodbudna vesi, da bo prihodnje leto zgrajeno novo vodno zajetje Orehovec. Iz tega zajetja zalednega vodnega vira izpod Lisce naj bi priteklo 6 litrov vode v sekundi. To bo hkrati prva naložba v povečanje vodnih virov po letu 1981.
vse, kar je v njihovi moči. Sedanje kritične razmere pa pravzaprav kažejo, da je Komunali vendarle enkrat treba omogočiti normalno gospodarjenje in razvoj,« poudarja direktor Kurnik.
P PERC
poročilo, v krški občini za izboljšanje okolja ni bilo dosti napravljenega. Sliši se hudo obrabljeno, ampak resje, da so še največ volje pokazali v TCP Djuro Salaj, kjer pa temeljni problemi ostajajo še naprej. Ostali pa so v poročila zapisali tisto, kar je v poročilih pisalo že leta 1982. Za ponazoritev naj povem, da so iz Kostaka, ki ima kot komunalno podjetje gotovo velike dolžnosti na tem področju, samo našteli poročila, v katerih naj bi mi sami poiskali, kar nas zanima. Med ne tako nepomembne naloge, ki so jih sprejeli, štejem prav gotovo tudi varovanje podtalnice, za katero pa so v Kostaku prepričani, da jo bo tako in tako vzel hudič, torej seje niti ne splača čuvati. V skladu z ustrezno republiško zakonodajo pa bi morali zaradi tega spremljati vsako vozilo, ki vozi naftne derivate po tistem delu magistralne ceste, ki teče čez Krško polje, pod katerim so strateške zaloge pitne vode,<
ZRVS Slovenije Janezu Prešernu in Vinku Cančerju. Letališče Cerklje je na svečanosti 22. decembra dobilo srednjo plaketo teritorialne obrambe. Podelil jo je komandant TO Slovenije.
Priznanje za deset let dela v TO je dobila v Domu JLA Andreja Andrejaš, priznanje pokrajinskega odbora za Posavje pa Slavko Sušin. Priznanje sveta za SLO so prejeli: občinski štab TO, Anton Kocjan, Stane Ilc, KS Bizeljsko, Gruda Dobova. Občinska konferenca ZRVS je namenila priznanja Jožetu Strascru, Andreju Ho-rženu, Viljemu Pavliču, Stanku Molanu, Antonu Kostanjšku, Jožetu Bizjaku, Janezu Ciglerju, Antonu Harapinu, Vladi-miru Ureku in Darku Srpčiču. Med pohvaljenimi pripadniki so bili: Milko Veršec, Lčon Vodušek, Igor Prah, Jože Šepec,
Dušan Skočaj, Martin Godler, Anton Malus, Martin Kovačič, Ivan Kmetič ter Športno društvo Sušica iz Dolenje Piroši-ce. Sekretariat za LO je podelil še 7 knjižnih nagrad, OK ZRVS štiri in občinski štab za TO pet.
Sestop je boleč
Seja OK ZK Sevnica — Nezadovoljstvo v šolstvu
SEVNICA — V sevniški občinski organizaciji Zveze komunistov bodo pripravili kadrovski projekt, ki mora dati vsaj nekatere odgovore o članstvu. Skušali bodo pridobiti v svoje vrste mlade ljudi.
Ko so prejšnji teden sevniški komunisti govorili o svojih nalogah, so v luči nove kadrovske politike poudarili, da v kadrovskih komisijah poslej ne bodo več v ospredju moralnopolitične kvalitete posameznika, marveč bo pomemben le program dela kandidata.
Na seji občinskega komiteja so učitelji terjali, naj bi v Sloveniji poenotili vrednotenje učiteljevega dela. Se bolj
»Pričakujemo, da bo javnost, od katere pričakujemo pomoč predvsem v smislu razbijanja dosedanje malobrižnosti, opozorila na probleme, kijih v poročilu nismo navedli. Tu gre prav gotovo za farmo v Pristavi, ki bi jo po mojem mnenju morali že zdavnaj zapreti, pa za iztrošeno gorivo v JE Krško, ki ne more biti sekundarna surovina. Prav gotovo v krški občini nismo brez PCB, rad pa bi opozoril tudi na to, da v TCP Djuro Salaj v zrak ne izpuščajo samo žveplo, marveč tudi organske spojine, ki so lahko še bolj škodljive. Skratka, pričakujemo, da bodo vsi temeljito prebrali poročilo in na pristojnih mestih tudi zahtevali, da se tudi v naši občini ekološka problematika začne reševati hitreje, predvsem pa učinkoviteje,« je dejal Zigante.	j	§
• Sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Franc Pipan je dejal, da bo za zakon o podjetjih sicer 3-letni uvajalni rok, a kdor bo čakal na to, bo zamudil vlak. Ko je govoril o prizadevanjih za obnovo ZK, je Pipan opozoril, da je članarina ena velikih ovir za vstope novih članov in za veliko izstopov. Tudi zato sta s članom CK ZKS Silvom Gorencem v Krškem že predlagala, da bi večina najmanj pa polovica zbrane članarine ostala osnovnim organizacijam.
kot zaostajanje v zaslužkih pa lahko vzbuja skrb, ker v sevniški občini vse bolj zaostajajo pri modernizaciji pouka. Najprej morajo na šolah pač poskrbeti, da plačajo račune za materialne stroške, tako da na koncu praktično ne ostane nič za nabavo novih učnih pripomočkov.
Po besedah Romane Ivačič se v ZK še niso navadili sestopati z oblasti, saj ni velike pripravljenosti razen v besedah. Motijo se tisti, ki mislijo, da bodo razne alternativne skupine stopile pod okrilje SZDL, če bodo na vseh vodilnih položajih člani ZK! Kakšna družba smo, da potrebujemo tako zakonodajo, kot je? Si jo res zaslužimo?
P. P.
Novo v Brežicah
MRTVE DUŠE ALI KAJ DRUGEGA? — Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je v brežiški občini zaposlenih 4411 delavcev, po najnovejših statističnih virih iz republike pa celo 7000 in še dva povrhu. Na sindikatu se sprašujejo, kje so ti ljudje. Zaradi sindikalne članarine zagotovo ni razloga, da bi jih skrivali, zaradi partijske pa že. Tako je pravo število zaposlenih duš še vedno uganka, zato v sindikatu dvomijo, da so vse žive.
ZA NERAZVITE JE PEŠAČENJE — Pismonoše, ki trgajo podplate v brežiški občini, zavidajo svojim stanovskim kolegom v Krškem in še kje, kjer se vozijo z mopedi ali celo z avtomobili. Brežiški poštarji si morajo sami kupiti kolesa in mopede ter si še pomisliti ne upajo, da bi jim povrnili stroške za bencin, čeprav so motorizirani hitrejši. Torej je čas zlato samo za bogate.
MENDA JIM NE BO TREBA VSEGA POZABITI — Ob zaključnem prikazu vrhunskih kuharskih dosežkov in postrežbe v Mokricah so povabljenci komaj verjeli svojim očem, ko so gledali, kaj vse znajo nanovo pečeni gostinski tehniki Emonine šole ob delu na Čatežu. V Termah so se v letu dni toliko naučili, da jim še pred tako zahtevnim gostom ni nerodno. Toda nekateri diplomanti se boje, da svojega znanja ne bodo imeli komu pokazati, ker gostom, ki zahajajo v njihove lokale, ni do dovršene ponudbe in postrežbe. Posebno mladi Brežičani nadvse uživajo v hrupu in gostih oblakih cigaretnega dima v središču mesta in jim ni mar, kakšen je prostor okoli njih, saj tako nič ne vidijo.
GOLI ŽIVŽAV — Novoletna okrasitev sejemskega prostora in zaprtih stojnic je v Brežicah zelo skromna. Najbrž to ne bi zahtevalo bistveno večjih izdatkov, če bi se pravočasno dogovorili z aranžerji in društvom likovnikov za živahnejšo in bolj domisleno likovno podobo živžava, ki bi že sama po sebi privabljala mimoidoče. Morda bi celo kaka bogata firma rada predstavila občinstvu svoj najnovejši ima-ge-
Krške novice
ZA ŠANKOM — V enem izmed krških bifejev je bilo v preteklih dneh slišali tale monolog malce opitega možakarja: »Kaj se meniš, tudi jaz bi lahko lepše in lagodneje živel, če bi imel zastonj kurilno olje pa bencin, če bi imel doma za pomoč lastnega hišnika, pa če bi tu in tam dobil zastonj še kakšno kilo mesa, ej, potem bi si lahko kupil tudi dober avto. Tako pa je Hudič, ko moram vse plačati po vedno višjih cenah, plača pa je, saj veste kakšna, denarja skoraj za celo aktovko, pa zanj nič ne dobiš.«
NOVOLETNI SEJEM — Tako rekoč zadnji hip pred božičem se je v Krškem začel novoletni sejem, kar je za rdeče pra-vovernike še nekako znosno in dopustno. Pred leti pa ni bilo tako, saj sojih trgovci slišali že, če so malce prezgodaj okrasili izložbe. Cel vik in krik pa je zagnal eden izmed rdečih dušebrižnikov pred leti, ko je v neki krški trgovini slišal božično pesem. No, kasneje seje po temeljiti in vsestranski raziskavi pokazalo, da je možak slišal božično pesem, ki jo je pel Rifle v moped šouu. Kaj hočemo, časi se pač spreminjajo in mi z njimi!
ELEKTRONIKA NA POHODU — Z novo tehnologijo v proizvodnji delegatskih gradiv so pričeli tudi v upravnih organih krške občine. Napredek je očiten v vseh pogledih, saj sedaj dobijo delegati gradiva na lepem belem papirju, že po tipografiji se vidi, da gradiva izdeluje računalnik, in bi po tem lahko stranski opazovalec sklepal, da je krška pbčina že na dobri poti proti 21. stoletju. Zal so gradiva malo težja, ker računalnik za sedaj tipka samo po eni strani, medtem ko so tipkovnice prej tipkale lahko na obe strani papirja.
Sevniški paberki
VEDNO NA ZVEZI — Delavci Lisce so med stavko očitali vodstvu, da so preveč razkošno opremili poslovno zgradbo, vprašali pa so tudi, ali je bilo treba kupovati nove službene avtomobile in drag avtoradio ob tem, ko ni denarja za višje plače in za boljše delovne razmere v proizvodnji. Janez Valant glede novih prodajnih prostorov nikakor ni sprejel kritike, da so opremljeni luksuzno, ampak le dostojno, pa še vedno se ne da to primerjati s tistim, kar imajo Smelt, Konus, Astibo itd. Kar zadeva službene avtomobile, je bilo po Valantovih besedah v Lisci prelomno leto 1985. Tedaj so sklenili, da službene avtomobile menjajo vsaka 3 leta, kajti imeli so slabe izkušnje s prodajo treh okrog 10 let starih mercedesov, za katere so prav malo iztržili. Nazadnje so audi 100 in opel as-cono zamenjali za audi 100 in fiat cromo. In oboje so kupili za borih 200 milijončkov! In ta fiat croma, kije bil sejemski eksponat, je bil brez avtoradia, ki pa je na dolgih poteh nepogrešljiv, če hočejo vedeti, kakšne so razmere doma. In ta avtoradio s 4 zvočniki za cromo je stal 7,20 milijona din in ne 8 milijonov, kot so govorili delavci, saj je to le radio srednje kategorije, je povedal Janez Valant.
TENISU — Krajani, ki živijo v bližini teniških igrišč, so nas že nekajkrat opozorili, češ da bi morali opozoriti odgovorne pri sevniškem teniškem klubu, da se dela škoda, ker so že vse vreče s tenisitom, zložene na parkirnem prostoru pri bazenu oz. teniških igriščih, raztrgane. Dež pa, da odnaša dragoceni material za vzdrževanje igrišč v kanalizacijo. Vodstvo kluba meni,: da položaj sploh ni tako kritičen. Bomo I videli spomladi, kdo je imel prav. upajmo ; pa. da ta šola in eksperiment ne bosta I predraga.
kultura
•	i}
in izobraževanje
Že štirideset let s pesmijo
Sodraški zbor slavil — F. Zajc, častni član zbora
SODRAŽICA Moški pevski zbor tukajšnje Svobode, ki ga vodi študentka Akademije za glasbo Boža Kastelic, doma iz Retij pri Velikih Laščah, je pred kratkim s celovečernim koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi v avli OŠ dr. Ivana Prijatelja proslavil 40-letnico svojega obstoja. Nastopilo je vseh osemnajst pevcev, kolikor jih ta čas šteje zbor, med številnimi poslušalci iz domačega kraja in okolice pa so bili tudi nekateri glasbeni pedagogi in skladatelji iz Ljubljane. Posebna dobrodošlica je veljala skladatelju Radovanu Gobcu, katerega pesem Smo fantje z vasi so tudi zapeli na koncertu. O zboru in njegovem prispevku h kulturnemu življenju kraja in občine je govoril Ivan Smisl, predsednik KUD Svoboda in član tega zbora. Naziv častnega člana so podelili ustanovnemu članu zdajšnjega zbora Francu Zajcu, lesostrugarju iz Sodražice.
J. P.
Kulturi spet grozi udarec države
Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije pozvala slovenske delegate v zvezni skupščini, naj ne glasujejo za omejitveni zakon — O kulturnem programu javna ________________________ razprava
Zvezna miselnost ostaja zvesta tradiciji svojemu ne prav umnemu ravnanju: spet je pripravila ukrepe, s katerimi namerava hudo okrniti materialno podlago našemu duhovnemu in ustvarjalnemu življenju ter do omrtvelosti oslabiti še tisti utrip, ki kljub vsemu še bije. Potrebo po teh ukrepih utemeljuje z dokazovanjem, da ima pred vsem drugim prednost gospodarstvo, ki ga je pač potrebno najprej spraviti na zeleno vejo. Sele potem, ko si bo gospodarstvo opomoglo, bo kaj več denarja tudi za tako imenovano porabo.
Da zvezna miselnost s sprejemanjem takšnih odločitev v bistvu v živo zadeva našo kulturo, ki je eden glavnih temeljev za našo samobitnost in suverenost, to seveda tvorcev omejitvenih posegov (pa naj imajo na koncu svojih priimkov trdi ali zmehčani č) nič ne zanima. Številke so pač številke, neusmiljena dejstva, ki se požvižgajo na čustva, pripadnost narodu in njegovi republiki, kaj šele, da bi se pomišljala ob kulturni ogroženosti kakega dvamilijonskega plemena na sončni strani Alp!
Kako pomembno pa je prav slednje, se je pokazalo prejšnji teden na skupščini Kulturne skupnosti Slovenije, ko so morali delegati na eni strani spregovoriti o osnutku skupnega slovenskega kulturnega programa za prihodnje leto in sredstvih za izvajanje, na drugi strani pa prisluhniti črnim napovedim, da bodo zvezni omejevalni ukrepi tako in
GALERIJO ZASEDLA ETNOLOGIJA — Etnološke raziskave Šentjerneja so končane, rezultate teh raziskav kaže razstava, ki sojo minuli petek odprli v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu. Zanimivi predmeti, ki sojih etnologi zbrali v Šentjerneju, bodo na ogled do konca januarja prihodnje leto.
Etnološka in arheološka dediščina Šentjerneja
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji so odprli minuli petek kar dve razstavi o kulturni dediščini Šentjerneja. Prva, v veliki dvorani, prikazuje etnološko podobo tega kraja, druga, v mali dvorani, pa arheološke raziskave talnih slojev v šentjemejski župnijski cerkvi. Na otvoritveni slovesnosti je s krajšim pevskim programom nastopil Šentjernej-ski oktet. Razstavi bosta na ogled do 31. januarja prihodnje leto, nakar se bo etnološka razstava preselila v avlo OŠ Martina Kotarja v Šentjerneju.
Razstava Etnološka podoba Šentjerneja je poskus muzejske predstavitve rezultatov krajevne monografske etnološke študije tega kraja. Sama etnološka raziskava Šentjerneja pa se vključuje v skupni slovenski etnološki projekt, ki ima namen ob pomoči etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja prikazati način življenja Slovencev v 20. stoletju. Raziskava je zajela obdobje od okoli leta 1870 do leta 1988, ko je bila zaključena, kar pomeni, daje raziskovalka Ivica Križ, etnolginja Dolenjskega muzeja, pri oblikovanju monografske podobe Šentjerneja in kot avtorica razstave morala poleg svojih upoštevati tudi že zbrane etnološke zapise prejšnjih terenskih raziskav Šentjerneja in okoliških vasi ter ugotovitve, ki se na to nanašajo.
Zanimiva je tudi predstvitev arheološke raziskave v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju, ki sojo opravili strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta; v ekipi so bili: arheolog Borut Križ, umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič in gradbeni tehnik Franci Aš. Raziskava talnih slojev v cerkveni ladji in delu prezbiterija je stekla leta 1985, ko so začeli župnijsko cerkev v Šentjerneju obnavljati. Arheološka izkopavanja so razkrila, da stoji zdajšnja cerkev na temeljih kar treh starejših cerkva, od katerih je bila najstarejša pozidana že pred 13. stoletjem. Razumljivo je, da so raziskovalci pri tem odkrili tudi različne sloge zidave, od romanskega do gotskega. Okoli obeh romanskih cerkva je bilo
* Ob teh razstavah	je	prišlo	do tesnejšega sodelovanja	med
Dolenjskim muzejem	in	Zavodom za varstvo naravne	in	kulturne dediščine, kar	sta	njuna	direktorja Bojan Božič	in	arh.
Jovo Grobovšek na	otvoritvi	posebej poudarila. To	sodelo-
vanje izpričujeta tudi domiselno pripravljena in oblikovana kataloga za obe razstavi, kakor si ju je zamislil arh. Jovo Grobovšek, ki je kataloga oblikoval.
pokopališče, ki je bilo s kasnejšimi pozidavami zelo poškodovano. Okoli župnijske cerkve pa so ljudi pokopavali še vse do 19. stoletja. V nekdanjih cerkvah na mestu sedanje so med drugim pokopavali tudi člane imenitne-jših družin iz okoliških gradov.	I ZORAN
KAJ JE BILO POD ŠENTJERNEJSKO CERKVIJO? — O tem govori razstava, ki jo je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta pripravil v mali dvorani Dolenjske galerije. Razstava, ki j kaže, kaj so arheologi odkrili v temeljih sedanje župnijske cerkve \ J Šentjerneju, je že na petkovi otvoritvi vzbudila veliko pozornost'' obiskovalcev.
tako vse porušili oziroma z načrti predvidene zneske za kulturo tako zelo zmanjšali, da ne bo denarja niti za preživetje. Dodatno pa nastavlja kulturi nož na vrat tudi nezadržna inflacija, ki vse izniči in bo tudi poslej izničevala tisto, kar bo ostalo kljub omejitvam. Zato se ni čuditi pozivu te skupščine slovenskim delegatom v zvezni skupščini, naj ne glasujejo za novi zakon o začasnem omejevanju sredstev za skupno porabo v prihodnjem letu, temveč proti njemu.
Delegati skupščine republiške kulturne skupnosti so imeli na osnutek programa in denarnega načrta za prihodnje leto obilo pripomb. Zato ta dokument seveda ni bil sprejet, pač pa se je skupščina odločila, naj steče o njem še enomesečna javna razprava, po kateri bo že bolj jasno, kaj v osnutku lahko ostane in kaj mora ven. Sprejet pa tudi ni bil predlog nove muzejske in ga-
KITAJKA V RIBNICI
RIBNICA V prostorih ribniškega Bistroja Slovin seje zvrstilo že več razstav znanih likovnikov. Tokrat - še do 19. januarja	pa tu razstavlja svoja de-
la mlada (rojena 1955) kitajska akademska slikarka Huiqin. Slikarka je doštudirala na Kitajskem, leta 1983 pa seje preselila v Ljubljano in nadaljevala študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1986 končala specialko za grafiko. Svoja dela razstavlja od leta 1974. Od leta 1983 je imela več samostojnih razstav tudi po Jugoslaviji, na našem območju pa v Krškem in Novem mestu.
SKOTSKE SLIKE ŠE V LJUBLJANI
NOVO MESTO Razstava pastelov Marina Beroviča v Dolenjski galeriji seje sredi decembra iztekla. Obiskalo jo je veliko ljubiteljev likovne umetnosti, še zlasti pa je vzbudil pozornost obiskovalcev cikel slik, na katerih je avtor upodobil škotsko krajino. Novomeški rojak Berovič je del svoje novomeške razstave, predvsem pastele iz tako imenovanega škotskega cikla, razstavil tudi v Ljubljani. Od 20. decembra raztavlja Marin Berovič v galeriji Kemijskega instituta Boris Kidrič, kjer je z nazivom doktor kemijske tehnologije zaposlen kot raziskovalec.
lerijske mreže ter še nekateri pripravljeni dokumenti. V času, ko naj bi o tem razpravljali in odločali, je v delegatskih klopeh sedelo premalo delegatov, da bi lahko opravili veljavno sklepanje. Očitno je mnoge preveč bolela glaya že ob vročem besedovanju o napovedanih omejitvah, pa so si zaželeli malo več zraka, kot je potrebno za običajni sejni odmor.
I.	ZORAN
Ažbetova plaketa Alojzu Zavolovšku
Odličnemu mentorju podelili priznanje prejšnji teden v Ljubljani
LJUBLJANA — Minuli teden je bila v Narodni galeriji slovesnost, na kateri sta republiška Zveza kulturnih organizacij in Združenje likovnih skupin Slovenije podelili Ažbetovo plaketo, najvišje priznanje za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo v ljubiteljski likovni dejavnosti. Letos je to priznanje — stoječo bronasto plaketo s podobo Antona Ažbeta, velikega mentorja in učitelja slovenskih in drugih umetnikov — prejel akademski slikar in likovni pedagog Alojz Zavolovšek iz Žalca.
Alojz Zavolovšek je bil vseskozi aktiven v gibanju, ki ga je pred leti na področju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v Sloveniji začela Zveza kulturnih organizacij in nadaljevalo Združenje likovnih skupin, s svojimi pedagoškimi izkušnjami pa je predvsem veliko pripomogel k uveljavljanju izobraževanja ljubiteljskih likovnikov, saj je bil sam dolga leta mentor v republiških izobraževalnih kolonijah teh likovnikov.
Izjemno pomembno pedagoško delo je akademski slikar Zavolovšek opravil v izobraževalnih kolonijah za ljubiteljske slikarje začetnike. Te kolonije so vrsto let potekale v poletnih mesecih v novomeškem hotelu Kandija in se nadaljevale v hotelu Metropol. Udeleženci so pod Zavolovškovim vodstvom spoznali različne slikarske tehnike, še posebej slikanje v akvarelu.
Zavolovšek je, kot izkušen mojster v tej tehniki, eden najboljših slovenskih akvarelistov v povojnem obdobju, lahko resnično veliko dal slikarjem začetnikom. S tako pridobljeno osnovo so se udeleženci teh kolonij, zlasti še bolj nadarjeni, brez strahu vključevali v višjo stopnjo izobraževanja, v nadaljevalne likovne kolonije, v zadnjem času znane kot likovne delavnice. Tudi te še vedno potekajo vsako leto v Novem mestu.
I.	Z.
Vinica spet pričakuje
Območno srečanje literatov bo aprila — Čez en mesec rok za oddajo prispevkov
ČRNOMELJ — Zveza kulturnih organizacij občine Črnomelj bo tudi v letu 1989 priredila območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov v Vinici. Na srečanju, ki bo predvidoma aprila, bodo lahko sodelovali literati, ki svojih del še niso izdali v knjigah razen v samozaložbi. Seveda velja to le za avtorje iz dolenjske in posavske regije, medtem ko bodo srečanja za literate zunaj tega območja drugje. Vsak lahko sodeluje z večjim številom svojih del oziroma s prispevki, kakršne pač piše. Ti prispevki so lahko pesmi, črtice, novele, satire, epigrami, basni, dramska besedila, filmski scenariji ali kaj drugega. Prispevke je treba do 31. januarja 1989 poslati na naslov. ZKO Črnomelj, Župančičeva 8. V skupni ovojnici naj bodo trije izvodi vsakega prispevka, od katerih pa noben ne sme biti podpisan s pravim imenom, ampak s šifro. Pravo ime in priimek, točen naslov, izobrazba, starost in poklic avtorja naj bodo priloženi v manjši ovojnici. Vsa poslana dela bo dobila v roke strokovna komisija, jih prebrala in ocenila ter izbrala najboljša za predstavitev na literarnem večeru, najboljše avtorje pa za nastop na republiškem srečanju.
»PRAVLJICA O ZMAJU«
SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij je v decembru pripravila vrsto zanimivih kulturnih prireditev. Za mlade na vseh šolah v sevniški občini je bilo najbolj zanimivo gostovanje lutkovne skupine Gledališča Tone Čufar z Jesenic z igrico Rdeča kapica. Danes, 29. decembra, pa gostujejo Jeseničani še na sevniški OS Savo Kladnik s predstavo Pravljica o zmaju. Ogledali si jo bodo tudi otroci iz sev-niškega vrtca Ciciban. Četrtkovo popoldne, natanko ob 15. uri, bosta ta lutkovna predstava in dedek Mraz pozdravila še otroke, ki ne obiskujejo vrtca.
VOŠČILNICE NA OGLED V RAZSTVIŠČU SDK
NOVO MESTO — V razstvišču novomeške SDK v Kandiji bo vse do 31. januarja prihodnje leto na ogled razstava grafičnih voščilnic iz zbirke univerzitetnega profesorja dr. Rajka Pavlovca. Razstavo je v ponedeljek, 26. decembra, popoldne odprl in na otvoritvi govoril častni predsednik Društva Ex li-bris Slovenije, književnik, publicist in knjižničar Jaro Dolar. O zanimivi razstavi bomo še poročali.
Avnojska pot 1943 v Jakčevih risbah
RIBNICA — V tukajšnjem Domu JLA je bila žal le šest dni odprta razstava risb akademskega slikarja Božidarja Jakca pod naslovom Avnojska pot 1943.
Za uvod je bil predstavljen Kočevski zbor, kjer je bila izvoljena slovenska delegacija za zasedanje Avnoja, nato pa priprave na pot. Med potjo je Jakac risal delegate, s katerimi je potoval, in člane spremstva. Upodobil je še druge ljudi, kraje, zanimivosti na poti in krajine ter seveda tudi Jajce.
Posebna zanimivost so portreti in risbe udeležencev zasedanja in zasedanja samega. Tako je takrat Jakac upodobil predsednika Tita, Edvarda Kardelja, dr. Ivana Ribarja, popa Vlada Zečeviča, Edvarda Kocbeka, Josipa Vidmarja, Metoda Mikuža, Vladimirja F ujerja, Dušana Serneca, Jako Avšiča, Franja Lubeja, Toneta Fajfarja, J jsipa Rusa in mnoge druge (žal je precej podpisov nečitljivih), pa tudi majorja Wiliama Jonesa (iz angleške misije) in Tita za govorniškim odrom (z datumom rojstva nove Jugoslavije 29. novembra 1943).
Prikazanih je bilo še več drugih zanimivih risb iz tistih časov. Naj omenimo dve, ki sta nastali že nekaj dni po zasedanju Avnoja, in sicer 15. decembra 1943 na Suhorju. Obe sta humoristično obarvani in na obeh obravnava slikar Jakac isto temo, ki jo naj predstavi kar avtorjev pripis pod risbo: »Matej Bor popravlja na prigovor generala Jakata svoje Hej, brigade.«
J. PRIMC
0 »Bronastem vijaku« — zgodbi o Resslu
Televizijsko nadaljevanko o izumitelju Josefu Resslu, ki so jo posneli v slovensko-češki koprodukciji, bomo videli soomladi 1989 — Kako se snemanja in sodelovanja s Čehi spominja dramaturg Marjan Brezovar
Slovence in Čehe je večkrat enaka ali podobna usoda tesno zbližala in tako prepletala naše življenje, da so mnogi od nas postali sinovi dveh domovin. Med slednjimi jih ni malo, ki so si z umom in inovativnim delom pridobili trajno čast in slavo in smo Slovenci in Čehi nanje enako ponosni.
Eden najbolj znanih sinov slo-vensko-češkega sorodstva je Prešernov sodobnik, češki gozdarski tehnik JosefRessel(1793— 1857), ki seje v svetu proslavil kot izumitelj ladijskega vijaka. K nam je prišel za distrikt-nega gozdarja pleterskih gozdov, med razmeroma kratkim, komaj štiriletnim bivanjem na Dolenjskem (od 1817. do 1821.) pa je nekaj časa (v šolskem letu 1819/20) celo poučeval kaligrafijo na novomeški gimnaziji. Kdaj se mu je porodila zamisel o ladijskem vijaku, ni natančno znano, izpričano pa je, daje prve poskuse s to napravo, ki je potem usodno vplivala na razvoj ladjedelništva, opravil na Krki, menda pri Kostanjevici. Znano je tudi, da je prave poskuse delal na morju v Trstu, ko so ladijski vijak pritrdili na plovilo, ki ga je prej poganjalo »mlinsko« kolo.
Dražljivo zgodbo o očetu ladijske-. ga vijaka in drugih izumov bomo lahko že spomladi videli na malih zaslonih. Praška in ljubljanska televizija sta se namreč odločili, da o Josefu Resslu posnameta televizijsko nadaljevanko in predstavita lik te pomembne osebnosti, ene najboljvzna-nih, ki povezuje Slovence in Čehe, vsaka svojim gledalcem. Nadaljevanka pod naslovom Bronasti vijak bo imela tri dele, na ljubljanski televiziji
jo bodo predvajali ob nedeljah po prvem dnevniku, nekako ob istem času pa bo tekla tudi na praški televiziji. Nadaljevanka bo. enojezična, kar pomeni, da bo filmsko dogajanje pri nas teklo v slovenščini, pri Cehih pa v češčini. Praški televizijci, ki nadaljevanko še obdelujejo v svojih laboratorijih, bodo Bronasti vijak pripravili tudi v nemščini, saj se za to delo močno zanimajo tudi v Vzhodni Nemčiji, bržkone pa ga bodo lahko plasirali še v druge nemško govoreče dežele.
Režiser tega koprodukcijskega filma je Jiri Sequens, profesor za režijo na praškem FAM-u, kije v svetu zaslovel kot avtor češkega filma o atentatu na Heydricha, za nas pa je tudi zanimivo, daje režijo študiral v Moskvi skupaj s slovenskim režiserjem Igorjem Pretnarjem. Sam je napisal tudi scenarij, in sicer po neki literarni predlogi. Čehi pa so prispevali poleg tega glavnega igralca tako da lik Josefa Ressla v vseh njegovih starostnih obdobjih upodablja Viktor Preiss. V vsem drugem je sodelovanje pri nadaljevanki enakopravno, se pravi, da imajo pomemben delež tudi slovenski ustvarjalci, od igralcev do scenaristov in drugih.
Za dramaturgijo sta skrbela dva. Slovenski delež pri tem deluje opravil dramaturg TV Ljubljana Marjan Brezovar, novomeški rojak. S snemanja se spominja mnogih podrobnosti in ne skopari s pohvalami, ko govori o sodelovanju s češkimi televizijci oziroma soustvarjalci televizijske zgodbe o Resslu.
»Nadaljevanko smo začeli snemati minulo zimo, prizore pa smo potem posneli deloma v okolici Prage, na
več krajih v Sloveniji ter v slovenskem in hrvaškem Primorju,« pripoveduje. »Režiserje vselej iskal lokacije, ki so se mu zdele kar najbolj podobne avtentičnemu okolju, koder seje Ressel gibal. Tako smo tisti del zgodbe, ko nastopa Ressel kot pleterski gozdar, posneli v Bistrici pri Vrhniki, se pravi, da ta kraj predstavlja Pleterje, nekaj prizorov te zgodbe pa tudi na obronkih Kočevskega Roga in na Češkem. Prizori, ko Ressel preizkuša svoj znameniti vijak, pa so nastali v slovenskem in hrvaškem primorju. Prizor Resslove smrti je bil posnet pri Grosupljem. Režiser, ki mu je pravšno okolje pomagal izbirati naš arhitekt Mirko Lipužič, je hotel enega od prizorovjiosneti tudi na mostu čez Krko nad Žužemberkom, ker.pa so most prav takrat popravljali, seje moral, po njegovi izjavi, neponovljivim posnetkom odreči. Naši ljudje so radi sodelovali s filmarji, pa naj gre za delavce, kmete ali druge preproste ljudi, ki so pomagali kot statisti. Tako je bilo denimo na vzhodnih obronkih Roga, ko so filmarji potrebovali prizore o delu gozdarjev pozimi, in čeprav je bilo prav takrat ledeno mrzlo, so delavci iz podroških krajev celo večkrat ponovili sekanje debel. Sam sem jih kasneje ob nekem obisku v gostilni slišal, kako ponosno so govorili, da bodo na filmu. Nekaj podobnega sem doživel na snemanju v gozdovih blizu Prage, kjer je vse postalo tako domače, da smo se Slovenci počutili kot na svoji zemlji, čeprav je tamkajšnja narava le posodila obraz našemu podgorskemu svetu, kjer se je sicer odigral na tako nepomemben del Resslove življenjske zgodbe. Nepo-
Marjan Brezovar: »Neznansko veselje in zadovoljstvo je bilo delati s Čehi, s katerimi smo posneli nadaljevanko o Resslu.«
zabno je bilo tudi sporazumevanje Slovencev in Čehov na vsej dolgi in karseda cikcakasti snemalni poti. Čeprav smo govorili vsak v svojem jeziku, smo se odlično razumeli, tako da ni ostalo med nami nič nedorečenega in nepojasnjenega. Kaj lahko še kakšna stvar lepše potrdi prijateljstvo med narodi, kot jo je to in takšno druženje s Čehi?«
Seveda so podobna čustva prevzemala tudi češki del filmske ekipe, kar se navsezadnje razume samo po sebi in tega niti ne bi bilo treba posebej omenjati. Nad Slovenijo in še posebej nad dolenjsko pokrajino in ljudmi ni bil navdušen le režiser Jiri Sequens, ampak tudi drugi, še posebej glavni igralec Viktor Preiss. »Tega je naša pokrajina tako prevzela in navdahnila,« pravi Marjan Brezovar, »da ji je posvetil pesem. Pesem je napisal, ko seje ekipa mudila ob morju, ih to kar na razglednico, ki jo je poslal prijatelju v Prago. Prijatelj, kije urednik enega od vodilnih praških časopisov, je, ne da bi Preiss to sploh slutil, to pesem brž objavil — v nepopisno veselje slovenskega in češkega dela snemalne ekipe.«
I.	ZORAN
   U_
pisma
in odmevi
OSTAL JE GRENAK PRIOKUS
Dedek Mraz je obljubil, da bo obiskal tudi otroke, ki so oboleli za cerebralno paralizo. Dolenjsko društvo je namreč pripravilo obdaritev za tiste, ki so vse bolj prepuščeni skrbi staršev in redkih strokovnih sodelavcev. Toda dedka Mraza ni bilo. Tudi opravičil se ni. Prizadevni člani so vseeno razdelili darila, čeprav bolj žalostnim očem. Posebno radi bi se zahvalili tekstilni tovarni Novoteks, Tiskarni Novo mesto, Zavarovalni skupnosti Triglav, DESS Novo mesto in posameznikom, ki so nesebično sodelovali pri vseeno prijetnem snidenju.
Za Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo Novo mesto MIRO GUTMAN
PISMO IZ KALIFORNIJE
Zelo rad berem Dolenjski list in ga s ponosom pokažem tudi prijateljem Amerikancem. Ko potujem po svetu, vedno najdem tudi Slovence, toda prav pri Dolenjcih največkrat opazim, da ne bodo v mislih nikoli zapustili svoje rodne Dolenjske. Tudi klubu pilotov Napa iz. Kalifornije, ki mi je dala priznanje z.a izvrstnega pilota, sem dokazal, kaj smo Dolenjci. Hkrati bi se rad zahvalil Janezu Pavlinu, ki je tako lepo opisal moj polet v Slovenijo.
JOŽEF UDOVČ Klifornija
NOVOLETNE ZELJE
Rada bi se veliko naučila, pa mi ne gre.
MOJCA, 6. a Vsi naj bi se zbrali doma in lepo praznovali ob novem letu.
BORIS. 6. a
Na vsem svetu naj bi bil mir, da bi otroci lahko brezskrbno živeli.
NATALIJA, 6. a Najbolj si trenutno želim sneg, da bi preizkusil smuči.
MATJAŽ, 6. a OŠ Artiče
Kje so načrti Plečnikovega
spomenika NOB?
Odprto pismo študentov arhitekture Sevni-čanom in še komu
Sva študenta arhitekture v Ljubljani. V vašem kraju Sevnici sva opazila prekrasen spomenik, ki je posvečen narodnoosvobodilni borbi. Ker seje del najinega študija navezoval tudi na raziskavo kulturnozgodovinskega spomenika, sva si izbrala ta spomenik, saj se nama je zdel v vsakem pogledu zanimiv. Kasneje seje izkazalo, daje njegova vrednost še mnogo večja, kot daje prvi vtis, skratka, da je neprecenljiva.
Vendar: ko sva se trudila, da bi pridobila načrte ali kakršnekoli podatke, jih žal nisva dobila. Neverjetno — vsakršna sled o nastanku tega spomenika se je kratkomalo izgubila. Nikjer, v nobenem muzeju v Sloveniji (Ljubljana, Celje, Novo mesto, Brežice), kamor sva se neštetokrat obrnila, tudi s pomočjo svojih prijateljev, nama niso mogli
pomagati. Prošenj je bilo veliko, obljub pa še več. Zal praznih!
Sedaj se sprašujeva: ali se Sev-ničani ne zavedate, kako bogat je vaš kraj s tem spomenikom? Ali sploh ne veste, da je njegova vrednost neprecenljiva? Kako lahko dopustite, da se vsaka sled o spomeniku izgubi? Ali ni to tudi žalitev do njegovega tvorca, velikega arhitekta svetovnega slovesa — Plečnika? Vsako mnogo večje mesto bi bilo ponosno na takšen veličasten objekt. Kje ste zdaj, Zveza borcev NOV, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov in tudi Zveza socialistične mladine, da bi negovali in ohranjali tradicijo in spomin NOB?
Kultura naroda se prav gotovo lahko izraža tudi v odnosu do kulturne dediščine. Zavedati se moramo, da brez Cankarja, Prešerna in za SevniČane brez Plečnika naš narod ne bi bil to kar je! Meniva, da ni potrebno dajati posebnih oglasov ali razpisov z nagradami, bi dobili načrt spomenika NOB v Sevnici. Naše raziskovalno delo neposredno prispeva h kulturnemu bogatenju vašega kraja, čemur bi lahko posvetili veliko več pozornosti. Poskrbite za tisto, kar imate, kajti sicer boste izgubili še to!
Študenta arhitekture v Ljubljani (naslov v uredništvu)
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 30. XII.
10.10 — 0.25 TELETEKST
10.25 VIDEO STRANI
10.35 TEDNIK
11.35 IGRALEC: PORTRET POLDETA BIBIČA
12.10 SVET NA ZASLONU
12.55	OBERSTDORF: SMUČARSKI POLETI, prenos
15.45 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
16.45 POROČILA
17.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.30 ČLOVEK IN ČAS
18.00 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN
18.25 NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.59	ZRCALO TEDNA
STI, dok. oddaja
22.15	DNEVNIK
22.30	SEKS V PODZEMLJU, ameriški film
0.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Izbor iz Satelitskih programov —
18.00 Beograjski TV program — 19.00 Domači ansambli: Dobri znanci — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.35 Izbor iz satelitskih programov
TV ZAGREB
20.25	MELBA, zadnji del nadaljevanke
21.20	ONKRAJ MEJA ZMOGLJIVO-
8.20	Poročila — 8.25 Poleti, pesem —
8.55 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.55 Smučarski poleti — 15.25 Prezrli ste, poglejte — 18.00 Znanost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalistična zgodba (nadaljevanka) — 20.55 Kviz — 22.05 Dnevnik — 22.25 Kulturni magazin —
23.55 Nočni program
SOBOTA, 31. XII.
8.05	OTROŠKA MATINEJA
9.50	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI
10.20 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
13.20 DAVID COPPERFIELD, 1. del
zabavne serije
14.10	KLJUČI MESTA, češkoslovaški mladinski film
15.20 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
15.35	STUDIO JE VAŠ, glasbena oddaja za mlade
DRUGI PROGRAM
15.30	Spored JRT 2 — 18.45 Bes angelov II (1. del ameriške nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Lili (ameriški film) —
21.20	Dober večer — 22.00 Zvezdni prah (zabavnoglasbena oddaja TV Beograd) —
22.50	Najboljši ropot 88 — 23.30 Novoletni video meh — 0.30 Netopir (opereta) — 2.40 Največji ljubimec na svetu (ameriški film)
TV ZAGREB
16.15	POROČILA
16.30	LAHKOVERNEŽI NA TUJEM, ameriški mladinski film
18.00	ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN
18.25	NOVOLETNO ODŠTEVANJE
19.01	KNJIGA
19.30	DNEVNIK
20.10	GARFIELD, risanka
20.35	ŽREBANJE 3x3
20.50 ZDRAVILO ZA STRAH, musical
21.50 MOPED SHOW
22.20	ZLATA KASETA
0.20 LONDON — LJUBLJANA
1.15	ELITA UBIJALCEV, ameriški film
8.30 Otroška matineja — 10.00 Jugosla-vija, dober dan — 10.30 Poročila —
10.35 Ponovitev nočnega programa —
12,05	Rezerviran čas — 14.05 Hans Christian Andersen (mladinski film) —
15.35 Sedem TV dni — 16.20 Več kot igra (5. del nadaljevanke) - 17.15 Poročila — 17.25 TV koledar 17.30 Narodna glasba - 18.15 Teleobjektiv —
19.30 Dnevnik — 20.00 Novoletni EPP
— 21.00 Silvestrski spored: 21.05 Novoletna zgodba — 22.05 Slike iz življenja es-tradnih udarnikov -23.20 Noč zvezd -
0.05 Novoletni karneval, 1. del — 0.30 Zvezdni prah — 1.20 Novoletni karneval,
2.	del — 1.40 Nočni program: Sever in jug
— Vesela Jugoslavija — Tajni agent —
3.30 Flashdance (ameriški film)
NEDELJA, 1.1. 89
8.25	OTROŠKA MATINEJA
9.45	CVETJE V JESENI, slovenski film
11.40 ŽREBANJE 3x3
12.15	DUNAJ: NOVOLETNI KONCERT
13.40 SMUČARSKI SKOKI ZA SVETOVNI POKAL.
16.05	DAVID COPPERFIELD, 2. del zabavne serije
Otroka umorila malomarnost?
17.00 DNEVNIK
,17.15 EX LIBRIS: O LUTKARSTVU
18.20 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN
19.01 TV MERNIK
19.30	DNEVNIK
19.59	NAŠ UTRIP
20.35	ČISTO PRAVI GUSAR, zadnji del nadaljevanke
21.25	PODARIM-DOBIM
21.40 ZDRAVO
22.40 POROČILA
22.45	NOVOLETNA VIDEO GODBA
0.45 POKER ALIČE, ameriški film
2.20 VIDEO STRANI
Odgovor na članek s tem naslovom, objavljen 22. decembra na 17. strani Dolenjskega lista, ki opisuje smrt učenca Mitje Krojsa z Mirne__________________
Kot direktor Zdravstvenega doma v Trebnjem še vedno trdim, da smo dolžni dajati podrobne informacije o postopkih le pooblaščenim osebam, ki vodijo uradno priskavo, ne glede na to, kdo je dal pobudo zanjo.
Mimo zdrravstvenih delavcev ve za potek dogodkov le uboga mati, s katero sočustvujem. Mislim pa, da ni prav, da v svoji žalosti zaradi prezgodnje smrti sina poskuša zvaliti krivdo na zdravstvene delavce, ki so sinu v resnici pomagali skladno z medicinsko doktrino. Vsaj kar se tiče Zdravstvenega doma Trebnje, nihče drug ni bil zraven, da bi kot laik lahko ali smel širiti neprevetjene in neresnične očitke.
Tudi ni res, da bi s problemom opravil kar mimogrede in zviška, saj sem že 5. decembra 1988 predsednika izvršnega sveta SO Trebnje seznanil z vsemi podrobnostmi. K meni je prišel na zahtevo »občinske koordinacije« istega dne, kjer je problem načel tov. Milan Kranjc, sekretar OK ZKS Trebnje. Na koordinaciji 12. decembra pa je bila ponovno izpostavljena zahteva po pismenem poročilu, ki ga je tov. Kranjc potreboval za razpravo na OO ZKS Mima, s čimer se nisem in se ne bom strinjal, saj je istega dne dopoldne prišel k meni preiskovalec UJV iz Novega mesta, ki je dobil odgovore na vsa vprašanja. Prav zaradi tega naslednji dan nisem ugodil predlogu občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, da bi odgovoril na (v članku spremenjena) vprašanja. Uradni preiskovalec je potrdil moje prepričanje, da nisem dolžan dajati organom in organizacijam nobenih odgovorov, saj razprave o njih v nestrokovnih sredinah, organizacijah in DPO ne morejo biti nič drugega kot vnaprejšnja sodba o našem ravnanju.
Ker članek P. Perca grobo izkrivlja resnico in s tem širi zmote ter nedokazne obtožbe na naš račun, dajem širši javnosti odgovore o dogodku, kot so si sledili:
1. Dne 2. decembra letos med 18.15 in
18.30	uro sem na poziv dežurne sestre nemudoma odhitel v zdravstveni dom, kamor so pripeljali šolarja v težkem astmatičnem napadu, in prispel v nekaj minutah.
2. Deček je težko dihal, v obraz pa je bil sivo modrikast. Takoj sem uporabil napravo s kisikom in mu pridrževal masko, daje lahko dihal, čeprav seje na maski zaskočil ventil. Brezhibno delovanje tega ventila je namreč nujno le tedaj, kadar bolnik sam sploh več ne diha, tega pa v
danem primernu ni bilo.
3.	Nekaj minut za menoj se je s terena vrnil dežurni zdravnik dr. Humar. Oba sva ugotovila, da je deček dobival dovolj kisika, ker se mu je normalizirala barva obraza. Še vedno pa je težko dihal, zato mu je dežurni zdravnik dal ustrezno injekcijo.
4. Ker je dežurni zdravnik pripravljal bolnika za prevoz, sem sam v recepciji pokačal še nekaj minut, da smo od doma priklicali drugega voznika reševalne postaje, saj je bil prvi na vožnji. O tem, da bo prevoz vsak hip zagotovljen, sem obvestil še dežurnega zdravnika in odšel z zagotovilom, da bom dosegljiv, če bi me potrebovali (bil sem sicer prost).
5. Ob odhodu z dvorišča ZD sem videl, da voznik prihaja.
6. Po izjavi dežurnega zdravnika je deček sam odšel do avtomobila. Nameščen v ustreznem položaju je tudi v reševalnem vozilu med prevozom preko posebne cevke skozi nos dobival kisik.
7. Po oceni takratnega bolnikovega stanja dežurni zdravnik ni smatral, da je spremstvo potrebno (spremstvo sicer zagotavljamo po zdravniku ali sestri, ker na
, reševalnih postajah nikjer v regiji nimamo profesionalnih spremljevalcev, ker ni sredstev).
8. O smrti Mitje Krojsa me je dr. Humar obvestil nekaj po 21. uri istega dne, kar me je zelo pretreslo.
S pomočjo kasnejših vprašanj dežurni sestri sem ugotovil še naslednje:
Matije nekaj pred 16. uro klicala v ZD za hišni obisk zdravnika, ki pa je bil na terenu, na že prej naročenih nujnih obiskih. Sestra je materi svetovala, da naj pripelje otroka v Trebnje kije oddaljeno od Mirne 8 km ali približno 10 minut vožnje, saj so možnosti za kakršnokoli intervencijo v ZD boljše kot na domu, dogovorjeno pa je, da v takih primerih sestra poišče drugega zdravnika. Deček je bil pripeljan v Trebnje dve uri kasneje.
10. Mati nam je sicer pokazala injekcijo, ki jo je na Mirni dal dečku sosed dr. Buchberger, vendar mi ni znano, v kakšnem stanju je bil takrat bolnik, še manj pa mi je jasno, zakaj ni bil k nam pripeljan prej kot v dveh urah, saj seje napad začel že več ur prej.
11. Ob prihodu pacienta je dežurna sestra nekaj minut po UKW zvezi poiskušala dobiti stik z dežurnim zdravnikom dr. Humarjem, kar ji ni uspelo, zato je klicala
drugega, lorej ni resnična trditev o nera-; zumljivi počasnosti, čeprav so za bolnika, tudi minute dolge.
Prav tako je v resnici le »zgodba« trditev, da v ZD nimamo v redu kisikovih bomb. Dobra je tista, ki smo jo uporabili, imamo pa tudi nadomestne. Tudi trditev, daje mati dolgo zaman čakala dr. Humarja, ni resnična (ali pa ni razumela dežurne sestre), saj obisk zdravnika ni bil sprejet, dano pa je bilo že prej omenjeno navodilo oziroma nasvet. Nikoli pa tudi ne bom mogel sprejeti očitka, daje morala čakati mene, saj prej kot v nekaj minutah objektivno nisem mogel priti, čeprav sem hitel.
Zdravstveni delavci skušamo razumeti prizadeto mater, ne moremo pa razumeti novinarja P. Perca, ki je objavil članek s tako obtožujočim naslovom in vsebino, ne da bi se oglasil pri nas ali pri preiskovalcu. Še več: sam piše, da strokovne ocene še ni, hkrati pa ugiba in se skriva za ljudi in razburjeno javnost, ki jo je mogoče s takimi članki tudi zmanipulirati.
Ni dvoma, da tov. Perc ve, daje širšo in »razburjeno« javnost (beri: ZK na Mirni, »politično koordinacio« itd.) nemogoče klicati na odgovor, zato tudi ni mogoče, da bi pobudniki »uresničevanja odgovornosti« na napovedanem mitingu pred Zdravstvenim domom komurkoli za tako dejanje odgovarjali
Naj na koncu še sam postavim nekaj vprašanj: Kdo bo izpiral blato? (Isti ljudje ga ponavadi ne!) Kdo in kako bo odgovarjal?
Storjena je huda škoda naši ustanovi, nepopravljiva krivica zdravnikom in meni osebno. Mirnega me ohranja zavest, da sem kot človek, kot zdravnik in kot direktor storil vse, kar sem mislil, daje treba storiti, brez vzvišenosti, ki mi je očitana, in hkrati pripravljen vedno odgovarjati za svoja dejanja, samo ne na cesti in ne na mitingu.
Prepričan sem, da se tudi našemu kolektivu ni treba sramovati v zadnjih letih doseženega napredka, saj smo ga dosegli v izjemno težkih razmerah, v hudih kadrovskih stiskah, v neprimernih prostorih, v stalnih finančnih težavah in pri nenormalnih delovnih obremenitvah.
Na koncu pa utegne kratko vleči zopet le pacient, saj je v takem vzdušju nemogoče dobro delati. Za to pa nekaterim odgovornim ni mar!
Dr. FRANC ŽNIDARŠIČ direktor tozd ZD Trebnje
DRUGI PROGRAM
8.30	Iz novoletnih sporedov — 13.00 Iz novoletnih sporedov — 15.00 Novoletna kontaktna oddaja — 18.35 Bes angelov II (2. del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Živeti v vesolju — 20.30 Mali koncert — 20.45 Poročila — 20.50 V vrtincu (ameriški film)
PONEDELJEK, 2.1.
9.10	PODARIM-DOBIM, ponovitev
9.25	ŽIV ŽAV
10.15	HANS CHRISTIAN ANDERSEN, ameriški film
12.05	DAVID COPPERFIELD, 3. del zabavne serije
12.55	LOJTRCA DOMAČIH
14.50	EKSPERIMENTALNI SATELIT-
TOREK, 3.1.
.del
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK
20.05	F. M. DOSTOJEVSKI: STRIČKOVE SANJE, predstava Drame SNG Ljubljana
22.10	MALI KONCERT
22.35	VIDEO STRANI
(španski film) — 15.35 Kamniti lisjak (ameriški film) — 17.10 Da, Giorgio (ameriški film) — 18.45 Bes angelov II
DRUGI PROGRAM
14.00	D'Artagnan in štirje mušketirji
(zadnji del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Koncertvbig banda RTV Ljubljana — 20.50 Žrebanje lota —
21.00	Poročila
— 21.05 Zabava vas Ivo Robič — 21.55 Dobrodošli — 22.25 Poje Paul Mc Cartney
SREDA, 4.1.
9.50	ZLATA LISICA — SLALOM (Ž),
1.	tek
12.20 SLALOM (Ž), 2. tek
12.55	INNSBRUCK: SMUČARSKI SKOKI
16.30 DNEVNIK
16.45	NAJBOLJŠI ROPOT
17.30 SLALOM (Ž), posnetek iz Maribora
18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20 DOBRO JE VEDETI iq no dncvnik
20.05 FILM TEDNA: KITAJSKI SINDROM, ameriški film
22.05 DNEVNIK
22.25 SVET POROČA
23.25 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17,00	Satelitski program —18.30 Mariborska kronika — 19.00 Moja krajevna skupnost: Piran — 19.30 Dnevnik 1—
20.05	Labodje jezero (balet) — 21.50 Satelitski program
ČETRTEK, 5.1.
10.10	MOZAIK: ŠOLSKA TV
16.30 DNEVNIK
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30 DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.00	ZBLEDELI BLIŠČ, 2. del angleške
nadaljevanke
21.55	DNEVNIK
22.05	V GORI RASTE ZELEN BOR, jugoslovanski film
23.35	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski program — j8.00 Beograjski TV program — 19.00 Čas, ki živi: Pohorska legenda — 19.30 Dnevnik —
20.00 Mali koncert — 20.10 Mostovi —
20.40	Oči kritike — 21.10 Izbor iz jugoslovanskih programov
PETEK, 6.1.
9.25	SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek
10.15	PONOVITEV TEDNIKA
10.50	SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK(M)
19.30	DNEVNIK
20.05 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 1. del ameriške nadaljevanke
21.50	DNEVNIK
22.05 LJUBEZEN IN DENAR, ameriški film
11.55 VELESLALOM (Z), 2. tek
12.55 SMUČARSKI SKOKI 16:30 DNEVNIK
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.35	VELESLALOM (Ž), posnetek
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
DRUGI PROGRAM
17.00	Satelitski program,— 19.00 Ansambel Marela — 19.30 Dnevnik -r-
20.05	Iz koncertnih dvoran — 21.35 Skupščinska kronika — 21.55 En avtor, en film — 22.15 Progfam JRT 2
SOBOTA, 7.1.
8.35 OTROŠKA MATINEJA
9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), I. tek
10.45	LJUBO DOMA, KDOR GA IMA
11.25	ČIRAČARA, zadnji del nanizanke
11.50	SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SMUK (M)
12.55 VELESLALOM (Ž), 2. tek
13.35 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
14.55	SKRIVNOSTNI NEZNANEC, ameriški film
16.30 DNEVNIK
17.00	KOŠARKA
18.25	ČLOVEK IN ČAS
19.30 DNEVNIK
19.59	NAŠ UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30 ČIPKE, 2. del nadaljevanke
21.30 KRIŽ KRAŽ
22.50 DNEVNIK )CA
23.00	ČASTNA POLICAJSKA, francoski film
NEDELJA, 8.1.
OPOMBA: 9.55 in 12.50 SLALOM (Ž)
11.50	SUPERVELESLALOM (M)
9.15	OTROŠKA METINEJA
10.30 ČIPKE, ponovitev 2. dela nadaljevanke ’
11.30 NARODNOZABAVNA GLASBA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
14.00 ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, ponovitev ameriškega filma
16.30 DNEVNIK
16.45	BOMBA, nemški film
19.00	TV MERNIK
19.30 DNEVNIK
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20	TV NADALJEVANKA
21.25	PODARIM-DOBIM
21.40	ZDRAVO
no0,6 to/ij,
SKI PROGRAM
16.05 DNEVNIK
16.20 KO SE BLIŽA KONEC, ameriški film
17.55 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN
18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.30	DNEVNIK
20.05 TRACY, 2. del nadaljevanke
20.55 CARMEN, franc.-italijanski film
23.25 BOBBY DEERFIELD, ameriški film
1.25 SATELITSKI PROGRAM
2.25 VIDEO STRANI
studio
PONEDELJEK, 9.1.
10.10 MOZAIK
11.45	IGRANI FILM, ponovitev
16.10 PODARIM-DOBIM
16.30	DNEVNIK
16:45 MOZAIK, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
19.30 DNEVNIK
20.05 A. VERBIČ: VETER, TV drama
20.45 MALI KONCERT 21.00 OSMI DAN
21.45 DNEVNIK
21.55 GLASBENI VEČER
Spored Studia D
TOREK, 10.1.
ČETRTEK, 29. decembra
10.00	pesem tedna, epp, 10.30 novice,  Dol ............... ...............
DRUGI PROGRAM
12.00 Silvestrski program JRT (ponovitev) — 18.00 Iz jugoslovanskih TV programov — 18.35 Bes angelov H (3. del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik —
20.00 Disko folk — 21.15 Poročila —
21.20	Na koncu — 22.05 Operne arije —
22.35	Zdravilo za strah — 23.05 Skupina JU 2 — 0.05 Rojstni kraj — 1.05 Klape — 1.35 Poročila
12.00 Dolenjski list, epp, 12,30 novice, osmrtnice, 14.30 novice, obvestila, kino,
15.00 pesem tedna, 16.30 novice, lestvica ZG, 17.00 turizem, lest. dobr. gost., 18.00 kronika, 18.33 biba, studio D jutri
PETEK, 30. decembra
10.00	pesem tedna. 10.30 novice, 11.00 želeli ste..., 12.30 novice, osmrtnice, 13.30 šport, 14.30 novice, obvestila, kino, 15.00 pesem tedna 16.00 vic dneva, 16.30 novice, minute s klasiko, 17.00 tema želeli ste... 18.00 kronika, biba, studio D jutri
OPOMBA: 10.20 in 12.50 VELESLALOM (M)
10.10 MOZAIK: ŠOLSKA TV
11.10 ANGLEŠČINA, 60. lekcija
16.30 DNEVNIK
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30 DNEVNIK
20.05	CIKLON TRACY, 3. del nadaljevanke
21.10 OMIZJE
Radio Sevnica
SOBOTA, 31. decembra
8.00	novoletni spored studia D do (nedelje) 6.00.
ČETRTEK, 29. 12. 1988
— 17.00 Napoved sporeda
—- 17.15 Novoletni sejem v Sevnici
— 18.25 Glasbena oddaja
9.00	VIDEO STRANI
9.10	SNEŽAK, otroška oddaja
9.50	ZLATA LISICA — VELESLA-
NEDELJA. 1. januarja
6.00 — 11.00 novoletni spored, 11.00 —
18.00 čestitke
SOBOTA, 31. 12. 1988
— 17.00 Napoved sporeda
— 17.10 Razvedrilna prednovoletna oddaja
LOM (Ž), 1. tek
11.30	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM-
BEL MARELA
12.00	DAVID COPPERFIELD, 4
12.50 VELESLALOM (Z), 2. tek
13.30	SILVESTRSKI PROGRAM JRT, 2, ponovitev
17.35	DNEVNIK
17.50 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN
18.15	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PONEDELJEK, 1. januarja
praznični program
TOREK, 3. januarja
praznični program
SREDA, 4. januarja
10.00	pesem tedna, 10.30 novice, 12.30 novice, 13.30 gl. ura, 14.30 novice, obvestila, kino, 15.00 pesem tedna, 16.30 novice, čestitke, 17.00 strokovnjak, 18.00 kronika, 18.30 biba, studio D jutri.
NEDELJA, 1.1. 1989
— 10.33 Uvod in napoved sporeda
— 11.00 Lahkotni novoletni spored
— 12.15-ZVN
— 13.00 Nedeljski poročevalec
— 13.30 Čestitke naših poslušalcev
SREDA, 4. 1. 1989
— 17.00 Napoved sporeda
— 17.05 Informativna kronika
— 17.30 Naši kraji in ljudje
— 18.25 Glasbena oddaja
ampak afrikanizacija
bom po svojih sposobnostih uporabil tisti jezik, ki bo njemu najbolj dostopen. In ne samo jezik, v različnih okoljih morate uporabljati tudi način, ki ga bodo razumeli. Mi, Slovenci, se s svojimi brati (ne toliko o Hrvati, s katerimi smo si bližji) v Bosni, Srbiji, Makedoniji in Črni gori često pogovarjamo na način, ki je zanje nerazumljen. V teh dneh krize je moj telefon pel noč in dan, klicali so me ljudje, z njimi sem se spuščal v pogovor, v razpravo. Na koncu so se opravičevali: »Napak sem vas razumel, jaz sem drugače razumel.« Rekel sem: že v redu, vendar ne berite samo Politike, berite tudi Borbo! Seveda sem z njimi govoril srbsko, ne slovensko. Želim reči, da je veliko odvisno od pristopa, menim, da Slovenci pogosto nimamo pravega. Druga stvar je, da v trenutku, ko bomba pade v hišo, se vse narobe razume, vse je obrnjeno narobe. V času, ko so se naši odnosi tako strahovito pokvarili, je dialog strahovito težak. Zakaj? Zaradi tega, ker morate k vsakomur južno od Save, s katerim hočete govoriti, pristopiti z domnevo, da vam nič ne verjame. Zaradi tega morate vsako najmanjšo stvar dokazati z zelo trdim materialnim dokazom, kar je včasih zelo težko. Pri vprašanju, ki ste mi ga postavili, ni lahke in hitre poti. To je tako kot v zakonu. Strašno lahko se je sporeči, popravljati pa je težko. Mi smo se zdaj sporekli, ponovnega razumevanja ne bomo dpsegli samo z dialogom, ampak bomo to morali doseči tudi z materialnimi dokazi. Jaz sem nedavno imel tak primer glede našega pojmovanja Jugoslovanske ljudske armade. Kar naenkrat se je po vsej Jugoslaviji razširila govorica, da hočejo Slovenci imeti svojo, slovensko armado, kar je seveda čisti nonsens, da je Slovenija potegnila praša-nje jezika in zahteva slovenske napise na kasarnah zaradi tega, ker hočemo svojo, slovensko armado. Za nas je to smešno, vendar je bilo to sprejeto kot kronski dokaz in bilo na ta način lansirano v jugos-loVariškl javnosti. Mi smo potem imeli pogovor z generalom Kadijevičem in dali trden dokaz, da je to popoln nesmisel in neresnica. Od takrat se je to nehalo. Če berete Narodno armijo, vidite, da na vojašnice že postavljajo napise v slovenščini, prisega bo v slovenskem jeziku. Ampak porabili smo veliko napora, da bi rešili to majhno vprašanje v krogu velikih problemov.
Vprašanje: Nenehno govorimo o odgovornosti, vendar storimo bolj malo, da bi vsi po vrsti odgovorneje in bolje delali. Kaj vi menite o odgovornosti?
Stanovnik: Vprašanje odgovornosti je tudi zame težko. Menim, da je odgovornost lahko samo osebna, samo materialna, samo konkretna. To
velja za vsa področja, ne samo za politično. Dokler ni vse, kar delate, povezano tudi z odgovornostjo, dotlej ni niti demokratične družbe niti tržnega gospodarstva. Demokratične družbe ni, če je samo nekdo odgovoren, vsi drugi pa neodgovorni. V nekaj zadnjih nastopih sem počesaval misel velikega političnega filozofa, ki pravi, da smisel demokracije ni v tem, da izvršite'kadrovsko prenovo in rečete: Eno tretjino jih je treba zamenjati. To pomeni, da je tretjina slabih, treba jih je zamenjati z novimi. Toda kaj, ko bodo ti dobri prav tako slabi v trenutku, ko bodo dosegli stole tistih, ki so danes slabi! Bistvo stvari je, da se uvede kontrola vseh nad tistimi, ki izvršujejo oblast. Demokracija je v kontroli občanov ali pa ljudstva nad izvrševalci oblasti. To se pravi: odgovornost oblasti in vsakogar, ki izvršuje oblast. Ampak oblast ni samo politična oblast, oblast je tudi v tovarni. Delovanje vsakogar, ki ima nad kakršnokoli družbeno celico možnost izvrševanja odločitev, mora biti dostopno javnosti in kritiki Toliko o odgovornosti. Drugo je vprašanje nagrajevanja. Menim, da smo mi še daleč od svojega socialističnega ideala, ki mu pravimo nagrajevanje po delu. Naš problem v tem trenutku ni zgolj to, da imamo dohodke v razmerju 1:4, kar je s stališča sveta daleč premalo, svet namreč meni, da se resnična stimulacija začenja z 1:10 in naprej. Naš problem je problem splošne nizke produktivnosti, ki daje na voljo majhna sredstva za nagrajevanje. V Jugoslaviji imamo 60 odstotkov prebivalstva, ki ima dohodke pod ravnijo preživetja. V Makedoniji 96 odstotkov prebivalstva dobiva dohodke pod življenjskim minimumom. V takih relacijah je' po mojem mnenju stimulativno nagrajevanje skorajda nemogoče. Zaradi tega je zame osnovni problem, da gospodarska mašina spet začne delati, gospodarski stroj mora več proizvajati. O Jugoslaviji se danes v svetu govori kot o deželi s 150 dolarji povprečnega osebnega dohodka na mesec, kar je afriški dohodek. Zaradi tega se upravičeno govori ne o balkanizaciji, ampak o afrikanizaciji Jugoslavije. Nagrajevanje je vsekakor zelo važen faktor. Ampak, da bi sploh lahko nagrajeval, ne pa samo delil revščino, moram rešiti ekonomski problem. Moram proizvajati akumulacijo, jaz pa akumulacije sploh nimam. Nasprotno, čedalje bolj in bolj padam v brezno revščine. Zaradi tega moram najprej zaustaviti plaz, ki vleče navzdol. Šele potem bi lahko prišel do takšnih zadev, kot je adekvatno nagrajevnaje po delu.
Vprašanje: Več let ste delali v diplomaciji. Mitja Ribičič je prvi javno povedal, da je tretjina našega diplomatskega in
konzularnega osebja na bolj šibkih nogah. Aiere v Stockholmu, Parizu, Sydneyu in Chicagu govore v prid tej tezi. Se vam ne zdi, da je pri izbiri naših diplomatov zelo na široko deloval zakon negativne selekcije?
Stanovnik: Najlaže je začeti od konca naprej. Zakon negativne selekcije je deloval in opravil svoje v vsej naši družbi. Zakon, ki pravi, da vsak pride do limita svoje nesposobnosti, deluje tudi ,pri nas, zaradi tega bi bil čudež, če bi bila diplomacija izjema. Vprašujete me, kaj mislim o sedanji jugoslovanski diplomaciji. Če bi na to vprašanje odgovoril direktno, bi to enostavno pomenilo, da jaz nikoli nisem bil v diplomaciji. Zato bo odgovoril posredno. Voditelj današnjega večera je ljubeznivo povedal, da sem bil sedem let Kardeljev šef kabineta. Zato vam lahko povem, kako je diplomatske kadre izbiral tovariš Kardelj. Izbral je recimo vrsto univerzitetnih profesorjev, preveril njihove te in one sposobnosti. In kaj se je zgodilo? Recimo to, da je bil danes že pokojni Aleš Bebler predsednik Varnostnega sveta. Do ruskega delegata se je obračal v ruščini, ki je bila pri njem boljša od sloveščine, do angleškega delegata v angleščini, do španskega v španščini. Vsak njegov jezik je bil materni jezik. Kardelj se je moral odločiti za svojega naslednika in je izbral Kočo Popoviča, ki je, kot veste, v francoščini pisal neprimerno lepše pesmice kot v cirilici. Kot mlajši diplomat sem vedno užival, ko sem nekje iz ozadnja dvorane generalne skupščine opazoval prihod Koče Popoviča. To je bilo tako, kot če v vodo vržete kamen. Kar naenkrat se je začelo vse zgrinjati okoli njega, vsak se je hotel z njim srečati. Po te n ste lahko ocenili, kolikšna je njegova specifična teža. Prihajali so namreč tudi zunanji ministri velikih držav, pa jih še povohal ni nihče ali pa se samo formalno prišel pozdravit. Mi smo imeli Marka Rističa, ki je bil, kot veste, velik srbski pesnik. Bil je tudi ambasador v Parizu. Imeli smo Vejvodo, ki je bil praški študent in tudi praški ambasador, Praga je bila zanj njegovo rodno mesto. Mi smo v ključnem trenutku tako imenovanega zloma s kominfor-mom imeli po svetu ljudi, ki so ukrepali popolnoma samostojno in niso iskali instrukcij v Beogradu. Mislim, da je dovolj, če rečem, da danes ni tako. Omenim pa naj tudi svojo nedavno izkušnjo. V tem času je naš ambasador v VVashingto-nu Živorad Kovačevič, diplomant univerze Berkeley. V angleščini se znajde prav tako dobro kot v srbohrvaščini. To je spet ambasador, ki se v washingtonskih krogih giblje kot v lastni hiši. Zaradi tega je tudi prišel v težave, skupaj z menoj.
ranje čisto neodvisne socialdemokratske stranke v jugoslovanski stvarnosti v tem trenutku verjetno ne bi bilo razumljeno. Mi živimo v zelo težkih okolnostih, niso težke okolnosti naše mednarodne varnosti ali nevarnosti, težke so okolnosti našega notranjega sožitja v Jugoslaviji. Da bi mi lahko pravilno in uspešno izvajali svoj nacionalni program, potrebujemo največjo mero notranje enotnosti. Vsako razdvajanje, ki bi nas pripeljalo do medsebojnih pole mik, bi v tem trenutku oslabilo naš položaj, našo vlogo znotraj Jugoslavije, kjer so ta hip naši največji problemi. Korak ustnavljanja samostojne stranke, ki bi se zdaj pojavila kot opozicijska stranka, bi bil po mojem iskrenem prepričanju z gledišča dolgoročnega nacionalnega interesa kontrapro-duktiven. Sem pa pripravljen na vsako nasprotno gledanje ali razpravo o tem problemu.
Vprašanje: Ali se vam ne zdi, da Slovenci ostalim v Jugoslaviji ne znamo dovolj prepričljivo predočiti svojih stališč in pogledov, da v tem nismo dovolj preudarni in prodorni?
Stanovnik: Bojim se, da sta interes in položaj Slovenije v ostalih delih Jugoslavije res relativno . slabo razumljena, napak razumljena in napak tolmačena. Za to je cela vrsta razlogov. Eden je že jezik. Kakorkoli je uporaba slovenskega jezika za nas sveta,
Sredi decembra je predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik na svobodni tribuni v Novem mestu odgovarjal na vprašanja »Slovenija in Jugoslavija danes«. Tribuno sta pripravila novomeško društvo sociologov in politologov ter Zveza socialistične mladine. Objavljamo dele zanimivejših Stanovnikovih izvajanj, priredila sta jih An drej Bartelj in Marjan Bauer.
Vprašanje: Ali ne terja ekonomska reforma tudi nove politične reforme? Kakšen naj bi bil v tem kontekstu sestop partije z oblasti, še zlasti, ko lahko rečemo, da obstaja prosvetljen slovenski politični vrh, ki pa mu strukture na lokalnih ravneh vedno ne slede? Ob tem je važno tudi razmerje sil znotraj jugoslovanskega političnega prostora.
Stanovnik: »Milijonska množica lahko ploska, milijonska množica lahko odobrava, milijonska množica lahko vrši strahoten pritisk. Ampak milijonska množica ne more razsojati v pogosto zelo delikatnih in zapletenih problemih vladanja. Zato morate imeti instrument, ki voljo množic spelje v družbene odločitve. Ta instrument so v mnogih političnih sistemih stranke. Če govorimo o zgodovini nove Jugoslavije, smo v Sloveniji leta 1941 začeli z Osvobodilno fronto. O OF se govori kot o koaliciji, vendar to ni popolnoma točno. Jaz na primer se prišel v OF kot krščanski socialist. Rečem lahko, da nismo prišli kot stranka in nismo bili stranka. Bili smo disidenti stranke, v OF nas je pripeljalo nezadovoljstvo s tedanjo katoliško in klerikalno ali pa s slovensko ljudsko stranko. Tudi sokoli niso bili jugoslovanska stranka, to so bili tudi disidenti od te jugoslovanske nacionalne stranke. To so torej bile frakcije, ki so imele določene ideološke korenine, ki pa se kot take niso udejstvovale v družbenem življenju kot prave politične stranke s kompletno akcijo. OF po mojem mnenju nikdar ni bila koalicija strank ali pa kompromis med strankami. Edino komunistična stranka je bila organizirana kot stranka in je imela to notranjo homogenost in referenco stranke. Zaradi tega je tako imenovana dolomitska izjava samo logično nadalje-
vanje tega, kar je OF bila, in preprečevanje tega, da se OF ne bi spremenila v koalicijo. Jaz sem takrat iz Dolomitov prišel v novomeško okolico, kjer so bile take tendence. Zdaj ne bi govoril o naših petdesetih letih, o razdobju, ko v našem družbenem in političnem življenju ni bilo pluralizma. Za današnjo SZDL pa lahko rečem, da je nekaj drugega, kot je bila pred desetimi leti. V Socialistični zvezi se je pojavila kmečka zveza, zveza kmečke mladine. Zdaj se pojavlja zveza intelektualcev, nova je iniciativa socialdemokratske zveze sprejela širok okvir Socialistične zveze kot okrilje, v katerem bo skušala uveljavljati te svoje posebne interese. Želim, da bi razvoj šel v to smer. Mi vsi želimo graditi pravičnejšo družbo in to imenujemo socializem. In zaradi tega se sprašujem, ali tega morda ni mogoče razviti v okviru ene take, seveda prenovljene organizacije, kakršna je bila v začetku OF.
Drugo pa je vprašanje partije oziroma Zveze komunistov. Veliko govorimo o sestopanju z oblasti. Dajmo si lepo in iskreno pogledati v oči. Če ne bi bilo Kučana z njegovo tezo o socializmu po meri ljudi, po meri človeka, s katero je uspel na partijskem kongresu, vsega tega današnjega razpravljanja ne bi bilo. Moramo se zavedati, da je pobuda prišla iz vrst komunistične stranke. Osebno menim, da je precej krivično, da je Kučanu zaradi tega, ker dela in stanuje (doma stanuje tako in tako malo) v centralnem komiteju, ker stanuje v isti hiši, kjer so prej stanovali ljudje, ki so vodili popolnoma drugačno politiko, v veliki meri krivično obesiti isti nahrbtnik, kot so ga nosili drugi, in ga obtoževati za boljševizem, diktaturo proletariata in kaj vem kaj še vse. Zveza komunistov, taka, kot je v tem trenutku, je bistvena za demokratično transformacijo. Veste, ne morete vedno z glavo skozi zid, treba je realistično oceniti situacijo, v kateri smo, in to predvsem jugos-lovnsko situacijo. Jaz osebno ne bi imel nobenih prevelikih težav s tem, če bi v slovenski družbi nastopila s svojim programom neka socialdemokra-tična stranka. Hočem reči, da v slovenski srenji, v slovenskem življenju, obstoj socialdemokratske stranke najbrž ne bi bil nič posebno šokantnega. Tudi mi živimo z odborom za zaščito človekovih pravic v vsakodnevnem dialogu. Kot veste, se glede mnogih stvari ne strinjamo, včasih (Dni rečejo malo preveč, drugič mi rečemo malo preveč, potem se včasih oni umaknejo, včasih se mi umaknemo, in tako moram reči, da do tega trenutka kar dobro veslamo naprej . Verjamem v tako obliko medsebojnega dialoga in vplivanja. Opozarjam pa na to, da formi-
1
želim opozoriti na to, da je recimo v beograjskih krogih uporaba slovenskega jezika z gledišča prepričevanja pogosto kontraproduktivna. Vi se dvignete v zvezni skupščini, začnete govoriti, slovensko. Namesto da bi.si poslušalci nadeli slušalke, odidejo iz dvorane, govorite prazni dvorani. Tu se zame postavi osrednje vprašanje: kaj hočem? Ali afirmirati pravico uporabe slovenskega jezika ali pa hočem koga o čem prepričati? Zaradi tega sem nekoč na vprašanje, kakšen jezik bom govoril kot predsednik predsedstva Slovenije, odgovoril, da v Sloveniji vedno slovensko, če pa bom moral prepričevati koga drugega,
V neobvezen premislek
Iz objema v objem
muniji, ki bi ga bila Bukarešta voljna spustiti v tako imenovani svobodni svet, pripravljeni plačati več kot 10.000 mark.
Morda je žalitev enega ali pa celo dveh visokih državnikov, vendar mi ni bilo všeč (in še komu ne), kako navdušeno sta se na letališču v Bukarešti pozdravila predsednik predsedstva SFRJ RaifDiz-darevič in njegov gostitelj Nicolae Ceausescu, romunski predsednik in generalni sekretar KP Romunije. Nihče ne more biti ob po-družabljanju naše zunanje politike vzhičen tudi nad uradnim Tanjugovim sporočilom, ki je bilo izdano po Dizdarevičevem dvodnevnem uradnem in prijateljskem izletu k sosedom. Govor je o gospodarskem sodelovanju, ki da od leta 1980 stagnira, precej besed pa je bilo porabljenih tudi za analizo položaja srbske in hrvaške manjšine v Romuniji in romunske pri nas.
Gospodarska in manjšinjska dimenzija obiska sta namreč še kako vredni pozornosti najširše jugoslovanske javnosti. Državljani sicer ne vemo kako in s čim trgujemo z Romuni, hote ali neho-
te pa je jugoslovanska stran še nedavno tega objavila novico, da sosedje mimo sporazuma in v našo veliko škodo izkoriščajo vode Donave. To smo zvedeli po ne vem katerem neuspešnem uradnem protestu naše strani.
Še bolj boleče je najbrž vprašanje manjšin. Naši diplomati nam namreč Se niso niti približno povedali, kako žive naši rojaki (po uradnih podatkih je v Romuniji 50.000 Srbov in Hrvatov) pod režimom romunskega vodje, če je njihov položaj vsaj približno podoben položaju nemške ali madžarske manjšine v Romuniji, potem je bilo več kot dovolj razlogov za nekoliko bolj zadržano objemanje.
Ves svet namreč ve, da Madžarska samo še zaradi ljubega miru v vzhodni hiši vzdržuje meddržavne stike z Romunijo, vedno praktični in vedno bogati Nemci pa so za vsakega svojega rojaka v Ro-
Po podatkih neodvisnih in nepristranskih mednarodnih ustanov se namreč v Romuniji z manjšinami dogajajo najstrahotnejše stvari. Poleg nasilne romunizacije naj bi pripadnike drugih narodov in narodnosti selili z njihovih stoletnih ognjišč, naši srbski in hrvaški rojaki naj bi po novem živeli v delti Donave. Jugoslovanska javnost je gotovo več kot zainteresirana (če govorimo v diplomatskem jeziku), če bi ta podatek kdo iz sicer tako aktivnega jugoslovanskega zunanjega ministrstva potrdil ali zanikal. Predvsem pa bi bilo treba čim prej odgovoriti na vprašanje, iz katerih razlogov smo tako rekoč komaj včeraj zvedeli, da v sicer tako prijateljski Romuniji sploh živi jugoslovanska manjšina. Če se tistemu glede na to, kar se po mednarodnih podatkih v Romuniji dogaja s samimi Romuni, sploh reče življenje.
Morda pa se resnica o vsem skriva v Dizčarevičevi izjavi, da so bile o manjšinah »izpričane tudi nekatere razlike v stališčih«. Nasvidenje do naslednjega bilateralnega padanja v objem!
MARJAN BAUER
i
Vina z veliko začetnico
Skrbna nega trte, potem odbiranje najlepših in s soncem prepojenih grozdov, strokovno zorenje grozdnega soka — tak je na kratko postopek za pridobivanje najbolj žlahtnih vin. V vinski kleti v Leskovcu pri Krškem se držijo tega postopka še posebej dosledno in sedaj lahko ponudijo slovenskemu trgu vrhunska vina, kakršna so nekoč ponujali samo vinogradniki iz drugih pokrajin, kjer je kletarska tradicija daljša in bolj znana.
O vinu se seveda ni mogoče pogovarjati, če ga nimaš pred sabo, če ga v kozarcu ne dvigneš k svetlobi, če ne povonjaš bogate cvetice. Tako je bilo tudi v Leskovcu v kleti, kjer je sicer tekel pomenek o krških vinih z vodjo vinogradnikov Tonetom Gerjakom in enologom Zdravkom Mastnakom. Najprej si jezike poplaknemo s cvičkom, ki ne bo nikoli dobil predikata vrhunske kakovosti, a je to po količini slej ko prej vino, ki ga pridelajo največ. Potem popijemo modro frankinjo, letnik 1985, ki je dve leti zorela v majhnih hrastovih sodih, da bi tam dobila harmonijo in okus, primeren za sladokusce, nazadnje pa še laški rizling pozne trgatve letnika 1986, ki bi ga skoraj morali pisati z veliko začetnico.
Pomenek teče o vinogradništvu in vinih, žal pa pri pogovoru manjka direktor Darko Marjetič, čeprav je ves čas nekako prisoten v pogovoru, kajti to, kar pijemo, je plod njegovih zamisli, spodbud pa tudi bojev, saj je vlaganje v kakovost pri nas še vedno kaznovana z ekonomskim minusom. K temu ni treba posebej dodajati, da je po svetu drugače. Toda njegova usmeritev se kaže kot vedno bolj prava. Pri nas se že pojavlja sloj pivcev, ki raje pijejo manj, pa dobro, in so za to pripravljeni seči tudi globoko v žep. Zdaj bodo krški vinarji tem sladokuscem ponudili še sau-vignon pozne trgatve in izbora letnik 1987, ki pa ga iz povsem razumljivih razlogov ne
pijemo. Trenutna cena ene same buteljčice (3,5 del) je 100 tisoč dinarjev, vendar vino še ni v. prodaji. To vino je dobilo na ljubljanskem vinskem sejmu srebrno medaljo, zaradi katere so bili v kleti kar malce razočarani. Pričakovali so več, saj je bilo to vino najvišje ocenjeno pri ocenjevanju letnika v Mariboru. Toda aletos je bila na vinskem sejmu huda konkurenca in spremenili so tudi pravila.
Tone Cerjak pripoveduje, da v vinogradu že sedaj opravljajo vsa tista dela, ki so pomembna za doseganje visoke kakovosti, sem pa šteje gnojenje, obrezovanje in vse druge agrotehnične ukrepe.ki jih opravljajo tudi pozimi. Ze sedaj namreč načrtujejo pozno trgatev v prihodnjem letu, za vino torej, ki bo v steklenicah in na trgu šele leta 1991. »Naš cilj ni masovna proizvodnja, kot je bilo nekoč v navadi, ko smo večinoma pridelovali samo cviček, ki kljub vsemu ostaja še naprej v proizvodnji. Ampak je kakovost, ki jo želimo doseči na ta način, da trto ohranimo zdravo vse do novembra prihodnjega leta, ko bomo trgali žlahtne plodove. Vse to seveda lahko dosegamo, ker živimo z vinarji skupaj, ker zajemamo iz iste sklede in nam ni vseeno, koliko bo v njej. Naš trsni izbor, ki je bil včasih hudo osiromašen, smo sedaj oplemenitili s trtami, ki so nekoč na pobočjih Sremiča, kjer imamo 35 ha vinogradov, že rastle, dodali pa smo jim nove sorte, kot so kerner, radgonska ranina in zweigelt. Pripravljamo se tudi na leto 1998, ko v Evropi ne bo mogoče več dosladkati vina s pesnim sla-dorjem, ampak bomo uporabljali zato grozdni koncentrat iz Bouvetove ranine ali radgonske ranine, ki je za to najbolj primerna.«
Sodelovanje z enologom, ki poteka ves čas, se posebej okrepi v času trgatve. Takrat določijo, kaj bodo pustili za pozno trgatev. S pozno trgatvijo pa so začeli v Krškem nekako po naključju; za to je padla odločitev leta 1985, ko je kazalo, da bo pridelek količinsko slab, pa so se zmenili, da bodo laški rizling trgali šele novembra. Že tedaj jim je uspelo, še bolj pa naslednje leto, ko so za laški rizling pozne
trgatve dobili na ljubljanskem vinskem sejmu veliko zlato medaljo.
Kaj pomeni ta vrhunska kakovost in kakšna pot vodi do nje? »Naša pozna trgatev laškega rizlinga iz leta 1986 je bila v resnici izbor, vsak nadaljnji predikat pa pomeni, da je končni izkupiček vina polovica manjši. Seveda smo z laškim rizlingom napravili v Sloveniji pravo majhno senzacijo, saj so se Štajerci čudili, češ vi da boste pridelovali taka vina. Pa so nam kar morali priznati kakovost. Še bolj začudeni so bili letos, ko smo se predstavili s sauvignonom pozne trgatve in še izborom povrh. Toda pri tem vinu smo uporabili vse tiste izkušnje, ki smo si jih pridobili s poznimi trgatvami iz leta 1985 in 1986, in uspelo nam je. Sauvignon je imel kar 106 enot oechslejev sladkorja. Kako nam je to uspelo? Približno 1000 trt sau-vignona irhamo, kar bi nam moralo dati 3000 kg grozdja, mi pa smo ga nazadnje dobili 1500 kg. Ker smo polovico odbrali, nam je ostalo le toliko grozdja, da smo iztisnili 350 1 vina. Pri tehnološkem postopku je zelo pomembno kontrolirano vrenje, kjer odigra pomembno vlogo tudi vrhunska selekcionirana kvasovka z ljubljanske biotehniške fakultete, potem redno čiščenje, pretoki, filtriranje in nazadnje polnjenje v stekleničke po 3,5 del. Vsega skupaj 1000 butel-jčic, ki sedaj čakajo naprodajo, a jih bomo polovico shranili v arhivi,« je povedal Zdravko Mastnak. Kaj bodo shranili od letošnje letine, seveda ni skrivnost. Samo 1501 sauvignona so pridelali, a kakovost ni taka, kot je bila lani.
»Kljub vsemu nameravamo vztrajati, ker kaže, da bomo le s takim načinom dela lahko povrnili ugled našim vinogradnikom in vinarjem, ki so nekoč na Sremiču že pridelovali taka vina, a se je kasneje zaradi množične konfekcijske proizvodnje rdečih vin na vse skupaj malo pozabilo. Za to so prav gotovo možnosti v naših vinogradih, ki so jih včasih s pridom obdelovali menihi trapisti iz Brestanice,« je povedal Zdravko Mastnak in zagotovil, da pripravljajo nova vinarska presenečenja.
J. SIMČIČ
Škof, ki je podaril zadnjo srajco
V Rimu oziroma pri Svetem sedežu potekajo prizadevanja za beatifikacijo (razglasitev za blaženega) dr. Janeza Gnidovca, skopskega nadškofa, čigar 50-letnice smrti se bodo slovenski kristjani pa tudi drugi spomnili 3. februarja prihodnje leto. Asketski skopski škof, katerega ime in dobroto še vedno pomni ljudstvo krajev, kjer je bil pastir, je bil po rodu Dolenjec. Rodil se je v Velikem Lipovcu, v župniji Ajdovec pri Žužemberku. O njegovem življenju vemo kar veliko, tudi zato, ker je pri njem nekaj časa kot duhovnik služboval Novo-meščan Alojzij Turk, kasnejši monsignor in beograjski nadškof. Mons. Turk je zbral tudi precej gradiva za postopek Gnidovčeve beatifikacije. Posebej za Prilogo Dolenjskega lista je pripravil daljši zapis o življenju in delu škofa Janeza Gnidovca. Objavljamo ga v več nadaljevanjih.
li novo zemljepisno karto in odločali nove državne meje,
zrele in toliko poštene, da bi •' alk - •	-
tudi malim balkanskim slovanskim narodom priznali lastninsko pravico do dežele, ki jim je po vseh zgodovinskih zakonih pripadala. Posebno mačehovsko so zmagovalci in krojilci meja ravnali z ozemljem slovenskega naroda, ki je od vsega začetka bil žrtev pohlepnosti močnejših sosedov. Slovenskemu narodu so brezdušno amputirali velike dele narodnega ozemlja na zahodu in severu ter jih velikodušno darovali sosedom. Tudi hrvaškemu narodu niso prizanesli.
Zedinjena država Slovencev, Hrvatov in Srbov (južni Sloveni na področju nekdanje avstro-ogrske) je bila kratkotrajna. Dne 1. decembra 1918 bila je s kraljevino Srbijo in kraljevino črno goro zedinjena v novo država Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri so bili
pridruženi tudi Makedonci kot Južnosrbijanci. Seveda so v tej novi državi bile tudi narodne manjšine, nekatere kar številne, a se o njihovih narodnostnih pravicah takrat ni govorilo. Tudi večinski narodi niso bili zadovoljni niti z ustavo niti z medsebojnimi odnosi.
Verska pripadnost in državna zakonodaja o cerkvenih organizacijah nista temeljili na zdravi podlagi enakopravnosti, tudi sicer je bilo veliko diskriminacije zaradi narodnostne ali verske pripadnosti. Vse to se je sčasoma še zas-trupljevalo z diktaturo in je nujno pripeljalo do tragične katastrofe.
Za Katoliško cerkev kot organizacijo in za katoličane kot vernike in državljane so v novi državi nastali zamotani nepredvideni problemi, ki jih je bilo potrebno radikalno reševati, vendar je bilo tudi s te strani premalo razumevanja in objektivnosti.
Štiriletno brezumno klanje po raznih bojiščih je bilo ob koncu 1918.). dokončano. Narodi so se oddahnili, četudi na razvalinah in pogoriščih, ob številnih znanih in neznanih grobovih. Ljudje, ki se niso nikdar v življenju srečali, so se ubijali in vse okrog sebe uničevali, četudi niso vedeli zakaj, oziroma vedeli so za ukaz kronanih glav in njihovih generalov, ki jim je bilo kaj malo mar za narodni blagor, četudi so o tem na vse pretege govorili.
Narodi nekdanje mogočne Avstro-ogrske monarhije na to niso bili pripravljeni, še manj pa so bile razmere v svetu, med mogočniki, ki so kroji-
Dr. Janez Gnidovec
CERKVENI PROBLEMI V NOVI DRŽAVI
V novi državi je za katoličane bilo presenečenje srečanje s številnejšimi pripadniki drugih ver, posebno pravoslavja, pa tudi islama (mohamedanst-va). Najprej so to občutili naši fantje, ki so bili poslani služit vojaški rok v kraje s pravoslavno večino. Pa tudi drugačen jezik je imel svoj vpliv. Sama Slovenija je bila toliko na boljšem, ker smo imeli katoličani absolutno večino, a vojaštvo je bilo v glavnem iz nekatoliških krajev. Ker je praznovanje cerkvenih praznikov ostalo po starem običaju, zato doma praktično niso čutili premoči pravoslavja.
Ko pa so iz državnih potreb in koristi hitro začeli premeščati v južne kraje naše strokovnjake z družinami, je seveda nastalo vprašanje njihove duhovne oskrbe. Na področju Srbije in Makedonije ni bilo katoliških cerkva, če izvzamemo kapelico v Beogradu in cerkve v Nišu, Skopju in Bitol-ju. Na Kosovu je bilo bolje, ker so tamkaj že bile organizirane župnije s škofijo v Prizrenu. Vendar tudi tam od 1921.1. ni bilo škofa. Župnije po vaseh pa so bile povečini albanske.
V Beograd kot glavno .mesto je prihajalo vedno več diplo-
matskih zastopnikov tujih držav. Tudi papeški poslanik — nuncij je bil med njimi. Vse to je zahtevalo, da se uredi vprašanje pastoracije za katoličane z zakonitim sporazumom države s Svetim sedežem (Vatikanom).
Srbija je sicer 1914.1. skleni-la konkordat, a zaradi vojne ni bilo mogoče realizirati njegovih predpisov, pa je tako cela nekdanja kraljevina Srbija tudi v novi državi SHS ostala za katoličane cerkvenopravno neurejena, brez škofa in pravih župnij. V Skopju je bila poprej nadškofija, vendar je bil zadnji albanski nadškof mons. Lazar Mjeda 1921.1. na lastno prošnjo premeščen v Skadar v Albaniji, tako da je skopska škofija (takrat je bil sedež škofije v Prizrenu, ker je na Kosovu bila večina vernikov te škofije) ostala brez škofa, ob velikem pomanjkanju duhovnikov.
V začetku so državni oblastniki nameravali urediti ta vprašanja za celo državo enotno, vendar so politične stranke opozicije to zlorabljale za strankarsko propagando v duhu centralizma in šovinizma ter verske nestrpnosti. To je bilo nekako razumljivo, ker je bilo v kraljevini Srbiji pravoslavje državna vera, druge verske skupnosti pa so imele zelo omejene pravice. Kmalu se je pokazalo, da do sklenitve konkordata, ki naj bi uredil vprašanje Katoliške, cerkve za vso državo, ne bo prišlo v kratkem, zato sta se beograjska vlada in Vatikan sporazumela, da se v duhu srbskega konkordata ustanovita nadškofija v Beogradu in škofija v Skopju. Bil je seveda velik problem najti primerne osebnosti za novi škofiji z izrednimi pogoji.
Nekdanja župnija Ajdovec
škofije znova uničene. Tudi število katoličanov se je manjšalo, posebno ko je država Nemanjičev vpeljala pravoslavje kot državno vero. Vendar v začetku ni bilo sovražnosti do katolicizma, kajti dubrovniška republika je organizirala v teh krajih trgovino in rudarstvo. V ta namen je ustanavljala svoje kolonije, ki so bile avtonomne in zato versko
jubljena božja pot, kamor romajo ne samo katoličani, ampak tudi pravoslavni, muslimani in celo Romi (Cigani) iz oddaljenih mest.
svobodne, pa so se v njih razlije. Ca
SKOPSKA ŠKOFIJA
Da bi lažje razumeli poznejše stanje skopskega škofa in škofije, je potrebno malo pogledati v cerkveno zgodovino.
Na področju sedanje skopske škofije je bilo v prvih stoletjih krščanstva več katoliških škofij, vendar so ob preseljevanju narodov uničene. Pozneje so bile sicer nekatere obnovljene, zaradi cerkvenega razkola med Rimom in Carigradom pa so prav v teh krajih nastali za Katoliško cerkev težki časi in bile so mnoge
vile cvetoče župnije. Car Dušan je sicer z zakonom strogo prepovedal katoliško vero, vendar zakon ni veljal za avtonomne dubrovniške kolonije, pa se je tako Katoliška cerkev ohranila vsaj v tistih krajih.
Leta 1656 je bil ohridski nadškof Andrija Bogdani premeščen v Skopje, a skopska škofija povzdignjena na stopnjo nadškofije. V Ohridu je zaradi turškega nasilja katoliška skupnost izginila, a skopski nadškofi so se zaradi varnosti pred Turki preselili v največjo katoliško rudarsko naselbino na Kosovu — v Janjevo. Turki so isto leto skopsko katoliško katedralo spremenili v džamijo. Zelo spoštovani kip Matere božje iz te cerkve je katoličanom uspelo v zadnjem trenutku prenesti v skrito rudarsko naselbino Letnica v skopski Črni Gori, kjer se nahaja še sedaj. Tam se je razvila pril-
Za časa turške okupacije, po uničenju države Nemanjičev, so se na področju Kosova naselili številni Albanci iz albanskih planin, kjer so v težko dostopnih krajih ohranili katoliško vero. Posebno po izseljevanju Srbov s Kosova pod vodstvom patriarha Arsenija III. Čarnojeviča (1.1690.) in pa-trijarha Arsenija IV. Jovanovi-6a-Šakabenta (1.1739.) na Kosovu je plemstvu primanjkovalo obdelovalcev polja, pa so zato z raznimi obljubami privabljali katoliške Albance, da so se naselili na zapuščena polja. Drugi selitvi Srbov s Kosova so se pridružili tudi katoliški Albanci in Hrvati iz rudarskih kolonij (1.1739) pod vodstvom svojega nadškofa Mihaela Suma. Na tem žalostnem potovanju je veliko ljudi pomrlo. Okrog 300 albanskih katoliških družin so naselili v Sremu (Nikinci in Hrtkovci), drugi pa so s svojim nadškofom našli pribežališče v Osijeku in okolici. Nadškof je tam umrl in je pokopan v tamkajšnji frančiškanski cerkvi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IJ*
tozd IKON
tozd KLEPAR
tozd OPREMA
■SM
mmš.
tozd STORITVE
SREČNO NOVO LETO
SOP KRŠKO
NE UTRUDI NAS DELO, KI SMO GA OPRAVILI, TEMVEČ TISTO, KI GA NISMO.
(stara japonska modrost)
tozd OPREMA
WMMN|MPK?N* jw*V'
feter'
'
mmm
IZ—/ Videm
papir in papirni izdelki Krško
Celuloza
srečno
y89
Št. 52 (2054) 29. decembra 1988
DOLENJSKI LIST
m belokranjska - trikotažna J industrija l" metlika
Proizvaja in prodaja:
1. vse vrste sintetičnih in volnenih prej,
2. metražno blago: vse vrste kaširanih in nekaširanih trikotažnih pletiv za usnjarsko, pohištveno in avtomobilsko industrijo ter vse vrste oplemenitenih (barvnih, beljenih in tiskanih) pletiv za nadaljno konfekcijsko predelavo in široko potrošnjo, in
3. konfekcijske izdelke: moško, žensko in otroško trikotažno perilo ter vrhnja oblačila in kopalke.
Obiščite našo industrijsko prodajalno v neposredni bližini tovarne, ki je odprta vsak dan od 7.00 do 19.00 ure, razen ob sobotah, ko je odprta od 7.00 do 13.00 ure.
68330 METLIKA, Tovarniška 2 Telefon: (068) 58-170 Telefax: (068) 58-390 Telex: 35719 beti yu
A3DA
veliko sreče v letu 1989
srečno
KOROŠKI
KNJIŽNI
DAR
Že več kot 40 let Slovenska prosvetna zveza, ki deluje med našimi koroškimi rojaki, pripravlja ob koncu leta knjižni dar, paket slovenskih knjig, ki jih po dostopni ceni
razširja med Slovenci na Koroškem, ter tako skrbi, da se ohranja slovenska beseda in z njo slovenska kultura in narod v prej slabemu kot dobremu naklonjenih razmerah. V zadnjih letih to dejanje Zveza opravi skupaj s slovensko zamejsko založbo Drava iz Celovca. Letošnji knjižni dar obsega štiri knjige: tradicionalni Koroški koledar, publicistično delo ih dvoje leposlovnih knjig.
Koroški koledar 1989 podaja ob običajnem koledarskem delu v številnih prispevkih prerez gospodarskega, kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev, ki ga ta čas najgloblje določajo šolska vprašanja in gospodarski problemi s tovarno celuloze Obir, v zgodovinskem pogledu pa obletnica priključitve Avstrije nacistični Nemčiji. Pozornost je posvečena tudi 60-letnici klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru, stoletnici smrti »očeta koroških Slovencev« Andreja Einspielerja, papeževemu obisku na Krki itd. Slikovno gradivo, koroška bibliografija, leposlovni prispevki, vse. to Koroški koledar bogati v publikacijo, ki jo je vredno prebirati, in to ne samo na oni, marveč tudi na tej, sončni strani Alp.
Teodor Domej, sodelavec Znanstvenega inštituta v Celovcu, je v knjižici Koroški Slovenci in leto 1938 strnil dejstva in razmišljanja o anš-lusu, priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji, v poljudno informacijo, ki razgrinja nekoliko drugačno podobo tega zgodovinskega dogodka, kot jo razglašajo uradni avstrijski pogledi, predvsem s poudarkom
-Zabeleženo______________
na usodi Slovencev, ki jim je nacizem v Avstriji napisal smrtno obsodbo, a so jo z uporom in odporom izničili.
V leposlovnem delu knjižnega daru sta knjigi koroškega pisatelja Janka Messnerja Gorše štorije, izbor kratke proze, ki je avtobiografsko-poli-tičnega značaja in kot dosedanja Messnerjeva literatura globoko angažirana, ter Kokotov prevod izbranih pesmi nemškega pesnika Ericha Fri-eda.
MiM
NAGIN
VEZAVE
S poezijo Maje Vidmar smo Slovenci dobfTfTTOV lip žehske lirike, za katerega je značilno, da se v njem pojavlja razgaljanje in razkazovanje človeškega telesa (z najrazličnejšimi poligoni erotike) kot najproduktivnejši pesniški element. S takšno poezijo se je ta mlada pesnica predstavila že v svojem prvencu Razdalje telesa, ki ji je prinesel velik uspeh, saj je bilo vseh 1500 izvodov te knjige kmalu razprodanih.
Pred kratkim je v zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, izšla druga pesniška zbirka Maje Vidmar. Njena nova knjiga ima naslov Način vezave, natisnjena pa je v prav tako visoki nakladi kot prva, kar kaže, da so založniki že ob izdaji računali na podoben uspeh, kot so ga imele Razdalje telesa.
Način vezave se vsebinsko navezuje na Razdalje telesa. Zato tudi za pesmi nove zbirke velja, kar je bilo povedano za stihe prve: da se elemen-tarnost in sproščenost v doživljanju povezuje s tenkočutno, za drobne jezikovne seznaci-je, kot pravi Niko Grafenauer, in odtenke dovzetno pesniško govorico.
čeprav torej takšno poetsko naravnanošt poznamo že od prej, pa se v Načinu vezave _ oglašajo tudi nekateri značilni novi toni, ki vnašajo v pesničina sporočila razgrajeval-ne razsežnosti. V pesniški erotizem, ki je za Majo Vidmar tako značilen, se namreč vpletajo nove izkustvene in spoznavne sestavine. V teh sestavinah se na eni strani kaže in izraža hrepenenje po celovitem erotičnem doživljanju drugega, tudi sveta, ki jo obkroža, na drugi, strani pa nemožnost takšnega razmerja, v katerem bi se pesniški jaz lahko vzdrževal brez razgra-jevalnih posegov sveta vanj.
ZANIMIV IN PESTER
Slovenska izseljenska matica je tudi letos pripravila za rojake po svetu vsebinsko bogat in pester Slovenski koledar. Lično oblikovani koledar ima običajni koledarski del, ki ga poživljajo barvne fotografije manjših slovenskih krajev, nato pa sledi publicistični del, v katerem so zbrani prispevki z različno tematiko, od zgodovinskih, etnoloških, jubilejnih do političnih zapisov. Izraziteje izseljensko je uravnan drugi sklop prispevkov, ki pod skupnim naslovom Slovenci po svetu prinaša prav tako raznovrstne prispevke in problematiko, značilno za življenjski utrip našega izseljeništva po svetu. Branju in razvedrilu je namenjen leposlovni del Literarni almanah, v katerem so natisnjene številne pesmi in prozni sestavki slovenskih ustvarjalcev.
V celoti Slovenski koledar '89 ponuja veliko zanimivega branja in bi po vsebini zaslužil, da ga prime v roko tudi v domovini bivajoči Slovenec.
Način vezave je torej zbirka, ki pomembno razširja tematske in estetske razsežnosti pesničine prve knjige ter še bolj utrjuje tudi ime Maje Vidmar v sodobni slovenski poeziji.
I.	ZORAN
PRADAVNE
SLEDI
S knjigo Med bogovi in demoni Alenke Goljevšček je zbirka Sledi, ki jo pod uredništvom Marka Uršiča izdaja Mladinska knjiga, razširila svoj dosedanji tematski krog. Za razliko od dosedanjih knjig v tej zbirki, ki so imele pričevanjsko-spomin-ski značaj in so torej izrisa-vale sledi iz posameznikovega doživljanja, Goljevščko-va piše o stvareh, ki so sledi davnega doživljanja ljdust-va na sončni strani Alp. Naša strokovnjakinja za mitologijo namreč opisuje in vrača v spomin like iz slovenske mitologije, na svetlo postavlja tisto, kar živi polzavedno ali nezavedno še v vseh nas in je ohranjeno v zgodbah o bogovih in demonih, kot lahko na kratko zapišemo z naslovom knjige same.
CAR
PARADOKSOV
Filozof in matematik Martin Gardner je tri desetletja v zelo razširjeni ameriški znanstveni revijiScientific American urejal rubriko Matematične igre. V tako dolgem časovnem obdobju se mu je nabralo veliko zanimivega gradiva in v njem nekaj pravih biserov tako imenovane rekreativne matematike. Izbrane dele je izdal v samostojnih knjižnih izdajah, po katerih so segli mnogi ljubitelji miselnih ugank po vsem svetu, saj so Gardnerjeve knjige prevedli v številne jezike.
MARTIN GARDNER
Po zaslugi Državne založbe Slovenije smo eno od Gardnerjevih knjig dobili tudi v slovenščini, in sicer je v zbirki Z logiko v leto 2000 izšla njegova knjiga Aha, pa te imam. Kot pove podnaslov, gre za zbirko »paradoksov za napenjanje možganov in razvedrilo«. Tovrstna možganska masaža ni samo koristna, temveč tudi zabavna. Knjiga se torej kar sama priporoča.
Goljevščkova je mitološke like podala v literarizirani, esejistični obliki z nevsiljivo strokovnostjo, ki je zavestno umaknjena v ozadje, saj je pisanje na taki ravni, da je razumljivo mladim bralcem, katerim je prvenstveno namenjeno, starejšim pa vseeno ostaja dovolj zanimivo. Avtorica v pradavnih pogonskih likih, kot so hostnik, kresnice, vile, povodni mož, škrati, coprnice, volkodlaki, vampirji in hudič, razkriva arhetipe naše civilizacije, ki so tako kot v podobnih mitoloških likih drugih narodov na svojevrsten način zabeleženi v tovrstnem izročilu. Pozornemu bralcu seveda ne bo ušla globlja razsežnost mita, govorica o temeljnih vprašanjih bivanja in delovanja človeka in sveta.
Omeniti je treba izvirne barvne ilustracije Danijela Demšarja, ki je s svojim prispevkom obogatil to zanimivo knjižno novost.
M. MARKELJ
ZA
RAČUNAL-
NIKARJE
Pesniške besede našega Prešerna »Tajati led naš šele začne se, pomlad je drugod že« žal še kako držijo tudi za področje računalništva. Taja se led, ki nas je oklepal v predinformacij sko zimo, drugod pa je že poletje. No, bla-gohotnejše sapice so le spodbudile rast domačega cvetja. Med drugim se odjuga pozna tudi na knjižnem trgu, kjer se že nekaj časa pojavljajo izvirne slovenske računalniške knjige. Prav veliko jih ni, zato je vsaka novost te vrste vredna pozornosti.
Omenimo torej, da je pri Državni založbi v zbirki Računalniška obzorja pred kratkim izšla knjiga Dimitrija Zrimška »A, B, (C?) micro-PROLOG«. Nenavaden naslov za nepoučene, za raču-, nalnikarje pa ne, saj jim naslov pove, da v knjigi teče beseda o programskem jeziku, ki je postal osnovni jezik pete generacije računalnikov, o jeziku umetne inteligence. Gre za narečje programskega jezika prolog, katerega logika se z razvojem novih računalniških jezikov ne bo bistveno spremenila in bo tako poznavalec prologa zlahka dojel novosti. Avtor je napisal poljudno knjigo, namenjeno mlajšim (po letih ali znanju) ljubiteljem računalništva. Za praktično učenje ob knjižici pa zadošča že dobri stari comodore 64 ali njegov nekoliko mlajši brat comodore 128. Uporabna je tudi vsaka druga računalniška železnina, ki dela v operacijskem sistemu CP/M.
'ir.
S'
Iskra
Industrija elementov za elektroniko Tovarna industrijske elektronike Kostanjevica na Krki
TOZD GOSTINSTVO Novo mesto, Novi trg 1 TOZD Tovorni promet
srečno '89
DO Vavta vas 36 68351 Straža
TOZD Avtobusni promet Novo mesto, Novi trg 6
Sodelujte z nami — povejte svoje mnenje, mi pa vas bomo nagradili!
Ponovno smo se odločili, spoštovani bralci, da izmerimo, kakšno je vaše mnen-jeo Dolenjskem listu, da bi tako skupaj z vami poiskali, kaj bi še naredili, da bi bil
i pričakovan vsakotedenski gost v vaših domovih . Trikrat smo že opravili podobno priskočili na pomoč s svojimi iskrenimi odgovori in dobronamernimi kritikami. Upamo, da tudi tokrat ne boste umanjkali.
Da pa bi vas k izpolnjevanju vprašalnika še spodbudili, smo sklenili nagraditi 15 anketirancev, ki jih bo izbral žreb izmed vseh tistih, ki bodo poslali izpolnjeni vprašalnik. Podelili bomo tele nagrade.
je u uui«u|8Kemusiu, ua miaKUSKupaj z vami po »Dolen'c« še bolj priljubljen in pričakovan vsaki in da bi kar najbolje opravljal svoje poslanstvo. 1 anketo in vsakič ste v velikem številu priskočil
1. nagrada
2. nagrada
3. nagrada
4. in 5. nagrada in 10 knjižnih nagrad.
500.000 dinarjev
300.000 dinarjev
200.000 dinarjev celoletna naročnina na Dolenjski list
Kaj torej narediti? Naloga je zelo preprosta. V vprašalniku obkrožite ali podčrtajte tisti odgovor na zastavljeno vprašanje, ki se vam zdi najbolj primeren. Osebne podatke, ime in naslov, potrebujemo le zato, da opravimo žrebanje za nagrade, saj zagotavljamo anonimnost vsakemu udeležencu ankete, če želite, lahko ime in naslov izpustite, vendar pa morate v tem primeru navesti vsaj evidenčno naročniško številko (najdete jo na naslovnem listku, prilepljenem na prvi strani), da vam bomo lahko izročili nagrado, če boste izžrebani.
Za nagrado pridejo v poštev vsi izpolnjeni vprašalniki, ki bodo prispeli na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom ANKETA, do vključno 13. januarja 1989. Zdaj pa pisalo v roke, in vso srečo pri žrebanju!
VPRAŠALNIK
Ime in priimek
Naslov ......................................................
Občina	(Ev.	št.
1.	Izobrazba:
2.	Starost:
3.	Vaš glavni vir obveščanja je:
4.	Dolenjski list berete:
5.	Kakšen je po vaši oceni časopis?
6.	Kakšna je po vaši oceni Priloga?
7.	Kako vam je všeč nova oblika Priloge?
8.	Obseg časopisa je:
9.	Fotografij je v časopisu:
10.	Reklam in oglasov je v časopisu:
11.	Novinarski prispevki so po obsegu v povprečju:
12. So prispevki v povprečju dovolj kritični?
13. So vam prispevki v povprečju
dovolj razumljivi?
14. Vas časopis zadovoljivo obvešča?
15. Koliko vas zanimajo prispevki s sledečih področij:
gospodarstvo
kmetijstvo
politika
kultura
šport
kriminal
zanimivosti iz sveta domače zanimivosti zgodbe, podlistki
16. časopisu bi se odpovedali zaradi:
osnovna ali poklicna šola 0 srednja šola 1 visoka in višja šola 2
do 25 let 0 do 50 let 1 nad 50 let 2
Dol. list 0 drugi časopisi 1 RTV 2
občasno 0 redno 1
slab 0 dober l odličen 2
slaba 0 dobra 1 odlična 2
ni mi všeč 0 všeč mi je 1
premajhen 0 pravšen 1 prevelik 2
premalo 0 ravno prav 1 preveč 2
premalo 0 ravno prav 1 preveč 2
prekratki 0 pravšnji 1 predolgi 2
ne 0 da 1
ne 0 da 1
ne 0 da 1
malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo malo, srednje, zelo
premajhnega obsega 0 slabega pisanja 1 previsoke cene 2 neredne dostave 3
Pripombe in predlogi:
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
Oče sina, sin očeta
Že kako desetletje so bili prepiri med takrat 27-letnim Antonom Prahom in njegovim očetom domala na dnevnem redu. Sprva sta si jezo in gnev hladila le z besednimi izbruhi, kasneje so iz prepirov nastajali tudi pretepi. Nekoč je vsa stvar šla tako daleč, da je oče na sinova vrgel celo eksploziv, spet drugič se mu je Anton maščeval tako, da je očeta porinil v peč in mu pri tem zlomil čeljust. Do zadnjega večjega prepira je prišlo kak mesec pred tragičnim obračunom; sin je očeta napadel s palico, ga udaril po glavi, oče se je branil z vejnikom, pri tem pa Antona poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Anton je vsa ta leta tudi precej pil; ob tem je dobival še epileptične napade. Doma ni kaj prida pomagal, to je bilo največkrat tudi vzrok prepirov. Iz oddelka za splošne zadeve in družbene službe v Posavju ie prišlo mnenje, da gre za kroničnega alkoholika ki uživa predvsem žgane pijače, medtem ko ni bil nikjer zaposlen. Delo da mu nasploh ne diši, so še zapisali v svoje mnenje. Eno z drugim je botrovalo dogajanjem, do katerih je prišlo 15. junija popoldne.
Krški miličniki so bili iz vaške trgovine po telefonu obveščeni, da je prišlo v vasi do krvavega obračuna. Patrulja je takoj odšla na kraj dogodka in našla pri sosedu hudo ranjenega Antonovega očeta, medtem ko so sina opazili skoz okno domače hiše,kako sedi na postelji in drži v rokah okrvavljen nož. Miličnika sta Antona poklicala, naj pride ven in nož odvrže. Zacuda ju je ubogal. Zvezala sta ga in zatem odpeljala na krško postajo milice, o dogodku pa obvestila še preiskovalnega sodnika. Ranjenega očeta so med tem prepeljali v novomeško bolnišnico, od koder je kmalu prišlo sporočilo, da gre za smrtno nevarne poškodbe in da je zdravstveno stanje Praha zelo kritično. Večkrat je bil namreč zaboden v levo stran prsnega koša v višini srca; zaradi hudih ran se je pričel v prsni votlini nabirati zrak, ki je popolnoma stisnil levo pljučno krilo, tako da se je srce premaknilo v desno. Po mnenju izvedenca je šlo za smrtno nevarno poškodbo. Pravzaprav je Antonovega očeta le čudež rešil najhujsga.
Po kakih desetih dneh je bilo jasno, da njegovo življenje ni več ogroženo, takrat ga je zaslišal tudi preiskovalni sodnik. Takole mu je opisal dogodek:
»Tistega dne sem sušil mrvo in jo z vilami nosil v svoj hram. Nenadoma je iz hiše planil sin, v vsaki roki je držal en nož. Ne da bi karkoli rekel ali zavpil, me je z večjim nožem zabodel v levo stran prsi. Bil sem presenečen, da si nisem mogel pomagati. Se posebej, ker tega dne nisva imela nobenega prepira. Moj sin ni normalen, mislim, da z njegovimi živci ni vse vredu.«
Približno tako je o dogajanju govoril tudi Anton. Pojasnil je, da ni imel nikakršnega vnaprejšnjega namena umoriti očeta in da mu sploh ni jasno, zakai je to storil. »Popoldne sem ležal na postelji v Kamri, saj se že kake štiri dni nisem dobro počutil. Ko sem se prebudil iz dremavice, se mi je dozdelo, da pri postelji stojijo oče in dve sovaščanki. Samo stali so in mi nič niso hoteli. Takrat sem planil pokonci, stekel v kuhinjo in z omare vzel večji nož, potem pa planil ven. Videl sem očeta, kako z vilami nese krmo. Sel sem kakih 10 metrov za njim, nato pa ga, kolikor se spominjam, zabodel. Ne vem ne kolikokrat ne kam.«
Na podlagi takšnih spoznanj ni bilo težko sestaviti kazensko ovadbo, ki se tudi med sojenjem ni spremenila. Tako Anton kot oče sta bila tistega
E opoldneva vinjena, je pisalo, in je očeta dohitel in zabodel na cesti, kakih 10 metrov od hiše. Ranjenec je še zmogel toliko moči, da je prišel do hiše kakih 300 metrov oddaljenega soseda, ki mu je tudi nudil prvo pomoč in pri katerem je počakal do prevoza v bolnišnico. Na podlagi takšnih dejstev je senat novomeškega okrožnega sodišča Antona Praha obsodil na 3 leta strogega zapora, kazen pa je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani. Med prestajanjem kazni v KPD Dob je Anton prosil za izredno omilitev kazni, češ da ima doma onemogla starša, potrebna pomoči. Sodniki po vsem opisanem vlogi takšne vsebine niso pritegnili, vendar pa je svoboda za Antona prišla prej, kot je to narekovala sodba: vrata KPD Dob so se mu odprla 22. decembra 1972, kazen bi mu potekla dobrih šest mesecev kasneje.
■B. B.
OB
pAZ*
Včasih ie celo las preveč
Mladost mu je dišala po lesu. Vonj je prihajal iz očetove delavnice v rodnem Gradcu in ni dolgo trajalo, ko se je tudi on pridružil očetu in bratu pri obdelovanju tega blago dišečega materiala. V Šoberjevi delavnici je nastajalo marsikaj, vse s skrbno roko izdelano: vozovi, sodi, kadi, ročaji, kosi-šča, smuči, sani za sankanje, pa tudi vprežne, celo »duplar-ce«, ki jih dandanes že skora ni moč več najti. Dela je bilo v očetovi delavnici kmalu po vojni še dovolj, bolj malo pa je bilo zaslužka, zato po končani vajenški dobi fanta nista ostala doma. Vleklo ju je v svet. Lesena kolesa je mladi Marjan zamenjal z gumastimi, namesto prijetnega vonja po lesu ga je poslej spremljal oster vonj po bencinu in nafti. Do današ-jih dni se ga ni znebil, saj mu šoferstvo še sedaj daje kruh. Na milijone kilometrov je odbrzelo pod njegovimi kolesi od takrat, po domovini in po tujini, njegova Življenjškambt pg ni bila tako pestra: iž Gradca se je za nekaj časa preselil v
Maribor, potem pa nazaj v Črnomelj, kjer živi še sedaj.
Marjan Šober, izkušen šofer, je v svojem poklicu videl in doživel že marsikaj. Najprej je vozil osebne avtomobile, v Mariboru direktorje, v Črnomlju občinske može, potem je presedlal na tovornjake pri Avtu Kočevje pa na avtobuse pri Gorjancih in Kompasu, dokler si končno ni nabavil lastnega tovornjaka. In sedaj vozi za različne trgovske in druge organizacije. »Na cesti se je marsikaj spremenilo, pa ne mislim samo na promet in na kvaliteto cestišč. Veliko razliko je opaziti tudi med šoferji. Verjetno je to posledica čedalje bolj nervoznega življenja. To se pozna tudi na cesti, zlasti med mlajšimi vozniki, pri načinu njihove vožnje, zato ni čudno, da je toliko nesreč, še več pa bi jih bilo, če jih izkušeni šoferji ne bi preprečili. Na cesti takoj prepoznaš izkušenega šoferja. To ni tisti, ki divja, tisti je, ki je uvideven, ki ti da znak, da lahko prehitevaš, ki se ti umakne in opozori na nevarnost,« pravi Marjan,
Tudi drugod se je marsikaj spremenilo. Nekatere spremembe je treba res pozdraviti. Na primer tisto, ki jo je opazil pred letom dni, ko je bil na dopustu pri Stinicah. Bližnji otok je bil zelen, sproščen. Nič več ni bil siv in turoben, zavit v skrivnostno moreče vzdušje. To vzdrušje je pred mnogimi leti Marjan dobro poznal, ko se je tja službeno pripeljal. Rekli so mu, da gre v Stinice, pa so ga prepeljali na otok, kjer je moral natovarjati za Zagreb. Tisto malega, kar je lahko videl, je bilo dovolj, da ga je še dolgo spreletaval srh.
1^1
Kaj šele se je skrivalo za pročeljem skrivnostnega Golega otoka!
»Ravno danes sem gledal revijo Mladina. In veste, kaj sem opazil v njej? Lepo, jasno in veliko je bil natisnjen vic, zaradi katerega sem imel jaz, ki sem ga nič hudega sluteč povedal pred mnogimi leti v veseli družbi, potem hude težave.« Marjan skoraj ne more verjeti, kako stvari v različnih časih dobivajo čisto drugačne dimenzije. Pa vendar ima iz svoje dolgoletne prevozniške prakse kar kopico primerov. Na primer tistega z začetka sedemdesetih let, ko je prevažal tuje turiste na relaciji Split, Grčija, Turčija, Bolgarija pa zopet nazaj. S skupino Angležev se je odpravil v Albanijo, za kar so imeli vsi vse potrebne dokumente in vize. Prestopili so že dve zapornici na tej močno zastraženi meji in vse je bilo v redu, pri tretji pa se je zataknilo. In na čem je končno obvisel obisk angleških turistov v Albaniji? Na laseh, kajti cariniki so ugotovili, da jih ima peterica med njimi predolge. Tako so se morali lepo vrniti in potovati v Grčijo po drugi poti. No, za dolgolase Angleže so kasneje poskrbeli ideološki somišljeniki albanskih carinikov na turško-bol-garski meji. Tam so morali stopiti iz avtobusa in Bolgari jih niso pustili naprej. Turki pa ne nazaj. Sledilo je nič kaj obzirno in nežno bolgarsko striženje angleških glav. Bij-žarna zmaga neke ideologij^ nad svobodnim duhom.
Kot.iz rokava stresa Marjan številna doživetja, primere človeške kratkovidnosti in.neum-nosti, zaslepljenosti pa tudi tovarištva in brezmejne solidarnosti. »Ta med Šoferji še vedno obstaja,« pravi Marjan, »kaj bi sicer človek na dolgi poti sam! Danes lahko ponudiš pomoč ti, jutri jo boš sam še kako potreboval. Tako je prav in tako mora biti.«
Marjan ima za kratek čas v kleti še vedno delavnico, kjer izpod njegovih rok zadiši les. Sicer pa imata z ženo Silvo štiri otroke: najstarejši sin se je prav tako postavil na kolesa kot oče, drugi Sin je kot vojaški pilot šinil v nebo, dvojčka pa obiskujeta osnovno šolo. Tudi dva vnučka sta mu že privekala na svet. Res, posla dovolj za šoferja, ko se vrne z dolge ceste.
TONE JAKŠE
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 48. nagradne križanke izbral MATJAŽA ŽAM ANA iz Novega mesta in mu za nagrado podelil knjigo dr. Bricea Pit-ta Lepše življenje v srednjih letih. Če nagrajenec ni v teh letih, ko bi mu knjiga bila najprimernejša, ni to nič hudega, saj govori o vprašanjih, ki vedno zadevajo človeka in jo je zato vedno zanimivo prebirati.
V tej številki male nagradne križanke ni, ker imamo na voljo celostransko nagradno križanko. Žvestim reševalcem male križanke torej ne bo dolgčas do prihodnje številke, ko bo ponovno vsak teden na vrsti mala nagradna križanka. Srečno!
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 48
Pravilna rešitev 45. križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: PRAG, VAZA, R1KO, EROT, KATASTROFA, PED, REGAL, ARMENIJA, PLO, MUKANJE, ALOST, IDO, TUR, KIT, JAKI, ENN, TERIER, ZALOKA, EGER, APEL, SER, RESA, KOMA, TRS.
mzshi
Nobene pravice nimamo obsojati človeka, če nima Boga.
P. LAGERKV1ST Kjer prenehajo slike, se začenja filozofija.
H.	HESSE Miti so stvari, ki se nikoli niso dogodile, a vedno so.
SALUSTIUS Je samo eno prizadevanje v resnici svobodno, prizadevanje, ki nas zares osvobaja, to je prizadevanje za modrost.
A. SENEKA
Če naj človek reši življenje, mora najprej od bodočnosti odvrniti jezno prekletstvo sedanjosti.
R. HEILBRONER
Ali bo zmagovalec »bela smrt«?
V Ameriki divja kokainska vojna — Milijoni uničenih življenj zaradi kokaina in ______kreka — Vojna pozira milijarde dolarjev, uspeha pa še ni
V ozadju diplomatske afere s »pranjem« umazanega denarja, v katero so zapleteni naši diplomati, ni nagajanje Jugoslaviji, kot bi lahko kdo pomislil po pisanju nekaterih naših listov, temveč se dejansko skriva obupen boj, ki ga Združene države Amerike bojujejo proti drogam. Videti je, da v kokainski vojni, kotji tudi pravijo v časopisju, država počasi izgublja. To je drugi ameriški Vietnam, pravijo. Požira gore dolarjev, kot jih je vietnamska vojna, in pobira prav tako veliko življenj. Enako klavrn pa je videti tudi uspeh oziroma neuspeh. V vojno proti mamilom je kongres od leta 1981 vložil 16 milijard dolarjev. Samo letos so v ta namen porabili 3,6 milijarde dolarjev.
Amerika pa je kljub temu preplavljena z drogami: predvsem s kokainom, heroinom in krekom, kot pravijo novi sintetični drogi, katere poraba silovito narašča. Poznavalci opozarjajo, da sta kokain in krek najbolj zasvojljivi drogi, kar jih je danes v uporabi. To je seveda nekaj drugega, kot pa je še nedolgo tega menil povprečen Američan. Kokain in krek so imeli za nenevarno drogo. Število zasvojencev je iz leta v leto hitro naraščalo. Sedanja bilanca je zato strahovita: kokain in krek sta uničila življenje že milijonom Američanov. Nekdanjo brezbrižnost pa je zamenjala huda zaskrbljenost.
Znanih je bolj malo številk. Tako je raziskava za leto 1985 pokazala, da je okrog 22 milijonov Američanov že poskusilo kokain, 5,8 milijona pa jih je kokain redno uživalo. Kakšno je stanje danes, ni znano, lahko pa si mislimo, da so številke precej višje. Statistiki si pomagajo s podatki iz bolnišnic in ambulant. Ugotavljajo, da seje število primerov predoziranja
samo taki primeri pa običajno pridejo na dan v ambulantah in bolnišnicah od leta 1983 povečalo za 700 odstotkov!
Zdravnik na daljavo
Bolnikovo stanje nadzorujejo s pomočjo računalniške povezave med bolnišnico in bolnikovim domom
Zdravnikov delovni čas je dragocen in zato je vsako potovanje na bolnikov dom izguba čas, ki bi se ga dalo koristneje izrabiti. Pogosto morajo bolniki ležati v bolnišničnih posteljah le zato, da imajo zdravniki nad njimi stalen nadzor, kar je dodaten strošek. Iz premislekov, kako bi delo racionalizirali in se ognili tistih stroškov, ki niso nujni, seje rodila novost — strokovni nadzor bolnika na domu. Novi sistem daljinskega nadzora in preverjanja bolnikovega stanja preko telekomunikacijskih zvez, ki ga že praktično preskušajo v nekaterih ameriških bolnišnicah, naj bi pomenil prve uresničitve drugačnega delovanja zdravniške službe.
John Harper, 67-letni možakar, ki je prestal dve srčni operaciji in boleha za hujšo srčno napako, bi moral vsake toliko časa na temeljitejši pregled oziroma bi ga moral obiskati zdravnik in ga pregledati. Dejansko bi moral ležati v bolnišnici, da bi imeli zdravniki vsakodnevni nadzor nad njegovim stanjem. Vendar pa mož ni v bolnišnici, živi na svojem domu, njegovi zdravniki pa kljub temu dobijo vse potrebne informacije, ne da bi Johna sploh videli. Harper namreč od letošnjega poletja, ko so ga odpustili iz bolnišnice, sodeluje v poskusih daljinskega zdravniškega pregleda.
Vsak dan se John stehta, si izmeri na elektronski napravi krvni pritisk in temperaturo ter posname svoj elek-trokardiogram, nato pa vse te podatke preko telefonskega modema pošlje v računalnik bolnišnice, kjer zdrav-niki odčitajo podatke in jih vnesejo v njegovo kartoteko, preverijo, kako poteka zdravljenje, in na osnovi teh in drugih podatkov določijo, kako naprej. Bolniku pošljejo nazaj navodila, katera zdravila še jemati in v kakšnih dozah, kako ravnati in na kaj paziti. Skratka, opravljeno je skoraj povsem enako delo, kot da bi John ležal v bolnišnici, le daje prihranjenega precej časa in opravil strokovnega osebja bolnišnice.
Zaenkrat je seveda takšna telekomunikacija razmeroma draga, saj elektronske naprave, ki so potrebne za delovanje takšnega sistema, niso poceni. Kaže pa se že sedaj, da bo v najbližji prihodnosti takšno zdravljenje cenejše od hospitalizacije. Poleg tega so tu prednosti, ki se jih ne da naravnost izmeriti v denarnih učinkih: bolnik se v domačem okolju nedvomno lahko mnogo boljč počuti in hitreje okreva, zdravniki so racionalneje izkoriščeni kot strokovnjaki, kup opravil je prepuščen elektroniki in je zato potrebnih manj ljudi.
MiM
(Vir: Newsweek)
suet u steuilhah \
AKUMULACIJA V SFRJ
Primerjava 1987 in 1988
VSA V ENI REPUBLIKI — Ob koncu leta si za spremembo ponovno poglejmo, kakšna je v številkah in grafičnem prikazu videti domovina. Graf prikazuje, kako je z ustvarjeno akumulacijo v Jugoslaviji, in sicer v milijardah dinarjev za minulo leto in za tričetr-tletje letošnjega. Kot je razvidno, ima od vseh republik in avtonomnih pokrajin samo Slovenija pozitivno akumulacijo, vse ostale enote naše zveze pa beležijo negativne številke. Če je že kaj spodbudnega v tej, sicer hudo žalostni podobi, je vsaj to, da so negativne številke nekoliko manjše kot leto poprej.
Kriminal, ki je tesno povezan z drogo, je prav tako zavzel velike razsežnosti. Mamiljarski mogotci kujejo strahovite dobičke s prodajo drog, širijo mrežo, tako daje danes mogoče priti do droge praktično v vsakem nekoliko večjem ameriškem mestu. In ker je ponudba velika, je tudi cena razmeroma nizka. Droga je dosegljiva praktično vsakomur.
Srce mamiljarskega kartela je v Kolumbiji. Organizacija podzemnih »sindikatov« je izvrstna, učinkovita, »Člani« pa so pripravljeni na najhujša kriminalna dejanja. Celo sicer vsemogočna ameriška mafija se lahko skrije pred njimi. Na novinarsko vprašanje, ali ni možnosti, da bi v kokainsko trgovino vdrla še mafija, seje zvezni poznavalec samo nasmejal. »Brez skrbi,« je dejal, »Kolumbijci bi jih odpihnili.«
Poskusi, da bi uničili nasade koke in tako zmanjšali ponudbo droge na črnem trgu, so želi malo uspeha, čeprav je v nekaterih južnoameriških državah, kjer raste ta rastlina, surovina za pridobivanje kokaina, policiji priskočila na pomoč tudi vojska. Tudi posebni oddelki, opremljeni z najsodobnejšimi napravami, ne morejo preprečiti in izslediti vseh nasadov koke. Revni kmetje v Cilu, Peruju in Kolumbiji zaslužijo s prodajo koke dovolj denarja, da so pripravljeni tvegati. In tako kpka veselo raste po odmaknjenih krajih. Po ocenah strokovnjakov seje pridelek koke v zadnjih šestih letih celo podvojil.
Uspehe so zabeležili v preprečevanju prodaje z večjo budnostjo pri nadzoru tihotapskih poti. Leta 1986 so zasegli 45^ ton kokaina, lani pa že kar 71 ton. Zal pa je to še vedno le kaplja v morju droge, ki pljuska preko meja Združenih držav.
Izhoda kokainske vojne ne bo mogoče obrniti sebi v prid samo s pre-
Satan privlači
Okultizem je vse bolj priljubljena »zabava«
Nedavni umor 16-letnega fanta v zahodnonemškem mestu Kettvvig pri okultnem obredu je usmeril pozornost javnosti na tisto plat življenja v Zahodni Nemčiji, ki običajrtbAstajaškrita in manj znana. Nemci tako presenečeni odkrivajo, da so se v precejšnji meri zapisali najrazličnejšim okultnim verovanjem in da umor, ki jih je razburil, ne bi smel bili tako zelo nepričakovan.
Analiza, ki so jo opravili med muenchenskimi študenti v začetku letošnjega leta, je pokazala, da je kar petina študentov sodelovala v kakšnem od okultnih obredov ali seans. Presenečenje za raziskovalce pa je bilo, ko so ugotavljali, da se je v zadnjih letih v Nemčiji razširil satanizem. Ocenjujejo, daje kakih 10 tisoč Nemcev aktivnih satanistov, se pravi, da častijo kult Satana in da se udeležujejo skrivnih črnih maš.
Med pripadniki okultnih sekt so predvsem mladi, tudi najmlajši najstniki. Avtor knjige o okultizmu, evangeličanski duhovnik Friedrich Haack, meni, da je ta pojav med mladimi znamenje dolgočasja in drage zabave. Vstopnine za kino, disko, gledališče in druge oblike plemenitejšega razvedrila so zelo drage in je zato mladim tovrstna zabava težje dostopna, okultistične seanse pa so tako rekoč zastonj.
prečevanjem gojenja koke in pritiski na preprodajo. Strokovnjaki pravijo, daje treba bitko voditi na več področjih. V šole morajo z boljšimi vzgojnimi programi, ki bodo več mladih odvrnili od droge. Dosedanji so sicer imeli nekaj uspeha, niso pa preprečili širjenja uživanja in preprodajanja droge med šolarji. Več pozornosti naj bi posvetili tudi zdravljenju že zasvojenih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je zdravljenje zelo drago, uspešnost pa je le polovična. Odločneje so sklenili poseči tudi po diplomatskih sredstvih, da bi vlade Mehike, Čila, Peruja in Bolivije prisilili k še odločnejšim ukrepom za preprečevanje gojenja koke, odkrivanju in uničevanju pridelovalnic kokaina in tihotapljenja droge na sever. Povečali bodo tudi vojsko agentov, zadolženih zgolj za droge, ojačali nadzor meja in podobno.
Da gre zares za pravo vojno, morda še najbolj kaže dejstvo, daje predsednik Ronald Reagan pred kratkim, tik pred koncem svojega predsedniškega mandata, podpisal novi zakon o mamilih, ki za najhujše primere nedovoljenega trgovanja z drogami uvaja smrtno kazen, uživalcem drog pa preti z zelo visokimi kaznimi. Gre za najstrožji zakon o mamilih, kar jih je na svetu.
MiM
Ta dolgčas!
Ugotovitve francoske ankete o dolgčasu pri Ijub-______________Ijenju_____________
Odkar se o spolnosti piše in razmišlja brez predsodkov, je bilo opravljenih že ogromno najrazličnejših anket, s katerimi so bolj ali manj strokovno ter bolj ali manj uspešno merili utrip spolnega obnašanja, razmišljanj, navad in podobnega. Četudi večina anket ne dosega širine in temeljitosti anket, kot sta Mastersova ali Shireina, pa se,tu in tam posreči tudi kakšna taka, ki prinese zanimiva, četudi nekoliko obrobna spoznanja.
Takšna je francoska anketa, s katero so med drugim ugotavljali tudi, koliko in kakšnim ljudem je občasno ali stalno dolgčas pri ljubezenskih opravilih.
Presenetljivo je, daje kar četrtina anketiranih odgovorila, da se včasih ali pogosto dolgočasi pri ljubljenju. Največ dolgočasja pri ljubezenskih radostih občutijo ljudje, ki se ukvarjajo z intelektualnimi dejavnostmi, medtem ko anketa ugotavlja, daje pri ljubljenju najmanj zdolgočasenja pri ljudeh, ki imajo opravka s kmetijskimi opravili.
Tudi pogostost spolnega občevanja vpliva na zdolgočasenost. Po rezultatih ankete je zdolgočasenosti največ pri tistih, ki se ljubijo poredkoma, manj pa pri tistih, ki se ljubijo pogosto. Dobra tretjina takih, ki občujejo le enkrat na mesec, se pri posteljni telovadbi odločno dolgočasi.
Ti si vse. Kar si ti, sem jaz.
Mahavakyani
Svet ni stvarstvo, ker iz nič ne more nič nastati, temveč je le proglasitev večne narave.
S.	MAUGHAM
Človeška ljubezen je strašna past.
I.	SILONE
Kajje človek? Dedič smrti in davščin.
R. HEINLEIN
Morsko piratstvo oživlja
Na jugovzhodnih azijskih morjih gospodarijo sodobni gusarji — Prvi primer ugrabitve
Morski gusarji, ki burijo domišljijo otrok po vsem svetu, niso le stvar preteklosti in ne živijo samo še v knjigah in filmih. Še vedno so živa resničnost in krvava tudi. Posebno na jugovzhodnih morjih Azije so sodobni morski pirati že nekaj let prava nadloga. Napadajo tovorne ladje, tankerje in druga plovila, ki imajo malo posadke. Za plen pa si vzamejo, kar najdejo v ladijskih blagajnah in dragocenega pri posadki. Med ladjami, ki so bile žrtve napadov morskih piratov, so tudi jugoslovanske ladje.
Mnogo huje je z ladjami, polnimi beguncev iz Vietnama in drugih držav. Gusarji velikokrat ne končajo svojega umazanega posla z ropanjem beguncev, pogosta so tudi posilstva in umori. Dogodilo pa se je že tudi, da so potopili begunsko ladjico in vse ljudi na nji.
Vsega tega je toliko, da so ladijske družbe iz vsega sveta zahtevale od držav, kjer se dogaja največ gusarskih napadov, večjo in učinkovitejšo zaščito prometnih poti. Vendar je boj z gu-
sarji dokaj neuspešen. Sodobni morski pirati pri svojih akcijah uporabljajo zelo močne motorne čolne, s katerimi se lahko hitro približajo ladji, jo napadejo, izropajo in nato prav tako hitro izginejo.
Ladijske prevoznike posebno skrbi, da so gusarji, kot vse kaže, ubrali novo taktiko. Prvikrat se je zgodilo, da pri napadu na ladjo niso oropali ladijske banke in pobrali mornarjem radijskih sprejemnikov, fotoaparatov in podobnih stvari, kot običajno, temveč so ugrabili kapitana ter ga kot talca odpeljali neznano kam. Sledilo je izsiljevanje, za kapitana so ugrabitelji zahtevali kup denarja.
Kako seje zadeva končala, ni znano, je pa ugrabitev sprožila veliko vznemirjenja med ladjarji po vsem svetu. Razmišljajo, da bi oborožili ladijske posadke, in celo o vojnih ladjah, ki bi nadzorovale morske prometnice podobno, kot je britanska vojna mornarica nekdaj varovala morja široke ceste ter počistila s piratstvom na svetovnih morjih.
DO GORJANCI, Vavta vas Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo
objavlja
prosta dela in naloge
snažilke
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana osnovna šola ali najmanj 6 razredov osnovne šole in 3 mesece delovnih izkušenj. Kot poseben pogoj se zahteva prebivališče v Novem mestu.
Za objavljena dela in naloge je določeno trimesečno poskusno«
delo.
Ponudbe z dokazili dostavite na naslov: DO GORJANCI Vavta vas, p. Straža, v roku 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidatke obveščene v 30 dneh po končanem zbiranju prijav
576/52<*
Mercator
ii
I krka 1
kmetijska zadruga krka NOVO MESTO
TOZD OSKRBA, n.sub.o. NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in nanaloge
mesar — sekač
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo končano strokovno izobrazbo IV. stopnje smerF mesar-sekač in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Na razpolago je prosto stanovanje.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po' objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 33 dneh po končanem zbiranju ponudb.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Ljubljanska 8 NOVO MESTO
Delavski svet delovne organizacije razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri ter 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del;
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti:
— da predloži program razvoja delovne organizacije ter opredeli svojo vlogo pri realizaciji tega programa;
— da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 8, z oznako »za razpisno komisijo.« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
575/52
•ozd
rudarski alaktro-anargatski kombinat •dvania kardaija, ttbovlja
rudniki
rjavega premoga Slovenije
TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO OBJAVLJA
prosta dela in naloge za določen čas:
— socialni delavec
s 60-dnevnim poskusnim delom — 1 delavec
Kandidati za zasedbo objavljenega dela oz. nalog, morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati pogoje, opredeljene v družbenem dogovoru o uresničevanju . kadrovske politike občine Krško, in naslednje pogoje:
— višji socialni delavec
— nad 2 leti ustreznih, delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komisija za delovna razmerja, Rudnik rjavega premoga Senovo, Titova 10P "''281 SENOVO.
Rok prijave: 8 (osem) dni pu uDjavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
1»0TA IX STJt?
poročajo
ODNESEL TUDI BUDILKO — Novomeški miličniki so bili 22. decembra obveščeni, da je neznan storilec ponoči vlomil v krojaško delavnico v Dilančevi ulici v Novem mestu, last 27-letne Marte Bevc. Storilec je iz prostorov odnesel elektronsko quarz uro in budilko. Bevčeva je Oškodovana za 20 tisočakov.
VLOMILI V DOLENJKIN MARKET — V noči na 24. december je bilo vlomljeno v market Emona Dolenjke v Črnomlju. Storilec ali storilci so si prilastili večje količine cigaret, vzeli pa tudi nekaj drobiža, tako da je trgovska organizacija oškodovana za natanko 2,780.000 din. Cigarete pač niso poceni.
ZGORELA KABINA TOVORNJAKA
VELIKI PODLOG — 21. decembra ob 18.40 je Drago Stiperski iz okolice Za-prešiča, ki se je s tovornjakom peljal po cesti med Krškim in Kostanjevico, blizu naselja Veliki Podlog opazil požar pod sedežem v kabini. Voznik je hotel ogenj pogasiti z ročnim aparatom, pomagala sta mu še voznika avtobusa in tovornjaka, ki sta pripeljala mimo, dokončno pa so z ognjem opravili krški poklicni gasilci.
• Škode je bilo za 20 milijonov din, ogenj pa /Szakrivil kratek stik na kablu akumulatorja.
Skladišče živil in glodalcev
Nekaj ugotovitev inšpekcijskih obiskov v dolenjskih prodajalnah z živili — Najhuje v Mercatorjem skladišču v Ločni — Boljša podoba od minulih let
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE Že podatek, daje samo v Novem mestu kar 68 živilskih prodajaln, kaže obseg dela, ki so se ga pred dnevi lotili sanitarni pa tudi veterinarski inšpektorji novomeške UIS, ko so pregledali prav vse tovrstne prodajalne na Dolenjskem. Verjetno ni potrebno posebej opisovati, da je bilo osnovno vodilo akcije zagotoviti zdravstveno neoporečno prehrano krajanom, kajti še vse preveč je na prodajnih policah živil s pretečenim rokom uporabe, nesnage na prodajnih pultih in pod njimi, slabih delovnih pogojev, pa tudi obiski glodalcev niso izjema. In kakšni so bili rezultati tokratnih pregledov?
Kot že rečeno, je bilo največ dela opVavljenega v Novem mestu. V Mercator-Standardu se bodo morali zamisliti predvsem nad svojim zastarelim in dotrajanim skladiščem v Ločni, kjer preutesnjeni prostori s. staro in poškodovano opremo ne omogočajo rednega in učinkovitega higienskega vzdrževanja. Posledice tega so že zgoraj omenjeni obiski glodalcev, ne redko pa se tudi dogaja, da iz tega skladišča zaradi nepreglednosti prihajajo na prodajne police živila s preseženim rokom uporabe. Mercatorjeva je tudi prodajalna v Prečni, kateri je bila že leta 1984 izdana odločba o ureditvi, kajti tamkajšnji pogoji so za prodajo živil vse prej kot primerni. Rok za obnovo je bil nato podaljšan do leta 1985, za zgraditev nove trgovine pa do leta 1987. Žal se v Prečni ni prav nič premaknilo na boljše, izjema je le nekaj nujnih vzdrževalnih del, tako da inšpektorjem ni preostalo drugega, kot da so te dni prepovedali uporabo prostorov, naprav, opreme in pribora za promet z živili. Precej boljša je podoba v
prodajalnah Emona-Dolenjke. Z izjemo nekaj najdenih primerov dotrajane opreme, ki jo bo kazalo že v kratkem menjati (gre za prodajalno Kruh, delikateso na Glavnem trgu, markete na Kristanovi, Drski in Ragovski ter prodajalni v Vrhpolju in Dobravi), drugih pripomb ni bilo. Prav tako je zadovoljiva podoba v prodajalnah Mercatorja-KZ Krka, tozd Oskrba ter Mercatorja-KZ Krka. TZO Suha krajina, zato pa je bilo ugotovljenih nekaj več spodrsljajev v Krkinih zdraviliščih. Slednja imajo namreč v lasti delikateso v Kandiji, kjer je bila že pred meseci izdana ureditvena odločba, vendar se zanjo tamkaj niso zmenili. Zakaj, bodo morali pojasniti sodniku za prekrške. Prav tako je bila izdana ureditvena odločba trgovini v Šmarjeških Toplicah, kajti po mnenju inšpektorjev ne izpolnjuje predpisanih sanitarno-tehničnih pogojev, ki bi zagotavljali sodobno in predvsem higiensko poslovanje. Še končna skupna ocena: kljub vsemu je podoba v prodajalnah z živili na novomeškem območju vendarle precej boljša kot pred leti, precej več je higiene in precej manj oporečnih živil na prodajnih policah. Tudi ali predvsem zaradi akcij, kot je bila tokratna.
Podobno bi lahko zapisali za Trebnje, ob pohvali pa velja omeniti tudi nekaj spodrsljajev. V mokro-noški prodajalni št. 7, kije last Mercatorjevega Rožnika, tozd Gradišče Trebnje, so inšpektorji našli na prodajnem pultu živila, ki jim je pp-tekel rok uporabe, prav tako so ugotovili, da osebe v prodajalni niso imele opravljenega tečaja iz osebne higiene in higiene živil. Med pregledom trgovin Mercator-KZ Trebnje ni bilo moč ugotoviti, ali so zaposleni opravili preje omenjeni tečaj, ker spričeval o tem v proda-
jalnah pač niso imeli pri roki, medtem ko je od Dolenjkinih trgovin potrebno omeniti tisto v Češnjicah: posluje v sanitarno in tehnično neprimernih pogojih, in če se v najkrajšem času ne bo preselila v bližnje sodobnejše prostore, ji bodo inšpektorji zaprli vrata.
V metliški občini je bilo letos opravljenih 20 pregledov prodajaln z živili, večjih napak ob tem ni bilo najdenih, če seveda ne štejemo štirih odločb, izdanih zaradi nekaterih tehničnih pomanjkljivosti, kot so zagotovitev garderobnih omaric, namestitve nove opreme, beljenja itd. Trgovcev brez predpisanih zdravstvenih pregledov ni bilo, prav tako imajo povsod Zagotovljene ustrezne pogoje za osebno higieno. Nekaj tega lahko na glavo postavi rezultat analize enajstih odvzetih vzorcev živil z namenom, da se ugotovi njihova zdravstvena neoporečnost, vendar do časa, ko so nastajale te vrstice, še nismo dobili izida.
Podobno bi lahko zapisali za Črnomelj, kjer je bilo odvzetih 16 vzorcev živil, zato pa je znan podatek, daje bilo v tej občini letos najdenih kar 6 primerov prodaje higiensko oporečnih živil, to je krepko nad lansko številko. In še en problem, značilen za črnomaljsko občino: neurejeno zbiranje in odvoz odpadkpv izpred vaških trgovin. Praviloma odpadke vseh vrst zbirajo kar v kartonskih škatlah, kam potem z njimi, ko je kup primeren za odvoz, pa je bolj ali manj odvisno od iznajdljivosti poslovodij. Organiziranega odvoza smeti ni, ponekod jih poslovodje kar sami sežigajo pred trgovino, spet drugje imajo dogovor ali pogodbo s kakšnim od vaščanov, da smeti odpelje. Najverjetneje na kakšno od številnih divjih odlagališč.
B. BUDJA.
Tri nove žrtve »dolenjke«
Minuli teden dve hudi prometni nesreči na dolenjski magistrali — Trčenje priklopnikov — S ceste v potok
NASEDEL PRODAJALCU DEVIZ
KRŠKO — 24. decembra ijulrajje neznanec po tržnici r Krškem spraševal. kje je banka, v kateri bi zamenjal devize. Pa seje ponudil Jože Mlakar iz Hudega Brezja pri Studencu, da mu bo devize menjal kar sam. Neznancu je zaupno izročit 60 starih milijonov, ta pa mu je še rekel, naj malo počaka, da preveri dnevni tečaj. Razumljivo, da se do Mlakarja ni več vrnil. Slednji pa je vendarle imel tega dne, zahvaljujoč -hitri akciji organov za notranje zadeve, miren san. Na podlagi izdanega obvestila so namreč miličniki patrulje PPM iz Lučkega pri Zagrebu prijeti osumljenca. Slo je za 50-letnega Dušana Nikoliča iz Niša, ki je dejanje priznal, denar pa vrnil last-. niku.
L
OTOČEC, RUHNA VAS — Dolenjska magistrala med Ljubjlano in Zagrebom je minuli teden znova pobirala smrtni davek, prvič 22. decembra ob 2.45 ponoči, ko je počilo na delu ceste v vasi Otočec.
31 -letni Dušan Opalič iz Bosanskega Broda je tisto noč vozil tovornjak s priklopnikom proti Zagrebu. V vsi Otočec je pred seboj opazil manjšo kolono osebnih vozil in pričel zavirati. Zaradi prevelike hitrosti pa ga je pričelo zanašati sem ter tja po cesti. Ko je bil na levi strani vozišča, je iz nasprotne smeri pripeljal prav tako tovornjak s priklopnikom, za krmilom katerega je sedel 38-letni Ivo Kozic iz Županje. Med kolosoma je prišlo do silovitega čelnega trčenja, za nameček pa seje v Opaliče-vo vozilo zaletel še osebni avto zahod-nonemškega državljana Petra Heinza, ki je vozil za njim. Na kraju nesreče je Ivo Kozic podlegel hudim poškodbam, njegov sopotnik, 25-letni Djuro Domi-
NI ZAKLENILA PRTLJAŽNIKA
ŠMARJE PRI ŠENTJERNEJU — 22. decembra je novomeške miličnike 36-letna Ivanka Murn iz Šmarij pri Šentjerneju obvestila o tatvini denarja in deviz. Tistega dne okoli 15.20 ure je Murnova parkirala svoj golf na Strmi poti v Novem mestu. Zaklenila je vrata, pozabila pa je zakleniti prtljažnik. To je nekomu presneto prav prišlo. V času njene odsotnosti je z zadnjega sedeža zmaknil torbico, v kateri je bila devizna hranilna knjižica, 400 za-hodnonemških mark in 800.000 din. Otipljivejših sledi za storilcem zaenkrat še ni.
Z AVTOMOBILOM V DREVO
STAN — 25. decembra ob 16.20 seje po lokalni cesti z Debenca proti Mirni z osebnim avtomobilom peljal 34-lctni Ferdinand Pepelnjak z Mirne. Zaradi prevelike hitrosti ga je pri naselju Stan pričelo zanašati, vozilo je zaneslo v levo s ceste v gozd, kjer je trčilo v drevo. V nesreči seje huje ranil 32-letni sopotnik Alojz Grčar; prepeljali so ga v novomeško oblnišnico.
nkovič iz Županje, pa je bil hudo ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 65,500.000 din.
24. decembra, 50 minut čez polnoč, pa je pri Ruhni vasi prišlo do nove tragedije. 39-letni Me vi ud in Mujanovič, začasno na delu v Švici, seje s svojim avtomobilom Peugeot 504 peljal iz Ljubljane proti Zagrebu. Iz še nepojasnjenega vzroka je v Ruhni vasi nenadoma zapeljal na levo čez vozišče, tam trčil v kamnito ograjo mostu, drsel še blizu 10 metrov, nato pa seje prevrnil na streho v potok pod cesto. Posledice trčenja so bile strašne: na kraju nezgode sta zaradi hudih poškodb umrla voznik Mujanovič in 39-letni sopotnik Husha Mehanovič iz Nahvice. Materialne škode na zviti pločevini je bilo za 20 milijonov dinarjev.
Goreča podgana zažgala hlev
20 milijonov škode na poslopju Antona Račiča
ČATEŽ PRI BREŽICAH — Požar, ki je nastal 21. decembra okoli 11. ure rta gospodarskem poslopju Anton Račiča s Čateža, je po zbranih podatkih povzročil za več kol 20 milijonov din škode. Ogenj je namreč upepelil leseni del poslopja, požar pa so omejili gasilci iz Brežic.
In vzrok požara? Račič je omenjenega dne odšel v hlev, s seboj pa vzel tablico žvepla z vžigalicami, da bi prepodil podgane, ki so se nastanile v kanalu pod jaslimi. Učinek je bil pričakovan. Ko je Račič zažgal žveplo in ga potisnil v. kanal, so iz njega pričele bežati podgane, nesreča pa je hotela, da seje ena od njih vnela in goreča zbežala v seno na podstrešju. Vse ostalo je znano, .tudi končni epilog.
DVA VLOMA
BORŠT PRI CERKLJAH Med 22. in 24. decembrom je bilo v Borštu vlomljeno v vikend Franca Žiberta iz Gornjih Skopic. Neznanec je odnesel po 2 steklenici žganja in viskija, zraven pa še moški jopič in kumarice. V noči na 24. december pa je bilo v Borštu vlomljeno še v vikend Marije Gašperin iz Brežic. Izginili sta dve konzervi, kumarice in jedilni pribor, tako da je škode za 400.000 din.
PO KOKOŠI
GORNJE SKOPICE — V noči na 24. december je nekdo vlomil v košnjak Rudolfa Tršeliča in mu odnesel 23 kokoši ter petelina, katerih vrednost je okoli 800 tisočakov. Isto noč je v sosednjih Dolnjih Skopicah in nezaklenjenega kokošnjaka Marije Škofljanc izginilo nekaj kokoši, petelin in štiri race, poleg tega pa so iz shrambe v gospodarskem poslopju izgini-■ le še štiri vreče krompirja, 20 glav solate in obešene zavese.
Petnajst let čakanja
Ustanovljeno društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Dolenjske — Rudi Ivančič o delu
NOVO MESTO — V delu do-lenjskih varnostnih inženirjev in tehnikov bo letošnji 15. december ostal zapisan kot eden prelomnih datumov. 70 se jih je tega dne zbralo v Šmarjeških Toplicah na ustanovnem občnem zboru društva, katerega predsednk je postal Rudi Ivančič, sicer zaposlen v novomeškem GIP Pionir.
»Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov je svojčas na Dolenjskem že delovalo, in to pred 15 leti, vendar smo bili le sekcija ljubljanskega. Delo je zatem ob raznih težavah — v ospredju je seveda bil denar — zamrlo in tako smo strokovnjaki na tem področju ostali prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Delali smo samostojno, nepovezani, nismo bili seznanjeni o raznih novostih pri delu, o predpisih, tako zunanjih kot notranjih. Vse to je seveda resno zamajalo naša prizadevanja za zagotovitev varnega dela. Navsezadnje smo bili edina regija v Sloveniji brez tovrstnega društva in na pobudo Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije smo naposled od zamisli prišli k dejanju,« opisuje razvojno pot novega društva Rudi Ivančič.
nih obolenj. In medtem ko pri poškodbah praviloma vselej raziščemo dogajanje in najdemo krivca, se nihče ne vprašuje, zakaj toliko zdravstvenih okvar delavcev. Kje so vzroki zanje, kdo je zanje odgovoren. In prav na tem področju želimo narediti kak korak naprej. Prav zato smo v naše vrste povabili tudi zdravstvene delavce, njihova pomoč bo pri tem delu neprecenljiva.«
Ena izmed ovir na poti k tovrstnemu delu bo zagotovo tudi miselnost vodilnih struktur, ki jim je trenutno v prvem planu le poslovna politika, skrb za delavca pa v ozadju. Ivančič je tudi glede tega optimist.
»Menim, da bomo s svojim vplivom sčasoma spremenili tudi takšno miselnost. Na' sezadnje bo naše društvo sodelovat > pri sprejemanju in obravnavi razni!, samoupravnih aktov, posredno imamo tudi možnost vpliva na spremembe zunanjih predpisov. In še nekaj: skušali bomo vplivati na organiziranje dela strokovnjakov požarnega varstva, kajti rezerve so tudi na tem pod-ročju.«	B.	B.
Kot že rečeno, je društvo zaživelo 15. decembra, v njem pa so našli svoje mesto strokovnjaki iz Novega mesta, Trebnjega, Sevnice, Brežic, Krškega, Metlike in Črnomlja. Pa ne le varnostni inženirji in tehniki, pač pa tudi ekologi, zdravstveno varstvo z medicino dela in pripadniki požarne varnosti.
»Naša naloga ni le preprečevati nezgode pri delu, raziskovati njihove krivce in odpravljati posledice. Na tem področju smo navsezadnje naredili že kar precej, poškodb pri deluje manj, po drugi strani pa ugotavljamo, da narašča število poklic-
Rudi Ivančič: »Po petnajstih letih J- 'bivajo dolenjski varnostni inženirji in tehniki svoje društvo.« J
V dveh dneh dve večji kraji denarja
Kriva tudi neprevidnost — Storilca še   iščejo
ČRNOMELJ, MALI CEROVEC — Minuli teden sta bili na Dolenjskem dve večji tatvini denarja. Prvo je 22. decembra nekaj čez 21. uro semiškim miličnikom prijavil 30-letni Franjo Djotlo s Planine.
Tistega dne je namreč na Ljubljanski banki v Črnomlju dvignil 3 milijone dinarjev, s katerimi je izplačal delavce, ki so se odpravljali domov v Bosno. Ostal mu je še milijon dinarjev, ki jih je spravil v suknjič, tega pa pustil v baraki, kjer prebiva skupaj z delavci. Njegovo odsotnost pa je nekdo dobro izkoristil in mu med 12. in 16. uro zmaknil iz suknjiča 700.000 din, in to navzlic temu, da je tačas v baraki spal Djotlov oče. Slednji o kakšni tatvini ni imel pojma. Prav tako 22. decembra, le da nekaj kasneje, pa so bili novomeški miličniki obveščeni o kraji denarja 78-letnemu Martinu Mrviču iz Malega Cerovca. Mrvič stanuje sam v starejši stanovanjski hiši, 21. decembra med 15. in 16. uro pa je skozi nezaklenjena vrata prišel v hišo neznanec in Mrviču iz denarnice zmaknil 950.000 din. V obeh primerih storilce še iščejo.
Preko zadruge zasebni posli?
Razčiščeno dogajanje v Obrtni zadrugi Metlika — Zoper 40-ietnega Franca N. že ______vložena obtožnica — Zadruga le fasada za zasebne posle?
NOVO MESTO, METLIKA — 40-letni metliški obrtnik Franc N. bo moral v kratkem na zatožno klop novomeškega sodišča. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja grabeža je namreč temeljni javni tožilec zoper njega te dni vložil obtožnico, v kateri ga bremeni kar precejšnjega zneska protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Dogajanje sega že kar krepko v preteklost. Franc N., kije bil v Obrtni zadrugi Metlika zaposlen kot referent za storitveno obrt in komercialist, je bil med drugim poverjen tudi za sklepanje pogodb s kooperanti, prav tako pa tudi za pravilno sestavljanje računov. Ta svoj položaj pa je znal kar dobro vnovčiti.
Spomladi leta 1984 se je metliški obrtni zadrugi ponudila priložnost obsežnega in'dolgotrajnega dela pri Gozdnem gospodarstvu Črni Lug v Gorskem Kotaru. Šlo je za predelavo hlodovine in nato v prodajo polizdelkov zagrebškemu Šumiju. Kmalu je bil sklenjen sporazum o poslu, sklenjene so bile pogodbe in aneksi s kooperanti in delo je steklo. A ne za dolgo. Med obrtniki kooperanti je vse bog naraščalo nezadovoljstvo zaradi neenakih obračunov, vse glasnejši so bili očitki, da dobivajo nekateri za enako delo več plačila. Di-
NA PREHODU ZBIL PEŠAKINJO
NOVO MESTO — 20-letni Edo Ferk iz Gradca seje 25. decembra ob 18. uri peljal z osebnim avtomobilom iz Kandije čez most v center Novega mesta. Na Glavnem trgu je pripeljal do prehoda /a pešce, preko katerega je prav takrat šla 64-letna Marija Gusti iz Novega mesta. Ferk zaradi prevelike hitrosti vozila ni utegnil pravi čas ustaviti, pač pa je trčil v pešakin-jo in jo zbil po cesti. Poškodovanko so prepeljali v novomeško bolnišnico.
OB SOD VINA
GORNJA PREKOPA — Neznani storilec je 21. decembra zvečer vlomil v zidanico Franca Janškovca iz Dolnje Prekope in si v tri plastične posode natočil 70 litrov vina. Preostanek tekočine v 100-litrskem sodu je zlil po tleh. Poleg tega je iz zidanice, ki stoji v Gornji Prekopi, odnesel še nekaj predmetov in je skupne škode za 600.000 din.
EKSPLOZIJA
KRŠKO, BREŽICE Na območju Krškega in Brežic je bila 25. decembra ob 11.55 zaznana močna eksplozija, ki so jo registrirali tudi v Zagrebu. Ob tem ni bila povzročena nikakršna materialna škoda, niti ni bilo preplaha med ljudmi. Vzrok eksplozije še ni pojasnjen, prav tako na seizmološkem zavodu v Ljubljani niso zabeležili nobenega potresnega sunka. Domnevajo, daje pok povzročilo vojaško letalo, ki je prebilo zvočni zid.
PO DOLEHJSKI DEŽELI
Pričujoča kronika dogajanj minulega tedna po dolenjski deželi je zagotovo ena najbolj krutih in krvavih; s tega sveta je namreč odšlo kar 73 živih bitij.
• 31-letni Ivan R. iz Šentjakoba je z žalostnim glasom 22. decembra naznanil šentjemejskim miličnikom, da je bil ponoči ob dvoje kokoši in pet gosi, za nameček pa je samevala tudi veriga, na katero je bil še prejšnji večer pripet domači pes čuvaj.
• Istega dne se je šentjemejskim miličnikom potožil tudi 57-letni Ivan D. iz Ostroga. Daje doma v gastronomskih vedah, je nekdo dokazal s tem, da je iz raznih prostorov gospodarskega poslopja pobral Ivanu 19 kokoši, 4 race in zajca.
• Očitno so bili v Ostrogu na delu dobro organizirani tatovi, kajti polotili so se še dveh podvigov. Noč kasneje so namreč opustošili kokošnjak 65-letnega Franca J. in preselili 17 prebivalk, v približno istem času pa so obiskali še kokošje domovanje na domačiji Pepce J., ki je bila ob sedem parov bedres.
• Do uvodoma omenjenega števila 73 manjka še 17 živih bitij. Te so bile v podobi lepo rejenih belih kokoši, ki so se še 23. decembra pasle na dvorišču Antona C. v Orkljevcu. Noč zatem je bila usodna tudi zanje. Za nekatere je meso res poceni.
rektor zadruge Otmar Šturm je zategadelj zahteval, naj se zadeva pobliže poglejta, da se izdela poročilo o poteku dela. Na dan so pričele kapljati čudne stvari. Ugotovljeno je bilo namreč, da se Franc N. ni držal cen uslug iz podpisanih aneksov, pač pa je nekaterim obrtnikom priznaval višje. Kmalu je postalo jasno, daje pri vsej zadevi — tako piše v obtožnici — šlo za zaseben posel, Obrtna zadruga Metlika je služila zgolj za fa-
Podtaknil ogenj, da bi prikril vlom
Za zapahi se je znašel 22-letni Janez J.
NOVO MESTO — Uslužbencem organov za notranje zadeve Novo mesto je po več kot poldrugem mesecu vztrajnega dela vendarle uspelo izslediti vlomilca v vikend Ljubljančana Milana Cvelbarja v Beli cerkvi. Izkazalo se je, da je bil vlomilec tudi požigalec Te dni se je za zapahi znašel 22-letni Janez J. z Vinjega vrha, kije utemeljeno osumljen, da je 6. novembra zvečer vlomil v omenjeni vikend v Beli cerkvi. Janez J. je iz vikenda odnesel televizor, da bi vlom prikril, pa je v vikendu podtaknil ogenj in odšel domov. Kriminalisti takšni zvijači niso nasedli, po natančni preiskavi jim je uspelo izslediti storilca in ga predati preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Razumljivo je, da bo zoper Janeza J. podana tudi kazenska ovadba tožilstvu.
sado. Razlike v cenah so bile tudi dvakratne. Tako je denimo, enemu obrtniku avtoprevozniku plačal za prevoz od kubika lesa 1.500 do 1.800 din, drugemu je priznal ceno treh tisočakov. Bojda naj bi na tak način dobili izplačan svoj delež tisti, ki so posel pridobili. Skupaj naj bi šlo za 14.041.867 din protipravno pridobljene premoženjske koristi.
V zagovoru je Franc N. trdil, da je kooperantom priznaval pač tiste cene, po katerih so bili ti pripravljeni delati — šlo je predvsem za prevoze in žaganje lesa — in da ničesar ni počenjal na lastno pest. Za vse to naj bi po njegovem vedel tudi direktor zadruge. Dosedanja preiskava tega ni potrdila, končni odgovor in epilog takšnemu početju pa bo dala obravnava pred sodnikom senata.
B. B.
MAG. JANEZ KRAMARIČ RAZREŠEN
NOVO MESTO — Janeza Kramariča, sodnika temeljnega sodišča v Novem mestu, bodo z -31. januarjem 1989 razrešili te funkcije. Tak sklep, ki ga je predlagala na podlagi Kramaričeve prošnje za razrešitev občinska skupščinska komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve, so sprejeli delegati na ponedeljkovem zasedanju novomeške občinske skupščine. Hkrati so soglašali s sklepi o imenovanju Bojana Klakočarja za namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu, Vinka Pavlina za načelnika UNZ Novo mesto in Dorda Vučkoviča za komandirja postaje milice Novo mesto.
AVTOMOBILU ODPADLO ZADNJE KOLO — 21. decembra ob 5.15 se je po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom peljal z osebnim avtomobilom 31-letni Rama Toško iz Peči, sicer na začasnem delu v Švici. Med vožnjo mimo Ždinje vasi mu je odpadlo levo zadnje kolo, zaradi česar je avtomobil pričelo zanašati. Toško je zapeljal na zemeljski nasip in tam trčil v drevo, vozilo pa seje nato odbilo nazaj na cesto in se večkrat prevrnilo. Hudo sta se ranila voznikova žena Nu-rija in 7-letni sin Visar. Prepeljali soju v novomeško bolnišnico.
IZ NEZNANEGA VZROKA NA LEVO — 40-letna Meri Amtičič iz Kašine seje 22. decembra ob 8.40 peljala po cesti iz Zagreba proti Ljubljani in pri
Zdinji vasi med vožnjo po klancu navzgor v preglednem levem ovinku iz neznanega vzroka zapeljala na levo. Avtomobil je zapeljal s ceste in trijil v drevo, voznica pa seje pri tem hudo ranila in se zdravi v novomeški bolnišnici.
NENADOMA STEKLA ČEZ CESTO 22. decembra ob 18.05 seje 25-lctna Stanislava Černe pripeljala z avtobusom do postajališča v Srednji vasi. Tam je izstopila in nenadoma stekla čez cesto, po kateri je prav takrat z osebnim avtomobilom pripeljal 23-letni Bogdan Kočevar iz Kota pri Semiču. Zadel je pešakinjo, kije padla na pokrov motorja in po dvajsetih metrih, ko seje vozilo ustavilo, zdrsnila na bankino. Černetovo je voznik sam odpeljal v bolnišnico.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA — zahod, moški — 11. KOLO: BLED — PIONIR 3:0
(10, 13, 13)
Pionir: Jovič, Bašič, Peašinovič, Brulec, Smrke, Prevorčnik, Povšič, Prah, Černač, Petkovič. Goleš, Berger.
KONČNA LESTVICA PRVEGA DELA: 1. Pionir 20 (30:8), 2. Jedinstvo In-tcrplet 18 (29:8), 3. Ljubinje 18 (27:11), 4. Salonit 16 (24:11) itd. V prvem spomladanskem kolu potujejo Novomeščani v Ljubinje.
I.	SOL moški — 11. KOLO: ŽELE-ZAR — LIK KOČEVJE 2:3 (9, -4, 6, 10,-11)
Lik Kočevje: Bradač, Miklič, Obrano-vič, Polovič, Levstik, Marinč, Vec, Knavs, Ahac, Turk.
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. do 2. mesto Brezovica in Fužinar po 20 ... 9. LIK Kočevje 8, 10. Stavbar MTT 6,11. Celje 2,12. Zelezar 0.
Kočevci potujejo v prvem poladan-skem kolu v Topolšico.
SMUČARSKI TEČAJ NA LISCI
SEVNICA— Smučarski klub pri PD Lisca Sevnica bo med zimskimi počitnicami spet pripravil smučarski tečaj za učence osnovnih šol v sev-niški občini. Tečaj bo predvidoma trajal 7 dni, in sicer od 14. do vključno
21.	januarja, in bo na Lisci. Tečajniki bodo bivali v depandansah Tončkovega doma jn v Jurkovi koči. Polni penzion, vlečnica, učenje smučanja pod vodstvom smučarskih učiteljev in vaditeljev ter varstvo učencev po smučanju — vse to bo stalo 300 tisočakov. Rok za prijave je 10. januar.
REKORD TKAVCA
ČRNOMELJ — Član trebanjskega Mercatorja Franc Tkavc je v finalu odprtega prvenstva Metlika v Črnomlju postavil nov rekord tamkajšnjega kegljišča z 932 keglji. Skupaj je Tkavc podrl 1780 kegljev in zmagal, sledijo pa: J. Popovič 1743, Šimec (oba Metlika) 1735,4. Hrastar (Novo mesto) 1728, 5. Hutar (Metlika) 1711, itd.
IMV — RENAULT GENERALNI POKROVITELJ PRVENSTVA — Vlado Klemenčič (levo), predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo septembra prihodnjega leta na Bledu, inž. Marjan Anžur, predsednik KPO IMV, med podpisom listine o generalnem pokroviteljstvu IMV — Renault nad prihodnje leto osrednjo športno in medijsko prireditvijo.
IMV podala roko veslačem
IMV pokrovitelj svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo septembra 1989 na Bledu
NOVO MESTO — Bled bo sredi septembra prihodnjega leta prizorišče svetovnega veslaškega prvenstva, največje športne prireditve pri nas v letu 1989. Da se Gorenjska temeljito pripravlja na ta osrednji športni in medijski dogodek pri nas, je potrdila tudi minula sreda, ko je bila v prostorih novomeške IMV podpisana listina o generalnem pokroviteljstvu tega avtomobilskega velikana nad prireditvijo.
Da so se v novomeški IMV odločili za ta korak, ni pravzaprav nič čudnega. Nekaj nemara zategadelj, ker sta Marjan Anžur, predsednik KPO IMV, in Vlado Klemenčič, predsednik organizacijskega odbora svetovnega prvenstva, veslaška prijatelja tja izpred treh desetletij, predvsem pa zaradi interesa, ki gaje IMV našla v tej prireditvi. Kot je ob podpisu listine dejal Matjan Anžur, je bila IMV lani 4. v Jugoslaviji po medijski prisotnosti v javnih občilih med delovnimi organizacijami, zato nič čudnega, če želijo svoje ime in sloves utrditi tudi preko tako odmevne prireditve, kot bo svetovno prvnestvo v veslanju. Ne nazadnje bo prihodnjega septembra na Bledu 2 tisoč tekmovalcev, trenerjev in spremljevalcev iz vseh tistih držav, ki v veslaškem športu kakorkoli pomenijo. Po nekaterih podatkih bo na prvenstvu sodelovalo 34 držav, v tem času pa bo na Bledu tudi kongres mednarodne veslaške organizacije, ki združuje preko 60 držav. Kako zares se Gorenjska pripravlja na ta dogodek, pove le eden izmed množice v sredo predstavljenih podatkov: vrednost s strani organizacijskega odbora začetih investicij je kar 1.500 milijard starih dinarjev. Da drugih vlaganj ne štejemo.
Odločitev IMV o prevzemu pokroviteljstva pa bi utegnila koristiti tudi Novemu mestu. Sredin pogovor je namreč prinesel na dan že tolikokrat ponavljano spoznanje, daje veslaški šport na Krki potrebno oživiti, nekdaj je bilo Novo mesto med centri tega športa v Sloveniji. Ne le daje svojo pomoč pri tem obljubila IMV, pač pa tudi Herman Slavec, predsednik Veslaške zveze Jugoslavije in Slovenije, kije bil prav tako skupaj z našima olimpijcema Milandm Janšo in Bojanom Prešernom ter trenerjem blejskih veslačev Stankom Slivnikom navzoč ob podpisu listine. Svetovno veslaško prvenstvo utegne torej tudi Dolenjski pustiti kakšno pridobitev.	n	g
IZROČENI KLJUČI KOMBIJA — Na sredini slovesnosti ob podpisu listine o pokroviteljstvu je predsednik KPO Marjan Anžur (na posnetku desno) organizacijskemu odboru za njegove potrebe izročil ključe novega kombija. Na posnetku so še predstavniki organizacijskega odbora ter veslača Janša in Prešeren s trenerjem Slivnikom
Zagrenjeno jesensko slavje
Nepričakovan poraz Pionirjevih odbojkarjev v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva II. ZOL — Prezgodaj slavili — Kočevci vendarle popravili vtis
Kot da bi slutili, smo minuli teden zapisali, da enajsta zmaga odbojkarjev novomeškega Pionirja v zanjem, 11. kolu prvenstva zahodne skupine II. zvezne lige ne bo prišla sama od sebe. Prav na zaključku doslej bleščeče jesenske serije zmag so Novomeščani neprijetno presenetili; gladko z 0:3 so izgubili tekmo na Bledu in si tako precej poslabšali položaj pred spomladanskim nadaljevanjem bojev za vrh lestvice in vstop v I. zvezno ligo.
Le malokdo je po imenitni zmagi v predzadnjem kolu nad Salonitom pričakoval takšen razplet sobotnega srečanja. Ble-jčani so doslej zabeležili vsega tri zmage in sedem porazov, logično je bilo pričakovti, da bodo Novomeščani z njimi opravili brez večjih težav. Toda kot daje serija desetih zaporednih zmag pionirjevcem stopila v glavo, so bili z mislimi očitno že daleč naprej. Tradicija je pač tudi tokrat obveljala. Blejčani so namreč že kar lep čas sila neugoden nasprotnik za Novomeščane in to so potrdili tudi v soboto v Radovljici, k temu pa so jim veliko prispevali tudi gostje. Igrali so neborbeno, kot da bo uspeh prišel sam po sebi, gostiteljem pa je uspevalo tako rekoč vse.
Nemara je streznitev prišla še pravi čas. Novomeščani so resda ostali jesenski prvaki z dvema točkama naskoka, toda ta prednost je sila skromna, če pogledamo spomladanski razpored Pionirja. Z vsemi neposrednemi tekmeci za vrh — to sta predvsem Ljubinje in Jedinstvo Inlerplet ter nemara še Salonit — bo igral v gosteh,
EKIPNA ZMAGA STRELCEM KRKE
NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA je bilo pred dnevi v novomeški športni dvorani strelsko tekmovanje, kije hkrati veljalo tudi za memorial Stojana Kranjca. Nastopilo je 10 ekip, zmagala pa je vrsta SD Krka II s 511 krogi, kije za to dobila prehodni pokal memorialnega tekmovanja. Drugo je bilo SD Pionir 509, tretji pa SD 13. maj UNZ 508. V posamični konkurenci moških je zmagal Gra-dišar (IMV) s 178 krogi, pred Zupančičem (SD Pionir) 177 in Hribarjem (SD 13. maj UNZ) 177. Med ženskami je bil vrstni red tak: 1. Kos (SD Pionir) 177,2. Košak (SD Krka I) 169, 3. Pavlič (SD Krka II) 167.
TEKMOVALO 84 KRAJANOV
STARI TRG OB KOLPI — TVD Partizan Stari trg ob Kolpi je pripravil 10 mesečnih tekmovanj v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in hitropoteznem šahu. V končnem seštevku je veljalo 8 najboljših rezultatov, izidi pa so — namizni tenis: 1. J. Kobe, 2. U. Kobe, 3. V. Kobe, 4. Lindič, itd.; streljanje: 1. Špehar,
že v prvem kolu denimo z l jubinjem, in kaj lahko se zgodi, da se bodo želje in ambicije Novomeščanov kmalu razblinile kot milni mehurček. Seveda smo še daleč od tega, da bi zvonili k preplahu. Po tistem, kar smo videli v prvem delu prvenstva, ko so vsi neposredni Pionirjevi tekmeci gostovali v športni dvorani pod Marofom, lahko še zmeraj trdimo, da imajo Novomeščani najkvalitetnejše moštvo, manjka pa jim psihične stabilnosti. In prav
RAZOČARALI — Prav v zadnjem kolu proti tekmecu, ki je imel do sobote vsega tri zmage, so si novomeški odbojkarji privoščili edini poraz v tem delu prvenstva, s katerim se znajo spomladi še kako otepati. Joco Povšič (na posnetku) in kolegi so na Bledu zaigrali neborbeno in nezbrano ter zasluženo dobili lekcijo od požrtvovalnih gostiteljev.
tukaj čaka trenerja Marka Zadražnika in njegovega pomočnika Lojzeta Babnika veliko dela, premor je prišel kot naročen. Treba bo pač zavihati rokave. Bled je pokazal, da se ne splača slaviti pred zadnjim sodniškim žvižgom na prvenstvu.
Končan pa je tudi jesenski del prvenstva v republiški moški ligi. Kočevci so po katastrofalnem startu popravili vtis: v soboto sovpo ogorčeni borbi v Zabreznici ugnali Železarja. Tudi njim bo zimski premor prišel kar prav, kajti igre, ki sojih pokazali jeseni, so daleč od tiste forme, s katero so lani mešali celo štrene pri vrhu lestvice.	B.	B.
ŠAHIRALO 22 EKIP
NOVO MESTO — Komanda novomeške garnizije in tukajšnji dom JLA sta v okviru prireditev ob 22. decembru pripravila že 8. tradicionalnih hitropotezni šahovski turnir, ki se gaje udeležilo kar 22 ekip. Končni vrstni red: 1. ŠK Lokomotiva (Zagreb) 37,2. ŠK Podsused 37,3. VP Ajdovščina 33,4. ŠK Cibona 33,5. Dom JLA I Novo mesto 31,6. ŠK Milan Majcen Sevnica I 30, itd.
J. B.
KONČNA ZMAGA LEVIČARJU
SEVNICA — Zmagovalec zadnjega hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen je Levičar, ki sije zagotovil tudi zmago v skupnem seštevku. Končni vrstni red po dvanajstih turnirjih (štelo jih je 8 najboljših) je: 1. Levičar 78,2. Povše 76, 3. Lazič 71, 4. Derstvenšek 68, 5. Kolman 47,6. Mirt 40, itd. Skozi leto seje teh turnirjev udeleževalo 18 šahistov. Dodajmo še, da bo prvi turnir v prihodnjem letu 15. januarja ob 9. uri v prostorih TVD Partizan v Sevnici.
J. BLAS
J. Kobg, :ljanje: 1. Šp 2. Kure, 3. Lovrenčič, 4. U. Kobe, itd.; šah: 1. U. Kobe, 2. V. Kobe, 3. Horvat, 4. Lindič, itd. Nastopilo je 84 krajanov.
-ob
S KEGLJAŠKIH STEZ
• Kegljači novomeške Iskre Tenel so s sobotnim turnirjem šestčlanskih ekip v borbenih igrah počastili četrts-toletni jubilej kolektiva. Žal je bila udeležba skromnejša od pričakovanj, vendar boji niso brli zato nič manj zanimivi. Zmagala je ekipa KK Pionir s 390 keglji pred KK IMV 374 in KK Krka s 342.
• Te dni je bil končan prvi del ekipnega prvenstva Dolenjske. Razred zase sta bili ekipi Mercatorja in Metlike, ki sta izenačeni na vrhu s po 10 točkami. Rezultati 4. kola: METLIKA—MERC ATOR 5119:4930 (METLIKA: Puškarič 820, Šimec 887, Popovič 844, Draganjac 849, Hutar
\^829, Ž. Goleš 890; MERCATOR:
Tkavc 852, Maraž 779, Tratar 811, Logar 802, Gričar 815, N. Goleš 871); RUDAR—NOVO MESTO 4834:4780 (RUDAR: Mak 824, Modrnjak 769, Franc Popit 807, Fredi Popit 808, Klevišar 782, Ivanovič 844; NOVO MESTO: Miklavčič 809, Avbar 845, Štavc 776, Bruner 771, Hrastar—Vesel 387+391, S. Blažič 801). LESTVICA: 1. Mercator 10 (+ 833), 2. Metlika 10 (+ 823), 3. Rudar (-748), 4. Novo mesto 2 (-908). Vrstni red posameznikov: 1. N. Goleš 5223, l.Z. Goleš 5175,3. Maraž 4990, 4. Šimec 4978, 5. Avbar 4920,6. Hutar 4911,7. Tkavc 4908,
8.	Draganjac 4888, 9. Fredi Popit 4875, 10. Mak 4805. (ng)
labod
srečno
1989
Srečno, vojaki!
Pogovor s poročnikom
21. decembra so nas obiskali vojaki iz Cerkelj. Proslavili smo praznik, dan JLA. Mnoge oči so se ustavile na postavnih rr.vieh v vojaških uniformah. Najbolj zgovoren med njimi je bil Nenad Vrtarič. Poprosile smo ga, naj nam pove kaj o vojaškem poklicu. Pripovedoval je: »Biti vojak je odgovorno delo. S trenutkom, ko sem se odločil za ta poklic, sem se obvezal domovini. Zavedal sem se, kakšen moram biti kot dober vojak: moral sem se dobro učiti, moram varovati lik pripadnika JLA, braniti bratstvo in enotnost, neodvisnost, suverenost, ozemeljsko neokrnjenost in ustavno ureditev SFRJ, biti pripravljen pomagati ljudem v nevarnostih in nesrečah, biti zanesljiv, moralno in kazensko neoporečen, iskren in tovariški. Pot do vojaškega poklica ni enostavna. Po osnovni šoli sem moral prelistati še veliko knjig na vojaški akademiji v Rajlovcu pri Sarajevu, da sem danes poročnik v oddelku vodenja raket. V enoti bomo dan JLA praznovali slovesno. Na svečani postrojitvi bodo posamezniki nagrajeni in pohvaljeni. Kljub praznovanju pa bo del vsakega vojaka na njegovem službenem mestu. Vendar ni nobenemu težko!«
Poročnik Nenad, srečno vam, srečno vsem vojakom! Naše srce je široko, a še širše je srce čuvarja domovine — vojaka!
SNEŽANA, KATJA, LUCIJA, MAJA OŠ Savo Kladnik Sevnica
OBČNI ZBOR
nedavnem občnem zboru šolskega kulturnega društva smo prisluhnili poročilu o delu v minulem šolskem letu, sprejeli pa smo tudi okvirni program dela za pekoče šolsko leto. Izvolili smo nekaj novih članov vodstva. Mentorici Pavlici Moškon, kije več let vodila naše društvo, smo se zahvalili za trud s šopkom rož, našo novo mentorico Marjetko Slopko pa, smo poprosili za pomoč. Zbor smo zaključili s krajšim kulturnim programom, vodstvo DKD, ki nas večkrat rado sprejme pod svojo streho, pa nam je zavrtelo nekaj risank.	MATEJA BARBIČ
OŠ Jurij Dalmatin, Krško
DAN ŠOLE — KULTURNI DAN
V torek, 20. decembra, praznujemo dan šole. Na ta dan je bila Milka Šobar — Nataša proglašena za narodno herojinjo. Imeli smo kulturni dan. Prvo uro so nam pripovedovali borci Boris Savnik, Ivan Somrak, Rudi Mraz in Tone Pirc o ilegalnem delu. Po malici smo se razdelili v skupine: literarno, novinarsko, likovno, zgodovinarsko, glasbeno.
KARMEN ROVAN, 6. b osnovna šola Milka Šobar-Nataša Novo mesto
SLOVENIJALES LIK KOČEVJE
nudi
do	/cenejši
nakup stanovanjske opreme in posameznih sestavnih delov pohištva v trgovini LIK na Kolodvorski ulici v Kočevju
AKUMULATORSKA DELAVNICA
TASEV BLAŽO
¥
Partizanska 11, Novo mesto, tel. 23-826.
Pooblaščeni zastopnik za »Vesno« in »Munjo«.
NOVO NOVO NOVO
Prodaja vseh vrst akumulatorjev, za vse znamke in tipe avtomobilov ter traktorjev. Zagotovljen servis. Odkupujemo izrabljene akumulatorje in se priporočamo.
Srečno novo leto 1989!
NOVOTEKS
NOVOTEKS TOZD PREDILNICA METLIKA
objavlja
na podlagi sklepa DS
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo
osebnega avta LADA 1500, letnik 1981, prevoženih 107.000 km, cena 1,500.000 din.
Licitacija bo v četrtek, 12.1.1989, ob 10. uri v NOVOTEKSU — TOZD PREDILNICA METLIKA. Ogled vozila je mogoč od 9. ure dalje. Pred licitacijo morajo interesenti plačati 10-oast. varščino od izlicne cene. Prometni davek plača kupec.
572/52
Naša pot v jutri je tlakovana
DOLENJSKI LIST
- a
- ,,
KRKA
tedenski koledar
Četrtek, 26. decembra — Tomaž Petek, 30. detembra — Branimir Sobota, 31. decembra — Silvester Nedelja, 1. januarja — Novo leto Ponedeljek, 2. januarja — Gregor Torek, 3. januarja — Genovefa Sreda, 4. januarja — Angela Četrtek, 5. januarja — Simon
Petek, 6januarja — Gašper Sobota, 7. januarja
Valentin Severin leljek, 9. januarja — Julijan , 10. januarja — Viljem Sreda, 11. januarja — Pavlin
Nedelja, 8. januarja Ponedeli
Torek, lu. januarja
LUNINE MENE
31. decembra ob 5.56 — zadnji krajec
7.	januarja ob 20.22 — mlaj
kino
ČRNOMELJ: 19. in 30. 12. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Karavana za Vakares. 3. l.(ob 17.in 19. uri) ameriška ljubezenska drama Umazani ples. 5.1. (ob 19. uri) holandska komedija Družina »lahko bomo«. 6. 1. (ob 19. uri) ameriška komedija Obupno se išče Suzana. 8. 1. (ob 18. uri) ameriški spektakel Piramida strahu. 8.1. (ob 20. uri) ameriška drama. Prostori v srcu. 10 1. (ob 19. uri) ameriška grozljivka Demoni 1.
KRŠKO: 29.12. (ob 22. uri) italijanski erotični film Pohujšljiva Gilda. 30. 12. (ob 22. uri) italijanski erotični film Pregrešna nuna. 3. 1. (ob 18. uri) ame-iška komedija HolIywoodske norčije. . 1. (ob 17. uri) — 35-minutna risa-ka. 4. in 7.1. (ob 18. uri) francoski rimi film Asterix proti Cezarju. 5. (ob
£
lužbo dobi
KV KUHARICO zaposli gostilna RA-AR, Gradac 15, tel. (068) 57-153. '52-12MO)
IŠČEMO akviziterje in vodje skupin, 'elefon (068) 26-330. (5940-SD-52)
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE (35 m2) v Novem mestu prodam. Tel. (0608) 81-302, po 20. uri. (5869-ST-52)
V SEVNICI (200 m od železniške postaje) prodam komfortno enosobno stanovanje (centralna, telefon). Informacije: Frenk Valant, Glavni trg 2, Sevnica, tel. (0608) 81-460. (P52-13MO) GARSONJERO v Novem mestu prodamo (25 m2). Tel. 21-809. (P52-1MO)
18. uri) in 6.1. (ob 20. uri) hongkonški
akcijski film Leteča giljotina. 6. 1. (ob ........................“ni	fili
22.	uri) grški erotični film Nathalie. 7.
l.(ob20. uri)in 8.1. (ob 18.)ameriška kriminalna komedija Vražji policaji. 10 .1 (ob 20. uri) ameriška drama Soba s pogledom. 11. 1. (ob 17. uri) 35-minutna risanka ter (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Superman II.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29. 12. (ob 16. uri) risanka (prost vstop). 29. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Glasnik smrti. 30. 12. in 1. 1. (ob 16. uri) ameriška akcijska komedija Fanta in pol. 30. 12. (ob 18. in 20. uri) ter 1. in 2. 1. (ob 18. uri) ameriška vojaška komedija Biloxi blus.
I.	in 2.1. (ob 20. uri) ameriška komedija Mama je ponorela. 2. 1. (ob 16. uri) ameriški znanstveno fant. film Vojna zvezd.
MIRNA PEČ: 30. 12. italijansko-ameriški akcijski film Super policaji iz Miamija. 6. 1. ameriški film Oficir in gentleman.
SEVNICA: 30. (ob 19. uri) in 31.12. (ob 15. uri) mladinski avant. film Guni-si. 1. in 3. (ob 19. uri) ter 2. 1. (ob 16. uri) avstralska komedija Krokodil Dan-di. 5. in 6. 1. (ob 19. uri) ameriška komedija Nori dan. 7. in 8. 1. (ob 19. uri) ameriški avant. film Peklensko ta-
borišče. 8. 1. (ob 16. uri) ameriška risa-iČuč
nka Čudodelni grm.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
1.	do 3. 1. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Policijska akademija — III. del .Od 6. do 8. 1. (ob 17. in 19. uri) domača komedija Kakršen oče, takšen sin. Od 9. do 11. 1. (ob 17. in 19. uri) hongkonški karate film v Krempljih vohuna.
opremo, prodam. Informacije na tel. 44-313. (5933-MV-52)
PRODAM Zastava 126 PGL, letnik 88—marec.Poklukar Mihaela, Kristanova 49, Novo mesto. Tel. popoldan 24-369, dopoldan 28-006.
Z 101,, letnik 1986, ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. (5936-MV-52)
R 4, letnik 1977, prodam ali menjam za manjše vozilo. Jože Kocjan, Klenpvik 6, 68275 Škocjan. (5918-MV-52)
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Ivan Šterk, Goli Vrh 5, Raka. (5919-MV-52) 126 P, nov, registriran, prodam. Martina Jordan, Dol. Brezovica 12, Šentjernej, tel. (068) 42-495. (P52-14MO)
JUGO coral 45, star 5 mesecev, prevoženih 2000 km, kasko zavarovan, temno moder, prodam za 21 M. Tel. (0608) 81-989. (P52-15MO)
LADO NIVO, letnik 1987, prodam. Božo Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šent-
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Marta Sotlar, Luža 14, 68211 Dobrnič. (5905-MV-52)
LADO 1500, letnik 1981 — oktober, nalo rabljeno in odlično ohranjeno, godno prodam ali menjam za ZASTATI 750 zadnje serije z doplačilom. Tele-m (0608) 89-269. (P52-6MO)
R 5 GTL prodam. V poštev pride tudi rmenjava za R 4 ali manjši kombi. Tel. 7-775. (P52-8MO)
VISO Ril, letnik 1984, 42000 km, ohranjeno, garažirano, ugodno prodam. Radkovič, Resljeva 3, Kostanjevica. (P52-7MO)
JUGO 45 A, star 2 leti odlično ohranjen prodam ali zamenjam za novejši 126 P z doplačilom, ter TV TENSAI barvni; ekran 36 cm. Tel.: 84-455.
LADO 1200 S, letnik 1987, karambo-lirano, prodam. Anton Urbanč, Mrtvice 14, Leskovec, tel. (0608) 32-441. (P52-31MO)
PRODAM po ugodni ceni dva 126 P: letnik 1980, registriran, in letnik 1977, neregistriran, ter kolje za vinograd. Marjan Dajčman, Kal 21, 68333 Semič, tel. v službi 56-006. (5917-MV-52) ZASTAVO 101 GTL, 1984/12, regis-. trirano do decembra 1989, z dodatno
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno-
melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.000 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije
56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 17.000 din, na prvi ali zadnji strani 34.000 din; za razpise, licitacije ipd.
19.000 din. Mali oglasi do deset besed 10.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
126 P, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Telefon 23-342. (5929-MV-52) FIAT 850 coupe, starejši, prodam po ugodni ceni. Ernest Horvat, Koglo, Šmarješke Toplice. (5937-MV-52)
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Zdenko Janc, Vel. Brusnice 63. (5939-MV-52)
R 4, letnik 1977, karoserija in šasija 1984, v odličnem stanju, prodam. Tel. (0601) 81-019. (P52-36MO)
GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam za 1,7 M. Stane Andrejaš, Lenartova pot 1, Brežice, po 14. uri. (P52-35MO)
KADET, letnik 1982, prodam ali zamenjam. Belokranjska cesta 54, Novo mesto, tel. 21-078. (P52-38MO)
JUGO 45, star eno leto in pol, prodam. Tel. 25-056, popoldne. (P52-45MO) VISO SUPER E, letnik 1982, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-904. (P52-46MO)
APN 7 in vokman poceni prodam. Tel. 57-337. (P52-47MO)
Z128, letnik 1983, ohranjeno, prodam ali menjam za cenejše. Tel. 51-396. (P52-48MO)
126 P PGL, letnik 1987, prevoženih
13.000	km, registriran do decembra 1989, prodam. Pod Trško goro 51, Novo mesto, tel. 20-543. (5960-MV-52)
126 P, letnik 1980, in JUGO KORAL 55, neregistrirana, prodam. Tel. (061) 871-002. (P52-37MO)
Z101 GTL 55, letnik 1986, nujno prodam. Franci Grubič, Dobrava 8, Podbočje. (P52-50MO)
Z 101, staro eno leto, in 126 P, starega eno leto, prodam. Tel. 21-608. (P52-50MO)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 31-017, dopoldne. (P52-52MO)
Z 101, letnik 1980, registriran do januarja 1990, prodam. Jože Kobe, Dol. Straža 57, Straža. (P52-43MO)
GOLF DIESEL S PAKET, 4 vrata, registriran do novembra 1989, in traktor zetor 6911 prodam. Anton Golob, Sela 3,
Šentjernej, tel. 42-296. (5943-MV-52) KADET, letnik 1987, 1300 S, 10.000
km, prodam. Tel. (0608) 61-840. (P52-39MO)
GOLF JGL DIESEL prodam. Robek, Škocjan 54. (P52-40MO)
JUGO 55, letnik 1985—julij, poceni
prodam. Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej, tel. 42-492, popoldne. (5945-MV-52)
jernej. (P52-17MO)
,R 4 GTL, ictmk 1985, odlično ohranjen, prodam. Koračin, Koroška vas 27, Novo mesto. (5916-MV-52)
LADO 1200, letnik 1976, registrirano do oktobra 1989, prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 2 a, Uršna sela. (5914-MV-52) 126 PGL, modre barve, nov, prodam. Tel. 27-576. (5906-MV-52)
R 4, letnik 1978, prodam. Cankarjeva 17, Novo mesto. (5907-MV-52)
126 P, letnik 1980, prodam. Informacije dopoldne na telefon (0608) 31-242, popoldne na telefon (0608) 33-848. (P52-25MO)
ZASTAVO 128, letnik december 1985, prodam. Franc Regina, Vel. Cerovec 28, Stopiče. (5122-MV-52)
R 12, starejši letnik, prodam. Slavko Hlebec, Grm 24, 68210 Trebnje. (5124-MV-52)
R 4 TLS, letnik 1979,_ugodno prodam. Deželan, Zagrad 19, Škocjan. (5125-MV-52)
Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 51-263. (P52-27MO)
JETTO 1,6 L, bencin, letnik 1987, temno rdečo, 23000 km, prodam. Tel. (068) 42-170 int. 202 ali (0608) 31-148. (P52-28MO)
R 4 TL, letnik 1979, odlično ohranjen, obnovljen, prodam. Junc, Gor. Mokro Polje 8,68310 Šentjernej. (5928-MV-52)
ZASTAVO 101 komfort, letnik 1980, registrirano do 24. aprila 1989, prodam. Brane Barač, Stranska vas 31, Novo mesto. (5942-MV-52)
ZASTAVO 101, letnik 1976, ugodno prodam. Ivan Hrastar, Birčna vas 1, Novo mesto. (5946-MV-52)
TOMOS 14 M prodam. Tel. 27-407. (5949-MV-52)
ZASTAVO 101,letnik 1984, prodam. Miro Deželan, Vel. Brusnice 70, od 15 ure dalje. (5950-MV-5?'
*oAuacJUr*L4.1»: ivtt/, prodam. Tel. 27-297, od 15. do 17. ure. (P52-42MO) DVE ZASTAVI 101, letnikov 1985 in 1986, prodam. Zagorc, Gor. Dole 7, Škocjan. (5956-MV-52)
126 P, letnik avgust 1987, prodam Tel.
23-071, popoldne. (5952-MV-52)
Z 750, letnik 1983, in motor M 14, letnik 1987, prodam. Martin Kralj, Gabije 33, Brusnice. (5959-MV-52)
OPEL KADET 1,2, letnik 1980, prodam. Tel. (0608) 81-987, po 15. uri. (5968-MV-52)
126 P, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 81-530. (5967-MV-52) PRODAM Lado 350, let. 1986 (13.000 km) po ugodni ceni. Tel. 25-947. (P52-53MO)
PRODAM 126 P in R 4 po delih. Tei.
24-140.
prodam
UGODNO prodam malo rabljen dvo-brazdni plug za traktor »Tomo Vtnkovič« 420 in 523. Mojstrovič, Dobrava 44, Škocjan. (P52-34MO)
TRAKTOR univerzal 445 z bočno kosilnico, kravo (na izbiro), prašiča (140
kg) in gume 14-155 (2 kom) prodam. -	-	-	J5,	§k	'	-----
Škocjan. (5940-
KOBILO, brejo, prodam. Stane Ljubi, Koroška vas 32, Novo mesto. (5913-PR-52)
KRZNENO JAKNO št. 40—42 prodam za 20 SM. Telefon (068) 26-775. (5907-PR-52)
TV Gorenje, barvni, rabljen, in sesalec Sloboda Čačak prodam. Telefon 23-062. (5898-PR-52)
UGODNO prodam smučarsko opremo in TOMOS avtomatik. Grubar, Javorovica 7, Šentjernej. (5895-PR-52) TROBENTO, novo, prodam. Tel. (068) 32-315. (5889-PR—52)
PONI EKSPRES v odličnem stanju poceni prodam. Prodam tudi nov ženski plašč št. 42. Tel. 49-576. (5892-PR-52) UGODNO prodam pralni stroj, kavč s foteli in 80-litrski ležeči bojler, nov. Informacije na telefon 20-289. (5893-PR-52)
STROJ za ometavanje fasad in notranjih ometov in tomos avtomatic A3ML prodam. T?l. 85-157. (5963-PR-52)
1700 kom. strešne opeke »Bečej«, nove, prodam. Zagorc, Gor. Dole 7, Škocjan. (5956-PR-52) v
PRODAM avtomobilsko tovorno pri-
Oberč, Grmovlje KS-52)
FREZO, diesel (14 KS), s priključki in traktorske verige 11—28 prodam. Tel. 65-077. (5947-KS-52)
TRAKTOR zetor 4911 s kabino, kosilnico in 12-colskim plugom prodam. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 67-241. (P52-41MO)
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Alojz Rodič, Stranje 5, Šmaiješke Toplice. (5951-KS-52)
ZETOR 6945, letnik 1979, prodam ali
menjam za manjšega. Benčina, Hudenje 10, Škocjan. (5962-KS-52)
PRODAM samonakladalko, 22 m3, in
kolico in pletilni strojna kartice znamke »Empise«. Zadnik, Dol. Kamence 21,
Novo mesto, tel. 27-505, zvečer. (5955-PR-52)
GUME 9 x 20 »Sava« ugodno prodam. Martin Kastelec, Gotna vas 7, Novo mesto. (5936-PR-52).
PRODAJAM vse vrste sadnih sadik po 5000 din in vse vrste trtnih sadik po ceni od 1800 dinarjev dalje. Sadike imajo deklaracijo. Kata VRBANEK, Vivodina 13 (pri Metliki), telefon (047) 76-800. (P52-4MO)
MIZARSKO kombinirko — 6 operacij, skoraj novo, prodam. Janez Ivičič, Bo-janja vas, 68330 Metlika. (5934-PR-52) PRODAM motorne žage »Alpina« in »Stihi 07«. Stopiče 75, Novo mesto. (5935-PR-52)
PRODAM črno vino in domače slivovo žganje. Pokličite na tel. (068) 52-846. (5932-PR-52)
TV Iskra z daljinskim upravljanjem, barvni, nov, in BCS kosilnico diesel prodam. Tel. (068) 84-347. (5948-PR-52) KRZNENO JAKNO (nutrija), številka 40 — 42, prodam. Tel. 25-986. (P52-43MO)
kupim
MONTAŽNO GARAŽO kupim. Tel. 27-762. (5941-KU-52)
. . jivivoNOGU prodam polovico stanovanjske hiše v izmeri 60 m2 s pritličjem iste velikosti, primerno za obrt. Tel. (068) 49-398. (P51-38MO)
BREŽICE — ARTIČE: Opremljeno vseljivo pritlično hišo (80 m2) z garažo, telefon, 2800 m2 zemlje prodam. Telefon (041)415-962. (P51-3MO)
PARCELO (17 arov) — vinograd, sadovnjak, brunarica, vrt — v Globočicah poceni prodam. Tel. (0608) 61-648.
(5900-PO-52)
NA PUŠČAVI pri Mokronogu pro-
pri Semiču prodam. J. Rene, Mencigerjc ..............................52)	34-238.
PARCELO s hišo, zgrajeno do prve plošče, pri Dolenjskih Toplicah, prodam. Tel. (052) 20-399. (5865-PO-51)
VINOGRAD na Selih nad Šentrupertom (v izmeri 9 arov) prodam. Dušan Dragan, 68232 Šentrupert. (P52-24MO) DELAVNICO (170 m2) in stanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami prodam v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »KAKRŠNAKOLI OBRT«.(P52-21MO) ODDAM v najem moderno urejen vinograd v polni rodnosti v podnožju Tols-
- *	f"
MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu: KP41 ta s frezo in železnimi kolesi ter dve kravi |
prodam. Franc Slak, Dečja vas 5, Trebnje.!
dam večjo parcelo — travnik. Naslov v upravi lista. (P51-2MO)
ZAZIDLJIVO PARCELO (1500 m2), 2 km iz Sevnice, prodam. Voda, elektrika, telefon na parceli. Ogled v nedeljo. Kranjc, Planinska cesta 64, Sevnica. (P51-1 SMO)
KMETIJO oddam v najem na Dolenjskem. Možna gradnja gostilne ali trgovine. Šifra: »DOLENJSKA«. (P52-5MO) MOŽNOST nakupa apartmaja na Krku. Informacije vsak delavnik od 9. do
12.	ure na telefon (061) 323-631. (P52-3MO)
GOZD in travnik, z možnostjo gradnje,
(5894-KS-52)
UGODNO prodam nov ferguson 539, ^
štore 402, novo Sipovo diskasto koso 165, j
malo rabljeno BRK 165. Matjan Gorem Zbure 38, 68220 Šmaiješke
TopliceML
(5957-KS-52)
TRAKTORSKO PRIKOLICO
tega vrha — predel Hrastje. Interesenti, kličite na telefon (061) 667-235, med 20.
kiper (2,51) prodam. Štine, Nad mlini 56, Novo mesto, tel. (068) 22-871. (5958-Jj**2
KS-52)
in 21. uro. (5909-PO-52)
MOŽNOST nakupa apartmaja na
Krku. Informacije ob delavnikih od 9. do
12.	ure na telefon (061) 323-631. (5908-PO-52)
ENOOSNO traktorsko prikolico, no-pd. silnost 2500 kg, domače izdelave, ugodno prodam. Tel. (068) 58-735. (P52-30M9)
KOSILNICO BCS, odlično ohranje-
. Ži
kmetijski stroji
TRAKTOR Ursus C-335, star dve leti, 600 delovnih ur, prodam. Franc Ratajc, Lukovek 5, Trebnje, tel. 44-654. (5914-KS-52)
SNOPOVEZALKO za BCS, staro dve leti, prodam za 200 SM ceneje. Be-rčan, Nova vas 5, 61294 Višnja Gora. (5910-KS-52)
TRAKTOR Tomo Vinkovič, tip 732, nov, prodam. Tel. (0608) 67-055. Kličite po 15. uri! (P52-23MO) TRAKTORSKO kiper prikolico prodam ali menjam za govedo. Naslov v upravi lista. (5121 -KS-52)
no, prodam. Žičkar, Gržeča vas 18, Leskovec. (P52-32MO)
KOSILNICO BCS z žetvenim priborom prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Roman Slovenc, 68258 Kapele 9. (P52-33MO)
AVTOKLEPARSTVO — avto-ličarstvo Milan VELKAVRH, Prečna, tel. 24-245, želi svojim strankam srečno novo leto 1989 in jih obvešča, da opravlja tudi avto vleko.
TRAKTOR IMT 533 z 2000 delavnimi urami, dobro ohranjen, prodam. Bar-tolj, Bistrica 12, Šentrupert. (5904-KS-52)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NOVO MESTO vabi k sodelovanju delavca (upokojenko ali upokojenca) za honorarni* opravljanje računovodskimi del. Plačilo po dogovoru. |	______
infoiTiH^
*
Informacijski inženiring
(v ustanavljanju)
Trdinova 4 68000 Novo mesto
I
v sodelovanju z DOLENJSKIM PROJEKTIVNIM BIROJEM
razpisuje izobraževalne tečaje za uporabo osebnih računalnikov Tečaji se bodo pričeli 6. 2. 1989.
VSEBINA	cena	do	16.1.
din
250.000
490.000
510.000
410.000
800.000 510.000
ZAČETEK — 8-urni začetni tečaj VVORDSTAR — 20 ur MS DOS uvod — 20 ur MS DOS nad. — 16 ur Al ITOCAD — 30 ur PROJEKT — 20 ur
550.000
520.000
520.000 650.00
MREŽE PC - 20 ur LOTUS uvod - 20 ur LOTUS nad. — 20 ur dBASE-t- uvod — 25 ur Informacije o tečajih dobite na tel. 26-127 od 8. do 14. ure. Prijavite se na naslov DO Infotehna, Trdinova 4, Novo mesto. Pisna prijava naj ima naslednje podatke: ime, priimek, poklic in službeno telefonsko številko udeleženca; vrsta, termin in željena vsebina izobraževanja; točen naslov naročnika ter datum, žig in podpis pooblaščene osebe.
Cene so fiksne za prijave, prejete do 16.1.1989.
Plačilo za udeležbo nakažite pred pričetkom tečaja na žiro račun Infotehne.
Tečaje bomo izvajali za najmanj 6 in največ 10 udeležencev. Na vašo željo organiziramo in izvajamo tečaj tudi pri vas.
va 33, Maribor, tel (062) (P49-65MO)
PRODAM 5000 m2 gozda, 2 km iz Sevnice. Ogled v nedeljo. Kranjc, Planinska cesta 64, Sevnica. (P51-18MO) HIŠO v Kostanjevici, veliko, nedokončano, prodam. Tel. (071) 628-508.
PARCELO za vikend z manjšim vinogradom n Doblički Gori, ugodno prodam. Tel. 52-449. (P52-44MO)
PRODAM novejši vinograd s parcelo za zidanico v Šentjerneju. Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. (5961-0-52)
Tiho in v miru je v družbi zelene bratovščine ugasnilo življenje
\f v
JOSIPA JANEŽIČA
upokojenca JLA iz Jerebove 16a, Novo mesto
Žalujoči: žena, bratje in sestre
kosilnico BCS. Ivan Berkopec, Zemelj 1, 68332 Gradac v Beli krajini, telefon (068) 57-247. (5969-KS-52)
PRODAM močno črpalko za vodo ter starejšo kosilnico BCS, brezhibno, ali zamenjam za kiper prikolico, kije lahko potrebna popravila. Prodam ali menjam za kravo mlin za žito (kamni premer 80, beli). Naslov v upravi lista. (5120-PR-52) TELICO simentalko, brejo 4 mesece, težko 500 kg, prodam ali menjam za kravo, ki ima mleko. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej, tel. 42-222. (5926-PR-52) PRODAM otroško posteljico, chicho stolček, hojico in globok voziček. Tel. 84-554. (P52-16MO)
TELEVIZOR Gorenje, črno-beli, star 7 let, prodam po ugodni ceni. Franc Žle-nar, Damelj 6, Vinica. (P52-18MO) UGODNO prodam rabljeno mizarsko kombinirko za 250 SM ter rezkalni stroj za 350 SM. Tel. (068) 40-009. (P52-22MO)
ŠTEDILNIK na drva, malo rabljen, prodam. Tel. 85-962. (5915-PR-52) PRODAM pralni stroj Gorenje, trajno žarečo peč Gorenje in črno-beli televizor. Srečko Zupančič, Vel. Podljuben 2 a, Uršna sela. (5914-PR-52)
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded, bral in stric
ANTON SOBAR
iz Kloštra 2
V SPOMIN
Obenem minevata 30.12.1988 dve žalosti leti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANA SOBAR
iz Kloštra 2
Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen zadnji dom. ŽALUJOČI: vsi njuni
Hvaležni smo vsem, ki ste nam v težkih urah pomagali in čustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo lovski družini Trebnje in ostalim obmejnim lovskim družinam, tovarišu Polanku za organizacijo pogreba, Garniziji Novo mesto za spremstvo, Ribiški zvezi, Zvezi združenj borcev NOV in krajevni skupnosti Center, pevcem in godbi in vsem govornikom za besede slovesa.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom zajiesebično pomoč v težkih trenutkih, govornikom za lepe poslovilne besede, kolektivom Iskra Semič, VVO Črnomelj, Belt Črnomelj-tozd Livarna, Gorjanci Novo mesto-avtobusni promet, Pionir Novo mesto DSSS za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem lepa hvala!
V NAJEM oddamo lokal s skladiščem, jPnmeren za trgovino ali obrt, na Suhorju pn Metliki. Pibernik, Suhor pri Metliki. Mu-RP49-33MO) travi
bnje.: NA MIRNI ali v okolici vzamem v pjem prostor za mirno obrt. Možnost 539vVaP,acij€- Naslov v upravi lista. (P52-
lesiP0)
REJCI PERUTNINE, ste že naročili
piščance? Če še niste, pohitite z naročili. Valilnica Petclinkar v Cegelnici 20, Novo mesto, bo imela piščance že 28. januaija 1989, nato pa enodnevne piščance vsako soboto do maja. Informacije na telefon (068) 23-385, 25-506. (5931-OB-52)
renc,
rlice.
obvestila
i ne-j JARKICE, ijave, stare 6 tednov, bodo li 56,'Prodaji od 1. marca 1989 dalje. Istočas-958-1nt zbiramo naročila pri Kmetijski zadrugi Afetlika. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, , no-iH 44-389. (5938-OB-52)
Hišni svet Šegove 10
išče
snažilko
za pospravljanje hodnika. Informacije na tel.: 26-416.
MO)
anje-
, Le-
ribiv i. ure
:le 9.
ca
;n-
m-
či-
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA
KRNC
iz Zloganja 17 pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaliti se moramo DO Emona Dolenjka Novo mesto, gospodu župniku za opravljeni obred ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem lepa hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 27. letu nas je tragično zapustil dragi sin, mož, brat, svak in stric
VILI
KOZOLE
Mali Kamen 42a, Senovo
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter darovane svete maše in vsem, ki ste v tako velikem številu spremljali pokojnega na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Društvu obrtnikov Krško, Gasilskemu društvu Mali Kamen, Rudarski godbi Senovo, iskrena hv-la	M	pogrebni	obred	in cerkvenim pevcem iz
-ajlepša hvala!
■si njegovi
je mrtva, več ne skrbi, iri mizi njen prazen stoji aj kupiš za čisto zlato,
> kupil zanj nihče ne bo.
V SPOMIN
^ccembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila dobra in skrbna žena, mamica, sestra, hčerka in teta
tli z ob-:ba, >or-go-
vRIJA ivELVIŠAR
iz Podgozda 1 pri Dvoru
Hvala vsem, ki seje spominjate in ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu.
VSI NJENI
iza ■Jo- i -g*
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame in tete
ANGELE
KOLENC
roj. Eržen
Kristanova 24, Novo mesto
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, DO
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, DO Avto Kočevje, delavcem OS 29. oktober iz Smarjete in stanovalcem bloka na Kristanovi 24 za darovane vence in cvetje ter za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Iskrena hvala zdravnikom in strežnemu osebju viscelarne oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin med težko boleznijo. Zahvaljujemo se tudi gospodu proštu Lapu za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na njem zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Milena, sin Tone, nečak Bogo z družinami in ostali sorodniki
ZBIRAM naročila za štiri tedne stare nesnice. Telefon (068) 49-203, Novak. (5903-OB-521
poroča: Mijo Gunjilac, valilnica, 68281 Senovo, tel.: (0608) 79-375
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem na Zagrebški 3 odprl brusilnico za brušenje nožev in škanj. Odprto: ponedeljek, sreda in petek, od 9. do 13. ure. Se priporočam! Ivan PUNGARTNIK. (5733-OB-50I
Spoštovane goste bifeja Pod lipo Marte Gašperič na Stražnjem vrhu obveščamo, da bo lokal od novega leta naprej za stalno zaprt. Hkrati želimo vsem srečno novo leto 1989! (P52-26MO)
Valilnica na senovem obvešča, da bodo enodnevni piščanci od 6. januarja vsak petek, pozneje še ob torkih od 11. do 16. ure. Valimo bele težke in rjave garantirane jarkice — odlične nesnice.
Za večje piščance rjeve jarkice in bele brojlerje že sprejemamo naročila. Se pri-
zahvale
Dr. Jerneju Kranjcu iz ZD Novo mesto se iskreno zahvaljujem za uspešno zdravljenje ter mu želim še mnogo zdravstvenih uspehov. Hvaležna pacientka P. N. (5897-ZA-52)
ZAHVALA
10. decembra 1988 je umrla naša draga mama, stara mama in prababica
ANA
JAZBINŠEK
iz Zabukovja pri Sevnici
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence ter maše in nam izrekli sožalje. Hvala sevniškim zdravnikom za pomoč v zadnjih dneh. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: Silvo, Ema, Danilo in Marija z družinami ter sin Ernest
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, sestra in teta
■I
ANGELA
DRENŠEK
iz Dol. Kota 12 pri Dvoru
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in vaščanom za pomoč, podarjene vence in Novolesu TDP za venec in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem iz Žužemberka in vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: mož Dore, sinova Dore in Franci, mama Veronika, sestre brat ter vsi sorodniki iz Kanade in Argentine
	Kako prazno je vse, kako tiho in moreče je, ker tebe več ni, dragi ate...
	V SPOMIN
	2. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ate, brat in stric
«w 1 % v. • 1	TONE
	JAKŠA
' »v	iz Vranovič 5
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov tihi dom.	
	VSI NJEGOVI
Hladen veter je zapihal, je na zemljo padla noč, žalost je prekrila srca naša, ker odšel si proč.
ZAHVALA
Po težki bolezni seje končala pred 31 leti začeta življenjska pot našega dragega očka, moža, sina, brata in vnuka
FRANCA
KEKIČA
iz Gor. Prekope 9, Kostanjevica
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje in vence. Prisrčna hvala vašča-
nom za vso pomoč, župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za poslovilne besede, pihalni godbi Sent
Šentjernej, sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste pokojnega vlako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranega groba. Vsem iskrena hvala tudi za denarno pomoč.
Z bolečino v srcu: žena Martina, hčerkici Tea in Katarina, mama, stara mama, brat Milan, sestri Danica in Martina ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
FRANC
PIRKOVIČ
iz Orehovice 26 pri Šentjerneju
Ob njegovi smrti se najlepše zahvaljujemo za pomoč vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, še posebno pa bolniškemu osebju internega oddelka za intenzivno nego, Judeževim, sosedom Jakšetovim in Radeško-vim, patru Luku, gospodu župniku, pevskemu zboru iz Orehovice, gasilskim društvom in ostalim.
Žalujoči:
vsi njegovi
ZAHVALA
Na zadnjo pot smo pospremili dragega moža in očeta
ALOJZA
MEŽANA
iz Lipnika pri Trebnjem
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ter vsem, ki ste se od njega poslovili.
Vsi njegovi
m
ZAHVALA
21. decembra je minilo šest žalostnih mesecev, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri sin, brat in nečak
MARJAN
RUS mlajši
strojevodja iz Šentjurja na Polju
Vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali t>’p»ip 4p enkrat najlepša hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu starosti je nenadoma umrl naš dragi mož, oče in stari oče
JAKOB
PERPAR
iz Malenške vasi 18 pri Mirni peči
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom Drenikovim, Galičevim, Jakličevim, Kosovim,
Slakovim, Srovinovim in drugim vaščanom ter Rudiju Sitaiju za zdajšnjo in večletno pomoč. Hvala tudi Cestnemu podjetju Novo mesto, Foto »ASJA« in gospodu župniku.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Danica in Slavka z družinama in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
-
t M
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je v 87. letu prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dedku in bratu
JURIJU
JANKOVIČU
iz Pribincev 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni tudi Integralu-Gostinstvo Črnomelj ter Beti Črnomelj, za podarjene vence. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred, pevkam iz Adlešič, godbi na pihala ter govorniku Janezu Hotujcu za govor pred domačo hišo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Slavica z družino ter Anica, Marica in Peter z družinami
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
KEM SIMBOL ZA FOSFOR ' BLIŽNJI SORODNIK
ZNAK ZA KELVIN/IME KOŠARKARJA TVRDIČA
MINERAL ROMBIČNA OBLIKA KALC KARBONATA)
OGUIVOVO-VODIK (OKTANSKO ŠTEVILO)
VODILO
KITAJSKE
RELIGIJE
OTOK V EGEJSKEM MORJU
UČINEK IOMUENJA
TUJE ZENSKO IME
SESTAVIL J UDIR
SIMBOL ZA ELEKTR. TOK
JEZERO V MAKEDONIJI
POMENOSLO-
VEC
ZAMAKNJE-
JAMBSKA
2VEPLO
VEČKRATNI
SVET
AVTOMOBIL
PRVAK
KRASOTA
OBREDNA
OPRAVA
MIT MATI DIOSKUROV
OJAČEVALNIK SVETLOBNEGA SEVA NJA
ETERIČNO OLJE IZ KAFROVEGA DREVESA
Žlebič v DESKI
Zužkoslo-
VEC
DEDNA KRVNA BOLEZEN AVT OZNAKA ZA KOTOR
ZNANI FR PESNIK (FRANC OIS, BALADE)
BESEDE BREZ POUDARKA EKSTREMNOST
SKOVANA
BESEDA
REKA V KAZAHSKI SSR
SKALA' ZAČETNA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE ---------
ŠPAN
OTOŠKO
LETOVIŠČE
ZNANI BRA-ZIL. ARHITEKT
(LUCIO) -
.FILM
UMETNIK
VVELLES
SEVERNJA-
KINJA
FILM. IGRALEC LANCASTER/,
SVED. OTOK V BALTSKEM MORJU MORALA
VODILNI FINSKI KIPAR (WAINO)
OTOČJE PRED KITAJSKO OBALO
GLOBa
KONTINENT
STAR
DENAR
ZAKRNELOST
TRAJNA
ONDULACUA/
STRPNOST
KEM SIMBOL ZA ALUMINIJ GIB PRI UDARCU
POTAPLJAŠKA
OPRAVA
STARI NAROD NA BALKANU
MORSKA RIB DVOSPEV
PIVO PALE-OAZUSKO LJUDSTVO NA KAMČATKI
KOZOLEC
PRIMEREK
SLIKAR
IZRAZITIH
BARV
MORSKI
RAK
IZUMITELJ MOTORJA Z NOTR IZGR. KOČEVSKA FIRMA
KRILO RIM LEGUE
SODOB. ANGL FILOZOF POZITIVIST
ZAČETNIK
HIDROTERA-
PIJE
NEM ZDRUŽENJE VOZNIKOV MOT VOZIL
LEVI PRITOK OBA
AVT OZNAKA VAUEVA
GR. POK' JINAOCVT ANTON
PROSTOSR-ČNA ZENSKA PREBIVALKA FRANC POKRAJINE
DNEVI BOGOSLUŽNIH DEJANJ PRI ST. RIMLJANIH
LEPOTICA
FR. DRŽAVNIK IZ ČASA NAPOLEONA Žlahtni PLIN
JED (STARINSKO) FR. DRAMSKI PESNIK
POVRŠINSKA
MERA
DESNI
PRITOK
VISLE
FR. SLIKAR IMPRESIONIST TRZAJ MIŠICE
ANGL GROF PREBIVALEC KRAJA NA PRIMORSKEM
ZOLAJEV
ROMAN
VODNA Zl-VALIČA SODELAVKA V UREDNIŠTVU
REKA V UKRAJINSKI SSR
SESTRIN
MOZ
IT PISATEU (UMBERTO, -IME ROŽE-)
KEM SIMBOL ZA CEZIJ RUS PESNIK IMIHAIL)
Novoletna nagradna križanka
ROKOVAT
NORD. MIT GOSPODARICA MORJA
INFLUENCA KRAJ POD FRUŠKO GORO
KINEMATO-
GRAF
Leto je naokoli in spet je pred vami velika novoletna nagradna križanka. Kdor želi sodelovati pri žrebanju za nagrade, naj pravilno izpolnjeno križanko pošlje v uredništvo ^Dolenjskega lista do vključno petka, 13. januarja 1989. Zreb bo izbral med naslednjimi dobitki:
PREGOVOR
VZHOD
GOSPODAR KEM SIMBOL ^A*K,N1 ZAOEVTERU ~0-
 	DOBE
PRIZORIŠČE IZDELOVALEC SIROV
1. nagrada — 100.000 din
2. nagrada — 50.000 din
3. nagrada — 30.000 din
4. nagrada — 20.000 din
5. do 10. nagrad — knjiga
ANGL POLARNI RAZISKOVALEC 'SIR jAMESi VAuA-VEC MATljA
IT SLIKAR (LEONARDO DAi OKAY
KEM SIMBOL ZA MANGAN
INClZUA
VROČINOMER
Prijetne praznike in vse dobro v letu 1989 vam želi vaš DOLENJSKI LIST
TELIČEK
METER
BABICA