Narodno obrambno in splošno javno delo Kakor je naša javnost že posnela iz časopisja, so učiteljska društva ob mejah ob sijajni udekžbi članstva priredila zborovanja ter razpravljala o nujni potrebi centraliziranja vsega narodnoobrambnega dela, zlasti pa v obmejnih krajih v eni sami enofni, močni organizaciji. Društveni odbori so scstavili in predložill društvom tozadevne skice in material, ki je bil v celoti in soglasno sprejct. Gledanje učiteljstva na problem obmejncga in manjšinskega šolstva ter javnega dela je v glavnem sledeče: Učiteljska društva dvigajo svoj glas, da bi se končno vendarle izvedla koncentracija naših narodnoobrambnih organizacij in se vpeIjal enotni sistem narodnoobrambnega ter vobče javnega nacionalnega dela povsod, v prvi vrsti pa v obmejnih krajih. Skoraj neverjetno je, v kako mnogoštevilnih nacionalnih in patriotičnih društvih se dandanes cepi delo in troši denar sicer tako maloštevilnega slovenskega dela našega naroda. Imamo med drugimi družbo sv. Cirila in Metoda, Branibor, Jadransko stražo, Narodno odbrano, Strelske družine, Sokola, khib Mejo, podružnico Jugoslovenske matice, Gosposvetski zvon, Maistrove borce, Društva kmečkih fantov in deklet itd., itd. Sleherno teh društev in organizacij se skuša uveljavljati, ima krasen program podoben drug drugemu, ki ga z velikim interesom in zanosom načne ter razširi med narodom, ki se pa le delno realizira, dočim ostane največkrat le na papirju. Često vodi ta prevelika cepitcv do nevzdržnega stanja in pri delovnih silah cclo do trenja med posamcznimi organizacijami, ker si pač vsaka lasti glavno ulogo. Taka trenja in take vsevprek križajoče se poti ter metodc narodnoobrambnega, kakor tudi splošnega nacionalnega dela, vsestransko onemogočaio prave in pričakovane uspehe požrtvovalnega prizadevanja še tako idealnih akcij in delavcev. Prav na meji se vidno opaža, da se ves neizmerni trud razblinja brez vsake koristi za splošno narodno stvar v prazni nič. In prav učiteljstvo to najbolj občuti in pri tem največ trpi. Od učiteljstva se zahteva sodelovanje vsepovsod in prav ono mora vsakemu in ob poliubni priložnosti polaffati obračun o svojem delu. ono mora delati ob lastni polni odgovornosti ter nositi vsc posledice; ni pa nikogar, ne posamezne^a činitelja, nikake korporacije, ki bi v tem labirintu organizacii in njihovih akcij nudil učiteljstvu in ostalim narodnim delavcem vsaj skromno oporo in lajšal težavno delovanje na eni, skupni poti. Niti oficielne zaščite ni! Onstran meje se udejstvujejo proti nam močne sovražne sile, združene v eni sami organizaciji z imenom »Deutscher SchulvereinSiidmark«, in Švabski bund, ki izvaja ta svoj kulturni in gcspodarski program s svojima centralama na Dunaju odnosno v Berlinu. Enotno in sistematično je to delo, ki podpira moralno in materialno vse mnoge in velike akcije doma in na tujem z vsemi združenimi silami. O naših manjšinskih in nacionalnih zadevah vodi inozemstvo mnogo boljšo evidenco in ima žal često na njihov razvoj tudi večjo ingerenco, kakor pa — mi sami! Kako žalostno slabotne in šibke so po večini naše obmejne nacionalne postojanke, nas je po pravici sram povedati. O tem, kako drže svoje roke križem mnoge naše vplivne in materialno neodvisne ter sijajno podprte osebnosti pri vsem nacionalnem udejstvovanju, — laste si pa pri tem vso pravico do ocenjevanja in vodstva našega dela, — rajši molčimo. Pri srcu nam je svetost naših domoljubnih dolžnosti, na drugi strani pa se zavedamo, da imamo pravico ne le delati, temveč tudi soodločevati pri naših nacionalnih akcijah. Zato je postavilo učiteljstvo skdeče predloge na javnost za sistematizacijo nacionalnega delovanja: 1. Vsaj v obmejnem ozemlju naj vodi narodno obrambno delo samo ena organizacija. 2. V tem ozemlju naj se strne vse nacionalno delo v enotno akcijo in organizacijo. ki naj razvije svoje udejstvovanje v nacionalni, socialni. prosvetni in gospodarski smeri. 3. Ustanovi naj se skupen forum, ki naj izvede to organizacijsko delo ter enotno akpijo narodnega nacionalnega probujanja in lzobraževanja. 4. Sestavi naj se narodnostni kataster, ki naj bo kažipot našemu delu. ¦>. Predvsem in vsestransko naj se upošteva obmejno šolstvo in društveno življenje. 6. Kakor je že prcj navedeno, naj se goji ideološka smer vseh obstoječih nacionalnih organizacij potom enotne skupne organizacije in akcije, odnosno konccntrirane oficielne akcije. 7. Materialno naj se podpre obvezno predvsem osrednja in enotna akcija in potom nje tudi vse ostale. 8. Povsod naj sc pripravlja koncentracija vseh nacionalnih organizacij v enotni skupni akciji, v kateri so lahko razna društva zastopana po svojih poscbnih interesih. To naj bo pobuda k toli potrebni anketi vseh nacionalnih organizacij za sistematizacijo nacionalnega dela v obmejnem ozemlju. S svojimi vplivi in silami je pričakovati pri«pevanje vseh narodnih društev, krogov, činiteljev in oblastvenih predstavnikov, da bo v najkrajšem času udejstvena anketa in skupna akcija za nacipnalno probujanjie in izobraževanje naroda. Po dosedanjih poteh ne more in ne sme iti več naprej, to izprevideva najbolj učiteljstvo, ki dela vscpovsod ter trpi zaradi teh neznosnih in nevzdržnih razmcr. Klic po sistematizaciji in koncentraciji javnega delo postaja vedno resnejši in vedno pomembnejši. Če kdo, je učiteljstvo upravičeno zahltevati, da se preide iz kaosa paralelnih in sličnih društev in ustanov, ki tirjajo neckonomsko trošenje energij in pri sedanji ckonomski krizi tu-di tem občutnejše neekonomsko trošenje materialnih dajatev za članarine, liste in prireditve, h koncentraciji teh društev in ustanov in tudi k enotni načelni usmerjenosti istih. To je resna zahteva vseh javnih delavcev, ki jim ni javno delo — le sport. Povsod povejmo, da zahtevamo koncentracijo in sistematizacijo javnega dela. Tako ne more in ne sme več naprej!