Izhaja vsak petek Naročnina snašai celoletna. , . K 4w poluletna . . K Četrtletna . . K 1*— posamezna štev. 10 Tin. Nelr&nkirana plima s« n« apfej^maJo; rokopisi •« ne vr*8aJo. Naša Hoč A IH Ml Glasilo sloveni Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru. slovenskega delavstva Štev. 1. V Ljubljani, 12, januarja 1917. Leto m Pot v novo dobo. »Munch. N. Nachrichten« pišejo •/.adnji dan preteklega leta: »Vse kaže, da se dobesedno uresničijo zadnje posledice, kakor jih je napovedal pred dobrimi sto leti Rtihle von Lilienstem, učenec Scharnhorstov in tovariš Gnei-senauvov, o prihodnjem stoletju: moderna vojska mora »napraviti narodne armade in ljudstvo militarizirati.« Nemški narod jle že davno prešinila podreditev celoti, udana služba skupnosti, kakor ju zahteva misel o splošni vojni službi. Angleški narod pa je to okusil šele tekom sedanje vojske- Morda v bodoče pra-v to dejstvo bolj podpre mirovne temelje kakor vsi drugi predlogi, da je Anglija zadnja v vrsti narodov zdaj sama prvikrat v novi zgodovini začutila vojskino gorje v vsej Širini in globini svojega naroda. Oborožitev narodnih armad in m i 1 i t a r i z i r a n j e ljudstev pa mora prej ali slej privesti do tega, da postane politika —-demokratična. Ljudstva, ki se jim je naprtilo toliko groze in žrtev, imajo do tega pravico, imajo pa tudi jnoč za to, da si pridobe sodelo pri državnem ustroju. Tesnejša in živahnejša je namreč postala vez med njimi in državo. Narodna in državna misel sta se globoko zajedli v najširše mase. Istočasno pa bo demokratična misel pograbila državo samo. Le majhna, nalahna predigra je bila to, ko si je nemški državni zbor piuboril ob privolitvi novih ljudskih bremen/ nekaj novih pravic (parlamentarno kontrolo zunanje politike v posebnem odseku!) To ni nobeno plačilo za žrve zanje res niti ne more biti »plačila«; ampak le naravno posledico 'lejanj in bridkosti našega naroda motamo zreti v pravicah, ki jih hočemo zanj v bodoče izsiliti v političnih bojih.« — To so dobre in umestne besede. Me-mento so vsem, ki mislijo, da se bo '■ adalo povsod s starimi metodami po geslu zahrbtnih intrig, groženj, zaporov m ' "rein sumničenja. Polagati bo reba račune za zamujene dobrine in pokazati nove načrte vsem ja v n o in ne -za kulisami. Množice bodo hotele 'noč v svoje roke, ker so skusile, kaj pomeni za njihove glave in hrbte, njihove žene in otroke, polja in žepe — triletno vojskino gorje, delo skrivnostno izaprtih diplomatov. Da, politika bo morala biti popolnoma demokratična. Za to načelo se bodo borili zlasti delavski sloji bolj kot kdaj preje z vso silo in voljo ljudske množice. Kontrole in javnega računa bodo zahtevale od vseh, ki jih sila časov še ni dovolj naučila, da je prosta kritika nujno potrebna in obče koristna zahteva javnega zdravja. Upamo, da bodo to zvanje umeli v širši in ožji domovini krogi, ki jim je bila izročena v roke skrb za celoto. Pomnijo najeda gre .novi razvoj, v — radikalno socijalno smer- Po vojski se prične — likvidatura... Novo ministrstvo. Važna novica: vojskujemo se že zdaj tretje leto, trdnjavo osrednjih velesil hočejo kleti naši sovražniki za vsako ceno z lakoto prisiliti, da se ukloni in da se uda oholemu Angležu, ki bi rad vladal celemu svetu; Anglež sicer zna, da krši s svojim nastopom mednarodno pravo, a kdo se je še kdaj zanimal za papirne cunje, kadar so pričele države delati politiko z drugimi sredstvi, kakor olepšujejo izraz vojska, ki, pa recite kar hočete, prav za prav ne spada v našo dobo puhlic o človekoljubju, bratstvu) in o svobodi, katere puhlice pa seveda naša doba tolmači tako, da to velja le močnejšim, za nasprotnika pa ne! Vojska je povzročila velikansko draginjo na eni strani, na drugi strani pa nekaterih živil prav občutno primanjkuje. Podraženja živil je bilo pričakovati, ko se je pričela vojska, da bo pa tako manjkalo živil, pa prav za prav ne, saj v našji državi ne, ki je, recimo kar hočemo le po svoji večini kmečka država, samo da poljedeljstvo ni na tistem višku, na katerem bi lahko ljiio, če bi se bilo v celi državi (Ogrske seveda ne izvzemamo) za povzdigo obdelovanja polja res tudi dovolj storilo, a. ker se to ni zgodilo, nam pa zdaj na vseh koncih ’ krajih primanjkuje živil. Le en zgled: Kranjska mora uva- žati nekaj žita od drugod vsako leto, ker ga sama ne pridela dovolj. Ljubljansko Barje bi, če bi bilo osušeno, lahko pokrilo tisto množino žita, ki ga Kranjski manjtka, pa še iz dežele bi lahko šlo, če bi se ne bilo osuševanje Barja toliko časa zavlačevalo. In vprašalno ali se ravno med vojsko tudi osuševanje Barja ne zavlačuje? Ali je to zavlačevanje potrebno? Ali so poklicani činitelji v tem eminentno agrarnem vprašanju storili z vso odločnostjo svojo dolžnost? Če bi se ozirali še naprej samo po Kranjski, koliko takih reči bi še lahko navedli. Koliko hudournikov in rek z neurejenimi strugami trga in uničuje rodovitno zemljo. Zakaj smo U>ko nazadnjaški? Navezani smo toraj glede na živila le na inozemstvo in na Ogrsko, ki je v mirnih ičasih rada kupčevala z nami, zdaj pa skrbi v prvi vrsti za to, da jedo na Mažarskem beli kruh, za nas Avstrijce imajo pa od časa do časa v njih državnem zboru le lepe besede, kot da bi beseda sama koga nasitila. Veliko se je pri nas pisalo, veliko paragrafov glede na prehrano, z ozirom ,na oderuštvo itd. so iizdali. Ali je kaj pomagalo? Saj se svet norčuje iz papirnih nakaznic na lepe stvari, ki jih pa ne dobiš, s papirjem se pa le ne nasitiš. Dve leti se že peča zdaj naša javnost z vprašanjem, kako naj se reši prehrana. Pomanjkanje živil smo čutili že v prvem poletju vojske. Takrat že se je zahteval urad, ki naj prevzame prehrano v roke- Reklo se je, naj se v ta namen ustanovi posebno ministrstvo. Pa so le cincali in se obotavljali, ker so se bali'admžiti tiste ljudi, ki so si znali na način, ki je sicer njim samim polnil blagajne, a ki sicer ni bil čeden, mehko post lati. Čim dlje pa traja vojska, tim bolj nujno je postalo vprašanje, da se uredi vprašanje prehrane armade in zaledja, kakor pravijo zdaj med vojsko civilnemu prebivalstvu. Sicer pa posledic skrčene prehrano ne čutimo samo mi, ampak tudi naši sovražniki, dasi jim je cel svet odprt. Lord Robert Cecil mora kot nadzornik preskrbe živil Angležem skrbeti, da dobe, kar potrebujejo, Francija bo tudi dobila ministrstvo za prehrano, celo v Rusiji si morajo činovniki beliti glave, kako naj zamaše lačne želodce. Nemčija ima že -dolgo časa diktatorja živil. Med vojsko je ta reč nad vse nujna- A tudi po vojski kar čez noč ne bo ustavila svojega delovanja, o tem smo trdno prepričani. Pod Sturgkhom že se je marsikaj storilo in še več govorilo, kako naj se uredi prebrana. Kar se je storilo, se ni obneslo. Koerber je hotel več, a izpeljati svojih načrtov ni več mogel. Zdaj se je pa storil odločni korak. Imenovan je minister: polkovnik Hofer, ki bo moral skrbeti za prehrano naroda. Upamo, da bo zdaj bolje preskrbljeno, kot je bilo dozdaj. Ob tej priliki recimo tudi besedo o novem Clam-Martinicevejn ministrstvu., Bodočnost pokaže, kako bo vladal. Zdi se nam pa le, da bo nova vlada le preveč gledala na potrebe severnih dežela, one južnih bo pa prezirala ne namenoma, ampak za to, ker v vladi ni nobenega ministra, ki bi po-na'l naš jug. Avstrijski Jugoslovani bi •morali imeti svojega ministra v vsaki vladi ne samo glede na narodno potrebo, jnarveč tudi s stališča gospodarskih koristi juga, katerega koristi se precej razločujejo od koristi severnih avstrijskih dežela, ki so gospodarsko bolj odvisne od severu onemšk ih gospodarskih kupčijskih središč kot od naših južnih ob Adriji. Vojska in alkoholizem. Tajni zdravstveni svetnik prof. dr. Albert Eulenburg je objavil razpravo o vojski in o alkoholizmom. Med drugim izvaja: Izvzemši vojnih špekulantov in vojnih oderuhov in maloštevilnih vojnih zagrizencev se splošno čuti, kakšna nesreča da je vojska. Nobene nesreče ni pa brez sreče. Saj glede na alkoholno vprašanje je poka'zala in celo odpravila več zlov, ki jih povzroča alkohol. V širših ljudskih plasteh je vojska naravnost vzgajala. Oblasti, posebno vojaške, so pijančevanje precej omejile. Ne sicer enakomerno, tudi ne povsod in. ne načrtoma in dosledno, vsled česar tudi uspeh ni enakomeren. Ne ta- SKOpiM. II. Conscience. Tis je vstal, kot da že odhaja, a je še obstal in rekel navidezno prostodušno: »Kaet, pravkar ste rekla, da mi dedščina Še lahko uide. To bi bilo slabo za Vas, ker bi tludi Vam ne mogel izplačati Vašega deleža.« »To uvidevam,« se je smehljala Kaet, »>a pomirite se, nihče Vam pač ne bo dedščine odjedal.« 1 »Tim bolje za naju oba, a previdnost je potrebna. Cecilija mi je sicer svoj delež prostovoljno odstopila in še danes, ko sem ji dajal1 nekoliko upanja, jo je trdovratno odklanjala. A drugi so, ki nimajo nobene pravice na kaj, a bi radi vdrli v našo hišo in zato širijo govorice, da je stric Jan na smrt bolan. Ljubo bi mi bilo, če natočite ljudem čistega vina in vsakemu poveste, da tru- jinio, da zadnje čase vlada v tem oziru že nekaka mlačnost. Toži se v bolnišnicah, da prihajajo z izprehodov bolniki, ki so sicer solidni natrkani nazaj, da jih morajo za to kaznovati- Vsekakor se pa mora napredek med vojsko v tem oziru pozdravljati, posebno če se še upošteva, s kakšnimi težavami se je moral v mirnih časih boriti protialkoholni pokret za svoj obstoj. V Nemčiji so celo mobilizacijo izpeljali brez alkohola. To se je tako izkazalo, da je vojno vodstvo odločno nastopilo proti zlorabi alkohola. Temu zgledu so sledila tudi nadomestna ge-neravna poveljstva doma; celo civilne oblasti niso zaostale. Omejili so žganje-toč, prepovedali prodajati žganje mladoletnim, prej so določili policijsko uro, nastopili so proti zloglasnim gostilnam, katerih število se je za to na primer samo v Berlinu znižalo od 1000 na 300. Tudi pri naših sovražnikih je protialkoholno gibanje napredovalo. Zdi se, da so omejili zlorabo z absen-tom, ki je še v vojski 1870/71 igral veliko vlogo, proti kateri zlorabi so se zdravniki dolgo brez uspeha borili. Na Angleškem je šel kralj v. dobrim zgledom naprej in se je odpovedal alkoholu. Tudi delavce in vojake vzgajajo v treznosti. Najradikalnejši korak so, kakor znano, storili v Rusiji. Predno je izbruhnila pričakovana vojska, so popolnoma prepovedali uživanje alkohola, dasi je bil' žganjetoč v Rusiji monopol. Priznati se mora, da je to v Rusiji dobro vplivalo. Kako je zdaj tam v tem oziru, se ne more nadzorovati, a v časopisih se čita, da se pod drugim imenom le izdela in proda veliko alkohola. Zdravniki so na zdravniškem kongresu v Moskvi tožili, da so se lekarne izpremenile v žganj arne, kjer se sme žganje na zdravnikov recept točiti, a neki petrograjski zdravnik je baje izstavil sam 5000 .receptov na žganje. Pravijo, da se je v Rusiji na kmetih vgnezdila domača žganjekuha- A bodisi že kakorkoli: uče nas le te okol-nosti, da je boj proti alkoholu vsled vojske napredoval. pi starca le protin. Ni li res, to boste storila?« »Vse bom storila in rekla, kar Vam je prav,« je odgovorila Kaet. i»Le pustite Tis; saj veste, da nisem padla na usta.« »Še nekaj, Kaet. Povedati Vam moram, da se ne boste čudila. Stric Jan hoče, da mu te jaz strežem. Prej ga zato ne boste videla, dokler ne bo mogel priti iz svoje sobe.« »Saj je bilo tudi tako, dokler še ni bil bolan ;zato se tudi ne bom čudila.« »Kadar ne bom doma, ne boste nobenega spuščala v hišo. Vrata boste imela vedno zaprta, naj že kdo trka ali ne?« »Storila bom, kar zahtevate. Več Vam ne morem reči.« »Dobro! Če ne boste prijateljsko in pametno delala, bi moral iskati drugo žensko; vse bi bilo med nama končano!« Pred vojsko se je že vodil boj proti žganim pijačam. Z narodnega gospodarskega vidika se je povdarjalo, da ne gre variti žganja iz žita, krompirja, sadja, sladkorja itd., ker to živila podraži. Kar je držalo že prav za prav v miru, drži še bolj zdaj in se mora zato vsaj med vojsko varenje žganja omejiti na neobhodno potrebno množino v zdravstvene namene. Tudi glede na pivo se je varenje med vojsko omejilo in se bo moralo še bolj, kot se je že, dasi bo to posebno zadelo Bavarsko in Avstrijo z njih nasadi hmela. Proti žganju se priporoča v nadomestilo zdaj vino, iče je tudi pitje vina škodljivo. Sicer se je pa vino močno podražilo, vsled česar se je pitje vina samo po sebi precej omejilo. Po vojski se mora računati z alkoholnim monopolom. Vsekakor se bo moralo znižati tudi število dovoljenj novim žganjetočom. Koliko stane svetovna vojska? V tridesetih mesecih vojske: 360 tisoč milijonov kron. V Avstriji 42, v Nemčiji 65, v Angliji 80, v Franciji 66, v Rusiji 55, v Italiji 18 tisoč milijonov kron. Na vsakega prebivalca v Avstriji odpade 870, v Nemčiji 980, v Angliji 1740, v Franciji 1790, v Ru siji 360, v Italiji pa 500 kron. Navedene številke nam nudijč) strašno podobo uničenja. Računalo se je, da je bilo narodno) premoženje držav zapletenih v vojsko vredno petnajsto do dvatisoč milijonov kron. V dveh letih in ppl je požrla najdražja vojska, kar jih je že bilo, petino vsega, kar si je prihranilo veliko rodov- Vse navedene ogromne vsote se res niso izpremenile v dim; veliko je odpadlo na industrijo, na plače delavcem. A kljub temu je šlo veliko v dim. Vsaki mesec so se povišali izdatki za vojsko. Zdaj izdajo za vojsko vsaki dan nad 400 milijonov kron. Pri nas v osrednjih evrop- »Le mirno in brez skrbi pojdite domov, Tis,« je rekla vdova in vstala. »Če ne boste z menoj zadovoljni, tudi s kako drugo ne bote.« »Na svidenje popoldne, ali pa še prej, če morete. Tukaj Vam dam nekaj denarja. Vidite, da nasproti Vam ni-.sem skop.« Dva franka ji je stisnil v roke, zapustil je kočo in izginil za gozdom. Kaet je gledala nekaj časa za njim, nato je pa rekla zaničljivo se smehljajoč: »Aj, le poglej, kakšen je ta hinavski vrag! On misli, da sem mu prodala svojo dušo na prazne obljube! Kaj se mora na samostanskem dvoru pač goditi, da išče sokrivke? — No, jaz naj mu pomagam, da bo ogoljufal tega dobrotljivega angelja, Cecilijo, in ji njeno dedščino oropal? Kaj pa misli, hinavski judež, da sem jaz? Zdaj ga imam hudobneža. Ne bo mi več ušel1! To mu skih državah niso tako visoki kot v Franciji in v Angliji, a v Nemčiji le presegajo vsaki mesec dva tisoč milijonov mark; pri nas se pa že tudi bližajo dvema tisočema kron, 360 tisoč milijonov, ki 'lahko dosežejo še 400 tisoč milijonov kron, bo potrebovalo vsako leto 20 tisoč milijonov. Obrestovanje državnih dolgov bo zahtevalo velikanske vsote, a upati je le, da se bodo rane polagoma zacelile. Okno v svet. Velik dveurni spored v Kino Centrala bo prihodnjo nedeljo 14. t. m. in v ponedeljek 15. t. m. Videli bomo dragi del slovesnega kronanja našega cesarja za ogrskega kralja v Budimpešti; dalje je na sporedu igrokaz »Iz življenja zlatolaske«, v kateri nastopa sla/vlijena filmska prvakinja Lote Neumann, in najboljša letošnja veseloigra »Gospodična .Vihra’«, v kateri nastopi živahna Lisa Weisse, ki bo postala ljubljenec občinstva- črnega piva ne bodo letos varili v Berlinu, da bodo varčevali z ječmenom. Protialkohhlno gibanje na Angleškem. Na Angleškem se časopisje toplo zavzema za prepoved točenja alkohola. Abstinentom se je pridružila zveza »graditeljev ladij, ki je naslovila na Lloyda Georgesa krepko vlogo z zahtevo, naj se vživanje alkoholnih pijač lia celem Angleškem prepove. Sicer so pa na Angleškem že zidaj gostilne odprte lo nekaj ur na dan. Viski (žganje) in pivo sta slabejša. Stremijo pa in rožnato, in jo rabi mnogo tisoč žensk z velikim uspehom. Ne sme se pa uporabljati škodljivih sredstev, pego naroča naj se pristna pomada za varstvo polti »Elza«. Predvojpc cene; 1 lonček stane 2 K kot dodatek. 2 lončka 5 Kj franko. Ravno tako priljubljeno je Fellerjeve boraksovo milo (80 vinarjev) in Fellerjevo limbarjevo milo (1 K). Dobiva se le pri E. V. Fellerju v Stubici, Elza trg št. 264, Izdajatelj in odgovorni urednik Mikani Molkcrc. Tisk Katoliške Tiskarne. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani jq v v deželnem gledališču. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer sp za mal denar dobi bogato razvedrilo! Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgooino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. □rac ^zz^zrr7zrrzcr7z==7zcr7zrr7zr: s Velika zaloga manufaktumega blaga, različno c sukno za moške obleke, volneno blago, kakor « ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — =j Perilno blago, ccfirjl, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in Sifoni v vseli kako-* vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. - Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 5: postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti § v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni - prti, servijet' in brisalke iz platna in damasta. š Priznano nizke cenel festai teg §te W ( Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse | vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira & v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh 5 velikostih za otroke, — Predpasniki najnovej- “ Sili krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci oa najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vodno Kvoio blagot ros——scr^rr^r^rrgrrscrrgc: ZZ7/Z ~7/—7/-7/----7/—7f—y£ZZ7CZZJC: a S i | -n 7ZZ b