LISTEK. jtonož Gole«. ,>r:i#i" Povest čudaka. ' - ' < l- >\ \ ' .Datj».) Kedo bi zamogel popisati in zaupati papirju to Łfesen«6enje mladostnih sainomoriloev, ko sta ugle Uala pred seboj mesto preplaSenih obrazov groze ii» »trahu — obli6ja hudomušno prozirljivega posmeha? Ljubimcema je razjasnil lekarnarjev smefa kar aa mah uganko o srnrtonosnem strupu, ki ni bil neirai^en življenju, pa6 pa želodou in zavžiti hrani. — Kratko in malo, lekarnar je dal milostljivi trgovčevi mesto strašnega štrihnina gouilno sredstvo, ki je pometlo en moSki in en ženski trebuh prav do zadnjega kotička. >*aša ljubiinca je objeia mesto v (loniifeljiji že talco živo nasiikaj;oga raja vefino nekaljene ljubezni — la solzna dolina iHoveške sramote ter zasramovanja. iTrgovec jo stiskal v sroftni hvaležnosti liudomušno ¦jremetenemu lekarnarju roko, policija pa je nekaj zapisavala in konfino povabila Se smrtnobledega kava liria Toneta na odgovor pred policijski komisarijat. { Toliko je še zvedela javnost, da jo Tone nekaj fcasa plhal kašo med štirimi stenami prav sam, ločen od svoje ljubimke. Bil je baje hvaležen oblasti za ta zapor, ker vsaj fcital ni, kaj vše so pisarili razni Casniki o skrivnostno Ijubeznjivi žaloigri, ki pa ni konjBala s srortjo obeh junakov. ampak s prav prisrčnim zasmohom obeh Ijubimcev, ki sta se pustila v mladostni noizkušenosti potegniti tako na debelo. Tone je presedel kazen. Ni se podal vee k tr govou in njegovi milostljivi, ampak ostavil je Gradec, obrnil hrbet mamljivi ljubezni in posmehu udani filoTeški družbi in konfial svoje študije bogzna kje. PoJavil so je med skovensko javnostjo Sele po letih in le- tih kot od usode oklofutani čudak — dr. Tone Brlož nik. Trgovčeva žena pa si ni gnala v svoji ženski lahkomiselnosti sramotne koinedije zastrupljenja tako živo v srce kot Tone. Ko Je izginil Tone neznano kam ~ se je oklenila zopet po božji ter ftloveSki postavi dovoljene ljubezni do svojega zakonskega raoža. Tr govec in lekarnar sla baje napravila dobifkanosen kšeft s smešnim razkrinkanjem ljubezenskega dogodIjaja, N6Steto radovednežev je vrelo k trgovou v trgoyino in k lekarnarju v lekarno. da so videli in s[>oznali ta dva moža. Ta Vetrnjakova povest o usodepolni življenski klofuti naSega doktorja J9 bila za tržane kljuC do spoznanja Brložnikovega sovraštva — ae čudaštva — napram ženskemu spolu in sploh Cloveški družbi. Nekoč pred leti in leti se ]e posmihal Tonetu Gradec, sedaj pa naš trg, kateremu sta bila razum in  II  sočutje z bridko usodo tega človeškega življenja —  **  španska vas. Ppvest o poftetku dr. Brložnikovega čudaštva ,je poletela na vfitrnih krilih po trgu. Ni 8uda, da je izvedel o Vetrnjakovem poselu trga in o njegovem baš ne kolegijalnem klopotcu tudi naš Tone. Toliko je uplivala nanj po trgu šušljajoča govorica o doktorje vem smešno žalostnem zastrupljenju, da je Tone izročil Bunduša v oskrbo Johanci, zaiklenil stan in izginil za nekaj dni neznano kam. Kjo se je mudil, kaj je delal ter ugibal, jo znano le njemu. Vrnil se je v trg nekega večora prfioej pozno, videli so ga hušniti skozi vrata stanovanja zakasneli pivci pri Johancl. "Po povratku doklorjevem v svoj stan ni trpelo dolgo, ko je buloiil in se raztegnil v noč po trgu strel, ki je vznemiril nofini tržki rair prav iz smeri čudaškega stanu dr. Brložnika. Ponočnjaški pivci pri Johanci so ostrmcli pri poku, ki je bil za trg nekaj nenavadnega <>b tej uri, se spogledali, prevdarili smer strela in si bili edini v sodbi: doktor se je vrnil; Tone si ;o konfial svoje življenje. Saj ta prekisod nad doktori«vim zemeljskim živl.jenjem ni bil niC kaj prenagleno nenavadnega , ker so poznali vsi Brložnika kot samotarskega 5udaka. kateremu se je gotovo zavrtelo v že itak pred javnostjo zmedeni glavi na samomorilno plat. Pivska družba si je pošepnila, sinrtni trenutki so vedno ne~ kaj tajno svečanega, dva najpogumnejša sta odbrzela na orožniSko postajo. Pri Johanci je še svetila lnc:, ko so pri doktorju vstopili skozi vežne cluri od strani dvorišfia orožniki in §e nekaj tržkih radovednežev od one že prei omenjene družbe, ki bi bili radi videli prav na licu mesta, kako je pogodil ter prestrelil nit laslnega življenja doktor vsega zdravilstva, kateremu nMrajo biti znane vse žilice, tudi one za žhijenski utrip 61oveSkega srca najbolj potrebne. Kako je ostrrnelo z bajonetom obseneeno oko postave in tržki gospodje, ki so vdrli v doktorjevo sobo in jim še razoftaral zvedavo radovodno^t ^udea — ne za domnevano resnost — smešen prizor: G. dr. Tona Brložnik je stal po koncii zravnan z na prsih samozavestno prekrižanimi rokami, pri njegovih nogah je krrayel iz smrtne rane rajni njegov ljubljenec bernhardinetf Bunduš . . . Nikdo ni črhnU besedioe, nifi vlomilci, niti doktor1. pf. Ton5 je prezirljivo premeril s pogledom nočne nasilnike, pobesilf so Vsi ofii . . .• zmuzali so se pri vratih. eclen za drugira . . . Trenutno je bila razvozlana cela žaloigra. Ponočna nsmrtitev pasjega velikana Bunduša je bila popolnoma upravičena. G. doktor jc odpotoval ift izrofiil v prehrano svojc živalsko drago bitjft krušni materi Johanci. Bernhardinec je bil preskrbljen za dobo gosjDOdarjeve odsotnosti glede želodoa, a no glede nadzorstva svoje pasje prostosti. Kot njegor gospo-> dar imel je tudi sioor nedolžni BunduS v trgu in v okolici med pretepaškimi pobalini prav mnogo krvniK sovražnikov. Zgodilo se je pač, da so je vrnil ubogi pes.ian iz dnevno potrebnega izprehoda brez doktor •> jeve no8ne palice in svetilko — brez košato in ponos* no vedno na kvišku v kolobarju zfrkanega repa. Kan teri zlikaveo ga je potvoril v brezrepega invalidac. ni znal nikdo. vedelo pa je vse v trgu pred doktorjevim povratkom, da je Bunduš izgubil življenski kras in ponos — bernhardinsko košati rep. Si pač laliko raislimo in predstavljamo, kak je bil pri zopetnem svidenju doktorjev pogled na ljubčka, ko ga je ta pozdravil v pozni nočni uri brez repa, ki je bil g. Tonetn gotoro bolj drag in naravnost potrebnejši nego še fiasje krepko Bunduševo življenje. Zivljenski ču-. dak Brložnik ni rabil ve<3 brezrepega pasjega spremstva ter opore, hotel je prihraniti sebi in neprevidnemu Bundušu sramoto posmeha, konfial je samooblastno s strelom življenje onemu, ki mu je bil dokaj let opora ter svetilka pri nočnotemnih izletih v kmetsko krčmo preko hriba za trgom v grabi. Vest o Buuduševi smrtni žaloigri v pozni nočni temi se je raznesla po trgu. Vsi tržani so bili sedaj radovedni, kako si bo uravnal in zaplankal svoje napram družbi že itak nad vse čudaško življenje g. doktor sedaj. ko je pahnil sam preko praga živ],ienj;i loga srojega edinega družabnika Bunduša. Kakor so dokazala zvedavi tržki javnosti dejstva, ni g. doktor nič kaj dolgo razmotrival o smrtno izgiibljeni nofini opori posjanerja Bunduša. Namesto preko hriba za trgom v grabo naravnal je svoje zdaj vsakdanje zvefierne izlete v bolj samotarsko krčmo že večletne krušne matere Johance. Dobrodušna Jo hanca rau je odkazala posebno sobico, kjer je laliko nemotenO od tržke družbe srkal vinski sok in si mazal grlo s petelinovo pečenko. \'p?no iz,mi1)0 Bunduševega ropa je pa nadomestil s prsfom in brundanjem po plotnih plankah, kakor poroCa tržko ustno izročilo, tako-le: Johaneina krPma je bila od doktorjevega stana oddaljena le za dober stroljaj kar naravnost naprej po cesti in na desno. Kadar se je g. Tone izmotal iz nove gostilne v bolj pozni nočni uri na prosto, je krenil na levo do plotft. Položil je kazalec svoje desnico na plank« i« potegnil pri vsakem koraku s prstom po plankah plo ta, <U M j« slišalo r tODti i« no& aa pol pritaj&no brundanje, kakor če brusijo nagajivi lantalini s palipo po plotu. S prstom in brundanjem po plankah je nadaljeval svoj nočni povratek prav do svojega sta novanja, kjer je nehal plot in je lahko odprl vrata Prst in planke so mu bile sedaj po usodni izgubi pasfega repa isto kot nekdaj vedno trezna Bunduševa — košata metla. Da se razumemo na kratko, samotar Tone tudi po Bunduševi smrti ni nič pogrešal v rogovi temi palice ali svetilke. Naš čudak je bil s svojo novo in do kaj enostavno iznajdbo še dokaj na dobičku, ker njegov kazalec in mrtve planke so mu bile brezplačni nočni kažipot, med tem, ko je rajni doktorjev Bunduš porabil in potrošil iz Tonetovega žepa marsikaj za svoj požrešni pasji zob in želodec. Tržki doktorjevo saraotarstvo zavidni rodoljubi so prav kmalu iztaknili Tonetovo novo nočno palico in svetilko, ki sta bili na pol živi in na pol mrtvi. a prav po ceni — da, brezplačni. Ugibalo se je marsikaj med nagajivimi popivači po trgu, kako iztrgati pred lahkoživo človeSko družbo osovraženemu lečniku to njegovo novo iznajdbo varnega in sigurnega noe nega spremstva, kažipota in gotovega cilja. Dr. Tone Brložnik, ki niti slutil ni, da mu zn vidajo njegovi nasprotniki lastno in leseno ponočno spremstvo. ,je nastavil neko no5 prav židane volje ta svoj kazalec na planke, da bi si zaigral na plotu svojo navadno uspavalnico. Brusil in brr.sil je od planke do planke, a ni bilo nobenega glasn . . . prst je polzel mesto po sicer trdem, a pritajeno slijšno odmevajočemu losu — po opolzko mehki in gladki tvarini. G. doktor jo prenehal z vlakom prsta, postal in da se uveri, kai mu pravzaprav onemogo>?.u,ie vsakonofino muziko. Potegnil je s celo roko po plankah, ostalo ,je mu v rokah nekaj mehkega . . . preiiričan je bil, da so mu namazali fantalinski ponofinjaki plot z nesna go. Pri svitu žigice je dognai, da pobalinska nagajivost ni bila sicer nič kaj ostudnega, pač pa prav 6rno navadni kolomaz. , Pii pogledu sa to pofJareko imga.jivost je v g. doktorju zavrela kri, potresel je nedo3žni plot, da je kar zaježal v noč . . . se zaklenil v svoj stan in bil prepričan, da ta od raja sem otrovani 51oveški_ rod preganja vse one žrtve, ki so se odrekle družbi, ko so sjjoznale njeno vefikratno podlost in njen prezirIjivi posmeh napram udarcem usode. Po trgu je seve zašušljal drugo jutro posmeK na doktorjev račun, ki je baje klel kot Ličan ob plotu in si umival celo noč roko v jezi nad tržani, ko mu niso privoščili niti živega spremstva pasjega repa — niti opornih plank lesenega plota. Od onega večera, ko si je uinazal g. Tone roko na plankah, ga ni bilo več v krčmo k Johanci, ki je bila polna izbruha upravičene jeze na vse one, ki so jej odpodili s surovo nagajivostjo stalnega gosta. G. dr. Tone je vstrajal nekaj dni pri svojem sklepu, da se bo odsiej še bolj ogibal tržanov, kot je to prakticiral dosedaj. Minulo je za tem nekaj dni, nikdo že ni v trgu več govoričil o doktorjevih plankaJi. Tržko radoved nost so zopet dregnili v živo zidarji, ki so se pojavili nekega jutra krog lečnikove liiše. Zareli so razbi.;p.ti, razdirati in razmetavati zid pri obeh vratih, ki so vodila s ceste in dvorišča v Brložnikov stan. Vsi tržiini so bili pri pogledu na to delo uverjeni: Nnš doldpr se bo dal sedaj ne samo zakleniti, ampak celo zazi dati, da mu ne bo mogel nikdo I.aliti n.jegovetra zn grizenega in za vse življenje vtelešenega samofarst va. Pri doktorju se je razdiralo in prezirlavalo, da ni mogel nikdo sicozi duri ven, še manj i^a notri. Se Ie po dveh dneh so pristavili zidarji iz 'vori?ča v prvo nadstro|)je iz desk zbiti mostovž, i o katerem se je lahlco prav oprezno šlo v gornje prostore doktorjevega stanovanja. Sam dr. Brložnik je rrstopioal po tera mostovžu iz svojega brloga in nndziral iz dvoriSča popravilo in preosnovo svojega stana. Pri pogledu na samotarskega Iftftnika so bili uverjen' ¦¦••?'•'¦¦ padar je Se pri življenju, še mu bomo lahko ponagajaK tudi v njegovi od vseh strani zaz:dnn; sa^ntarskn 6ndaSki trdnjavi. (Konec prihodnjie.J