najmlajši Beno. — Ljubi Konrad! Bil si nam blag in drag — počivaj v miru! — Lepo si oskrbel svoje sinove in hčeri —• gotov Ti je trajen spomin! D. P. I ANTON LAJUŠIC. I Štaierske vesti. KONRAD MEJOVŠEK. Nia Reki pri Hočah je dne 30. septembra t. 1. preminul nadučitelj Konrad M e j o v š e k v 62. letu starosti. Angel Azrael ga je rešil večletne bolezni in povediel v kraljestvo miru in večnega pokoja, dne 2. oktobra pa so ga spremili njegovi innogoštevilni tovariši in in obila gospoda iz Maribora in okolice na pokopališče v Hočah. Spoštovali so blagopokojnika in ga visoko čislali zbog njegovcga jeklenega značaja, ki je prebil marsikateri hud boj za pravico in resnieo in se o vsaki priliki pokazal trdnega Slovenca, ki ni omahoval in se ni uklonil. — Pokojni tovariš se ie rodil 1. februarja 1S55 v Konjicah. Po dovršeni domači šoli je obiskoval tri gimnazijske razrede v Celju in je učiteljišče v Mariboru dovršil 18. julija 1876. z zrelostnim in spomladi 1879. s sposobnostnim izpitom v Gradcu. — Služboval je od 20. julija 1876. tri mesece kot podučitelj v Kamnici, poldrugo lcto v Mariboru II., štiri leta v Studencih pri Mariboru, kjer je postal definitiven. V jeseni 1881. ie bil imenovan za učitelja v Zg. Radgoni, kjer se je poročil z oskrbnikovo hčerko Eleonoro, rojeno Atzlerjevo, ki je umrla že leta 1913. Spomladi 1884. je bil premeščen v Marenberg, v jeseni 1887. v Št. Jernej pri Ločah, 1889. k Veliki nedelji in 1894. je postel nadučitelj v Selah pri Ptuju, od kamor je prišel 30. septembra 1897. na novbustanovljeno §ok> v Reko, kjer je ravno 19 let nadučiteljeval. Pred tremi leli se je drugokrat oženil. Leta 1878. se je bojeval v Bosni in si pridobil voino in jubilejsko kolajno. — Pokojn tovairiš Mejovšek je bil jako nadarjen in duhovit, poleg tega pa tudi delaven in vztrajen na vsakem polju. Od svojih duševnih zakladov je rad podajal tudi tovarišem ter se udeleževal jako niarljivo shodov učiteljskega društva ter bil pri uradnih skupščinah vedno originalnih misli in izboren govornik. Ker je bil trden značaj, se o nobeni priliki ni bal povedati resnice vsakomur v oči, dasi mu je prinesla zaanero iti časih materialno škodo. — Bil je ponos učiteljstvu in izboren šolski vrtnar in sadjerejec, za kar je dobil obilnih pohvalnic, leta 1906. subvencijo poljedelskega ministrstva po 20 K, leta 1909. Reiser hoferjevo ustanovo od deželnega odbora po 80 K. Lepo deblo, lepo drevo, imeniten sad — to je bilo Konradu največje veselje in pri tem je našel svojo tolažbo v hudih dneh. Ob 401etnici letos je hotel stopiti v pokoj. — Kakor je bil natančen, vesten in nad vse marljiv učitelj, tako je bil dober oče — vzgojevalec 'svoje ljube družine. Desetero otrok žaluje po svojem Ijubem očetu in jiim bo težko pogrešati ljubega, skrbnega ateja! — Na bojišču je ob gromu topov dbšla p e t e r i m sinom bridka vest: Oče utnrl! In prihiteli so vsi — od vseh vetrov — in btogopokojniku izkazali svojo ljubezen, vdanost in zadnjo čast na grobu. Sin, rečki učitelj Radovan, je kadetni aspirant, Milko nadporočnik z vojiaškim zaslužnim križcem | III. reda z vojno dekoracijo, sin, jareninj ski učitelj Branko, nadporočnik, si je pri| dobil velikoi srebrno svetinjo v Voliniji, 1 Stanko, korporal. bronasto svetinjo, in V Gabrjih pri Celju je dne 16. oktobra t. 1. umrl v 80 letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni tovariš Anton Lajušic, nadučitelj v pokoju, imetnik zaslužne svetinje za 40 letno zvesto službovanje in častni občan občine Sv. Martina v Rožni dolini, kjer je mnogo let — od 1873 do vpokojitve 1. 1904 — uspešno deloval kot nadučitelj na šolskem in narodnem polju. Zato so mu hvaležni občani podelili častno občanstvo, največje odlikovanje, ki z njim razpolaga slovenska občina. — Učiteljevati je začel leta 1856. ter je v polni meri okusil vse »sladkosti" učiteljskega stanu. — Blagi pokojnik je vzgojil sina Antona, župnika pri Sv.MartinupolegVurberga, in sina dr. Franceta, c. kr. komisarja na okrajnem glavarstvu v Mariboru. — Bbdi zasluženemu šolniku ohranjen blag spomin! Gospodoma sinovoma naše sožalje! —š— Izpiti za ljudskošolsko učit! usposobljenost v Martboru se prično v ponedeljek, dne 6. novembra 1.1., ob 8. ur. zjutraj — Prošnje je bilo treba poslati do 29. oktcbra. Tega pa nismo mogli objaviti pravočasno, ker smo dobili naznanilo šele 25. oktobra, torej veliko prepozno za zadnjo številko, ki je izšla že 20. oktobra! —š— Umrla je vTrbovljah dne 18. oktobra t. 1. soproga tovariša Ivana Kerna, nadučitelja na Vodah, gospa Antonija Kernova, rojena Dreier pl. Lčwenhahnova. Blagi ženi bodi ohranjen ljub spomin! Prizadetim naše srčno sožalje! —š— Iz Ijudskošolske službe na Štajerskem. Premeščeni so: definitivna učiteljica Stanislava Schreinerjeva z okol deške šole v Ptuju na dekliško šolo v Št. Jurju ob Juž. žel., dei. učiteljica Karolina Zajc iz Zibike v Slivnico, nadučitclj Ludovik Potočnik in def. učiteljica Terezija Potočnikova od Sv, Antona na Bizeljsko; imenovani sta provizorični učiteljici Jelena Supankova v Št. Pavlu pri Preboldu in Marija Lorberjeva v Grižah za definitivni učiteljici na dosedanjih službenih mestih. —š— Deželna knietijska šola s slovenskim učnim jezlkom v Št. Jurju ob Južni železnici je izdala letno poročilo za šolsko leto 1915/16. Iz poročila je razvidno, da šola ni tnogla delovati. Pouk se sploh ni vršil. Zavod je služil kot »Dom Rdečega križa za rekonvalescente". Zemljišča so se le s težavo obdelala, ker je popolnoma zmanjkalo delavcev. Šele ko so prišli ruski ujettiiki, so se razmere izboljšale. Zanimivo je poročilo o absolventih kmetijske šole, ki jih je 87 % na bojišču. Od zadnjega letnika 1913/14 so vsi absolventi vojaki. —š— Na velikonedeljski petrazredni ljudski šoli je razpisano stalno mesto uči teljice s prostim stanovanjem. — Prošnje je vlagati do 5. novembra t. 1. —š — Vse šole — ljudske, muščanske !n srednje v Celju so pričele s poukom ob šolskem 1. 1916/17 v času od 16. sept. do 2. okt t 1. —š— Slovenska dijaška kuhinja v Celju je tudi ob novem šolskem letu v tamkajšnjem ,Narodnem domu" ter se — kot doslej — nahaja pod spretnim in marljivim vodstvom požrtvovalnega profesorja Ant. Kožuha. —š- Okoliško deško Ijudsko šolo v Celju obiskuje ob pričetku tek. šolskega leta — ki je 3. vojno šolsko leto — 332 dečkov; nad 80 jih ne prihaja. — 1. a) in 1. b) ter 3. razred imajo reden, 3., 4. in 5. razred pa restringiran pouk. Pouk se vrši v štirih sobah. — Tej šoli je ob šolskem I. 1916/17 prideljena kot volonterka absol- virana učit. kandidatinja Marica Vošnakova. —š— Slovenski otroški vrtec v Ga- brjih pri Celju obiskuje ob začetku teko- čega šolskega leta 23 dečkov in 30 deklic, t. j. 53 otrok. Kot otroška vrtnarica deluje tu Marica Poglajenova. — Ta zavod vzdr- žuje šolska družba sv. Cirila in Metoda ter ga izdatno podpira okoliška občina Celjska. — š— Otroci lašklh beguncev v Celju in okolici imajo tudi ob tekočem novem šolskem letu svojo ljudsko šolo. Za otroke slovenskih beguncev tozadevno — ni skrbljeno. — Nekaj teh ubožčkov obiskuje obe slovenski Ijudski šoli v Celju. Seveda to ni dosti; zakaj tema šolama sedaj ne- dostaje prostora celo za domorodne otroke! —š— Šolstvo v \Vagni. Wagna je šta- jerska vasica pri Lipnici. Tam prebiva sedaj v posebnem taborišču, ki šteje 305 poslopij, med temi 120 barak za stanovanja. Be- gunjska kolonija ki šteje sedaj 18 354 oseb Vsi so prišli kot begunci od naše južno- zapadne fronte. Izjemo tvori samo 34 galiških beguncev še iz leta 1915, 75 italijanskih in 5 črnogorskih internirancev. Slovencev je 1642 oseb. Večina teh je dospela meseca avgusta 1.1, cb času sedme italijanske ofen- zive in sicer iz Gorice, Solkana, Mirna, Renč. Bilj, Nabrežine in Gorjanskega. | Ob tako velikem številu beguncev je, umevno, tudi mnogo otrok. Ker ne smeta poznati vzgoja in izobrazba daljših odmorov in ker ne sme odtegniti tujina, česar ne more nuditi rodna gruda, je pridobilo v taborišču šolsko vprašanje na važnosti. Šolske mladine je v Wagni nad 5000. V začetku je bilo to taborišče določeno edinp le furlanskim beguncem in istrskim evakuirancem, zato so oni, kar se tiče šol,:,"precej dobro preskrbljeni. Imajo dekliško Ijudsko in meščansko . šolo (učenk 2000, ra/redov 24, učnih oseb 25), deško Ijudsko šolo (učencev 2000, razredov 24, učnih oseb 24), vojaško organiziran deški zavod (60 internistov, 100 eksternistov, 3 učitelji), deško sirotiščnico (88 dečkov, 3 učitelji), obitnonadaljevalno šolo, kmetijsko šolo, tri otroške vrtce (900 otrok, 20vrtnaric). Šele v zadnjem času, ko so se naselile v taborišču tudi slovenske družine, je vodstvo otvorilo iz lastne iniciative slovensko dvorazrednico in jo kmalu nato povečalo v trorazrednico. V vodstvenem načrtu je pa tudi slovenski otroški vrtec. Vpisanih slovenskih otrok je do sedaj 384 (Voditelj: Poberaj Josip; učiteljici Vaierija Makučeva in Amalija Cejeva). — Šolski mladini kakor tudi drugim otrokom na podlagi zdravniškega priporočila se dajajo dopoldne in popoldne južine. Tako je bilo razdeljenih meseca septemba 104.571 pcrcij, za katere se je uporabilo zraven mleka in kave, še 756 kg jabolčnih konserv 239 hlebov kruha. —š— Umrl je tovarišu Ivanu Krajniku, nadučitelju v Kozjem, nadebudni sinček Milutin Ivan. — Naše sožalje! —š— Učiteljsko osobje ^ekllške in deške šole v Trbovljah H. je poslalo blagajniku Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Stajerskem znesek 14 K za BUčit. vojni podporni sklad" namesto venca na grob umrle soproge tovariša Ivana Kerna, nadučitelja v Trbovljah-Vodah I. Hvaia! —š— V Ljutomerskem poHtičnem okraju so dosedaj prispevali 2°/0, oziroma l°/0 vojne draginjske doklade za »Učiteljski vojni pomožni sklad": Ljutomer: RobičJan. 6, Zacherl 6, Baukart 6, Mikl 2 40, Wessner 2-40, Mihalič 3, Robič Ju!. 2-40, Herzog 240, Karba l-60;Stara cesta: Tomažič 3, Cven: Tušenjak 3, Kocuvan 1-20; Sv. Duh: Lah 2, Ciuha 120; Sv. Jurij: Mavrič 1.20, Kocmut 120, Bernard 120, Schmidlechner \\ Grossmann 1; Kapcla: Pertl 1, Poljauec 1, Mahorčič 1, Pušenjak 1; Negova: Korošec 2, Ftirst 2; Gorenja Radgona: Kren 120, Osterc 1; skupaj 5840 K.. Ostalo učiteljstvo se vljudno poziva, da se istotako čim najprej odzove tej stanovski dblžnosti. Večina zgoraj navedenega pa se prosi, da prispevajo še tudi za drugo poiovico draginjske doklade svoj oboius. —š— Društvo BSelbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks". Odbor objavlja : Umrla sta društvena čiana: Ivan Pichlliofer, učitelj v Beli cerkvi, dne 1. maja 1916 in Anton Lajušic, nadučitel] v p. v Gabrju pri Celju, dne 16. oktobra 1916. (146. in 147.)smrtni slučaj. — Donesek po 4 K mora biti z vsemi zastanki gotovo vplačan tekom meseca novembra. —š— Na Vranskem je unirl posestnik Simon Oset, star 84 let. Bil je mnogo let tudi član okrajnega in predsednik krajnega šolskega vseta — učiteljstvu in šoli splah prijazen in naklonjen mož. Blag mn spomin!