ISSN 0350-5561
za kome t«dna
Sončno in vroče bo Jutri popoldne txfdo v notranjo-slidrža\fekr^evne nevihte.
v novo šolsko leto z novimi šolskimi pravili
številka 33
H"
o ^«k
četrtek, 19. avgusta 2004
Brezplačen dotik
skrivnostne Kunigunde
300 SIT
V soboto, 14. avgusta, s eye v Sentit Ju pri Vetenju Zdce/ poietni raziskovalni tabor, na ioterem sodeluje 54 dijaliov, pretežno Štipendistov Zoisovega sklada. Na tabor so prišii iz raziičnih stovenskih krajev. V tednu dni bodo temeljito spoznaii del ve/en/-ske mestne občine, ki ga bodo raziskovali v 12 skupinah na naravoslovnem, družboslovnem in umetniškem področju. Pri tem pa Jih bo vodilo 19 izkušenih mentorjev. Inštitut za ekotoške raziskave ERICo Velenje takšen tabor letos organizira že deseto leto, sicer pa Je to že 16. raziskovalni tabor v Šaleški dolini. Do 21. avgusta, ko bodo s predstavitvijo raziskovalnih rezultatov tabor zaključili, se bo zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov, med njimi orientacijski pohod, nagradni kviz, krst novincev, pik* nik in športni dan. Tabor je organizacijsko in fmančno zahteven projekt, k njegovi kvaliteti pa poleg organizatorjev veliko prispevajo 5tcv//n/ pokrovitelji. Najpomembnejši so Zavod RS za zaposlovanje. Urad RS za mladino, Mestna občino Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.	■
Doslej blizu 5000 obiskovalcev
Kruha in iger
Bojana Spegel
Hoćemo ali nočemo. dopiLsli so za većino že preieklasl. Da .se življenje vrača v i (.siuljene tirnice in du ms poleije ne \xt več Jol^> ruzvajulo .s loplofo in lcpi/}ii clncvi, je f^olo (lej.s!\xj. Očitno xe te}^a zavvdajo tudi or^anizdforji kt d turni h in za-hfivnih priredile^; soj jih ho ta konec tedno v Velenju toliko, du je že noro.
Pli gremo lepo po vnfi. Danes zvečer Je v TRC Jezero nai^o-vedam j\dňlejna 20. Noč ob jezent. kije vjtdiju odpadla zanidi.slubei^ vremena. Čeho tokrat zdržalo, ljudi zof^otovo nclx>malo, sajffreza tradicionalno množično rajanje ljudi. Id jih pnvahi tudi lep o^^nje-piet. Tis t u ki bodo vztrajali do p tru, l)odo lahko ksir naduljeviiU. saj se že zjutraj prične teniski \'1PCUP nirnir dvojic. Organizatorji pravijo, da lx) zelo atraktivno ittdi za ii.ste, ki nanj niso jwvabljeni, saj.se ho veliko stvaii dogajalo izven <}grajenega priredilvenega prosioni. Nekoliko drrtgaČen 5. Starotrški dan .se ho v !Íaleku začel oh 15. uri in trajal do jutranjih ur. če ne hf) vmes spet poseglo vretfie, snj naj hi nas ravno v soboto oplazila deževno-hladna fronta. Na dnc^em koncu mesta, pred Mladinskim centnmi, se ho zvečer uradno pričel festival Kunigfuula. Vtem Lsiem večeru pa ho še koncert le-toSnjega citrarskega festivala, kise bo nadtdjeval uidi v nedeljo in to (.spet) na novi lokaciji - v Krstnikovem domu v Vtn-.ski Gori V Gaberkah pa hodo kravje dirke... Pa naj še kJo reče, dji ho konec tedna v Velenju in okolici dolgoča.sen. Ali pa sc. ko hodo dogodki mimo. čudi, ker blagajna ni tako polna kot računa. Velenje res ni majhno mesto, Življenje se po dopu.stih .spel Krača vanj, kar ph^a jo že htpipločevine na vsakem koraku. Vendar ne razumem, kako se organizatorji ne morejo dogovoriti med .sabo in .stvari malo razpršiti. Splolu ker zapravljanje takoj po dopustih in tik pred novim >vlskim letom ni več ravno množičen šport. Ker Velenje pač ni wč tako Iwgato me.sUí, kot je bilo.
Mo/.irje- Razstavo Poletje skozi cveijc, ki so jo odprli v Mozirskem gaju prejšnji čclr-ick» si jc do scdiij ogledalo bil' z u 51)00 obiskovalcev. velikim zanimanjem so obcuiiovali in si ogledovali ra/siavo cvetličnih umetnin 40 slovenskih vrtnarjev in proi/vajalccvro^,ki prikazujejo posajeno poletno cveljc v skladu 7 novimi Jro.ndi v različnih posťKiah. To w sloriii pred lednom dni ludi člani mednarodne komisije» ki so njihove posaditve ocenili. Velike zlaio priznanje je prejela Vrtnarija Anîolin Í7 Dorfarij pri Škofji Loki.
Razsiava Poletje skozi cvcije bo odprla se do Qcdeije, 22. avgust a.
■ tp, foto: ep
Oimniiilo bviilkiim in tmUi vm
Viï.SÎ'grî (iíSií
Zaradi okvare v liskar-ni jc prejšnja Številka Našega čas<i izála namesto v četrtek sele v petek. Za zamudo se Iskreni! Dpravičujemo-
Uredrtřátvo
www./ia$cd$.com
Večja računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iščemo izkušene, mlade in ambiciozne računovodje. Vse, M vas sodelovanje zanima pošljite e-pošto z življenjepisom in reterencami na naslov:
Ú OL pokiičitenatel. 031 /753*269.
9770350556014


lokalne novice
Sedem izvajalcev za prevoz učencev
Šoštanj - Koncc prejšnjega meseca so na občini pregledali vloge, prispele na razpis za prevoz Jobkih oirok za prihajajoče Šolsko leto. Izbrali so sedem prevoznikov (loliko jih je bilo ludi v minulem Šolskem ielu), ki bodo na 14 relacijah vozili v SoIo in nazaj domov k<jr 71) odsioikw učencevv ol^ini. LcUw se seveda v obe siari soli, prihodnje leto pa veno novo skupno šolo.
Za prevoz šolaijev so v letošnjem občinskem proračunu predvideli 35 milijonov lolarjev, v proračunu za leto 2005 pa 2 milijonaSITvcč-
■ tp
Pester konec počitnic
Velenj« - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje vabijo osnovnošolce, ki si želijo popestrili zadnji teden počitnic, da se jim pridružijo v Se enem OtroSkem meslu v Vili Mojca.
Zadnji počilniski reden, od ponedeljka do pelka, bodo vsak dan pripravili pester program aktivnasti; Če bo vreme lepo, bodo otriKi večino časa preživeli na prostem, na izidih in v ustvarjalnih delavnicah. Tudi če bo deževalo, jih bodo znali zaposlili, lako v delavnicah kol v splelnl kavarni. Poskrbljeno pa bo ludi za malico udeležencev. Prijave še zbirajo na sedežu MZPM Velenje, v Vili Mojca. Zadnji počitniški vikend pa bodo pripravili še tradicionalno prireditev »Ta veseli dan«. Pred vilo Mojca sc bopričel vso-boio, 28. avgusta, ob 16. uri. Tudi lokrai bodo pripravili Sie-vilne ustvarjalne delavnice in zabavo mladih udeležencev.
■ bi
Da l)()d() prvi šolski dnevi varni
Velenje- Pred lednom dni so sc na prvem dclwnem sestanku zbrali člani Svela za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v okviru MO Velenje- Pridružil se jim je tudi komandir velenjske policijske postaje Bo/idur Pezdevšek. ki je predstavil načrtovane aktivnosli policijc v prvih šolskih dneh- Kot nam je povedal predsednik SPV-ja Kari Dra^o Seme, so se dogovorili, da bodo v leh dneh pregledali vse šolske okoliše in poti, ki vodijo do osnovnih šol. Nadomestili bodo manjkajoče prometne znake in obnovili lalne oznake, kjer so že zbledele. Da bodo vozniki v prvih dneh novega šolskega lela bolj piv.orni na malčke, na katere na poti v šolo prežijo številne nevarnosti, bodo nalisnili tudi plakate, policisti pa bodo poskrbeli za umirjanje promela v bližini vseh osnovnih Šol.
■ bš
Volilna pravila
v nedeljo, 3. oktobra, bomo imeli parlameniarne volitve. Po zakonu moramo mediji vnaprej razglasili pravila izrabe časopisnegii prosUîra in radijskega programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
Naš Čas in Radio Velenje, ki sla nestrankarsko usmeqena informativna medija, bosla dogajanje spremljala skladno s svojo usmeritvijo in v okviru profesionalnih novinarskih načel. Zato bomo zagotavljali kar najbolj uraviioteženo poročanje o političnih strankah in kandidaiih, vendar pa bo uredništvo samostojno odločalo o vsebini, načinu in dolžini prispevkov, O predvolilnih dejavnostih strank lu kandidatov bomo v Našem času na iretji sirani, pod skupnim naslovom Volitve 2l)i)4, porcV^ali samo novinarji, prav tako pa bi)do v informativnih oddajali radia Velenje o volitvah poročali samo novinarji.
Objavljanje strankarskih sta-
lišč, sporočil in oglasov bo mcv goče predvsem na četrti strani Našega časa v rubriki Predvolilna propa^nda, in lov obliki plačanih obveslil. Takšno objavljanje bo možno tudi v oddajah radia Velenje, In sicer v rubriki Volitve 201)0 -predvolilna propaganda. 7-a propagandna obvestila je pripravljen tudi poseben cenik. Sevedda pa bomo v vseh primerih poskrbeli, da la sporočila ne bodo prekoračila splošnih civilizacijskih norm in medčloveških odnosov. Posebno pozorno bomo spremljali rubriko Vaša pisma 1er v lem času ne bomo objavljali prispevkov, ki bodo prinašala strankarska sporočila. Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, če bodo na nas naslovljene v pisni obliki.
Vsekakor pa si bomo vseskozi prizadevali, da delo opravimo profesionalno in korektno, tako kol to i>d nas pričakujejo tudi naši bralci.
■ Uredništvi Našeůa časa in Radia Velenje
Izzivi so zanimivi, zahtevni, a tudi uresničljivi
Anali/a dolsoiocnesa lazvoja luri/iiia v ol)Cirii Šmartno ob Paki spodlHuliia - Med /aiiUniviini obji^kla Baroiiija in l\)ianova vila - Možiiosli za nova delovna niesLa
Tatjana Podgoršei<
Na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami so svetniki občine Šmartno ob Paki sprejeli program dolgoročnega razvoja turizma v občini, na katerega v tem okolju veliko slavijo. »Rezultati analize so spodbudni,« je podčrtal v pogovoru šmarški župan Alojz Pod-gííršek,>»saj so pokazali, da ima-nio možnasli za razvoj te pano ge. za odpiranje novih delovnih mest oziroma zagotavljanje dohodka tistim, ki bi .se s turizmom ukvarjali. Občina bo sama s svojo ponudbo premajhna desti nacija, zalo je v dolgoročnem programu predvideno povezovanje turističnih dejavnikov v regiji Saša in z nastajajočim rekreacijskim centrom v Velenju.«
Po besedah Alojza Podgorška ima v tem okolju prihodnost mladinski turizem, turizem v povezavi s tukajšnjim vinograd-nišlvom, tako imenovani d<5živ-Ijajski, športno-rekreativni in kuhurni turizem. »Izzivi so zanimivi, a ludi zahtevni. Morda
bi omenil zanimivo idejo o ureditvi poti Od kape lice do kapc-lice. V občini jih je 75 in večina med njimi jih je že primerno urejenih- Prav tako bi ka/alo izpostaviti Fojanovo vilo v Rcčici ob Paki, kjer bi lahko uredili Ba-yerjev muzej. Z vilo je namreč povezan začetek delovanja znamenitega koncema Bayer, katerega dejavnost se je razdelila na farmacevtsko in predelovalno industrijo. Vilo je zgradil Josef Bayer, njegovi postopki pa so še danes v svetu osnova za predelavo aluminija. O zadevi se bomo poskušali dogovoriti z njegovimi potomci, ki so se prejšnji mesec že mudili na obisku pri nas. Predstavili jo bomo širši javni«ti, morda tudi avstrijski. Sosednja Avstrija je namreč ob lUiMetnici patenta Josefa Bayerja izdala priložnostno znamko in v zapi-sih o njem je povsod omenjena Rečica ob Paki.«
Dohro ťtivo / o{!jromno idejami?
Je dolgoročni program razvoja
turizma res gradivo, ki se l>ere kol dobro Čtivo z o^omno idejami, kol so se izrazili svelni-k3?wResje smel,«se je odzval na zastavljeni) vprašanje Podgoršek, »a je po metodi korak za kora-
izračunali, da bi lahko s turiz-mom v tem okolju zaslužili več kol nOmilijonovtolarjev. Seveda pa naj bi te prihodke díwegli le s ponudbo, ki bo v to okolje pripeljala gaste.
Baronija - po izdelanem dolgoročnem programu razvoja tu-rlzma naj bi tu uredili Center za razvoj podjetništva in obrti, v/no teko šmarški h vin in muzejski objekt Gorenja s prikazom
rojstva industrijskega giganta
Fojanova vliaje povezana z začetki giganta Bayer
kom izvedljiv. Zastavljen je dolgoročno, do leta 2t)2(), opredeljuje pa stvari, ki so v občini mo*2ne. Naša naloga je, da iz vseh leh idej in predlogov izluščimo najbolj zanimive in tiste, ki bi jih lahko uresničili najhitreje. Je dokument, na osnovi katerega bodo lahko sedaj občina in tudi posamezniki kandidirali na razpisih za pridobitev denarja za razne projekte s podredja turizma- Naši ol>čani so se na lake razpise že prijavljali, vendar neuspešno prav /aradi tega, ker občina ni imela izdelanega programa razvoja turizma« Snovalci omenjenega programa so na osnovi primerjave možne-gii celoletnega prihodka od turizma vobčini inrezultatihpord-be v preteklem letu v Sloveniji
V naslednjih 6 letih najmani milijona SIT
Za dosego zastavljenih ciljev čaka občino in tudi nosilce individualnih projekiov trdo delo. Med drugim zagotavljanje denarja za asposabljanje kadra, za delovanje turistične pisarne, izdelava brošure, predvsem pa denar za raTvoj. »V naslednjih šestih letih bi morala občina za to področje predvideti v občinskem proračunu vsaj 2,5 milijona tolarjev na lelo, v naslednjih leiih pa ustrezno več. Ta denar bomo poskušali zagotoviti,« je sklenil pogovor šmarški župan Alojz Podgoršek.
Pravica do izbire družinskega pomočnika
Od 1. avgusta nova pi\ivira za polnoletne invalidne osebe - Družinski pomočnik je lahko eden od bližnjih sorodnikov upravieenea - Za zdaj prejeli 12 vlog
Tatjana Podgoršek
i. avgusta je na osnovizakona o socialnem varstvu začel veljati pravilnik o pogojih in postopkih za uveljavitev pravice do izbire družinskega pomočnika. Gre za novo pravico, do nje pa so upravičene polnoletne invalidne osebe s težko motnjo v duievncm razvoju in le^ko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju v.sch osnovnih življenjskih potreb (gmpodinjska in higienska opravila, oblačenje, spremijanje, pomoč pri komuniciranju z drugimi ...). Upravičene so tudi do dodatka za tu-
\o nego m pomoc-
Družtaski pomočnik je lahko kdo od najblii^ih svojcev upravičenca (standi, brati, sestre, stari siarsi, partner, če ga ima), /ii to delo prejema minimalni dohodek, lakšna oseba je pokojninsko in zdravstveno zavarovana, za Čas opravljanja vlogp družinskega po-mt^čnika pa ji leče delovna doba. Ce je tisehii, ki jo je upravičenec izbral za družinskega pomočnika, zapcvšlena in želi opravljali to delo, mora prekiniti delovno razmerje ali začne delati krajci delovni čas. ( )sebe, prijavljene med Iskalci zaposlitve, pa se morajo odjavili iz evidence brezposelnih. Denar za družinskega pomočnika morazagotav-
Ijati občina, plačnica le storitve-Vloge za priznanje pravice do družinskega pomočnika je treba vložili na pri.stojnem centru za .socialno delo, kjervodijo ustrezen postopek. »Vloga mora bhi napisana na predpisanem obrazcu, prav tako izbira kandidataza družinskega pomočnika. K temu mora bili dodano še mnenje komisije, ki o potrebi po družinskem pomočniku odloČi- Komisije imenuje na predlog centra za socialno delo pristojni minister. Za zdaj lega še ni storil. V Sloveniji bo delovalo le šest komisij- Na n»ácm centru bo imela sedež kcjmlsijaza območje ko roške in celjske regije, odločala
pa bo o vlogah dascvno težko prizadetih idi ^balno ovirřmih oseb, ki nimajo statusa invalida,« je po vedala direktorica Centrazaso-cialno delo Velenje mag. Jelka Fu/ir.
Po oceni t)menjencga centra je kandidatov za uveljavitev pravice do družiaskega pom^ičnika v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 15, do sedaj pa so prejeli 12 vlog. Od tega bo 3 morala ^e-de upravičencKii in ludi izbire osebe pregledati posebna komisija. Kot je še poudarila Ptižirjeva, bo do morali centri za sœialno delo vsaj enkrat na lelo preverili izvajanje dejavnosti na terenu.
SAŠ CAS Bdaia: Usopi&nâ-zafo&)ilkaln RTV
družba, 0.0.0.Velenie lzha|a ob četrtkih. Cene posameznega izvcKla Jo 300 StT. mesečna rtaročnins 1.200 SIT. tnmesečna naročnlra 3.450 STT, poletna raroCninae.SSO SIT. letna raroCnina 12.600 SIT
Uredništvo: Sons Zákonek (direktor). Stane Vovk (odgovorni u^dnik). Milena KrsfiC*Pbninc (Dorr^oinlca uredrtlica), Janez Resnih. Tabana Podç)orâ«k, S^ans Špegel (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija). Janja KoSiJta-^pegel (tehnična urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: N(na Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure
Senčnik (propagandista^
Sedet urednUtva in uprave: 3320 Velenje, KkIriCeva 2a< p. p. ztíz. lofer«) (03) 89817 50. telefax (It3) 897 46 43.
TRR • Nova L6. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&5$@nasca&^l
Oblikovanje in graf. priprava: čas d.o.o.
Tisk: Tisl^ma set d.d.. Kaliada: 5.400 izvodov
Kenaročenih folografij In rokopisov ne vračamo!
Po zaKonu o ODV ječas' i;vr$čer; med proizvode Inîormativnega
značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižani sto^p.
19. avsusta 2004 '"'HlAS
V novo šolsko leto z novimi šolskimi pravili
S prvini sopl(»inl)r()in /arnc ví^ljíili íiovi Prnvilnik o solskorn wún v srednjih šolati - NajviH^^i |)r<)l)leni VeUMijraiiov so i/osiaiiki od pouka
Mojca Krajne
Se malo in spel bo tu Ik^la, ú\ jo ml;ij5i otRKi radi obiskujejo, /JA vjšjt* ra/Tcd« osnovne in dijake pa s(3 šiU^ke obvcwmij predvsem muka. CX>stikrat upravičeno, včasih pa uuli iz čiste lenobe. Pravila. po kiiicrili .so do sedaj ?JveIi dijaki. so dajala poudaa'k prcdv.sem njih^^im pravkiim. V m^vem Pravilniku o i^>Lskem redu v srednjih Š-olah.ki bo veljati septembra, so se stvari nekc»iiko spremenilo. Dijaábt organizacija Slovenije sc je burno odpyala z strjevanji, da pravilnik ni dovolj dobro pripravljen in da jc preveč emwlranski, minister Shivko Gaber pa pravi, da so spremembe dobre, saj naj bi S-olam dal večjo avtonomijo pri sankcioniranju. Kakr>en koli, pravilnik jc sprejet, srednješolski ravnatelji in proie.s(^rjise v lelj dneh fv pripravljajo nanj. Direkli'ir Št^lskega centra Velenje Iviin Kolník je pijvedal. da jiii izdaja ncivega pravilnika ni preveč
pa^seneiila. Six5el(wali so že pri sa-n^em naslajanju, ko so ' kol mno-gL' druge srednje šole - ministrstvu posredovali pcxíalke, pi» katerih je ta nastal, Izka^lo seje. da je kljub pn^lc.slom Dija.ške ikupmKii ^ ka-kj ) potreben in upravičen. Vse ve^^e Število neopravičenih i/i^>ilankw, vse večje število opravičenih izostankov, ione zdravniških in drugih opravičil za športno vzg^>jo in Spt^rlne dneve, neprimerno vedenje. prihod pOiS vplivom alkoh(Ma. drog ... vse to so dejstva, ki jih ni moč prcavti in ki niso tuja niii Ve-lenjčanom. »Bili bi veseli, čc h\ lahko ^ivuli bre/o.strih ukrci)i»v, hrczknmcT, varnostnikov; dijaških i/Ju(/nk;am|iak preprosto nu^t^. vse loje nujno.«< Na centru se celo p<igovariajo o ograji okoli njihcwih stavb, ki se jim zdi nujno jxMrebna. Zagotovo je za zmago nad temi težavami piMreben dober načrl in dobro delo, predvsem pa nc več le p»>udarjanje pravic dijakw, ampak tudi opominjanje na njihove
dolMisU. N^wi pravilnik je .storil točnem to in se več. Na d(ilžnc"ísti po skuSa spcjmniti ludi staiíe dijaVa^v, i^UpamiK da nam ImkIi» ludi starši dali večjo avtoriteto in da se Imdo /iivedli, da ni vedno dijak limiti, ki ima prav.«
Morda jim bo uspekxvsekabîr pa se bodo Še nekaj časa ustavljali pri vprašanju, kaj sioriti. ko dijak res pride d(5 l(")čke, ko bi ga morali i/r ključitialivsaj ka/n(A*a(i. /aenkrai se na tem pt^drt^ju še niso najbolje znašli, upajii pa. da bo z novimi dogimîri boljše.
N(.wi pravilnik verjeUionikjervSlcv
veniji. zagotcwo pa ne v Velenju, ne bo zrušil obstoječega hišnega reda- Je pa res. da gîi bo nekt)liko dopolnil A tudi to le ptw5toporna. >»Tudi s |)rtijsnjim nismo bili nezadovoljni. zavedamo pa se. da demokracija omogoča dejanja, ki za* hte^iijo .slr(>ý;|i, bolj točno določen šolski red,« Daje nujno k>čiti n^ed pt")ložajem dijaka in protesorja ne gre <^>rekati. Težko pa bi opom-
IVávajaiito neK^j spiTiitenih. ki ponavadi <li|ake najboli poslljo:
/a lažje kršitve (neprimeren odn^xs ih pouka, di-jakiTv, delavcev št>le in njihove lastnine, do.^>le, šolskega ali drugega premoženja, do KUirneopra-viiK'ne odsolm^iti pouka) lalik<i dijak dobi op<)-min razred n i
- Ravnatelj Uii^ko latóna dejanja s pravili podri>-bneje dok)či-
i^atezfe kršitve (ponavljajoče se lažje kr.^itve, tatvina. p^>narejanja. žaljiv cidnos do dijakt^v ali delavcev i^ile, neupoštevanje predpisovovamc^^iiin zdrav ju pri delu, namerno ptiškodtwanje šolskega prcm(^ženja ali tuje lastnine, (xJ 10-20 ur neopra-vičcneods^Hnosti txl pouka) lahko dijak dobt ukor razrednika, ukor oddelčnega učileljske};:i zbora ali ukor raMiateUa.
-Ravnatelj lahko tak-šna dejanja s pravili pixJro-t^neje dok^či-
/a najle/Je kršifve (pt'navljajcx^e le^e kršitve, psi-hičnt) ali llzično nasilje, uživanje alkohola ali drugih dmg, prihajanje in prisolnt^l pinl vpliv<.>m al-
ki'hola ali ^Irugih drc>g, prinašanje, posedovanje. pť>nujanje in prodajanj« alktihola ali drugih drog. prinašajije in pcKcdcjvanje nevarnili predmetov ali srediste v, ptmarej a nje ali uničevanje solske di^ku-mentacije» večja tatvina ali vlom, neupoštevanje predpi.so\' o varnosti in zdravju pri delu, net^pra-vičena odsomtwi pouka več kol 4(i ur} - lahkih dijak dobi ukor učileljskcjia /bom, |H>;iojno izključ» ifevalii/ključilev.
-	Številen neopravičeni)! ur je laliki» v^čje, če takf » do-U>či ravnatelj. Ce la ckcrí, ^Ih dijak potrebuje pcv moč, lahko t)dIoči. da vxiR)jnega ukrepa ne izreče. • Dijak in silarši morajo od.soinost od pouka pisnt» opravičili najka.sneje v ireh dneh (xl izostanka (-prej pet dni); p<xJrt>bnejši način medsebojnega obveščanja o odsotnosti pa določi ravnatelj s Ši>lski-
mi pravili.
-	Oe dijak iz zdravstvenih razh»«"* ne more si>de-lovali pri določenih oblikah pouka, ob predložitvi zdravnikcwih napi>lkovo ts-m preso<li ravnatelj.
kali rudi dejstvu, da starci vse pK-večpopu.ščajosvojimoin>kom.ko jim dovi^liji^ izostanke.'11 son aScïl-skcm centni Velenje največji problem- Pa ne govorimo o net>pra-vičenih izostankih, ampak tudi o opravičenih, kijihje še mnogo več. Ncwi pravilnik rešuje to vprašanje»
ko določa, da moral dijak, ki je bil prisoten manj kot 85 odstoiktw izvedenega učnega programa, opravljali pi).seben izpit. Dijaška organizacija Slovenije bi gott.A'0 znala dobro oporekati. Še naprej vztrajajo, da imajo ravnatelji z novim pravilnikom preveliko
suverencîsl tvJIočanja, in zahtevajo, da pc>siane obisk pouki» vsred-njih .šolah ne^^bvezcn. Ampak ena rc-snica obstaja: ob IjULlch, kolikor jih je na Šolskem cenim v Velenju, je U)čno d(v ločen, jasen red nujno potrel'vn in neizc^^iben.	|
Vse bliže enoizmenskemu pouku in celodnevni šoli
l)ijak{)\ iiKšliKk^mov lolikokol V iiiiiuilcm šolskem kuu - Novi i)ro«raiiii - Klin[) iiovhn povi'sinaii) šc Vidino pixisiorska sliska - Dijaški iii šimk^iiski dom bo /amcniříl lastnika - Pouk 1. sepunnhra ob 8. ml
Tstjana Podgoršek
Na Š^>iah Šolskega centra Velenje, ki st>di med največje in ludi med najboljše tovrslnc ustanove v državi, izbrani izvajalci opravljajo Šc z^ndnja nujno ptMrebna cbntwii-ventv vzdrževalna dela v vredno-sli blizu 41) mtliji^ncw tolarjev. Polegprepk\skanili sten. obnovljene opreme, očiščenih tai in podt>-bno bcido.ši->lskoleto2tX)4/2ot)5na centru zaznamovale ludi nekatere novosti: začetek pt^uka ob S. uri 1er novi programi: ekonomski ich-nik. s katerim bod<> piwkrbeli za večje možncísli izobraŽevanja deklet, ponudhi>viš|ešc'iIskihsln^k<Tv-nili prcigramov bo v novem študij-skem letu dopolnil komunalni inženir, v diskK'irani enoti v Murski Soboti pa inženir inlbrmatike. Število udeležencev v procesu vzgc^je in izobraževanja bo približno tak.Šno. kol je bilo v minulem šolskem letu: v srednješolskih pa^gra-mih blizu l^Ot) dijakov, v višješolskih stri'>kovnih od -S.50 do 6iX) študentov, pri izobraževanju odraslih pa načrtujejo od 251) do3í)0kandi-daicw zxi priclcíhitev najrazličnejši h
funkcionalnih znanj, kar je enkrat več kol v minulem šolskem letu. Omenili velja še mednarodne pav jekte, med katerimi imajov lem trenutku podpisanih pogodbv vredm^sli približno^iK) li.s<'tčevr(w. »Pričakujemo, da Uimo v ntwcm šolskem IctuŠc bližje v prizadevanjih za enoizmenski pt^uk in cekv dnevno šolo.l oziroma da bomo lahko dijaki>m pc) 16. uri ponudili kakšno izvei^ši^Lsko pr<«točas-no aklivm>st.« je na kratko predstavil novt>šolsko leto na centru din:ktor Kotnik.
UW\ /a rťšilcv im^slorske sliskc nc manjka
s pridobitvijo .1150 kvadratnih metrov nadomestnih ptwršin na Starem jašku. kjer s(i v minulem selském letjj predali svi-sjemu namenu medpodjetniški i2xibražxn'ahii cenier,sopnísiorskosiiskoomili-li. nikakor pa ne odpravili. Zato naj bi na omenjeni lokaciji i^adi-li še en i^bjekt- Graditi naj bi ga začeli letos. »Na območju Starega jaška imamo na voljo 13 tisoč k'va-
VELENJE, Prešernova 1A TÎL: 03 898 47 24 SLOVENJ 6FIADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 2500
RABUENA miLA
FORD ESCORT 1.6 16V CU. let 93	450.000.00 SIT
MERCEDES BENZ A140 CidSSiC FUN, 1.00	2749.000.00 SIT
MERCEDES BENZ A140. let. 99	1.990.000.00 SIT
HONDA ACCORD Coupe 2.0ÍE. 1.98	2.250.000.00 SIT
MERCEDES C180 Elegance, let. 00	3.350.000.00 SIT
FORD MONDED 2.0 Wagon Gtiia. let. 01	3,200.000.00 SIT
U60DMĚ MOŽMOSn FIHAMCIRAMJA, STABO ZA STARO...
drainih melRwp^JVRin.odtega naj bi jih z^izJdali Po načrtih naj bi lu z^;nidil{ tri objekte, kar nam najbrž ne bo aspelo. kÏvh pa. Naj p<ivem, da ima Premogovnik Velenje na tem območju še vehko prosiorw, ki bi jih Uihko obnovili in uredili za svoje p<5trebe, med drugim naj bi tu uredili nastanit-
POOBtAiČEMA PňODAJA MOTOCIKLOV APfílUA
aprila
ivan Kotnik, direktor Šofskega centra Velenje: » Ko bomo rešiti prostorsko stisko, bomo lahko več pozornosti namenili sami vsebini dela in kadrom.«
vene zmogijivi)sii za dijake in Študente- Dija.ški in študentski dom na Cfenkovi cesti v Velenju, kjer je bilov minulem Št^lskem letu nastanjenih 21 dijakov. 45 Študentov ter oddo 200 delavcev, ki so v Šaleški dolini opravljali vzdrževalna dela. bomo namreč odpn^dali. Pristojntî minlstfsivojeza to že dalo zeleni'k luč- Kdo bo kupec, pa v tem trenuik'u Še ne vemo. Precejšnje zanimanje jc pokazala Mesina občina Velenje, lahko pa se zgCHii. da ga bo odkupilo ministrstvo za Šolslv{\ znanost in Šport. I\jleg nasianitvenih zmogljivosti bi laliko na Starem ja.šku uredili pR^is»
tore za potrebe Šolske in obŠolske dejavnosti, za pixliplc^mski študij, o katerem razmišljamo skupaj z ERlC-<im ínšeskom»ra75^irilip<v nudbo višješolskih in visoki'^olskih strokovnih pn'^granusv.« Vsplctaktivm^iiza rcšiievpros-torskc stiske sodijo Judi pogovori z Mestno ol>čÍm^ Velenje o moihio-sti pridobitve prostorov bivše Ekk-trotchne. Po preselitvi knjižnice za otroke na novt^ lokacijo bi tu uredili knjižnico za dijake in Študente, olwli^jcče pri^tore šolske knjižnice pa preuredili v bboratorije in kabinete. Med iilejami sta poleg omenjenega ,ševedni"> preureditev severnega deki stavbe Farmina ter i;^radnja prizidka k B šoLski stavbi. Pri ii^adnji prizidka se nadejajo sodelovanja z velenjskim p^^d-jetjem Îîost» ki naj bi v spodnjih prostorih zgradil jedilnico, šolski center pa bi v prvem nadstropju uredil specializirane učilnice in povezavo z A (gimnazijsko) stavbo.
Po pmstorski stiski več o vsebini in Kadri!)
Na vprašanje, ali nameravajo na Š-olah centra namenili kaj pozornosti tudi sami vsebini in kadrom, je Jvan Kotnik (idg<TVoril« Prav gotovo- Upam. da se homo prostorskega vprašanja rešili v bližnji pri-hodn<wii in tako več časa namenili sami vsebini, v okviru katere je eden íkI ptîmembnih ciljev dali dijakom in študent(w čim več upo-rabnili znanj. Prav tako naj bi še okrepili sodeliwanje z gospodarstvom in ponudili vtn; možnosti vscži vi j e njskega i zobraže va nj a. »Zato pa potrebujemo ustrezne prostore, opremo, da bomo lahk<i 2 našim mentorstvom ponudili astrezne pn>grame. Imamo veliki^ idej. mc^žnosti. ludi dijaki so pripravljeni sodelovali pri lcm,«jc sklenil pi>govor direklor Šolskega centra Velenje Ivan Rol ni L ■
»Trgovine«, kjer prodajajo znanje
V \ olenjskilt kitjiyar-nah [)i1cakute]() v K^h (liH'h volik porasl ob-iskovali^cv
V^akc"» letii znova g.^nrimo o učbenikih. Kakosodragi. Kako večine od njih spk>h nc pcitrebujemo. Kako sti dragi. Kako pn>tesorji sami določajo, kakšne učbenike potrebujejo učenci, lako da jih morajt') pi>lem ti koipiwati sredi šolskega leta. In še tem. kak4.> so dragi. Pc»-vcdant> malce cinično, pa ventlar skrito za resnico, ki jo vsako leto (xlkrivajo starci ŠokXíbveznih otn^k. V eni izmed treh velenjskih knjigarn, kismojih obiskali, smo izvedeli. da komplet učbenikov in delovnih zvezkov za prvi letnik gimnazije znese skoraj 70 listjčakov. Ker pa so cene v vseh knjigarnah precej pc^dobne.še lai^e razumemo, zakaj .sc starši prot i kt>ncu počitnic vse bolj držijo za g^ave. Vča.su našega obiska prevelike gneče ni bilo. zato so si prodajalci lahkovzeli nekaj časa za pogovor, »Vcčkupccv priáikujcnioževlem Iťdnu, ko Sť ljudju vračajt» /dopusta, pa (lidi plače lK)diK« je pove-d^ila Marina Vuk izMladínskť knjige. Prejšnji leden je bilo slanje res precej obupno, kar je čudno, če upc*>ievarao, da v poletnem času niso pozabili na akcijske prodaje knjig- Očitno tfônarja res ni. lakral pa. ko ga bi>do starši le zbrali dt>-volj. da bodo šli v knjigarne, bodo
največkrat k-upovali L' dek>vne zv^5z• ke. saj imajo za učbenike zadnje Čase bolj ugtxJno pt^nudlv>. Učbeniški skladi so rešitev, ki jo nudijo osnovne in tudi nekatere srednje siîle.je pa ludi res. da predstavljajo konkurenco knjigarnam- «Rus je, d2i Ličlx.'niški skladi prevyame* Jo večji del pusla z učbeniki. Kor sem tudi s:ima mati, sem zHo ve--seja.da imani na v<j|jo tudi to mož* nost,4 je ptivedala Zofka Suligojix Pentlje. Ena izmed rešitev, kako učbenike dobili ceneje, je poleg učbeniškega sklada Še nakup rabljenih učl>C(^ik(w, V Velenju jih boste našli sami>v Pentlji, kjer bodo na vt^ljo konca novembra. Ampak tudi lam v času našega obiska Se ni bik> prevelikega p<^vpraševa-nja. Î'udno praznino je pojasnil Marjan Kukovcc i/ Kulturnicc: »Trenutno vlada ^^Ictle učl)cnikov in delovnih z>\!/i<ov mrtvilo, kar ni ničC'udnu*^a, s:ij jih l)omo po naročilnicah začeli izdajati |>r» dvaj* .selum avgustu.« V vseli omenjenilî knjigamalt so nartičila za učlwnike in dekwne z\^'zke sprejemali junija, zdaj pa jih bodo začeli izdajali isii'ičasno- řepíiste mtd llstimi, ki so na naročila pcwabiii, nikar ne skrbite, saj jih pc^nekod pobirajo Še zdaj, skozi vse leto imajonamreč na jabgi nekaj »rezervnega gradiva«. In ta:>btTsie zadovoljni, da vam je le uspelo nj^rali dovolj denarja za učbenike in ^lefovne Aezke. takrat se spomnile še na vse <fiialo: torbe, Tvezke.copale, pisala... Polem pa v šolo h<"^gaii- z znanjem! ■ Mojca Krajne, trene) Jerič
V knjigarnah prejšnji teden se ni bilo ve//^e gneče
UTRIP
OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA
m

Sreda, 11. Hvgiisla:
Spel je bilo peslro v Iraku, ko so sveto šiilsko mesto Nadžať preletavala amoru^ka bojna letala, polici.sli pa so okrepili nadzorne loCkc in mesto prerezali na severni In južni del. Američani vladajo! Tudi na^i poliilki se oCilnoborijo za vladavino, saj jc PíKoíjc (skoraj mesecu dni po potresu) obiskal predsednik države, da bi se na lastne oČi prepričal, kaj je bilo narejenega in kaj ne. Ugotwiícv, da bo še ircba gradili, je obveljala ludi v Ljubljani. /^čeli so dela za novo pediatrično kliniko, ki naj hi bila končana do 15. deeembra 2006.
(Virtck, 12. avgiista|^
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barrosoje nagega komisarja Janeza Potočnika zadolžil //à področje znanosti in raziskav, ki letjio opravlja s 3,5 milijarde evrov, kar je čelr-La najvišja proračuaska postavka.
Delovno razpoloženi so bili ludi v domači vladi, ko so na tri-stopet dese tsIranske m dokumentu odgovorili na interpelacijo in hkrati Izkoristili ponujeno priložnost za predvolilno propagando. Lahko bi rekli, daje v politiki dovoljeno skoraj čisto vse. V Kaliforniji in Avstriji pa ni tako. Ameri.^ko vrhovno sodišče je razveljavilo skoraj Štiri lisoč porok Istospoinlh partnerjev, v Avstriji pa so zaprli semenišče, osumljeno pedofil-skega Škandala.
[Vlck^ 13. dvguslâ:
Dan je bil v znamenju .^poria. V Atenah so na začetku 28. modernih olimpijskih iger tekmovalci iz 202 držav v dolgem sprehodu veselo pozdravljali zbrane obiskovalce. Tudi tisti, ki so kmalu zatem že poiovah domov.
Na Brdu pri Kranju pa je predsednik države Janez D^no^^ck sprejel in pozdravil ultramara-
tonskega plavalca Martina Strela in mu čestital za velik uspeh, ko mu je kot prvemu uspelo preplavali reko Jangce,
Sohol^a, 14. avgusla:
Predsednik SDS Janez Jaaša je razočaran nad vlado poudarjal, da poročilo o razvoju Slovenije za obdobje od leia 2000 do 2004 ne odgovarja na očitke, ki jih je koalicija zapisala v interpelaciji. Predvolilni boj se stopnjuje iz dneva v dan. Vprašanje je, kako o njem razmišljajo v ZDA, kjer bodo predsedniške volitve novembra. Spopadi v (nekdaj) okupiranem Iraku so se nadaljevali kot po spisku in ludi sobota ni bila izjema brez smrtnih žrtev.
Dogodek, kije nekoč pomenil prenehanje v.seh bojev in vojn pa se je začel tudi zares. Tokrat brez prenehanja vojn In grožetij teroristov, V Atenah se za 301 komplet medalj poteguje 10.500 Športnikov.
I\cfl("Jiai 15. avgiislâ:^
Kristjani v Italiji so praznik Marijinega vnebovzetja praznovali oh visoki stopnji varnosti. Cjrožnje islamske teroristične skupine, menda povezane z Al Kaido, so obljubljale spomin na enaj.sti september, zahtevale odhod Silvia Berlus-eonija in odpoklic italijanskih čel iz Iraka.
V Lurdu je papež pozval vernike, predvsem ženske, k spošlovanju življenja od spočelja do naravnega konca. Vendar ni govoril sam, saj njegove moči očitno vse bolj pešajo. Morda jih bo Še zbral toliko, da bo kmalu imenoval novega ljubljanskega nadškofa. Na Brezjah je tokrat pel tisoč vernikom maScval začasni upravitelj Andrej Glavan.
Foncdeljek. 16. avgiisla:_
Arabska televizija Al Džazlra jc predvajala video posnetek, na katerem je doslej neznana
iraška skupina prevzela odgovornost za ugrabitev Častnika iraške obveščevalne službe- V Venezueli pa so divjali drugačne vrste protestniki. Ti se niso strinjali z zmago predsednika lluga Chaveza na nedeljskem referendumu, ki ga zaenkrat nočejo priznati niti ZDA. Sporc^ile so namreč, da bodo najprej zahtevale preiskavo navedb protest niko v. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MIlan Pogačnik in ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač sla obiskala konjiško občino, da bi si ogledala škodo, ki jo je pred tedni povzročila toča. Rezultate njunih ogledov naj bi kmetje dobili v obliki denarnih subvencij .
Torek. 1.7. avgiisla:
Cene naltnih derivatov so spet zrasle. Podražil se je 95-okian-ski bencin, 98-oklanski bencin, občutno dražja pa sta di-cselsko gorivo in kurilno olje. Nič čudnega, saj se razmere v svetu oČiinoSe ne mislijo umiriti.
V Nadžafu je skrajni iraški Šiit-ski voditelj Moklada al Sadr sprejel predlog Vatikana in pozval papeža Janeza Pavla IL, naj reši konfLkt med ameriškimi silami in al Sadrovimi milicami. Šef iraške policije pa medlem ni čakal in je zagrozil, da bo napadel mošejo imama Alija v mestu. Če se Al Sádrové milice ne bodo umaknile iz lega svetega šiitskega kraja in prodale orožja. Na avstrljsko-slovenski mejni prehod Šentilj jev torek opoldne delegacija slovenskih kolesarjev prevzela od avstrijskih tako imenovani ek;ištafctnl nahrbtnik, To akcijo sosedje letos organizirajo že četrto leto zapored. Vanjo pa so prvič vključili vse sosednje države. Z ekoštafeto želijo predvsem os"veŠčati ljudi o pomenu ekološkega ravnanja in utrjevanju sosedskih vezi.
Nahrbtnik s simbolično vsebino je na20-dnevni poli že od I.
avgusta. Prepotoval bo več tisoč kilometrov izključno na okolju prijazen način. V to akcijo je vključenih več slo avstrijskih občin, poleg tega pa nahrbtnik potuje tudi po sosednjih državah. Štafeta je pol začela na tromeji med Liech-tensteinom, Švico in Avstrijo, njen cilj pa je 20. avgusta doseči tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V treh lednih bo pri štafeti sodelovalo okoli 7000 udeležencev Na torkovi po poli slovenski Štajerski In Koroški je imela štafeta poslanka v Ruša in Radljah ob Dravi, zvečer pa so ga vrnili avstrijski delegaciji
Srbska skupščina je na izrednem zasedanju po hitrem postopku obravnavala in 7 veliko veČino poslanskih glasov sprejela priporočilo o uporabi državnih simbolov, grba, zastave in himne, ki naj bi bili v veljavi do .sprejetja nove srbske ustave. Do tedaj, verjetno pa tudi v prihodnje, bodo v Srbiji kot himno uporabljali sla-ro srbsko pesem z naslovom Bog pravice, ki je bila državna himna od leta 1882 v časih dinastije Obrenovičev in Ka-radjordjevičev inkl jo je uglas-bil slovenski skladatelj in dirigent Davorin Jenko (1835-1914). Tudi "novi" srbski grb je bil v uporabi od 1882 v Kraljevini Srbiji» zasutva pa bo iro-bojnica.
Svoje državne simbole je nedavno dobila tudi Črna gora, katere skupščina jih je prav tako po hitrem postopku sprejela na zasedanju 12. julija, vendar brez navzočnosti poslancev iz opozicijskih vrsl. Zastava Crne gore po novem ni več trobojnica, ampak ima na rdeči podlagi zlatega krona nega dvoglavoga orla. slednji pa je tudi novi državni grb, ki izvira iz Črnogorske dinastije Petrovič. Nova črnogorska himna pa je <)j svetla majska zora, ki je dvignila precej prahu tudi v Srbiji.
žabjo
perspektiva
Naši kmetje se bojijo vsega od zgoraj
Čcprr/wiť v icm Že precJvoUlncm číjsji politiki radi pojavljajo med ljudmi, kmelijskemii ministni Milanu Po^ićrtiku ni najbolj prijetno, ko se srečuje s kmeti, kijih je v let o.^ njem poletju prizadelo neurje. Tako u uli ne v ponedeljek, ko je v družbi "domače" ministrice za regionalni razvoj Zdenke Kovač obiskal se-verovziiodni del naše regije, ohčiru> Slovenske Konjice. Pra vv tej ohčinije pre/f dnevi močno neurje s točo povzročilo pravo razdejanje - ne k m/ kmetijskih površinah, velika toča je poškodovala liuli veliko streh in avtomobilov. Minister je obljubil pomoč, kmetje pa se ob tem zaskrbljeno nasmihajo, saj vedo, kako počasi prihaja državna pomoč. M? to so ministra .{c posebno opozaijali v občinah na Goričkem; tu namrečie čakajo denar od lanske suše. Tega naj hi kmalu vendarle dobili. Oh tem eniie vedno trdijo, da ho s pomočjo letos morda ûlo malo hitreje, tudi zaradi tega, ker smo pred volitvami. Vsaj za nekaj je torej ta čas tudi dohen
Zamujajo pa pri nas .sV kakšne druge stvari. "Odgovorni" so nas pred časom prepričevali, da se bomo še leUks popeljali po avtœesri od Maribora do morja, saj homo pri gradnji prehiteli sicer zastavljene roke, pa vendarle ne bo tako. Na nam najbližjem odseku med Vranskim in Blagovico je viadttki Peteli-njek, na katerem se naš avtocestni križ vzpne na najvišjo točkoy .skorajda ^lov, toda največji predor Trojane bo za promet uspo-sSobljen šele naslednjo pomlad. Dars je sicer že spomladi objavil razpis za elehrostrojno opremo, a od štiriJt ponudb nobena m bila "sprejemljiva", zato bodo ponudniki poslali dopolniive in konec tega meseca naj hi bilo znano, kdo f)o opravil ta zahtev-
na dela, ki so zelo pomembna za varnost v predoru. Tako bomo na hitrejšo pot do naše prestolnice mora U sše malo pf)Ča kati. Nič dokončnega pa menda še tudi nI znano, kjer se ho na avtocesto priključila "naša" hitra cesta. Razen "zelje", da čim Mj na zahodu, ohstaja še vedno tudi inačica, da kar na sedanjem priključktt.
Ljudi pa je zadnje dni močno razburjala tudi voda. Ne visoke vode rek ali potokov, ne obilne padavine, ampak voda iz različnih vodnjakov. Oziroma vodnjaki samiy saj seje država od-ločilu, da jih morajo občani prijaviti. Veliko zmedo med Ijitdmi so povzročila različna poročila o tem novem zakonu, saj so mnogi verjeli, da morajo prijaviti le vodnjake, iz katerih dobivajo piino vodo, ne pa tudi vode za zaltvanjeali kaldno dnigc) nepomembno porabo. Seveda pa tudi ne verjamejo državi^ da taka prijava - razen (istih dobrih Šlirih tisfjčakov, za kolikor je treba plačali takse • ne ho prinesla dmgih denarnih obremenitev. Prepričani so, da jih gotovo Čaka kakšna koncesnina ali kak dnigačen dit vek.
Med ljudmi pa je veliko govora Še o eni tekočini - o nafti. Ta zadnji čas ' brizga" res visoko, z jo pa cena bencina in drugih energenlov. Ceno bencina lahko vozniki nekoliko ublažijo z manjšo poraix), da pač manj sedajo v avtomobile, močno pa so v teh dneh zaskrbljeni stanovalci, ki za ogrei'anje uporabljajo kurilno olje. /.daj je pač glavna sezona nakiqyov; eni čakajo in upajo, da bo cena vendarie malo padla. A jiJi je seveda hkrati strah, da ne ho tako. Da se bo cenovna krrvidja še vedno dvigovala. Kdo bi vedel!	| fk
Cas brez ludizma
Jure Trampuš
Preti ledni sem doživel grozljivo preizkušnjo, potisnjen sem bil v situacijo, h) sem moral napisali nek prisf>e\'ek a pri sebi nisem imel računalnika. Imel sem le lisi ]xipirja. pisalo, nekoj pro.mh urin nič več. Ker so Časi, ko je kuli pokvaril fHsavo, že tako daleč nazaj, mije čisto običajna naloga, kakršno hi brez težav opravil kakšen osnovnošolec, predstavljala velikanskxi težavo. Neiajena roka ni sledila mislim, pa tudi sled. ki jo je puščalo za selx)j, je bila takšna, da je čez nekaj ur postala nečitljiva. CJnrzljivo, a resnično, ker zadnjih ducat let .sedim večinoma za tipkovnico, sem se pisanja na roko preprosto odvadii KfJt suženj informacij.ske dobe .sem potem kKevito klepal stavke in se bolj kot z vsebino besed ukvarjal z obliko stvari Vse skupaj sem potem celo uspel zaključiti, je pa res, da sem kasneje, ko sem stavke prepisoval na ekran, veliko stvari popravil Čisto človeških sem se prilagf)dil enemu mediju, tistega, ki ga nisem več rahily jkj sem fmahil. Zaradi pretirane oilvisnosti od iehnolo^je se bil za kratek čas kaznovan. No slepega sužnja informacijske dobe pa me je spomnila uidi neka druga situacija. Ze nekaj let je med računalnikarji običajno, da si izmenjujejo glasbene datoteke - da na njihovih ^ga diskih počivajo vsi objavljeni in neobjavljeni posnetki kakšne priljubljene skupine in da potem te tisočere skladbe krožijo po internetu. Ko je tudi mene ADSL iniciiral v^ ta jMrnčetú, čeprítv že zelo razšitjeni krog ljubiteljev pirti t ski h datotek, sem si v nekaj dneh priskrl^el vseh petnajst albumov neke ^ashene .'ikiipine. Priskrbel sem si še neizdane studijske posnetke, pa skrivaj posnete koncerte, klubske nastope, redke unppUiged izs edhe, zapolnil sem si o.sehno zbirko, skupine, ki sem jih poslušal že od mladosti, sem križal s skupinami, za katere sem bil podučen, da so njihovi nasledniki Zbirko jc rasla taki) hitro, da je postala neobvladljiva. In na koncu Jiploh nisem vedel, kaj se nahaja na računalniškem di.sku, hlastanje po zbiranju je bilo tolikšno, da sem se moral po nekaj lednih zadihano ustaviti. Na kcmcu sem se seveda vrnil k majhni zbirki C D-jev, no disku se sicer še zmeraj nahaja gora glasbenih posnetkov, ki pa jih večne poslušam. Računalnik za poslušanje glasbe uporabljam le takrat, ko prisurjam do laikšnega intemetne-ga radia s (očno določeno vsebino. Ta fenomen .se je nekaj me.secev kasneje v bistveno blažji različici ponovd tudi pri jtlmih.
Ampak, O K, kakšna je podobnost med preobiljem nax'i-dezno svobodne izbire in lenobno navado pisanja po np-kovnici? Med množico nerazpoznavnega na eni in tehnično pogojenega na drugi strani Za oboje je kriv računalnik prijatelj izpod mize^ kije v zadnjem desetletju Nst veno spremend življenja večine slehernikov. Vsaj mojega tako zelo. da si redno in izredno obnavljam protivi rus ne programe. Ampak seveda ni podobnost zgolj v računalniku, kupu Čipov, ki hi včasih zaslužili kakšen \'zgojni udarec. Pomembnejša podobnost je pravzaprav vtem, kako neki fenomeni vplivajo na razumevaje in sprejemanje vsakodnevnega življenja. Kaka so recimo mobilni telefoni sknij.Šali razdalje med ljudmi in kako lahko isto naredijo avtoceste. Kako je .sa telit.ska televizija prine.sla anglešči/to, Radi/) Luksemburg pa rock n'voli Kako so bankomoti skrajšali vrste na bankah, internet pa je odprl svei. Aktivno sprejemanje teh fenomenov poleg dobrega prinaša tudi na-vlak/i nepotrebnih neumnosti. Pri elektronski pošti so to recimo nezaželena si)oročilo, pri mobitelih pa ix'onjenje med }^edališkimipredslovami. A vse te možnosti in .spremembe. h jih novosti prinai^ajo s seboj, le dokazujejo, da stvari niso tako absolutne, kot se zdijo na pni pogled. Dokazujejo. da dogme ne veljajo neskončno dolgo in da je sprejemanje sprememb v večini tudi omogočanje prihodnosti Pa četudi je to včasih težh) in četudi spremembe zahtevajo od ljudi da se naučijo tako banalnih stvari, kot je recimo pošiljanje SMS-ja ali pa e-maila. V nasprotnem primeru hitro postaneš del minidega sveta, pa čepmv ima tudi bodoči .svoje pasti.	|
19. avgusta 2004
POGOVOR Z RAZLOGOM
»Uspehi športnikov večji kot vlaganja«
/ Jožcloin Kav ličn ikoni o spori u v lein okolju \n njego veni štiriletnem poslanskem delu v državnem zl)()ru
Tatjana Podgoršek
Vreme in vsakdanji dogodki sci pogoste teme običajno naključnih srečanj s prijatelji in znanci, v naslednjih nekaj dneh pa se zanesljivo mnogi pri lem ne bodo mogli izogniti olimpijskim igram v Atenah. Sploh nastopu najboljših športnikov in športnic Slovenije» med katerimi so tudi predstavniki Iz našega okolja. Mi smo največji .športni dogodek na svetu izkoristili za pogovor o razmerah v tej dejavnosti v mestni občini Velenje.
Vpra^inja smo zastavili Jožetu Kil\tićniku, predsedniku Športne zveze Velenje. Priložnost pa .smo izkoristili tudi za kratko oceno njegovega poslanskega dela v državnem zboru. Kol navdii^en šporUiik in kot oče tMlekèenca n>kfffne/iiťj>a íumir* ja - sina Vida • hoste oîimpijske if^ tflnexíjivo spretnljaii Mj pO' zorno.
» Res je. V mladosti sem si ž-elcl, da hi lahko kdaj sodeloval na olimpijskih igrah, a nisem imel te sreče. Zato sem toliko bolj vesel, da bom lahko dogajanja na olimpijadi, sploh nastope sina Vida, spremljal v
živo.«
V Atenah ho nastopilo kar nekaj športnikov iz tef^ okolja, na kar sie ko/ predsednik Športne ve-Zfi Velenje najbrt ponosni? »Tako je. Vsem slovenskim .športnikom, udeležencem olimpijade, seveda pa Še posebej iz Velenja, iskreno čestitam: Jo-landi Čepiak, ki jo še vedno štejem za Velenjčanko, atletu Boštjanu Bučii ter rokome-laŠem velenjskega Gorenja -Marku Oštirju, sinu Vidu, Dušanu Podpečanu in Zoranu /rniču.» Kako pa ste zfldoviAjni z raz/ne-ram/ in napredkom športa v mestni ohČini Velenje? »Menim, daje uspeh tukajšnjih športnikov večji, kol je viořck v Šport. To predvsem zaradi dobrih delcwnih pogojev in izredno dobrega strokovnega kadra. Seveda pa pri tem ne smemo pozabili na sponzorje, ki prispevajo denar za to dejavnost. Tudi v sami občini se spreminja mnenje v prid Športu. Vodstvo občine vse bolj verjame, da je Šport dejavnost, v kateri lahko mladi izkori.slijo svoje sposobnosti in se tudi dokazujejo. Cc bomo tako nadaljevali in stva-
ri Še nadgradili v občinskem proračunu, sem prepričan, da bodo uspehi lahko Še večji.« CMOvordi ste predvsem o vr/ww-skem športu. Kaj pa mm>tiâ/iî? »Poleg mladih v zadnjem času vidimo ob Velenjskem jezeru in na Športnih igriščih tudi vse več nekoliko starejših občanov. Malo pogrešamo bazen, na kar .sem ževečkral opozoril pristojne. Sem pa zadovoljen, da smo uspeli popravili oziroma dograditi Rdečo dvorano, pri čemer je v precejšnji meri sodelovala ludi država (Fundacija za .Šport, Ministrstva za šolstvo, znantxsi in šport). To je bila največja naložba na področju Športa v občini, z njo pa smo zagotovili boljše delovne pogoje vsem njenim uporabnikom in poskrbeli za višji standard v spremljajočih prostorih, kot so garderobe, sanitarije ... Prav tako se letos veliko dogaja na koialkališču, nogometno igrišče je prekrito z umetno travo, na jezeru večkrat vidimo veslače ... Prepričan sem, da bomo lahko v prihodnje Še več naredili za ljudi. Predvsem bomo morali pozornost nameniti pridobivanju dodatnega strokov-
nega kadra, ki bo skrbel za rekreacijo čim širšega kroga ljudi, ludi za otroke, ki niso vključeni v selekcijo in so potem prepuščeni ulici. Glede tega .smo nekaj že postorili preko mladinskega centra, med letošnjimi poletnimi počitnicami smo organizirali plavanje v Topolšici; to so začetki novega organizacijskega dela. »
Kaj pa infrastruktura zo .^'P<fr1n€ dejavnosti v osnov-nih in .Kr&Înjih šolah ? »V Velenju imajo šole dokaj dobre športne objekte. Morda vse nimajo takšnih lelwadnic, kot bi sijih želele, vendar se tudi v teh da izvajali dober program. Primemo so zgrajena tudi zunanja igrišča. Čeprav se v poletnih časih na njih bolj malo dogaja. Tega bremena ne moremo obesili na ramena učiteljem in strokovnim delavcem, med počitnicami se bodo pač morali vključili tudi ljudje iz krajevnih skupnosti. Kol sem že omenil, pa je potreben bazen in morda nekaj kolesarskih poti, da bomo potem lahko govorili o zadovoljivo rešenih neka-lerih težavah.« Od .vywrtó pa v državni zbor. izteka se vaše štirdeino delo po-slanca. Kako ste zadovoljni z
opravljenim delom? »Lahki'i bi rekel, da smo kar nekaj naredili in da so bila ta štiri leta dokaj plodna za državo (priključitev Evropi in upoštevanje sIoverLŠčine, prilagoditev zakonodaje evropski ravni) in za regijo. Včasih slišimo, da se
Jože Havtičnikf predsednik Športne zveze Velenje in poslanec: »Prepričan sem, če bom seveda izvoljen, da bom uspešno nadaljevat v začrtani smeri.»
moramo Slovenci vedno prilagajati, a ni povsem res. Tak korak smo naredili zaradi sebe, ker smo si to želeli. Prepričan sem, da smo naredili prav. Pre-
bite ure, včasih noči, zame niso predstavljale večje obremenitve kot sicer, ker sem vedel, da je 10, kar delamo, prav. Pokazali smo, da je treba državo decentralizirali in da moramo dati priložnost tistim gospodarskim panogam, ki so sposobne živeti same. Posamezni poslanci smo kar nekaj naredili za decentralizacijo Šolskega sistema. Pri tem imam v mislih ustanovitev prvega medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju ler regijskega Študijskega središča s sedežem v Celju. Sedaj se trudimo za ustanovitev lakullele na našem področju ter za izvajanje višjih In visokošolskih študijskih programov. Seveda pa se tega ne da narediti čez noč.« Kamlidiraii hoste tudi v na-slednjem ohdohjn? »Takoje.V teh Štirih letih privajanja in prilagajanja sem potreboval leto in pol, da sem se prilagodil ritmu inzahlevanemu načinu dela. Zdaj sem prepričan, da bom lahko, če bom seveda izvoljen, uspešno nadaljeval v začrtani smeri in tako naredil nekaj koristnega za driavo in za našo regijo.«
Izgradnja nove šole še ne da miru
Poteg že uierenlh projektov Ixxlo poleinl dopusiniški fas v otieini Šoštanj zaznamovale pr iprave na ot)('inski praznik tei' popisovanje škode po iieurju - Do konca lela naj t)i pozornost namenili izi>radnji telovadnice in pi ipravi proi^acuna za leto 2()()f)- Župan Mitaii Kopušar znova kandidat za poslanca v t)ržavjiem zhoru (t)Z)
za ozke skupine ljudi. Menim, da smo poslanci odgovorni ljudje in da znamo oceniti, kaj je prav in kaj ni,« y jeseni hodo volitve poslancev v 1)7.. Boste znova med kandidati?
»Mislim, da bom. Kandidatu-
ro sem podpisal, potrdili jo mora še svet stranke LDS. vSam bi želel biti Še en mandat, da hi lahko postorili določene stvari za dolino. Če bodo tako menili tudi volilci involilke, pa bomo videli.«
Tatjana Podgoršek
»'Iako kot pm'sod drugod je bilo Ludi pri nas nekaj zatišja v tem dopuslniškem času, a so aktivm^ti normalno tekle. Izgradnja nove šole kot naša največja naložba pač ne da miru. Gradnjo je potre[)n<') spremljali, vsak dan kaj malega postorili,« je v pogovoru o tem, kaj bo najbolj zaznamovalo letošnji poletni čas v občini SoŠlanj povedal tamkajšnji župan in poslanec v DZ Milan Kopušar. Na preostala naša vprašanja je takole odgovoril: Bo izgradnja no^-e šole edina le» toš/tja naiotha v občini? î>Ne. V polnem zamahu so tudi aktivnosti za ostale dolgoročne In kratkoročne projekte. S tem mislim predvsem na posodobitev nekaterih cestnih od-.^kov, načrtujemo nekaj glede kulturnega doma, Mayerjeve vile, premika scpri mladinskem centru. Minulo deževje in neurje, na srečo, tokrat pri nas nista povzročila tolikšne škode kol drugje po Slovenije, a brez posledic le ni šlo. Enkrat smo že popisali škodo po toči, sedaj jo popisujemo že drugič, paško-dovanih pa je tudi nekaj cest. Septembra praznujemo občinski praznik. Zaznamovali ga bomo z vrsto prireditvami, na ka-
tere .se pripravljajo prav v poletnem času. Približno tako kot v občini delujejo v okviru svojih možno.sti krajevne skupnosti. Ponekod so pohiteli s predvidenimi vlaganji, drugje malo manj. Veliko stvari se bo zgodilo na jesen, saj v prvi polovici leta ni na voljo vsega denarja. Še veliko je lakih stvari, ki jih občani ne vidijo, a zahtevajo obilico dela. Med takimi je pred nedavnim uspešno končan razpis za šolske prevoze.» Pole^ izgradnje nove .šole vas hodo do konca leia zfl' postile še kakŠtie druge ak' tivnosti? »Moramo zgraditi Še telovadnico, gradbeno dovoljenje že Imamo, in zaključili finančno konsirukcijo.'lbje ena glavnih stvari, ki se je bomo lotili jeseni. Takrat je treba pripraviti Še proračun za leto 201)6. Za prihodnje leto smo ga že sprejeli, vendar ga bomo morali pri nekaterih postavkah popraviti. Tu so Še aklivnasti na področju družbe nili dejavncKti. Na ravenski podružnici imajo težave s .streho, tudi na preostalih Šolah bo potrebno opraviti kakána vzdrževalna dela. Dela nam lep čas ne bo zmanjkalo.««
Poleg bipana ste tudi poslanec v [)Z. Kaj ko/ikretno ste postorili za tukajš/ge okolje? »Morda bi lahko poslanci u do-
Šoštanjski župan In poslanec v DZ Mitan Kopušar:^' Ocenjujem, da rezultati dela poslancem iz doline v tem mandatu niso tako skromni.^
line naredili še kaj več, vendar ocenjujem, da rezultati našega dela v tem mandatu niso tako skromni. Glede na bojazen pred odprtjem Irga električne energije lahko med velike uspehe na daljši rok uvrstimo usta-mwltev holdinga, dobre rezultate pri prodaji elektrike iz naše
doline, prav tako zagotovilo o normalnem odkupu premoga naslednjih 20 let. Pri občanih omenjena dejstva niso imela takšnega odziva, kot so ga vredna. Ob prejšnji kandidaturi za poslanca sem zapisal, da je za nas cesta na Slemenu najblij^.ja pot v Evropo in dajo bomo uredili. Pričakujem, da se bomo te pridobitve lahko veselili prihodnji mesec. Morda bi omenil še prizadevanja za pridobitev denarja pri izgradnji nove Šole, preplastitev republiških cest mimo TeŠa in Koroške ce.ste, .skupaj s preostalima dvema poslancema iz tega okolja smo uspeli uvrstiti v proip-am posodobitev še nekaterih cestnih odsekov v Velenju in cesto Arja vas-Velenje, kjer pričakujemo teme-Ijito rekonstrukcije. Naša največja bitka» za katero mislim, daje dobljena, pa bo hitra cesta od avstrijske meje do priključka na avtocesto. « Za kaj sie si še prizadevali, a ni' ste uspeli? »Vsem poslancem ni uspelo ustanoviti pokrajin. Pc^slanci iz Šaleške doline smo uredili regijo vSašo, a nam na koncu nI uspelo pri spremembi ustave. Med neuspehe lahko uvrstimo tudi preprečitev referendumov
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IpavćevalO, 3000 CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpis V šolsko leto 2004/05
V šoLskem letu 2004/2005 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih:
1.	Program srednjega strokovnega izobr^iževanja -štirlleinl program tehnik zdravstvene nege
2.	Program srednjega poklicnega Izobraževanja
-	trileini program bol niča r-negovalec
3.	Program poklicno-tehniškega Izobraževanja • tehnik zdrav stvene nege (3 -H 2) s predhodno bobrazbo bolničar-nego-valec
Programe izvajamo skupinsko ali v obliki konzultacijsko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
4.	Programa priprave za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma
-tečaj maser (140 ur)
-	tečaj pediker (140 ur)
5.	Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajali ga bomo v je-seaskem roku.
Prijave za vpis \»>mo .sprejemali do vključno 10.9.2<N)4
Vs« ínťorniiícije dobite» na Srednji zdnivstveni Šoli Celje na številkiih: 03 42H 69 10 uli iú 42K 69 00, vsak petek od 10. do 15. ure INFORMATIVNI DAN KO V PETEK, 27. avjsusla 2004, ol> 16. uri NA ŠOLI V UCiLNICI 1.
GOSPODARSTVO
S poskusnim sežigom gudrona bodo počakali
V inooleklrarni Šošlaiij v Iclošnjon! lolu i/polrijujojo pričakovanja - Obsežna obnovitvena irj vzdmwalna dola - (jiidron bodo nioida posknsiK) scžifjali po olHsku pi^odstavnikov strokovnjakov, javnosti in novinarjih v IMcniciji
Mira ZakoŠek
Prvo policijo jc biJo za kolckiiv šoštanjske termoelektrarne uspešno. Proizvodnja je bila kljub dobrim hldromeleoro-loškim razmeram nekoliko VKČja, kol so naCrUwûli. Večjih težav pri obratovanju niso imeli, »naprave« so jim dobro služile, tako da so lahko pozornost usmeriU predvsem v pripravo nacrt(wanih naloi:b- '\h pa st) predvsem nadomestni objekti sedanjih blokov in pa seveda redna remontna dela. Tudi v leh dneh je obratovanje dokaj normalno, nekoliko nad planom: na omrežje so pri-kljuCcrd trije najvcćji bloki, lorcj tri, iztiri in peî. Kljub nadplanski pR)Í7V(xinji so v pomladnih in po-
letnih mesccih uspeSno opravili najprej remont tretjega, nato pa 5e prvega bloka. Oba so lehno-loSkopasodd->ili in uspasobiliza nadaljnje štiriletno redno obratovanje. Na bloku 1 je bil to zadnji remont pred dokonCno za-aslavitvijo, leta 2007 se mu namreč neizogibno iziebi življenjska doba. Ptxioben, prav tako zadnji remonl, bodo opravili še na bloku dva. Za prihodnje leto pa 7-c načrtujejo obsežen remont Četrtega bloka. Med dru^m bodo zamenjali več komponent na razžveplalni napravi lega bk^ka in tako Se izbolj.^li izkoristke in s tem zmanj.^aii emisije Škodljivih snovi v okolje. In kako seje s pripravQtní m po* skusni .veřýj gudrom, ki so jim fia šo.^fanjski svetniki dovoUU in
Mag. Uroš Rotnik: »S sež* igom se nam nikamor ne mudi^ Če se bomo v tem okolju za to odločili, bomo lahko projekt uresničili šele leta 2006.«
naj hi ^ v prihodnje v tem ier-moenergefskem giRan/u tudi sežigoli'^ »Trenutno se s lem ne ukvarjamo. Naši strokovnjaki so si ta sosežig ogledali v icrmoelek-Inirni v Nemčiji, kjer ugotavljajo, da na okolje ne vpliva škodljivo. Zdaj čakamo, da to elektrarno obiščejo še predstavniki lokalne skupnosii, zraven pa bomo povabili tudi novinarje,« pravi direktor mag. Uros Rotnik. Kljub lakšnemu zagotovilu pa je pogosto slišali pt>mLsle-kc» če bodo res počakali tako dolgo. »Sežiga v nobenem primeru ne bomo opravili pred tem obiskom, zalo ni nobene ptMrebe in se nam ludi nikamor ne mudi Če se bomo za sežig odloČili, bodo ki eclo prihodnje
»Rudarsko« obnavljajo
Celotno pritliř^e stavbe IMI^B v Velenjn bodo preuredili v prostore za poslovanje z vaix^'evalci - Kar 12 niesl bo namenjeniti individualiii obravnavi - Vse inanj klasičnih bančnih poslov
Mira Zakošek
Malo pred koncem julija so začeli obnavljali največjo poslovalnico v Podružnici Savinjsko-Šalelka NLB. To je poslovalnica na Rudarski ccsii, kjer je ludi sedež podružnice. 7a poslovalnica ima odprtih kar 19500 računov, kar pomeni, dajo tudi obiskuje I oliko varčevalcev. Od nekdanje Agencije za plačilni promel in DURS so odkupili pritlične prnslore, ki jih bodo zdiij v celoti (skupaj z obstoječimi bančnimi) namenili za posUwa-nje z varčevalci. Prostori bodo sodobno opremljeni in prilagojeni n(5vi vlogi banke, ki vse bolj prevzema vlogo finančnega svetovalca Klasičnega bančnega po-slovanja je vse manj, vse več pa je uporabnikov, ki z banko poslujejo na številne možne elektronske načine, gotovinsko pa preko bankomatw. Prav zalo bo v prenovljeni poslovalnici kar 12 mesi namenjenih individualni obravnavi, kjer bo dovolj možnosli za
individualno obravnavo vsakega pixsa mez nika. Ohranili bodo le iri klasična bančna okenca. Pogodboza izvedbo gradbeno-inveslicijskih del so podpisali z velenjskim Vegradom. Glede na to, da bo poslovalnica ves čas obnove za stranke odprta, pa so obnovo zasnovali vcčťa/Jio. Najprej bodo obnovili del, ki so ga odkupili, in ta bo prihodnji mesec že končan. Tja bodo nato preselili bančno poslovanje in se lotili Še obsloječe p<xslovalni-ce banke. Ta del obnove bodo končali še pred koncem oktobra. Kljub lažnemu delu bo proslor zasnovan kot celola, obsegal pa bo kar8i)0 kvadralnih metrov. Ko bodo ta dela opravljena, bodo lemeljito ohniwili in prilagodili sodobnim zahtevam šc irezorski del poslovalnice. Med pomembna naložbena dela sodi ludi pcwtavitev bankoma-lov, ki jih je sicer vse več, a Sc vedno premalo, saj sc vedno več i)bčanov odloča za poslovanje z
banko na ta način. Podružnica Savinjsko-Šaleška jih ima na celjskem in savinjsktvšalcškem območju kar 61, poleg tega pa so seveda vključeni tudi v mrežo bankoniaiw celotne Ljubljanske banke, ki ima med drugim sklenjene^ pogodbo s Petrolom, Bankomat! so na večini njihtMh najbolj frekventnih poslovalnic. Direktorica Podružnice Savinjsko-Salc^ka, mag. Lidija Dovšak, pravi, da ravTio v tem času beležijo frekventnost na bankomatihv Velenju. Pred dnevi so postavili novega, prilagojenega invalidom, vnakupovalnem centru, z novim lastnikom nekdanje Name sc do-govaijajoza pwlavilev dveh,postavili naj bi ga tudi v bližini Šolskega centra, enega pa v bližini poslovalnice na Kidričevi cesti ob Erini zgornji Tr/nici. v zadnjem času je bilo več poskusov in ludi zlorab na banko-maiih- Mag. DovSkova zato predloga varčevalcem, da dosledno upoštevajo navodila, ki jim jih
redno sporočajo na hrbtni strani izpisk<w, 1er da svojih bančnih številk nc izdajajo nikomur.
^ i,
Direktorica NLB Podtvžnice Savinjsko-Šaieška mag. Udlja Oovšak: dneh, ko obnavlja* mo našo poslovainlco na Ru-darsid cesti, prosimo strantœ za razumevanje. Prepričana sem, da se sí<upaj z nami ve-selijo sodobnih prostorov.»
Era ostaja na trgu Črne gore
V^fltrye/Podjjorica • V prostorih velenjske družbe Era center v Podgorici v Črni gori so minuli vikend neznanci povzročili pravo razdejanje. Uničili so računalnike, razbili mize, stole, okna, vrata omare in drugo opremo, zzidov pomciali slike, vso dokumentacijo pa razmetali po tleh in hodnikih. Kdo so vandali, do zaključka naše redakcijo (v torek) Še niso odkrili. Tudi tega ne, kako so prLšIi v objekt. Predstavniki policije ne dajejo izjav, ker preiskava šc iraja. Kol so zapisala nekatera sredstva javnega obveščanja, ljudje govorijo marsikaj. Med drugim, da ne gre za običajen incident, ampak za napad na
navzočnost slovenske trgovine in napovedane nove projekte na lem območju, (iledc na to, da menda lastniki ne pogrešajo nobenega predmeta^ ugibajo, ali morda ni koga od tamkajšnjih »poslovnih partnerjev« zamikala administrativna dokumentacija,
V zvezi 2 neljubim dogodkom se je oglasila uprava delniške družbe Era Velenje. V sporočilu za javno.si je izrazila presenečenje, »da .se je v prijazni državi Črni gori zgodilo lakšno vandalisiično dejanje. Poleg povsem uničenih pisarn in opreme je uničena in odvzeta dokumentacija. Za zdaj bi IrŽko ocenili nastalo Škodo. S
poslovanjem v Orni gori smo zadovoljni, z našo ponudbo pa ludi tamkajšnji kupci, kar kaže ugoden odziv in trend rasti prodaje. v zadnjem obdobju smo nav.sch prodajnih mestih obogatili ponudbo in kupci so lahko kupovali blago podobno kot v vseh nakupovalnih cenlrih v Evropi.«
Uprava družb Era jc vsporočilu zagoiovila. da bodo ludi v prihodnje njihove prodajalne poslovale normalno in koreklno v zadovoljstvo kupcev. Sprejeli so ukrepe za ureditev razmer in varovanje premoženja, od tamkajšnje ob lasi i pa pričakuje, da ho zagotovila pogoje za nemoteno poslovanje, storila
vse za ugotovitev razlogov za vandalizem in poiskala krivce za uničenje posliwnih prostorov.
Zaradi tega neljubega dogodka Era ne bo spreminjala .svoje strategije na trgih držav JV Evrope. Prihodnji čclrtek, 26. avgusta, bo odprla v Samoboru nn Hrvaškem svoj največji in najsodobnejši nakupovalni center. »Nedavno podpisano sira-leško partnerslvo z italijansko družbo Eurospin omogoča graditev mreže diskom nih prodajaln, ki bodo primerne tudi za črnogorsko lržiščc,«jc Se zapisala uprava Erine družbe v sporočilu za javnost.
■ tp
leto potekali pcvitopkiza pridobitev vseh p(Urebnih dov(^ljcnj in bi lahko do sesežiga gudrona pri Slo šele v letu 2006.« In kako velik bi bil ta posel za Termoelektrarno Šoštanj? V času, ko bi gudron kurili, bi ga dodajali gorivu do dva (xlstotka, kar pomeni, da bi zn<isala lelno
pokutjena količina približno en odsiotck pokurjenega premoga. Deniček (xl sežiga pa bi delili podobno kol pri kabini moki v razmerju 60 : 40 v korist lokalne skupnosti.
Gospodarske vesti
Zavarovalnica (ÍRAWE uspešna v Sloveniji
v Zavarovalnici CîElAWE, hčerinski družbi velikega srednjeevropskega zavarovai ni Škofi nanČ nega koncema, ocenjujejo, da bodi) rasli vsaj dvakrat hitreje od poprečja zavarovalniškega trga v Sloveniji- Ob leioSnjem prvem polletju so beležili zelo obetavne rezultate: premije so se jim povečale za dobrih 17 odstotkov (od 2,53 na milijarde). Predsednik uprave dr. Wolfgang Felser pravi: »Tudi v drugi polovici leta pričakujemo podobno gibanje vplačanih premij in podobno rast kot lani, ko je znaSala 18,8 odstotkov. Že zdaj smo med slovenskimi zavarovalnicami na iretjem mestu.«
■ mz
IBM in (iorenje razvijata nove inteligentne aparate
[BM in Gorenje sodelujela pri ra/voju prototipa gtîspodinj-skega aparaia, ki bo zasnovan na najnaprednejši inlerncini tehnologiji in bo deloval »na ukaz«. Aparat bo prvi te vrste v svetu. »Gorenje velja za enega vodilnih proizvajalcev bele tehnike v Evropi, z novo obliko neposrednega sodelovanja s svojimi uporabniki pa tudi vodilni ponudnik naprednih reS-ilev na zahtevo uporabnika,« pravi direktor IBM za jugovzhodno Evropo Jane/. Bencina. V (torcnju so se za to sodelovanje odloČili, da nadgradijo svoj razvojni proces, hkrali pa povzamejo in zasnujejo nov ptwlovni model za trženje izdelkov in storitev.
■ mz
Kiasje v novih prostorih
Uprava Klasja (relje in v.se skupne službe poslujejo v novih prastorih. Dcwcdanjo upravno zgradbo so po načrtu odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja prodali podjeiju EngrotuS, ki s svojo infrastrukluro v Celju meji s Klasjem Celje. Tako jo bo lahko hitro vključil v svoj poslovni sistem. Odprodaja poslovne zgradbe ne bo vplivala na obseg proizvodnje Klasja Celje. »Selitev bomo izvedli v času dopustov, lako da ne bo motila naših poskwnih priwesov. Vsi nasi kontaktni podatki ostajajo isti. Verjamem, da bo odprodaja poslovne zgradbe pomembno prispevala k naSi uspešnosti, saj smo se reSili velikega finančnega bremena, kije resno ogrožal naSe poslovne rezultate, prihodek od prodaje pa pre.sega stroške odplačevanja njenega financiranja,« je ob tej pomembni odločitvi povedala mag. Dragica Murko, predsednica uprave Klasja Celje.
Sicer pa v Klasju Celje nadaljujejo procese racionalizacije in prestrukturiranja ter s lem povečujejo siabilnost in uspeS-nasi paslovanja ter organizacijo družbe odločno usmerjajo v pekarsko dejavni«!.
■ mz
Kandidirali za približno 150 milijonov SIT
ŠoStanj - Ministrslvo za Šolstvo, znanosi in Spon je v prvi polovici prejSnjega meseca objavilo razpis za sofinanciranje Športnih objeklov. Nanj se je prijavila ludi Občina SoStanj, in sicer z vlogo za pridobitev blizu 150 milijonov tolarjev, Denar naj bi porabila predvsem za izgradnjo Športne dvorane. Ta bo na voljo ne samo za poirebe Šolarjev, ampak ludi odličnim ŠoStanjskim športnim klubom. E>vorana bo zadovoljila številnim nadstandardom, saj bodo (med drugim) od tod lahko prenašali mednarodne tekme. Rezuitali razpisa bodo znani Čez slab mesec. V občini pričakujejo pri lem tudi pomoč, ki jo je na nedavnem obisku na gradbišču nove Sole obljubil predsednik slovenske vlade mag. Anton Kop.
■ tp
19. avgusta 2004
n^HlàS
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Najraje delam to, kar je meni všeč«
luuda KovckIc pravi, ú<] jo ukvarjaiijc z doniaa) in uniolno í)t)í Ijo tcžašico (ii^lo - Kupd njoiiifi i/(l<^ll\()v Ijiidie, l<i Ijofejo podarili nekaj poscl)ii(^řia- Izzivom so ni konca
TM}dna PodgoršGk
/k v osnovni so Ikniiirdi Kt)vadť i/ Smartncga oh Paki povedali, da ima smisel 7a gliiS-bo in risanje. Kol oirok i/ številne drui^ine, /a katero je skrbela le mama, si izt)t)raí^evanja v lej smeri ni mogla privoščili. Po 26 lelih proizvodnega dela najprej v Gorenju, nato pa dve desetletji v Tovarni nogavic na Pt)lyeii.sejc pred dvema letoma odločila, da bo izkoristila dane mo/nosii. »V slu/bi sem bilav.sc bolj nesrečna, i C Ij a po usivar-janju pa v meni vse glasnejSa. Leta, ki jih še imam do penzije, řclim preživeti drugače, sem rekla moi^u Jožetu. Podprl mc je pri tem in lako sem danes ro-kodeika,« je pripwedovala in pri tem mencala 7 rokami. Glasbo je gojila kol dolgoletna Članica SmarSke folklorne skupine, kot članica ansambla Vih, ludi s samostojnimi nastopi skupaj s prijatelji Kjer se ji ponudi prilo/^nost, rada r:weseli ljubitelje ubranega petja Se danes. Likovne sptisobnixsii pa je pred odločitvijo /a umetno in domačo ohrl »prenaSala« predvsem s čopičem in barvami na svilo, na steklo, postala jc zunanja sodelavka varovancev v VDC-ju Muc v Presarjah, ludi v delavnicah Univerze /a (retje življenjsko obdobje. »Prsti so me srbeli, vleklo me jc, v sebi sem čutila, da lahko bolje raz-
vijem dane sfK^sobnosli. Darja Primožič meje povabila ssabo v lončarsko delavnico Igorja Ba-horja vTopolšiei. Tu sem začela, se nato včlanila v Društvo šaleških likovnikov, ki nudi
ca veliko dela, idej, iznajdljivosti. Saj Izpolnim željo naročniku kakšnega darila, a raje ustvarjam to, kar je meni všeč. Rada imam unikate» serije me ne pritegnejo. Moje stvaritve
Bernarda KovaČiČ: »Navdušujem se nad unikati, serije me ne
pritegne jo.
ukiijreljnim neskončne možnosti pridobivanja dodatnega znanja. Zame je vsaka laka delavnica ir/iv, in čc sc jc le lahko, se je udeležim.« Danes svoja likovna sn<wanja izraza v kar nekaj tehnikah: po zaslugi akademske kiparke Nace Rojnik kipari, srečala se jes tehnologijo keramike, prijateljica Vera Benda jo je popeljala vsvet zelo zahtevnega japonskega rakuja. »Izbiram najtežje, lake, ki zahtevajo od ustvarjal-
kupujejo ljudje, ki hočejo nekomu podarili nekaj posebnega.« Prvi kritiki Bernardinih izdelkov so njeni domači - mož in si-nwa Ri'>bi 1er Matjaž. Doslej jih je postavila na ogled na raz.sia-vah Društva šaleških liko%'nikov. društva Duri iz Slovenj Gradca, katerega članica jc, samostojno razstavo je imela v domačem i^martnem. Prof. dr. Janez Bogataj, ki sije ogledal, kaj nastaja pod Bernardinimi prsii, je nekatere izdelke uvr.slil med
protokolarna darila. »Našel bi se kdi>, ki bi ob spremljanju mojega dela porekel: lamle nekaj paca. Pit ni res. Ukvarjanje z domaČa in umetno obrtjo je težaSko delo. Pa saj sem navajena trdega dela.« /aslužkit v tem poslu, pravi Bernarda, ni. Se preživeli bi bilo težko. A, ker jc vajena skrom-nosii. je tudi z malim zadovoljna. Veliko ji pomeni to, da dela nekaj za .svojo dušo, da najde več ča.sa za družino, za dobro knjigo. Pred kratkim si je doma s ponuxjo skrbnega moža uredila delavnico, v katero bolj pridno zahaja lakrai, koje najmlajši sin v šoli, ali pozno zvečer. Svoje izdelke za zdaj prodaja prckiJ avtorske agencije. »Ne vem, ali se bom odk>čila za osebno dopolnilno delo? Pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije .sem pridobila. Za negotovo prihodnost, kar la posel je, je p<nrebnega veliko poguma, iznajdljivasli, podpore listih, ki jih imaš rad.« Izzivom Šc ni rekla zadnje besede, Upa, da bo tudi v prihodnje na lej poti srečala ljudi, ki jo bodt>/nali prav usmeriti. '/x:\i si zdravja, dobre letine v vinogradu s 1000 trsi, za katere skrbita z možem, navdušenim vinogradnikom, in seveda veliko takih ljudi, ki jim bodo njeni izdelki vseČ.
Niso pozabili njegovega dela
i'Yaiîjo i^lcsnik - dobitnik letošnjega iia|\isjega pr iziianjaolinno lijiibno ol) Savinji
Franjo Plesmk se je rodil pred skorajda ^tse m de.se limi letivčev-Ijarski družini, zalo je bilo jasno, da bo tudi on čevljar, &aj oče na kaj dru^ga niliza trenutek ni piv mislil- (epravz^ la poklic ni imel pras-ega veselja, je skupaj z bratoma pristal v čevljarski dclavnici njihwe^ tečeta na Ljubnem ob Savijiji. Tako kot večina njegtwih vrstnikov je leta druge svetovne vc^jne preživel tem lelom primerno. burno torej. Kol nemški vo Jak jc doživel zavezniško invazijo v Ntjrmandiji, se kot vojni ujetnik zna.^^I v bolnišnici in nato v ujcini.skem laborLšcuvUdinbur-gu na Škotskem. S V pre kom or-.sko brigado je vrni i v domiwi-no in po koncu vojne za nekaj Časa zopet pristal v očetovi čev-
ljarski delavnici.
Kmalu je vključil v delo Krajevnega ljudskega odbora na Ljubnem, kjer je vodil den-co o davkih in bil vojni referent, nato pa se je zaposlil v lesni industriji Nazaije. kjer je ostal do svoje upokojitve. S to zaposlitvijo se mu je izpolnila dolgoletna skrila želja, saj je končno začel opravljati delo, ki ga je veselilo žev mladosti. Materialno knjigovodstvo, tibračun (îsebnih dohodkov in inventurne komisije bile delovne naloge, kijih je Franjo PlCsSnikz velikim veseljem ispravlja! polnih c«cmind-vajsct let. Sevedaso za to njegovo veselje in sposobnasti vedeli ludi njegovi sokrajani, zatosko-rajda ni društva ali organizacije
na Ljubnem, v katerem Franjo Plesnik ne bi bil vsaj nekaj časa tajnik ali blagajnik. Sascdi^m jc poleg tega pisal razne prošnje in
fologralljc, jih urejal in vlagal v albume 1er tako pred propadom rešil pomemben del naše preteklosti. Ob 100. in 110. obletnici
Takole mu je županja Anka Rakun izročila priznanje
gorenje
Klimatske naprave
mof. tvcj. dem.

* f - <
'll-l.: o:^ 899 19 44 W AV \s. go rei 1 i C. coi ti
pritožbe, zbiral dokumente dnišlev,jih urejal in pisal kronike. Največ svt>jcga pnv;tcga časa in energije pa je pc^JveiU urejanju dokumentacije nogometne-gii kluba in gasilskega društva na Ljubnem. Celih Iride.sct Ici je bil blagajnik nogometnega kluba in o razvoju tega športa na Lju)*»-nem zbral vse, kar je mogoče zbrali. Oh petdesetletnici kJuba je izdal brošuro o zgodovin: lju-benskega nogometa, ki jo je opremil sštevilnimi fotografijami in originalnimi dokumenti. Še večje in zahtevnej,^ delo pa je Plesnik opravil pri urejanju kronike ga.silskega društva. Vztrajno je zbiral dokumente in
je skupaj s sinom Janezom napisal in izdal kroniki Gasilskega draštva Ljubno ob Savinji. Franjo Plesnik ves material, ki priča življenju Ljubnega in njeg(wih ljudi, skrbno hrani v številnih albumih. Želi si le, da bodo po njegovi smrti prišli v prave roke in lako iKiali tudi našim zanamcem kot tiha priča nekega življenja.
Glede na vse, kar je naredilza svoj kraj in njegove ljudi, si je nagrado Franjo Plesnik prav gotovo zaslužil. Nagrade je bil sc\'e-da vesel, pa ne zaradi nagrade same temveč predvsem zato. ker ve. da ga ljudje niso pozabili in da cenijo delo, ki ga je opravil.
■ DK
»Radi delamo, le da bi še imeli kaj od tega!«
Zaiiidi j)()sl(xlir lansk(^ suše so ]w\ .)(^lenk()\ ih v'iOpolširi morali priHisnuMiii prirejo [)](^inenskih lelir v pioi/Aodnjo iul(»ka - Mladi gospodar Marko si zdi, da bi laiiko znižali stroške in poxeeali doliodek
Tatjana Podgorèek
"Hk pod vrhom Loma leži trdna stara kmetija, ki je dajala kruh kar nekaj generacijam Je-lenkovih otrok. Tudi .sedanjim gospodarjem - Maksu, ženi Zali ter otrokom Marku, Idi in Maksimiljanu, ki še vztrajajo na kmetiji, Alenka in MsUja/ pa si služita kruh v dolini. Zelo so navezani na svojo zemljo.
zaradi boljših možnosti prešli na pitance, prirejo bikcw in nato plemenskih tclie. Mlečna proizvodnja je v primerjavi s slednjo precej zahtevnejša, smo ugotavljali, .ielenkovi pa: »Cene mleka res niso najbolj spodbudne, veŠ pa, da bo denar vsak mesec, da boŠ lahko plačal stroške,« Začeli so s 7 kravami, sedaj jih imajo 15, če ne bo kakšnih težav ali omeji-
• i
Jelenkovi upajo, da bo driava mah bolj gledata na tiste, ki vztrajajo na zemlji, jo obdelujejo in s tem skrbijo za poseljenost
»Smo trdi, žilavi, sicer ne vem, kako bi bilo,« je začela pogovor za dolgo leseno mizo v hiši s krušno pečjo gospodinja. Ko smo povprašali, ali je danes težje kmctovati kot pred leti, so se spogledali, skomignili z rameni, sogwornica Zala pa je povzela njihove misli ■/ besedami: »Ne bi rekla. Pri delu si pomagamo s stroji, kolikor se jih na gorski višinski kmetiji pač da uporabili. Razmere so sc tako spremenile. Vsako leto je slabše. Radi kmetujcmo, vsi zelo radi delamo, a radi bi od tega tudi kaj imeli. Naj bo volja še tako velika, sčasoma poide, če delaš le za stroške oziroma golo preživetje. Da bi vsaj sedaj šlo lako, kot si želimo.« Kot so pojasnili v nadaljevanju pogovora, je bila kar nekaj časa vir prihodka kmetije prireja plemenskih telic. Vse do konca lanskega leta so se ukvarjali slo dejavnostjo in bi sc Šc, če ne bi bilo lanske su.še. »Telic nismo mogli prodali, zaradi pomanjkanja krme smo morali lo kupovati, cene starih krav so bile katastrofalne. Ni nam preostalo kaj drugega koi preusmeritev proizvodnje. Zavihali smo rokave in v .slabih treh mesecih postorili vse, kar je potrebno /a mlečno proizvodnjo. To jc bila velika naložba, saj smo morali preurediti hlev, zgradili mlekovod in bazen. O, ni bilo malo dela, posledice .suše pa bomo kljub temu občutili še nekaj časa,« jc povedal gaspodar Maks. Z mlečno proizvodnjo so se pri Vodovnikovih, kot jim pravijo po domače, žc ukvarjali, a so
lev, naj bi jih do konca leta molzli 3? in oddali čez 1000 litrov mleka vsak drugi dan. Kmetija lahko kljub sonarav-nemu kmetovanju »preživeli« 40-glavo čredo. Wse bo še lepo in prav. Če le ne bodo previsokega »davka« zahtevale mlečne kvote. 'íeh se bojimo, ('e nam bo uspelo pridobili dovoljenje zu v.saj 300 tisoč litrov mleka na leto, bomo veseli. Nc samo zaradi tega, ker bomo lahko Se naprej kmeio-vali, ampak tudi zaradi sina Marka. Ta je končal kmctij.sko Šolo in bo prevzel kmetijo. Upamo, da mu nc bo treba v službo,« je razmišljala na glas gospodinja Zala. Ko smo pogled u.smerili proti Marku, se je ta odzval z bascda-mi: »Dela je na kmeliji veliko. Splača se delali, če ti kaj ostane» sicer nc. Bomo videli, kaj ho prinesel čas, kako daleč bo politika pripeljala kmetijstvo.« Jelenkovi pravijo, da so se kmetje upravičeno bali vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Razno razni ukrepi, vse manj razumevanja za kmetijstvo, vse p(ig(^stejše naravne kiitastrofe ne obetajo lepe prihodnosti, Verjamejo, da bo država malo bolj gledala na tiste, ki vztrajajo na zemlji, jo obdelujejo in s tem skrbijo tudi za poseljenost. Ko smo se poslavljali od.lelen-kovih, smo bodočega gospodarja Marka povprašali, kaj si želi. »Nič posebnega: Uř^cšno kmetovanje s čim manj stroški in večjim diîhodkom. Ce nam bo služilo Še zdravje, bo dovolj kruha tudi za bodoče rodove na kmciiji.«
KULTURA
Brezplačen dotik skrivnostne Kunigunde
V VoUMiju se v sobolo prironja 7. f(\slivćil mladili kultur Kuni^^unda - Ii(^pa í>raiska oatoviiica pripravlja pol koiKn^rliuh vorerov. tri razstavo, dva |)l(^sna (l()i><)(ika, pol lllnrskih voocmov ...
Bojana Spegel
Velenje-Zadnji icdenvavgmiu ho MliiilirisU center Verenje pxv
ncwno koketiral s skrivnostno davno prebivalko Velenjskega gradu Kunigundo, Organi/alor-ji pravijo, Ja bosta leden dni v mestu ozračje polnila vonj zrelega sadeža in pot v zadrego ujetega "liomo poiilicusa". Po ob-ntjvi prosiornv so namreč v MC -ju dobili novo ploSčad, kjer jc sicer piisiavljen ki^arkaniki v Času feslivala pa jo bodo spremenili v pri/oriSčc glashcno-l i I niskih díígodkov. Lelt^s bo manj
dogtxlkiW po meslu, počemerje bila sicer Kunigunda znana v prele klesti, manj bo tudi takih, ki bi usiavili naključno mimoidoče. Programski vodja festivala ATeS Ojstefšeri pravi, da bo tudi Iclm festival >»M. namenjen dniîenju in likniti Ivon/iiminmju liultur* nI h užitkov«.
Kunigimda je vedno izziv liiko za lisle, ki ICRlival pripravljajo, kt)t za tlsic, kj se ga veselijo. In teh je v dolini veliko, saj si mnogi želijo zidilevnejSe kuliurne vsebine zaužili tudi doma. »V času festivala si na ploSčadi prod oenlrom, kjer bomo zgradili majhen festivalski kompleks, predstavljamo večerna druženja ob pečeni koruzi in prijetnih, zelo raznolikih zvokih glasile. V primeru slal^ega vremena sc bomo preselili v dvorano MC-ja, vse prireditve pa bodo tudi lotos hrc/piačnc.«
začetka ponuja prikiiz dela produkcije mladih usiviujalcev (glasbenikov, vi dcaslov, kiparjev, plesalcev in lileralov), pri čemer pri izboru lela niso merilo. Merilo sîa vsa lela svežina in energija. In treha je priznali, da je Kuni-gundi kar nekajkral uspelo v me-sio pripeljali uslvarjala% Id s^i v na'^ih krajih gostovali prvič, odkrili pa so ludi veliko zelo zanimivih prirediivenih pr<'Ktorw. Med njimi je bil eden boljših stara elektrarna, pa nekdanji spomenik Onemelim puškam, kjer sc je zgodila Še vedno nepozablje-na modna revija mladih slovenskih oblikovalcev, in plíxščad za velenjsko knjižnico... Festivalski program je v IctoSnji izvedbi d<'fpolnjen ludi z vsebino, ki jo bo vanjo pri.spevala veliko starejša zgcxiba —20. poletne kulturne prireditve, kijih let^w organizira Knjižnicii Velenje. Dodatno pa v programu sodeluje Društvo za preoblikovanje družbene komunikacije z izborom iz letošnjega Politično nekorektnega filmskepi festivala (-
PÍFF), saj bodo v Velenju prikazali kar nekaj Iilmcw iz njcgři. V programu Kunigunde bomo tako priča pelim k(^ncertnim večerom, trem razstavam, plesni predstavi Kostanjev» rjava za* voda rî^n-knap in Presnegi« tesi* tra N. pelini filmskim večerom 1er akcijam, ki jih je MC pripravljal preko poletja
Velciijc (toi)ivii Obelisk
Včasu tcstivala bo pred M('«jem simbolno položen temeljni kamen za .spomenik "obelisk", ki naslaja med Milenjčani. Ikže dva meseca naslaja v s^xielovanju z likovnim pedagogom Borisom ()bUš;irjeni in učenci OŠ Šalek. Le ^ 10, obelisk bo visok kar 4 metre. V lorck pa btxlo organi-z.irali tudi obisk delo-vLšča nove velenjske
knjižnice, za katerega se je treba zaradi omejenega števila udeležencev prijaviti organizatorjem. Festival bo gastil ludi átudenle Akademije/il likovno umetnast v Ljiihljani: pel kiparjev bo tu prisotnih in ustvarjalnih v galeriji MC'-ja, ki jo bodo spreminjali s pomočjo kartona. »Galerija bo postala prcdmcl,« doda Aleš Ojstersek. Drugi íludenli ALU-ja pa bodo na Kunigundi prisotni tudi s svojimi deli, predvsem video izdelki, ki Ixxio pa'dstavlje-ni Že prvi večer festivala. Vonj zrelega .sadeža lelošnjega festivala bo začutiti zaradi druženja Kunigunde z 20. poleinimi kulturnimi prireditvami, vi->nj v zadrego ujetega homo polilicusa pa je druženje Kunigunde s po-IhiČno nekorektnim filmskim fe-.slivalom. Zalo letošnjega ^igle-
Se vos ie že dotaknila?
Se .sprašujete, kdo je Kuni-gunda? Je davna prebivalka gradu na hribu nad Velenjem. Znano je, daje bila lepa in dobrega .srca ter da je kmetom in tukajšnjim Salečanom večkrai pomagala, saj je imela skrivne moči. Zavzela se je zanje ter ob sušah zmogla priklicati dež, ob nu'ičah pa sonce. Omilila je zmr/ali. Pred časom so v odkriti odprtini gradu našli pramen dol^h črnih las. Menijo, da bi to lahko bili lasje mlade Kunigunde. Današnji twkrbnik gradu gospod Vinko zna povedali.kako Kunigimda še danes obča.sno pride in položi roko na rame obiskovalcem. Marsikdo je ne začuti, a mnogi jo. Cc je Še niste, jo lahko začutite v tednu od (C do naslednje sobote.
dovanjas Kunigundo zagotovo ne smele zamuditi, Če menile, da je korekmmti potrebno stopiti na rep, tudi tu, v Šaleški dolini, kjer smo doma.	■
PROGRAM
Soboto, 21.8.
20.00 razstava: video galerija
21.00 OTVORITEV 7. FESTIVALA MLADIH
KULTUR KUNIGUNOA
21.15 obelisk: postavitev lemeljnega kamna 21.40 koncert: Kíx, íunky jazz. Sarajevo 23.15 lilm: Pi-ff po Pi-ff-u / programski blok BACKSTAGE (66 minut) OTVORITEV KONCERT: KIX
Sarajevska skupina Klx je nastaia leta 1997 in je šele fansko leto, z veliko vloženega truda, uspela priti do pn/enca z imenom »Nije crno nije bjelo«^ Album združuje zvoke fun-ka in jazza, povezane v svojevrstne zvočne kuflse, pa vendar ne odstopa od standardnih, že siišanih lem. Med ostalim je treba je omeniti izjemnega kitarista ter vokalista, ki sta svoj def na albumu izvrsino opravila. FILM: Interna 21 (Extn. 21); Velika Britanija 2002, super 8 (Vhs), ban/ni, animirani film 9'; Sacriticio: Kdo je izdal Cheja Guevaro (Sacrilicio: Who Betrayed Che Guevara); Švedska 200t, super16/0vcam (DVD), barvni, dokumentarni film, 60';
Ponedeljek, 23.8.
21.30 Koncert: Steve Tallis. folk, blues, Avstralija
23.00 film: Pl-FF po Pl-FFu / programski blok LIVE/DIE (78 minut)
KONCERT: STEVE TALLIS (AVSTRALIJA)
Z glasbo se |e zacel ukvarjali že daljnega lela 1962. Žvel in muaciral je v 20A, Evropi in Aziji, kjer je igral za nekatera največja infena v svetu glasbe. Nlegova ljubezen do biuesa, gospela In cappelle se kaže tako na njegovih
studijskih posnetkih, kot nastopih vživo. Slove Tallls je dosedaj izdal osem albumov. FILM: Rawal Recycle Španija 2003,16mm (DVD), barvni, igrani film, 10'; r: MarcGiralt Sever je zrtorel (Sjever je poludio / North Wenl Mad); Bosna In Hercegovina 2003,35mm (DVD), barvni, igrani film, 19'; r: Aida Bogić;
Lou in Lena (Lou kai Lena / Lou and Lena);
Grčija 2003, super 16 (DVD), barvni, igrani film. 23'30";r:
99 lei mojega življenja (99 Vuotta Elàmàstàni / 99 Years of My Life); Finska 2003, ban/ni, eksperimentalni film, 33'; r
Torek, 24* 8.
16.30 ogled: voden ogled po deloviiču objekta nove velenjske knjižnice- po skupinah 20.30 ples: Kostanjevo rjava, produkcija En krap, koncept in koreografija Andreja Rauch, plesna predstava, Oom kullure Velenje, vstopnina: 800 SIT
22.00 lilm: PI-FFpo Pi-FFu / progrmki blok GIRRRL (82 minutj OGLED GRADBIŠČA
Organizatorji 7. festivala mfadih kultur Kuni-gunda, predstavniki Investitorja objekta nove velenjske knjižnice ter predstavnik investitorja v kompleks vas vabimo, da se udeleSte vodenega ogleda po objektu nove velenjske knjižnice, Zagotovljeno je strokovno vodenje. Na prizorišču velja poseben red zato je potrebno upoštevali navodila in zahteve strokovnega osebja. Skupine bodo zaključene, število prosdh mest je omejeno. Zainteresiral si fah ko mesto predhodno zagotovijo z rezervacijo na tel. št. 03/8981 920 ali po
elektronski pošti kunigundaŽsioLnet >»za ogled knjižnice«.
PLES: KOSTANJEVO RJAVA, EN KNAP, PL€SNA PREDSTAVA
Andreja Rauch v predstavi Kostanjevo rjava postavlja scenske situacije kot krajša poglavja, Z zgoščenimi strukturami, podobami in sugestijami gledalca tako preobrazi v poslušalca. Mestoma provokativno vzporeja gib telesa (Andreja Rauch) s strukturo petja In govora (Matjaž Čosič, Nuška Orašček, Tomaž Pipan, Jasna Žitnik), vse pa začini s ponovno svežimi zvoki trobente (David Jarh) in klavirja (John Sweeney). Skozi predstavo se vsestranska razdrobljenost vpne v celoto, la pa pušća polje interpretacij odprto. FlUVt; Karizma (Carisma/ Charisma); Španija 2003, mini DV (Vhs), barvni, igrani film, 10';
Sredo, 25« 8.
20.00 razstava:»Pa ne me jebat«, video, Mladen Stropnik
21.00 ulična poezija: predstavitev izdaje ulićne poezije mladih u-poetov 21.30 koncert: Feedback, jazz, blues, improvizacija, Tolmin
23.00 film: PI-FF po Pl-FFu / programs^ blok SHOPPING (73 minul) ODPRTJE RAZSTAVE: »PA NE ME JEBAT l?K VIDEO, MLADEN STROPNIK POEZIJA: Predslavitev izdaje ulične poezije mladi!) u-poetov
Vabimo vas na predstavitev tiskane izdaje ulične poezij mladih in še neuveliavljenih pesnikov.
KONCERET: FEEDBACK Skupino Feedback sestavljajo trije prekaljeni glasbeniki iz Tolmina. Igrajo instrumentalno avtorsko glasbo, ki temelji predvsem na Improvizaciji, vendar z malce drugačnim pristopom. Zvrstte glasbe bi lahko opredelili kot
nekakšno mešanico jazz-blues ročka. FILM: Mamonov tempelj (Mammons tem-pel / Temple of Mammon); Švedska 2002, Dvcam (OVO), barvni, dokumentarni film, 13'; Precasliti Billy & "Slop Shopping'* cerkev (Reverend Billy & The Church of Stop Shopping); Nemčija, ZDA, Španija 2002, mini DV (OVD), barvni, dokumentarni film, 60';
četrtek, 26.8.
15.00 delavnica: Kiparska odpiranja 21.30 koncert: Adamsi, tango, Vrhnika 22.30 film: Pl-FF po Pl-FFu / programski blok CONSUivlE (108 minut) KONCERT: ADAMSI. Vrhnika Adamsi so profesionalen bend, k) igrajo po-slušljivo tango glasbe. Delujejood leta 1992 in so prejeli že kar nekaj domačih In tujih prestižnih glasbenih nagrad. Kolo (Das Rad /Rocks); f^emčija 2001, computer (video CD), barvni, animirani film, 8'30"; Presežek (Surplus / Surplus: Terrorized into being consumers); Švedska 2003, tS mm, dvcam (DVD), barvni, dokumentarni film, 52'; Voda, ki je ni (Lacqua che no c'é / The Ne-ver Never Water); Italija, Buríuna Faso 2002, Beta SP (DVD), barvni, dokumentarni film, 48';
Petek, 27.8.
15.00 delavnica: Kiparska odpiranja 2100 koncert: Konovski štrajharji, etno, Velenje
2140 koncert: Roma Ramadan, etno, Mb KONCERT: KONOVSKI ŠTRAJHARJl. Velenje
Začetki velenjske etno zasedbe Konovski šlrajharji segajo v leto 1993, ko je skupini upokojencev prišlo na misel, da bi ustvarjali glasbo na kmečka orodja. Skupina ljudskih
godcev je najprej igrala instumentalno glasbo na improvizirana ljudska glasbila, kasneje pa so začeli pisati še besedila in peti. Vse njihove pesmi so večinoma avtorska dela, KONCERT: ROMA RAMADAN, Maribor Edini stalni član romske skupine Roma Ramadan je Bejta Ramadan. Ki Igra na zelo redko viden in slišan instrument šargijo. Gre za nenavadno brenkalo, ki deluje kot zelo razglašena kitara, vendar pa zvok spominja na številne ravno tako nenavadne Instrumente številnih avtohtonih ljudstev. Z njim nastopa tudi Kadrija Haliti, ki ga preprosto spremlja na tarabukl, tako da pri poslušanju dobimo občutek, da poslušamo zelo avtentičen blues.
Soboto, 28.8.
9.30 ples: Z odra na ulico - nastop plesnega studia N, Cankarjeva ulica, Velenje 15.00 delavnica: Kiparska odpiranja 20.00 razstava; Odprtje kiparske postavitve 2130 koncert: Siti hlapci, reggae, Maribor PLES: Z ODRA NA ULICO Plesni studio N bo tokrat že desetič svojo plesno dejavnost predstavil liršemu krogu občinstva oziroma kar naključnim mimoidočim.
KONCERT: SITI HLAPCI, Maribor Siti hlapci so že nekaj let vodilni slovenski reggae bend, ki naznanja prihod te glasbe v Slovenijo. Dobra vibracija na njihovih nastopih jim je omogočila, da so se predstavili že na več kot sto koncertih pri nas in v tujini, med drugim tudi na festivalu Soča River Splash. INFORMACIJE
Več informacij o prlredlNah 7. festivala mladih kultur Kunigunda vam je na voljo na uradnih spletnih straneh festivala v/ww.kunigun-da. org.
19. avgusta 2004
"fl^CiiSj
R/í\DOjQKÍ] IDO i/JlS^POsDGl
Glasbene novičke
Davor Plamberger in sedma umetnost
Več kot. 100 oddaj oscJmi umctnoslise jev minulih devetih leîih zvrstilo na Radiu Velenje. Pod vse sc jc podpisal Davor Plamberger iz Ša^lanja, Enkrat na icden Tvcslim poslu.^1-ccm našega radia približa dogajanje na lem področju z rubriko Kino Velenje predstavlja, vsako /adnjo sredo v mc.sccu pa z oddajo Sedmi val.
»'/. Matjažem Šalejem, ki jc bil pred leti moderator na va^cm radiu, sva pogosto zahajala v kine mat ogralc, se pogovarjala o predstavah. Beseda jc dala besedo, rezultat tega pa sla omenjeni rubriki,« je v pogovoru pojasnil učitelj lolkal navelenj-ski glasbeni soli.
Davor pozorno spremlja vsa dogaja-njav nimski umctnasti kot oblskwalee kinopredstav in kol nekdo, ki posku^ odstirali zavese vyakulisju. »S pomočjo iniemctaje danes zadeva malo lažja. Je pa zalo te?jc ponudili poslušalcem kaj novega, izvirnega. Nenaz^idnje nc smem spregledati dogovorjenih obveznosti s Kinom Velenje.« V svojih »javljanjih« nameni precej pozornosti glasbi, ki ni vedno nujno piwe/ana s ťilmom.
Najbrž ni treba posebej poudaijali, da je vešč improvizacije, zvesti poslušalci tudi ne preslišijo, da mu ležistikz njimi. »Več kot 80 odsloikov vseli oddaj Sedmi val je potckaio v živo, zalo sem včasih t udi že pomisli, da bi se poskusil kot moderator. Vendar ne v dopoldanskili ali popoldanskih oddajah, ampak vnočnom programu.«
Poleg fiimske umetnosti je njegova velika ljubezen glasba. Spremlja ga nc samo pri učenju svojih naslednikov, ampak tudi v pihalnem or-kcslru Premogovnika Velenje in v ork&slru mariborske opere in filharmonije 1er kot člana skupine Stop - Slovenski lolkalni projekt. S čim zapolnjuje prosti čas? »Poslušam glasbo, gledam nime in »ležim« mojima sinovoma,« jc odgovoril z nasmehom na usMh.
■ Tp
Davor Ptamberger: "Me Je že zamikalo, da bi se poskusil tudi kot moderator.«
na kratkp •••
ŠANK ROCK
Njihov pcvcc Matjaž Jelen bi jo skorajda grdo skupil v prometni nesreči, ko mu je med vožnjo z moUKiklom nenadoma zapri pol nepazljiv aviomcbilist, ki jc obračal na cesti. Na.sreČo jo jc Matjaž odnesel le z lažjimi posledicami, veČ škode pa je utrpel njegov dvokolesiii lepotec.
DAN D
Novomeška skupina po odmevnih poleinih nastopih na festivalih Exil in Rock Otoćec nadaljuje konccrtno dejavnost. Za konec polelja napovedujejo tudi nov singl, ki bo nadomestil uspcšnico Plešeš.
ATOMIK HARMONIK
Turbofolk je očitno zadetek v polno. Po zmagi na NtMS-u in potem, ko so se prepričali, da s svojo glasbo i^svajajo množice, bodo šc v tem mesecu začeli snemati svoj prvenec, na katerem bo ludi nekaj priredb znanih uspešnic.
NOVI ALBUMI
Jesenje pravi Čas za nove izdaje. Pri nas jih med dru« gimi napiwcdujeta ludi Anja Rupel in Pika Božič. Po junijskem škandalu pa vsi nestrpno pričakujemo tudi nov album prve hrva.ške zvezdnice Severine.
Tťlcn<iv(*ld
Telcnovelaje naslov dehi-lanlskega singla slovenske zasedbe Amťibia. Za tem imenom stojita avtorja Slane Spe-gel {Sank Rock, House Mouse, DIG, BioNet, DopeCbn-irol...) in Boštjan Lel>en (odličen mulliinstrumcnlalist in glasbeni antropolog). Single napoveduje album Amalgam, ki bo izšel 6. septembra, prinaša pa mešanico ja zza, eina, elektronske glasbo in l. i. k)un-gea. Pri njegovem nastajanju je poleg avtorjev sodelovalo še nekaj pri/nanih glasbenikov, med katerimi velja še posebej izpostiivili akademika in znanega slovenskega jayy^ov-skcga mojstra Lada Jakšo, basista Cveta Polaka (Sank rock) in pevko Anilo Kay, znano po sodelovanju s skupino Siddharla.
iVIunHin 5
Skupina Maroon 5, kije osvojila občinstvo predvsem z letošnjim pomlad no-po letnim hitom This Love, poskuša po načelu »kuj železo
dokler je vroče« osvojili simpatije svojih privržencev še z novo uspcšnico. She Will Be Loved je naslov nove skladbe lega prijetnega presenečenja, ki prihaja i/ Los Angelesa in je z debitanlskim albumom Songs About Jane eden naj-resnejših kandidatov za lovoriko »newcomer of the year«. Pelerica je prvič opozorila nase leta 2002, ko se je predstavila s singlom I larder To Breathe tn z njim priplezala na četrto meslo ameriške radijske lestvice Top 4(), danes pa se njihov prvenec že bliža številki dva nûlijona prodanih izvodov.
Spel Ml ile< lor hi California
Po malce daljšem premoru se na domačo glasbeno sceno spet vrača pred Icii zelo uspešna kranjska skupina California. Člani skupine so se to poletje ponovno zaprli v studio in pričeli snemati material za nov album. Med s<imim snemanjem seje ponovno prebudil ludi drugi jaz njihovega
fronlmana Maljaža Zupana, ki je že pred leti navduševal predvsem plesno usmerjeno ol>činstvo s skladbami, ki jih je izdajal pod imenom M7. Ilecior.Takoje nastala skladba £ naslovom i lavana, disko p os kočnica v slogu 70. let, ki spominja na trcndovskc uspešnice novodobnih disko skupin tipa Alcazar. Pod skladbo so se izvajalci podpisali kol M7 Hector featuring C^alifornla.
/aceiija se 04, Klubski maralon
Prihodnji četrtek, 2(>. avgusta, se bodo na Radiu Študent začele predstavitve letošnjih udeležencev Klubskega maratona. Skupine Kleemar iz Murske Sobote, Sphericube iz PertoČ, Salamandra Salamandra iz Ćadrga pri Tolminu, Muškat Hamburg iz Maribora, Elodca i/ Vrhnike in Ajdovščine (na sliki) in '1'hun-derbabie.s iz Ljubljane bodo v etru vsak Četrtek do turneje Klubskega maratona (14, ki sc iHi začel 24.septembra. Koncerti turneje K>do ob petkih in sobotah v več kot dvajsetih sloveaskih klubih, vsi izvajalci pa se IhkJo ob koncu turneje predstavili na finalnem koji-certu 5. novembra v Ljubljani. Med prizorišči 4. klubskega maratona je tudi letos Mladinski center Velenje, ki pri akciji sodeluje že od samega začetka. Novost letošnjega Klubskega maratona sta koncerta v tujini. Po finalnem nastopu v Ljubljani bo namreč vseh šest maratoncev nastopilo še v Zagrebu In Celovcu.
Zadovoljna Siddharla
'lÎKno pred letom je Skldhar-la izdala svoj tretji studijski album z naslovom Rh-, ki je na ppxJajnc police prišel vsloven-ski in angleški različici. V tem časuje Siddharla prejela vrsto priznanj in nagrad, izpostavimo lahko viktoija za skupino leta, Viktorja za posebne dosežke, nagrado SRF in diamantno ploščo za več kol 25.000 prodanih izvodov albuma Rh-. Veliko uspeha je požel tudi ovitek za posebno izdajo, ki sc jc pred kratkim znašel a.'lo med finalisti na svetovnem oblikovalsko-oglaševalskem festivalu C resta. Do sedaj jc album ponudil tri single (Rave, Napoj in TH.O.R.), ki so naJeleli na odličen odziv pri poslušalcih in za katere so bili posneti tudi video spoti. V naslednjih tednih bo na radijske postaje prispel ludi že četrti singel, za katerega je p<")snet ludi vide (»pot in si ga bo kmalu moč ogledati na www.siddharla.nel.
Lennyjeve Icžave
v tolažbo vsem hrvaškim ljubiteljem Lennyja Kravi r/a, ki so oslali dolgih nosov po odpovedi njegovega junijskega koncerta v Zagrebu, naj povemo, da tudi njegovi ameriški oboževalci niso na lioljšem. Lenny je namreč odpovedal celotno ameriško turnejo, na kateri bi moral odigrati kardevetnajsi konccrtov. Domnevni razlog odpovedi je slaba prodaja zadnjega albuma Baptism, uradni pa seveda, kot smo že vajeni, »nepremostljive težave«. Pred krat-
kim je Lennyjevo skupino zapustil kitarist (*raig Ross, kar bi ludi lahko bil raizlog odpovedi. Lenny Kravitz je takoj po objavi novice zatrdil, da bodo vsi odpovedani koncerti na sporedu prihodnje leto oziroma lakoj, ko ho to mogoče.
(iraška Gora /e (level indvajselir
v nedelo, 15. avgusta, so na Ciraški Gori pripravili že 29. festival narodnozabavne gjas-bc. Strokovna komisija (Irma Rauh, Vinko Struci in Dušan Krajne) jc med šestnajst izvajalcev razdelila skoraj loliko plaket in nagrad. Najpre-stižnejšo med njimi so prejeli člani ansambla Plaznik, občinstvu pa je bila najbolj všeč viža skupine Pogum. Za najboljšega debitanta je bila izbrana šaleška skupina Spev, Fani Požek pa je napisala najboljše bci^edilo. Vse skladbe lahko slišile ludi na kompaktni plošči, ki je izšla pri založbi Zlati zvoki.
PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko silšrte v programj Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1. KARMA-H vile nemas prava
Z. BUCK SYED PEAS - Leťs Get H Started
3. ANGIE STONE FEAT. SNOOP DOG -1 Wanna Thank You
Skladba TI više nemaš prava je še ena instant jspeinica uspešne hrvaške plesne pop zasedbe Karma. S sí^adbo so se predstavili na festivalu Sunčane skale V začetku meseca julija, z njo pa Tara, Pipi in Neno, ki sicer uspešno sodelujejo tudi na drugi festivalih po (vzhodni) Evropi, napovedujejo nov album. Njegov naslov bo Malo po malo, izšel pa bo v septembru.
LESTVICA

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel: 897-50-03 ali 897-50-04 aH SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 15.8.2004:
1.G0TER.	Subidub Marička
2.	POGUM: Kdor pravi je Slovenec
3.	ATELŠEK: Muzikantarski salon
4.	ZARJA: Smo kar smo
5.	FGG: Kosec
Predlogi za nedeljo, 22.8.20134:
1.	BRAJKO: Kanaiinje traditor
2.	FRAJK1NCLARJÍ: Planinska himna
3.	NAGELJ: Naples
4.	ŠTRKiízpIj do dna
5.	VAGABUNDI: Najboljše zdravilo
■ Viti Grabner
. J
VRTILJAK

Skupa) v dobrem in slabem, bi lahko rekli za par. ki smo ga skupaj ujeli le dan pred odhodom v olimpijske Atene. Odlična ailetinja Jolanda Čeplak se namreč kljub preselitvi v Celje zagotovo vrača v Velenje tudi zaradi Toma Po-pctrova, njenega dolgoletnega trenerja in prijatelja. Letos bo Tomo za Joli držal pesti y*\ živo«, saj jo spremlja tudi v
Atenah. Kar si je več kot zaslužil!
V poletni vročini je težko držati kaj težkega v rokah, če moraš pa zraven še pihati, zna hiti še težje. Občudovanja vredna muzikanta, ki igrata na tubo» sta dolgoletna člana Pihalnega orkestra Premogovnika Jože Kričej in Gvido Beiiš. Slednji je z glasbo povezan tudi, ko ne igra - v velenjski glasbeni šoli namreč skrbi za opre-mOi pogosto pa ga boste videli tudi na koncertih, ko pomaga pri postavljanju inštrumentov in stolov na odru. Tubo pa oba igrata »za dušo«. Brez strahu, da bi jo odpihnila, čeprav potrebujeta kar dobro sapo.
Strašna Jožeta sta samokritično ugotovila, da ju lahko umirijo le »telege,« in si jih tudi hitro nadela okoli vratu. Ker je bila gravitacija rahlo motena, je manjši Strašni )ože hitro protestiral, da jih ima dovolj. Da pa bi prišle zelo prav njunim ženam, ni ugotovil čveki ampak Jožeta sama.
\stmM<l na poli proli /iinlji
Asíronomí opazili asleroid. za kaicrcga pjcilvidcvajo. Ja bo iriil v /emijo. Ta asteroid • jme-novan 2(J(J2 KI'?, jc najnevarnejši predmet, kije bil kadarkoli v.'à' znan v kraiki zgo<)ovini opa^irva-nja aslcroídiw.
Odkrili fiO ga pred dobrim leđnom dni in j«i po prvoinili izrač-unjli nil ptMÍ proli Zeralji» ki naj bi jo dosegel in zadci I. februarja 20J9,vcndarjeovscrn tem Še veliko nejasnega.
Na podlagi svcik>bť, ki jo oddaja. so astronomi velikost asteroida occnili naokoli 2 kilometra širine. To je dovoij, da ptw/joOi opu-sU^enje na.^ega planeta.
Prvii so a-sieroid opazili ponoOi. 5. julija ielos. z avtomatiziranim prcjgramom za opazovanje neba na observatoriju Linear v Novem Meksiku. ZDA. Od takrat mu astronomi scclcga sveta posve^jo veliko pozornosti, saj so v nekaj lednih opravili vei kot 2i)0 opazovanj.
Dr. Benny Pciser iz Univerze John Ma>rc& iz Liverpoohi, Velika Britanija- je dejal, da je asteroid 201)2 NT7 vvsej kratki zgodovini opazovanja vesolja in premikanja aslcroidovpostal Zemlji
najnevarnejši predmet do sedaj.
Razisktwalci wî ocenili, da bi 1. februarja 2U19 asleroid proli Z^smlji drvel s hitrostjo 28 km/s^ kar je dovolj, da bi s planeta izbrisal življenje in povzročil glc^balne klimatske spremembe.
Kakorkoli žc, dr. Preiser je izpostavil dejstvtx da btxJo <'»pazova-nja v prihodnosti najverjetneje spremenila situacijo. 'Ta unikaten tJogotiek ne bi smel zmanjiUti dejstva, ila bodo díídatna opazovanja v naslcdnjiii nekaj lednih skoraj zagiMcAxn vsaj upamo, izključila trenutno ogroî^enost. "
ïi novo iHulmorniťo do na|v(T|ih globin oťcanov
Niwa globokomorska raziskovalna pt'vdmornica bo kihko na-lanůno prećesaia kar odstotkov dna occanov in se lako potopila globlje kot .slavna pi>dmomi-ca Aivm, s katero so strokovnjaki v ziidnjiii 4í) letili paiuCcvali gkv bokovc»dne vrclce. tektonske jarke in bitja, živeta v globinah oceanov.
Nova amcriSka podmornica bo omogočila dostop tudi do listili pinlročij. ki jili do sedaj zaradi izredne globine ni bik> mi^^Ce raziskati. Potopila se bo lahko vei
tisoč metrov globlje (okoli 6.500 m globoko) kol Alvin (4.fit)0 m globoko), nasvojem krovu nudila prostor veř inSlrumcntom, ostala dlje pod morsko gladino in omogočila hilrejSe komuniciranje z bazo na zemlji.
Kljub vsemu razvoju lehntilogi-je pa Se vedno ne Ik> mt>žno raziskati nekaterih najglobljih ločk oceanov, na primerveČ kol 11.OOO m globok Mariana Tre neb.
Podmornica, katcn? izdelava bo skupno stala okoli 21,6 milijonov ameriških dolarjev, naj bi pričela dekwali Jela im.
(Ve/einljcini 4ili konui?
Ruski znanstveniki trdijo. iJa so v hli^Jni sibirske reke Tungaska odkrili ra^itinc plovila Nez^mljiinov. Ob omenjeni reki je pred skoraj stotimi leti, natančneje leia 1908, prLModo nepojasnjene eksplozije.
Tiskovna agencije Inlerl'axje poročala, da raziskovalci najdbo Še preučujejo, zato o njej ni mogoče podali natančnejših informacij. Med drugim so mdi povedali, da
odkrili 50 kilogramov teJ^ak kamen ned^iCajnih oblik in sestave, ki so ga Že poslali na analize v .sibirsko mesio Krasnoyarsk.
ELspIozjja na pcîdroêju l'ungu-ske. precej pustem delu Sibirije, tako zaenkrat že oslaja ena naj-vct^jili skrivnosti 20. stoletja. Po nekem splošnem prepričanju naj bi eksplozijo, do katere je prišlo 30. junija povzroćil padec kítmeta na Zemljo, učinki udarca pa so bili tako mocni, da so popolnoma opuskwili 2.UU0 kvadratnih kiiomelrov okolice, v glavnem gozdov.
Davn<» srcdsivc» /a /dravljcMue raka
Ne glede na nasprouwanja moderne medicine je .star^xJavna oblika zdravljenja raka, ki sojoupcv rabljali ameriSki domorodci pri zdravljenju le smrtonosne bolezni, pi>kaz.ala presenetljivo dobre rezultate.
Prvotni prebivalci Amerike so dolgo časa uspešno uporabljali sadeže bodičastega zimzelenega puščavskega grma za zdravljenje rakastih obolenj» prehladov, ran, bronhitisa, bradavic in liŠajev. Vendar so modemi ZJianstveniki izničili kvaliteto zdravljenja. Označili so ga celo za nevarnega in ga povsem ixJpravili.
Sedaj .so raziskovalci z Oddelka za medicini» na Univcr/i JuJ:ne Knroline v ZDA dokazali, da ima izvleček omenjenega grma zdravilno moč, saj zjnanjšujc velikost tumorjev. Čaj, narejen iz tega grma, so namreč v Zdrui^enih državah Amerike med 50. in 7fl. leti prejšnjega stoletja pogosto uporabljali na področju aliemativne medicine za boj proti raku.
Kljub temu pa je ameriška Organizacija za boj proti raku trdila, da ne obstajajo dokazi o pozitivnih učinkih davnega zdravilnega sredstva, zalo so na veliko
opozarjali ljudi pred uporabo čaja, saj naj bi neke predhodne raziskave pokazale, da lalikt> njegovo uživanje po.škoduje jetra in ledvice.
Vendar pa so tesli, ki so jih izvajali v namen nove Študije, piikaza-li. da je izvleček jagod grma popolnoma varen ter da ima precejšen pozitiven učinek. Raziskovalci so izvleček vbrizgitli neposredno v lumorjc («mih pacientov 7 rakom na vratu in v glavi v naprednem stadiju, ki se na vse (xslale oblike zdravljenja niso več odzivali.
V prvi vrsti so bili poskusi namenjeni testiranju varnosti izvlečka. vendar so bili rezultati testov veliko bolj navdušujoči. Pacienti so zdravljenje odlično prenašali, poleg tega ni bilo nikakršnih sledi o poškodbah jeter ali ledvic, ki naj bi jih ztlravilo domnevno pi.»vzročalo. Tumt^rji so se do določene mere cclo zmanjšali. Zato raziskovalci Že načrtujejo obsežnejšo študijo, v kateri bodo natančneje preučili delovanje naravnega zdravila.
I

íbq&CSD
20 ključev
Pri nas v niiir.sik:iterein pndj(>tjii še vedno jf> n:i akcij<i 20 ključev« Ne-kiiterí pravijo, da se vanjo po svoje vključuje liidi njo Robímtť, prvi moz. (io-renjii. Po ni/.nih ključih za pisarno, stanovanje, avto* mobil in šv k;ij driij^e^a je lani dohil chI Staniča ključ (r»rer\ja, pred kralkim pa v Kozak u še ključ lahernak-(ja vinotťkť v ^radu Strmol. R4<jda 1)0 /daj še večkrat «li-iskal (ioreivjev ohral Mc* kom.
• ■ v « « tf
Krozisca
v Veíeryu ^ntdijo vse vec krožišč. Tako se l><>d<» občani laliko vozUi oknij^ in ne ImkIo mo}*li več trdili, da jih le »«kn>{* prenašaj«K<.
Prijazni do strank««
Predstavniki nekaterih političnih strank se jezijo, ko slišijo, da je dr/ava vse bolj prya/na do strank. Ta* ko namreč /adnji čas trdi* jo po mnogih upnivnih enotah; mislijo pa seveda na stniiike, kijih ol)iskujt^> p<» uradih, ne na politične stranke. Odnos države do teh je bojda odvisen od te* ga. na kateri strani so.
««4Velenje pa neprijazno
Ce nekateri še dvomijo v to. da jedr^iiva prija/:na do strank, s» druj^i prepričani« daje do strank neprijazna velenjska občina. Vsaj prvak Repu))likiincev Sl4)veni-je \iU)\{ Štorman trdi tako. Ibrej skoraj vsa ta stranka!
V premislek
hidi v okolju, Kjer je veliko d(»kl<)rjev, lahko pride do ne/d ravi h ra/meri
Saša giba
Za območje Saiîe. savinj-sko^leŠke^a območj;i. smo dobili odbor Stranke ekoloških gibanj. Kot smo sHsaiû.je p^veFlst^'ena nalo* ga mlh(»ra priprava na parlamentarne volitve. Jih je strah, da bi te privedle d<» one.«ina/enja. spniâuje^) nekateri.
Neprovi <as
Pravijo, da je pniniet v Velenju končno malo l>olJe urejen. In prav zdaj se spomniji», da bi letos tntli tu izvedli akcijo »En dan brez avtomobila«.
Veliki ostaja veliki
Vsaj sle<le onesnaženosti o/račja oslaja Veliki Vrh vedno veliki!
Odpisani
V Crno yori seje pisar» nam Ere čnto jiisal». Vse* eno pravijo, da tega ob* močja ne IhkJ<» od pisah.
19. avgusta 2004
if^HlAS
Raziskovanje
severa
Expédition ScandiiiHvia 2004 ali (K) naše ()(l[)rava Skandiiun ija 2004
(Pismo iz Sh/ndinavije) Miramar - Dorarp - Bredimg -Borlangc - Dt^rolca - Moskcwcl
-	Kiruna - Aiidcncs - SiorjorU
-	Lcvanger - Andalsnes - Lom. Vcriamcm, tla vas ni ravno veliko, ki vesie, kaj pomenija la imena ... Bomo pomagali - lo so mesta o/iroma kraji, kjcrjc 39 tabornikov rodw Jezerski zmaj Vdcnjc, Pasli grad Sn.sianj 1er Lilijski gritJ Plsjc in cn svetovni s-ofcrpre)^ivdopr\'opokTvico mići na popoltwanju po Skandinaviji. Od Miramara do Loma. v.sak kamp jo izvir zanimivih dogodivščin in vcikral nepojasnjenih dogodkov. Kar .sledi, je le kctSCck iLMega. kar smo doživeli in raz-
iskali doslej ... V domwino se vračamo čez natanko Sest dni. Začelo se jc že v Dorarpu. Toliko komarjev na enem mestu Se nismo doživeli. Brenčeče »pošasti« so nas pripravile celo do tega, da smo tradicionalno večerno druženje ob kilari moi uli prestavili na glavno cesto proli Stockholmu. Bilo je zanimivo gledali gručico ljudi, ki sc sprehaja po asfaltni podlagi, se zabava in poje.
Kamp Bredángv predmestju Švedske prestolnice jc postregel z enim izmed nepoja.snjenih č-udcs. Zjutraj ni bilo o jutranji ro-.si ne duha ne sluha. Smešno... Se dve zanimivosti iz severnih
Benetk - srečali smo kar dvoje slovenskih popotnikov, v center mcsia pa smo šli s podzemno železnico. I lard nwkcalïé, velik shtîw avtomobilov în prepevanje na glavni ulici so zaznamovale večer. 44 švedskih kron je bilo dovolj za nekaij več kol eno karto nazaj vkamp... Zanimivo je, da se vsak dan zgodi nekaj novega. Večer ob kitari, bowling, nogomet (mimogrede, mešana naveza Šcx^ianj-Smartno vodi vzmagah proti Velenju s večerni sprehodi v mcsio ali pa to, kar smo do^^ive-li v Levangerju - »stand up comedy« (zH lisic, ki niste najbolj doma v najbolj razširjenem .sve-it'kvnem jeziku - lo je bil neke vr-
ste humoristični spektakel) v izvedbi našega načelnika Sandija (ilia^ka.
Morda ne bo odveč na kratko povedali, kaj se sploh gremo. Predvsem raziskujemo. Tislo, kar jc v Skandinaviji (Švedska, Norveška in Danska so države, ki smo jih že ali pajih ic kanimo obiskali) lepega in listo, kar so si S kandinavci zamislili, da hi... če uporabim bolj blago metodo -lurlsie potegnili za ntw. Omenili bomo botanični vrt s pridihom živali (tako smo poimenovali živalski vn, v kalerem je bilo bivali zelo zelo zelo malo) in pol ducata muzejevv Andcncsu. Odeji je bil celo v garaži... Kaj vse prodajo Ni^rvežani (in cxsiali Skan-
dinávci)? I? Noro pa jc predvsem lo, da vsako lakšno malenkost sprejmemo z nasmeškom in polno mero dobre volje. Jasno, ogromno je ludi fenomenalnih stViiri. Takole iz glave ome-nimo dve - ogled kitov ter brzice Storforeen in Lakslorecn. Noro, fantaslično, izjcmnoî Pit še nekaj ekslremov - C5rega Kugonič je plaval v Atlantskem oceanu pri temperaturi ozračja okrog 12siopinj('clzija (4l0km nad polarnim krogom). Noč je nad tečajnikom v tem letnem času komaj omembe vredna (povsem temno jc kaki^ne pol ure na noč). In šc (tako smo ga poimenovali) »bruh party« na ladji, s katere je večji del ekspedici-
je videl kile.
To je torej Skandinavija 2()íM v izvedbi I abomikov šaleške zveze. Kar ste prebrali, pa šc zdaleč ni vse. Priključite se na Studio /-orba ali pa Radio p*>polnik in vedeli boste već... O lem, kakt^ smo preživeli drugi del našega polo-vanja, 1er o vtisih glavnih igralcev neptwabne zgodbe riizisko-vanja severa pa boste lahko brali v naslednjih lednih. Za po-kasino samo tole - imamt^ sc noro! !î
■ Hugo
P. S.: Mami, aU,seslrca in ostali - lep pozdrav iz Skandinavije (zmanjkalo mije denaija za kartice).
Bralce sprejemajo široko odprta vrata
Obisk v velenjski knjižnici iiK^d poletjeni \eěii kol si<^eí' - Knialii v nov ih piosloiih
frenej Jerič Mojca Hrajnc
Lojeno sklepanje. Cene knjig so vedno večje. Kupna moč je bolj ali manj stalna. Rezultat? Nakup jc manjši, 'lakšne podatke bosie dobili v knjigarnah. Za roman priznanega pisatelja je treba odšteti nekaj čez pet tisočakov, da o kuharski knjigi, ki jo je izdal nam vsem poznani kuhar z Otoka (in o njegovih »izvirnih« reccptih) ne govorimo. Toda ali iz tega nujno sledi, da ljudje manj berejo? V upanju na bolj optimistične podatke smi^s ixipravili na drug kraj, kjer lahko človek vzame knjig s sabo do-
miTv; zasi onj. dok^Čen rok seveda. Sli smo v knjižnico, Vendar pa jc bilo priti tja dokaj težko, Pri^i smo zjutraj, pa je ti-sli dan knjižnica obratiwala popoldan. Naslednji dansmoprišli pop<5ldan, knjižnica pa jc bila odprta zjutraj. In ker gre v irelje rado, nam jc končno le uspelo pri-ii pravočasno - lam pa nam je na najina provokativna vprašanja glede poletnega delovnega časa Hiina Jerič mirno povediila, da seje večina ljudi na lo že navadila, Jako da pritožb skoraj ni več. Očitno knjižnico obiskujejo po-giisiejekot midva. Izvedeli smi), da poleti največji
T
AnM^'
so. noč ob jezeru
PETEK 20. AVGUST OB 20h ■ VELENJE

[paz^Cffi]©

_^
^ (to a GIBGE GÍÍ33C7«
porasl izp(5st)je beležijo na leposlovnem oddelku, kjer so v teh dneh najbolj popularne knjige tipa »doktor romani« i/p<id peresa llollove, Steelove ipd, kijih ljudje večinoma prebirajo na morju, da se izognejo dolgčasu na plaži- Vendar ludi te knjige, čeprav zelo priljubljene, niso tiste, ki so najbolj zaželene. Meta Pivknam je razložJIa, daje že kar
v primerjavi s povprečjem, smo prišli na strokovni oddelek, kjer nam jc z drugačnimi informacijami postregel Frenk Špiler: »Strokovni oddelek vsako letov poletnem (obdobju beleži padce obiskov.Tisti, ki>^'cno pridejo, si večinoma izposojajo gradivo za jesenski rok maiure, popravne izpile in včasih Še kdo, ki i^e kak.Šcn vri narski nasvet.« Vseeno
n
Vetertjéan/ tuďt poietl radi berejo.
Oreanratef Geitile« NWor^i infalM CQf^ac-SOl inisM»^ alninM-»9en$rv(j
prcccj časa na prvem mestu mladi čarovnik izpod peresa Row-lingove, ki je v zadnjih leidi poslal pravi bralni fenomen. Oovo-rimo seveda o Harryiu Pollerju, za kaicrega sc rezervacije kar vrstijo in kije najbrž eden izmed glavnih razlogov, s katerim sc lali-ko starši pohvalijo, da njihovi otroci sploh kaj berejo. Na otroškem oddelku so stvari malo drugačne. Pí »leg standardne i/p(\soje .slikanic, pasldovSčin Pelih prijateljev in zbirke Viharno ncb(5 so vedno bolj popularne tudi videokasete in računalniki. >»Vcliko otrok se poleti odloči, da pridejo k mtm igrat igricc: ti-sli malo starejši pa da bodo lu pregledali svojo elektronsko pošto,« nam je pt)vedala Bernardu LukaiK.
Ko smo že mislili, da je v času vr<'>čih dni in poletnih dopustov obisk v knjižnici skoraj pot.tvojen
pa ni tako kaiastrc^falni^. kot sc sliši. Mnogi pridej<') v knjižnico na internet, kjer so za ta namen predvideni irije računalniki, veliko si jih izposoja DVD-je, av-diokasclc, rcvije,uradnc liste... skratka, spisek, ki mu ni konca. Naši začetni strahovi pred tem, da se Slovenci spreminjamo v narod brez bralnih navad, torej niso bib utemeljeni. Uj'>amo seveda, da bo tako ostali ludi naprej in da sc bo količina izp(¥iojene-ga gradiva Se povečevala (pri tem računamo, da ljudje lisic knjige, ki sijih izpcKodijo, tudi preberejo), k čciTiur pa bi lahkem pripomogla tudi načrtovana selitev knjižjiice na bolj opazno lokaci-jovsrcdišču mesta (nekdanjaveleblagovnica Nama). Po podatkih na^ih sogovornikov naj bi bila sUwesna otvoritev na nas kulturni praznik 8. februarja 2005.
Ognjemet kot se nikoli!
Velenje - Zaradi slabega vremenu je soholnsi prireditev v okviru 20. Noči (>l)Jey:eru konec meseca julija odpadb in so Jo prestavili na julri (petek, 20. avgust). Pričela se ho ul> 20. uri na prire<iitveneni prostoru ob Velenjskem jezeru.
»/velikim naporom smo uspeli ponovno organizirali prireditev z estrado, kot jc bila zastavljena že prvič. Nastopili bodo Siapovi, Ptujskih 5, Kinuston in Vesna Pisarovič,« pravijo v upravi podjetja Gosi d.o.o.
Dogajanje bo pope.stril »performance« Fire & Neon Show. Cire za artističen nastop z ognjem in svetlobo ob ambiental-ni glasbi.
Za željne modemih plesnih ritmov bo poskrbel DJ BRLEE na House terasi.
Kot vsako leto bo tudi Icias ognjemet ob polnoči. Ker je letasnja noč jubilejna, so ognjemet z izvajalcem predvideli tako, da bo zagotovo največji in najlepši do sedaj. Predstavila se bo tudi Slovenska Vojska in Policija, možna bo ludi vožnja/ baloni, ježa ponijev, lunapark, vse skupaj pa bo popestrila bogata gostinska ponudba ...
Grad bo gorel, pod njim bo zabava
Velenje - l'iirhfično društvo Salek in Knijevnn skupnost S-alek stil se tudi let<»s odločila, da hosla popestrila avgustovsko doj^ajanje na idiličnem tr^u v središču Salekii. Pri pripravi tradicionalnega StarotrŠkega dne p» so tokrat v pnn gramu naredili nekaj sprememb.
Kakšen bo program sobotne prireditve (pt>svcčene ludi krajevnemu prazniku)» ki jo vedno obišče veliko ljudi, nam je povedal Uroš Prislan, predsednik TD Salek: "SlarolrŠki dan se bo letos za razhko od luni začel šele popoldne, ob 15. uri s sveto mašo na irgu. Ob 16. uri pričakujemo prihod velenjskega župana .Srečka Meha in grofa Hermana Celjskega, Na irg bmta prišla v spremslvu vitezov Ga.šperja Uimbergerja z Bleda. Sledila bo predaja oblasti: od župana jo bo prevzel Herman C.eljski, ki bo p<')lem vi^dil viteške igre." Program bo pester, uporabljali bodo Številne vite.Ške pripomočke iz srednjega veka: prikazali l>odo srednjeveške plese, sabljanje, dvoboje ... Zvečer pa se jim bo pridružil ludi družmirski Tre.si-mir.
Sejma s prikazom starih obrti, ki so ga na trgu pripravljali doslej, letos ne bo več. ''Podobnih prireditev je v dolini in okolici že nekaj, zalo smo .se odločili, da bomo odslej pripravljali drugačen program. Pri pripravi dogodka bodo sodelovali vsi gostinci v Salcku, ki bodo pripravili številne dobrote Í2 srednjega veka. Zalo obiskovalci zagotovo ne bodo ne lačni in ne žejni."
Ona od večjih airakcij prireditve jc bil polnočni prikaz požara na Šaleškem gradu. Tudi letos bo tako. Ko bo grad zagorel, se bodo z njega spuščali jamarji. Že od 18. ure naprej bo na trgu zvenela tudi glasba, ki sodi k taki prircdilvi. Ansambel Peloviabo letos skrbel za prešerno razpoloženje in tudi ples.
■ bš
MNENJA IN ODMEVI, OBJAVE
V.vstó na l^iski ko/.j«ik - (tťsťllrlna kalvaríjii
C}(igoyvr nu pismo z	n(fsli>'
vom. objavljeno ť prvj.^nji .ilevilki Nídc^ičiiHít v mhriki Mnenja in od^ mt'yî
Občina jc celcwlU) obiTH)čje- ne sc-Mavlja jc samo njen contralni del. ampilk luJi vse krajevne skupnosti in cncslne cclrli. .Ic laîamofina kot je močan njen najSibkejSi člen. V Mesini občini Velenje ne gledamo na slevilo prebivalcev posame/ne krajc'vne skupno^I. temveč na nujnost sanacije-vse pa je seveda po-gojeno 5 stroški in odvisno od sred-slev, ki so predvidena /a sanacijo in v/drfevňnje cesl. l>i upošle-valf le iWevilo prebivalcev in njihov prispevek v občinski pusraćiin. bi bili kn^jani majijsiJi krajevnihskujv nosti zapostavljeni. Največ denar' ja (preko dohodnine in nadonwsli-la za upi)rab<i stavbnega zemljišča kt>l dveliglavnill virov) namreč pri' spevajo prebivalci strnjen lil naselij (p«.>leg i.H\spc>darsiva, ki v nadomestilu prispeva največji delež). Preko natlomeslila za upj^raboslavbne-ga 7cmljiŠea bi prebivalci Paškega Kozjaka v lelu zbrali le nekajslo li-stNiiikov.
Za Solo na Paikem Kozjaku je od-^woma in pristojna obíJina ustanoviteljica - in 10 je ( >bčina Mislinja, Mesina občina Velenje po dogovoru 7. mislinjsko občino financira astrczni delež materialnih slroš^ov za delovanje objekta (voda. ogrevanje, elekirika. komunala). Otrokom iz. nase občine želimo zagotoviti kar najboljše pogoje za pridih bivanje osnovnošolskega znanja in s lem dobre možnosti za nadaljevanje Šolanja. V nobenem primeru pa ne morenio pristali na vaso poenostavitev nimamo m>Ic. nam dajte vsaj ceslo«.
Iz pisma ni piwsem jasno razvidno, na koga se nanaša 7,apis, da «vas fniamozabedake-'-Će lo leii(tudi)
name. vam zagoiavljam, da nimaTn nikogar za bedaka, ludi Erike /u-pitnič in krajanov Paskega Ko/jaka ne. Kol take jih ne obravnavajo ni-U člania' in dani Sveî.n MOV. saj so oni tisti, ki za cesto Paka-Paški Kozjak v proračunu za lelo 20()4 namenili ix:kajvečkot ymilijoiKwSrr -za asfaliiranjc makadamskega cxl-jicka omenjene cvste 4.101.874.01 Sir in za izgradnjo moslu 5.IJOO.OCX).(K) SIT. Vpn>ra0jnskem obdobju 2iXl5-<)6 bomi> 7 asfaltiranjem omenjene ceste nadaljevali, če b<ilakoodli>čil Svel MOV in bodo zagotovljena sredstva. Vse investicije se namreč uresničujejo v okviru zagotovljenih pmračunskib sredstev. Igrišče in most tako nikakor nisia financirana s prt^račuPiske postavke LC Paka-PaSki Kozjak. "Uidi irdiiev. da gospod Andreje na konkretni ccsl i brez moje vednosti ne sme izvajati del. je iz I rte izvita in z resničnostjo nima nobene p<wc-zave. /. druřbo Andxejc, d. o. o., ima občina sklenjeno koncesijsko pogiHlb(\ v skladu s katero podjetje dela tudi Izvaja. Ob koncu bi rad z.apisiil. da bom vesel. Če bosie odgovore nnsli kje drugje, in tudi lega, da borm") lahko le-le uporabili pri našem delu. Glede obljub pa le toliko - ne ž-upiin ne Br^dnikin ne Mičinavam ne morejo obljubili ničesar, kar ni sprejeto v svetu Mestne obline H?-lenje.
■ Srečko Meh, župan Mest' ne občine Veienje
kdaj l)ihi prva kiilllirna priroditcv v Stamii \Hcnjii
Poslu.šam TV pogovor o sejmu v Starem Veleciju. v katerem Branko Meh. predsednik K.S, ne zna odgovoriti. kdiij je bila prva prireditev v Starem Velenju. Pravi, da enkrat leta lyyo. Vendíir jc bila prva javna
kulturna priredilev natančno 22, av-gasta 1986. ks'^ je lam nastopil gledal iski igralec Dare Ulaga v Jurči6-Parlljićevi monodrami Krjavelj, Prvotno je bilo miSlieno. da bi nastopil v go.stilni Pod gradom, kasneje pil smo se odločili za predstavo na prostem, pod kostanjem. V ta namen smo<^krbeli z.apt>ro cesle in razsvetljavo» iz doma kulture prinesli oder. Jelcncwi iz Šentilja pasi^ pi^sodili živo kozo. V NaŠcm času je pisalo:
»V polek. 22. avgusta. lx>mo sku^i kulturno prebudili Staro Veienje in pi)kazati. kako bo tam lepo, ko bo prenovljeno. PrcdgíxslilnoR^dgra-úom Ixi ob2(J.CX) in 22.15 (ko pridejo na pivo rudarji s pc^p^ildanske izmene) Dure Ul.*^ odigral svojega Kgavlja. prijžiznc tovariSice pa bodo postregle s hrante in pijačo.« Marsikdo je pozabil iú\ pa bi rad pt^z^bil.kd(* je kaj začel v Velenju, Tako približno je ludi s Pikinim festivalom, ■ Marjan Marinšek, Knjižni' ca Velenje - enota Prireditve
Kclorma pokoju inskd-invalHlskc{i:a sisicma
v zadnjem času sredstva j avnegvi <^bve5čanja (Delo. RTV) p^^novno objavljajo staliSča in mnenja posameznih pristojnih in ncpr is lojnih o^anov» predvsem iz ekonomskih k7og«.>v, o reformi p^^kojninsko-invalidskega sistema. Posamezniki imajo navdih glede poviimija siartv sli in o razmišljanju nekaterih članic nU. da se starost kol pogoj za upokojitev p^îvii^ vsem na 65 let.
Up^^kojenci Slovenije ne moremo vplivati na p<fiitiko drto EU in na reformo pokojninskih sisicmov v teh drtavah. EU pa nima pri-slojno-sti, da bo odrejala pt^kojnine državljanom vSioveniji. Otem mora biti razprava v dr/^avnem zbt>ru SU^-venije. Pi*Janci EU iz Skwenije m^v rajo biti proti lakim enotnim zahte-
Peta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti.
Od 23. avgusta do 19. septembra^
v Mercatorju svoje kupce razveseljujemo že z novo knjižico kuponov ugodnosti. Ob prBznovanJu 55 letnice smo Izbrali 55 proizvodov ter jim do 55% znižali cene. V vaših poštnih nabiralnikih vas tako prl&akuje že 5. knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Izkoristite jih I
Ko Mercator praznujOt svoje kupce razveseljuje!

^^áfuibi^rijftnih ljuM
ercator
vam. ker trenutno nis^) realne.
Sprejeta reforma pt>kojninsko invalidskega sistema v Sltweniji decembra leta lyyyjc pastopno zaostrila pi>gi>je upt>kojcvanja pri sia-nwti in delovni dobi - zavarcwaini dobi. sistem fc sedaj omo^^ zaposlenim na osncwi lasitKodk^čii-ve daljSo zap^v.lenttsl in se ludi pri odmeri pokojnine to dodaim» sli-mulira (do 72, leta stan.\yi).
Sedanji p^îcoji si") ^ede na pogoje na delovnih mislili že díwolj zaostreni in seje povprečna starost upokojencev povećala od leta 1992, ko je znaSiila za mi')ikc 56 let in 2 meseca in za /renske 52 let in 6 me-.seccv. na 59 let in II mesec za mo.^'e in 55 let in 8 meseecv tu ženske v letu 2(K)3. Tudi pokojninska doba seje v lem času povečala, saj jc sedaj za moSke let in 1ÍJ mcse-ccv,imenskelet in8meseccv.Pí»v-preíno prejenujo pokojnino moS<i 15 let in 7 mesccev. ;^easke pa 18 lei.
Slovenija je lela 1992 porabila za pttojnrne IJ.41 BDR leia 2im pa 11.24 ^ BDP. evR)psko povprečje pa je 12,8 ^ BDP.
Upokojenci ne vidimtf nobenegii upravi6:nega razloj;a za p<movno reiormo pokoj ninski vin val idske^i sistema.
Uvedba sedanjega dodatnega prosiovoljnega pokojnin.skega zavarovanja tudi poteka soIidn(\ saj je dodamo zavarovanih že cca 45l).íKX) zavarovancev (za[X)slenih). Iz navedenega izhaja, da Ixido bti-doci upokojenci imeli veí virov pri izplačevanju pokojnine, kot .vmojiii imeli mo?nost sedanji iipoki>jenci, ki smo vezani samona lako imenovani dokladní pokojniaski sLsiem.
Upokt'kjenci smo prepričani, da bo v nekaj letih glede ne ekonomski razvoj dru2l>e mogoče uvesti obvezni naložbeni sistem.
NaS pokojninski invalidski sistem je zelo dober, tak&na je bila <.)cena pristojnih insliiucij v EU pred leti. Dpokojenci smo laliko ponosni, ker smo ssvojo aktivnostjo jA^prlspeva-li, da imamo iakk:n pokojninsko-invalidski sistem.
Pristojni organi, vlada in ministrstva, naj z aknivno ekonomsko po-
lltiko omogočajo povečanje BDP ne pa da pi'i&amczniki nenehrK^ raz-miSljajo o zmanjševanju pravic državljanov in državljank na zdrav-sivvnem in socialnem področju.
Vlado RS podpiramo vï^cTiih prizadevanj ih in usmeritvah, da se piv veài BDP in da hi čimprej it\;alno lOlet) dosegli ptwnreiini BDP EU
Ali reforma C'ez 10 let pi>trelv na ali ne. upokojenci ležko odgovarjamo. ker je 10 odvisno od ekonomskega r;tzvoja dr?ave in drugih elementov (nataliteta, zapi^slcnosl, itd,), na katere upokojenci nimamo vpliva. Po naši occni ob normalnem delovanju dnižbe in normalnem delovanj EU refomia pi'»koj-ninsktvinvalidskega sisiema pri nas ni in ne bo potrebna,
Dr«?ave EU smo v razlicnili polož-ajili, zato ne pristajamo, da sc bo kopirala potreba po reformah v NemCiji. Avstriji in Franciji ludi pri nas. Slovenija je na teni podrodu precej storila. /DUS na osnovi argumentov zagw a ij a stal da reforma pok(»jniask^vinvHj idskega sistema ni potrebna, ker daje sedimja pričakovane rezultate. Varčevanje z javnimi in zasebni sredstvi pa je osnova slehernega dobrega goj^tv daija.
Upokojenci Slovenije tudi ne pristajamo na očitek, da smi> najmlajši upokojenci v EU. Zaposleni - sedanji upokojenci • smo imeli tudi različne pogoje dela inřivcll smo v različnih druZbenopolitičnili sistemih. Na.^ sistem je bil z velikim poudarkom na socialni varnosti in so-I idamosti. ker ni bDa vrednota le kapital.
/elimo. da sc to upoSieva, kose vrši prinieijava med upi^kujenci v razJičnili državah. ílJdi pokojnine v posamezcili diiavahEU nisoena-ke, kar je normalno, ker w odvisne od ekont'îmskega polí^žaja po-samezcn diiave. Će se bodo pogoji za upokojevanje v EU določili enotno, pístem morajo biti enotni pogoji dela. enake piwpreine plače in enake povprečne pokojnine za vse države Članice EU. kar pa seveda po naših occnah ni realno pričakiwaii v srednjeročnem častw-
nem obdobju,
■ Predsednik Zveze društev upokojencev S/oven/je Vinko Gobec
Veselo za krajevni praznik
CIrkovce - V krajevn i skupni> Sli C*irkovce bovsoboto,2l-avgusla, zanesljiw) zek'^veseb. Ne toliko zaradi krajevnega praznika, ampak zaradi prirc-diive, s katere^ ga bodo zazj^a-mi>vali. /a to prik^žnosl btxJo pripravili družabne igre. na katerih bodî merili svoje moči in spretnwti lekmovalci ter lek-mt>valke i>smih ekip, za veda> razpoloženje Ki do poskrbeli člani ansambla braiov Pol-jan^ek. udeleženci priredilve pa lx>do lahko preverili svojo srečo na bogatem srečokwu, Praznovćinje na športnem igrišču v središču kraja Ziičeli ob 15. uri.
■ ep
w
Ze enajste kravje dirke
<iîd>urke-Kulturno turistično društvo Kuliurnica Gaberke prireja v nedeljo ob 15. uri tradicionalne 1 L kravje dirke s koiîjskim galopom. Organizatorji pričakujejíí okrog Štiri li-soč obiskovalcev, ki se bt^^do zbrali na C'venktwcm travniku, oh cesli Šoštanj-Oaberke. Poleg dobro poznanih dirk pripravljajo letos še predblavitev d(>>maCih rokotlelskih mojslaw. tekmovanje v melanju podkev in kravjo ruleto. Za dobn> razpoloženje lx> proti večeru skrbel ansambel Vitezi Celjski, priredilev pa naj bi po neuradnih pt^dalkiK obiskal tudi Zmago lelinčič - Plemeniti.
Kreativne delavnice
Izdelava darilne
šatulje
Najverjetneje vsi p<y/inalc zadrego, ko morale nekomu nekaj podariti. Iskanje daril zna bili kar zamudno in včasih zelo naporno. Ce ne najdemo izvirnega darila, se največkrat pcv tolazimo s icm» da ga homo psič izvirno zavili in s tem pokazali. da smo so prav pc^scbno za nekoga potrudili. Vedno pa zavijanje ni poircbno, lahko si umislimo kar darilno Šaiuljo, ki jo bomo izdelali kar sami. Kupimo navaden ^incn lonček
za rože in ga dobro namočimo z vodo (namočen vpije manj barve), nato ga pobarvajmo z dvema odtenkoma paslelnc akrilnc harvc. Pusiimo, da se bar\'a posuši, in lonček prebarvamo .šc z granitno pc.Ščcno bai\o. Za dodaiao dekoracijo uporabimo lepe pcnlljice, ^oljke, kamenčke ali rafijo. Seveda pa ne po/abimo na darilo, ki ga moramo daii v lonček prej, preden privcžcmo pentljo. Za pokrov lončka uporabimo pod-
stavek. ki ga pobarvamo enako kol U^ck. Ker jc poicljc, sem za dekoracijo uporabila Školjke, v jesenskem času pa la-ho na lonček nalepimo suho cvetje, jesensko listje, lešnike, razne scmcnkc, pač poglejmo na sprehodu okoli sebe in do-mii^jija nam bo pomagala...
Ves ustvarjalni maicrial in barve so vam navoljovirgo-vini rOTOART na Prešernovi 7c v Velenju.
■ Jadranka Mrak
19. avgusta 2004

KRONIKA
Voznka hudo poškodovana
v sredo popoldne, ob 16.20 uri, seje na Slandrovi polj v Sošla-nju, nad Pasiim gradom, zgodila promelna nesreča, v kateri se je 42-lctfia vozniea hudo telesno poškodovala» njen sopotnik pa la^je. Do nesreče je priSlo v neposredni bližini vtr^ničinega doma, ko je v ovinku zapeljala na travno nabrežino, zaradi lega pa se je vozilo obrnilo na bok in zdrselo v manjši prepad. Voznico so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, kjer jc oslala na zdravljenju. Na vozilu pa je naslalo za 600 tisoč lolarjev Skodc.
Spet nepovablîenî gosti
Velenjski policisli zbirajo obvestila o vlomu v lokal na irgu Bratov Mravljak v Šo§lanju. Preko noči s srede na čclrtek so nepridipravi iz nolranjmti odiujili nekaj eigarcl in menjalnega denarja. Škode je bilo za 15.(KI0 îolaijev.
Lagati se ne splača
v začeiku preteklega ledna so iz Policijske uprave Celje spo-ntOili, da naj bi iz parkirnega proslora v Celju ukradli avto znamke Renault Clio, sveilo rdeče barve. Policisli PP Celje so v sodelovanju s hrvaškimi varm>sinimi organi ugolovili, da je domnevno odlujeno vozilo bilo pretekli čelrtek, v popoldanskem času, udeleženo v prometni nesreči pred trgovino v Opaiiji. Vozilo je voznica pusiila v R Hrvaški in se naslednji dan vrnila v R Slovenijo, kjer je, da bi prikrila bivanje in nesrečo v Opatiji, prijavila lalvino vozila. Zaradi prijave krive ovadbe bodo policisti zoper v<T/nieo podali ka/ensko ovadbo na Okrožno državnem loi'iLslvo Ce-Ije.
Trčila avto in kolesarka
Na Šmihelski ccsii v Mcwirju sla v čelrtek zvečer, ob 20.40 uri, trčila .14-let na voznica kolesa in .^.Vlei ni voznik oselmega avtomobila. Voznica kolesa je pri tem padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala.
Namesto po znanje po »robo«
Velenjski policisti so ob koncu minulega ledna zbirali obvestila o vlomu v prostore Andragoskega zavoda na Ljudski univerzi Velenje. Ker so imeli počitnice, ne vedo natančno, kdaj so jih obiskali nepridipravi. Vedo pa» da so ne/nano kam izginili trije računalniški monitorji in videorekorder. Škode je za 400 tisočakov.
Delavni tatovi
Velenjski policisti so v ponedeljek spet zbirali obvestila o prijavljeni talvini 150 kosov aluminijastih oblog, vrednih L500.000 lolarjev, z vodovodnih cevi v Metíečah. Naj spomnimo, da so pred tremi tedni tam že odrezali in odmoniirali 100 metrov zaščite za vodovodno omrežje. Alumij se da menda dobro prodali, zalo so tatovi pripravljeni tudi resno delali, da ga odpeljejo s seboj.
Barval raje ne bo
v ponedeljek je v trgovino z barvami in laki Chcmo Color na Pre^rnovi ulici v Velenju vlomil neznanec, ki gaje zanimala le vsebina blagajne. Očitno je sodil bolj k lenim, saj je s seboj odnesel le za okoli 4.000 tolarjev menjalnega denaija. Barve in lake namreč potrebujejo le pridni. Bodo pa zato delali vlomilci v gradbeni koniejner ob Kidričevi cesti, ki so odnesli kar veliko orodja. Škode je namreč za 400 tisočakov.
Sopotnica na motorju huje poškodovana
v četriek proti večeru, ob 18.05 uri, se je v križišču z dovozno ceslo pri trgovskem centru Inierspar zgodila promelna nesreča s hujSimi posledicami. 73- letni voznik osebnega avtomobila je pn zavijanju levo lrčilv25-lelncga voznika motornega kolesa. Ob trčenju sta voznik in sopomica na motornem kolesu padla po vozišču, pri čemer seje .10-letna sopotnica iz Koroške huje telesno poškodovala. Na vozilih je za 2 milijona škode.
Kako varen je bil teden?
Na območju Polieijske uprave Celje so policisli v času med in 15. avgustom obravnavali skupaj 99 promeinih nesreč. Med njimi je bilo 5 prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in 9 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami. V ostalih prometnih nesrečah je nasiala le večja ali manjša materialna škoda na udeleženih vozilih. Na področju kriminalitete so policisli in kriminalisti t")pravi-li oglede in zbirali obvestila za I8ř) kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji .so prevladovale tatvine v 79 primerih in vlomi v 40 primerih, sledijo pa ponarejanje denarja v 7 primerih, goljufije v 5 primerih, drzna latvina, požig in kazensko dejanje v zvezi z mamili v 1 primeru. Zabeležili .so še 55 ostalih kaznivih dejanj, intervencija policistov za radi kršitev javne ga reda in miru je biia potrebna v 57 primerih, in sicer v 29 primerih na javnem kraju in 28 primerih v zasebnem prostoru. Do iztrcznitve so pridržali 3 osebe.
Policisti in kriminalisti so opravili še oglede kraja 3 samomorov, 3 poskusov samomora, 3 delovnih nesreč in požara.
Iz poiitisfove beležniie
l\p i/pusno vvv I klel
Da vlomilci kradejo vse, kar bi se dalo prodati ali uporabiti, je znano. Brez izpušne cevi za avto, ki jo je hranil v domačo klet, jc tako v sredo ostal začudeni lastnik, doma na Stametovi v Velenju.
Kiun po moMlol?
Daso na svetu še poštenjaki, vedo ludi velenjski policisti. Na postajo jim je namreč domačin prinesel nahrbtnik, ki ga je našel sredi mesta. Ukraden je bil prejšnji dim, lastnica pa je v njem zaman i.^^ka-la denarnico in mobitel. Nahrbtnik je dobil noge ludi na šoštanj-skem bazenu, ko je nič hudega sluteči lasinik čoťotal v vodi. Ostal je brez oblačil in mobitela, Brez nepogrešljivega govorečega prijatelja pa je ostal ludi solx^tni obiskovalec kluba Max v Velenju. Ni kaj, mobiteli so vroče blago za taiiče!
DlHiičnlk /la (llanÉ
Zagotovo ni bil lastnik d I anč nika pntv nič navdušcn,ko.sc jevrnil v avlo, parkiran v Smartnem ob Paki, kjer so mu sredi dopoldneva vlomili in dlančnik odnesli .s seboj. Na vidnem mestu ni varno puščati prav nič. kar ima kakšno vrednost, a to mnogi verjamejo šele, ko jim to dokažejo nepridipravi.
Boom bkw ni bil xanimh
Policisti so se te dni še enkrat peljali v Šmartno ob Paki. Ker so v Boom baru, kjer so imeli vlomilce na obisku že prejšnji teden, v pe-lekspet opazili, daje nekdo nepovabljen razmetaval po lokalu. Tokrat mu ni bilo všeč čisto nič inje od^^l, kakor je prišel. Praznik rok in žepov.
K frizviiu ponovi
V Velenju so neznanci ponoči nepovabljeno obiskali frizerski salon Lara na Kajuhovi cesti. Lastnica jc c^jjazila, dii je nekdo razmetaval, kar ni prijeten občutek. A txJnesli ji niao prav nič, še škarij za striženje ne. Očitno vlomilcem pravo delo smrdi.
iMolorlsl /Ml srno
Ccso zadnjič nismo prav nič zmotili, ko smozapisali, da je srna zbila motorista na Partizanski cesti v Velenju, Je res ludi to, dajevso-boto motorist zbil smo pri odcepu za Craško Goro. Poskočna lepotica mu je pač skočila pred motor, vendar jc odskakljala nazaj v gozd. Na motorju pa je vseeno nasiala materialna Skoda. K sreči se motorist ni poŠk(^doval.
Trčil I nc/nano /ii a/
Bila ježe tema, ko je v ponedeljek po Celjski cesti v Vfclenju pripeljal domačin. Mirno vi:jžnjo je zmotil močan pok in bum. Vozniku je bilo jasno, dase je vanj zalciela^ival neznanega izvora, saj je ni videl in tudi na«l ne. Policisti .so zjiio zapisali, daje trčil v neznano ztval.
Policija svetuje
Traktoristi, previdno!
Začenja se obiranje hmelja
V	drugi polovici meseca avgusta so pridelovalci hmelja na širšem območju celjske regije pričeli z obiranjem hmelja. To je tudi čas, ko se na lokalnih, regionalnih in tudi nekaterih glavnih cestah pojavlja večje Število kmetijskih trakiorjev s priklopniki, s katerimi se opravlja transport surovega hmelja do obiralnih strojev oz. sušilnic ter suhega hmelja v skladišča. Poleg kmetijske mehanizacije se na območjih obiranja hmelja pojavi ludi večje število pe.^ev. Obiranje hmelja bo predvidoma zaključeno v mesecu septembru 20fl4.
Kot že vsa leta do sedaj je največ hmelja posejanega na širšem območju UE Žalec, nekaj gaje tudi na območju UE Celje.
V	drugih UE celjske regije je hmeljišč bistveno manj. /aradi zagotavljanja varnosti velja opozoriti, da za osebe in prevozna sredstva, ki bodo imela opravka s hmeljem, veljajo določbe zakonskih in podzakonskih aktov, ki urejajo področja v.stopa v R Slovenijo, prijave prebivanja in delovna dovoljenja kot tudi spoštovanje prometnih predpisov. Nekalere najpogostejše nepravilnosti na področju prometne varnosti v tem času:
• v cestnem prometu je bila v preteklih letih največja problematika v zvezi s čiščenjem cest ob nanosu blata oz. zemlje s hmeljišč;
-	opozarjamo na psihofizično stanje voznikov traktorjev, ki prevajajo hmelj, in na registracijo kmetijskih traktorjev, tudi traktorski priklopniki morajo bili registrirani;
-	zelo pogosie so kršitve v zvcz.i s prevozi oseb na samih traktorjih kol ludi na traktorskih priklopnikih (sedenje na kopici hmeljskih trt ni dovoljeno);
-	zaradi dolžine limeljskih tri se dogaja, da so zadnje luči na traktorskih priklopnikih zakrite oz. ponoči sploh niso vidne, kar predstavlja nevarn(Kt in mtyřnosl naletnega trčenja;
-	tudi za voznike traktorjev velja odredba o (omejitvi prometa:
-	pešci, ki hodijo ponoči po cesti izven naselja, morajo nosili kresničko.
Da bo možnast promelnih nesreč in s tem povzročene materialne škode in telesnih poškodb čim manjša, naj za vse udeležence v cestnem prometu velja pravilo, da vedno vozite .s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vcwilo laliko obvladovali. Upoštevajte omejitve hitrosti. Še posebej v na-.seljenih krajih. Pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač. lzogi)>ajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejšem prometu in kolonah. Ves čas skrbite, da bo vase vo* žilo tehnično brezhibno, ter upo.Števajte prometna pravila.
Preveč ljudi je mrtvih in poškodovanih pri delu in vo^jiji s traktorjem, tudi na območju PU C:elje. Na območju R Slovenije je za več kol 90 % vseh nesreč s traktorji kriv človek. Naj-pogosieje prihaja do nesreč s traktorjem zaradi neizkušenosti, nepazljivosti, precenjevanja zmožnosti v(T/nika in traktorja in alkohola. Koj vzroki za nesreče s smrtnim Izidom pa izstopajo zdrs— prevrni tov, prevrni lev Čez rob, neastrezna prestava, neprevidna vožnja, skakanje s traktorja in drugo.
V drugi polovici meseca avgusta 2004 bodo pridelovalci hmelja na širšem območju celjske regije pričeli obirali hmelj. To je tudi ča.s, ko se na lokalnih, regionalnih in tudi nekaterih glavnih cestah pojavlja večje šleviki kmetijskih traktorjev s priklopniki, s katerimi se opravlja transport surovega hmelja do obiralnih si rojev oz. sušilnic ter suhega hmelja v skladišča.
Zalo naj ne bo odveč nekaj preventivnih nasveKw voznikom iraklor-
snažuje okolja, da ne zmanj.^uje stabilnosti vozila, da se z njim ne povzroča več hrupa, kot je dovoljeno, da ne zmanjšuje preglednosti vozniku, ne zakriva drugih naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih označb, da ne pada ali se ne raz.sipa po cesti. S traktorja, traktorskega priklopnika ali traktorskega priključka se na cesto ne sme raztresali blato, snega, ledu 2ili vode,
Tudi za traktoriste je prepovedana uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
PRKVOZ OSEB NA TRAKTORJIH IN NA PRIKOLICI oz. TRAKTORSKIH PRIKLJUČKIH: na traktorju se lahko prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na prikolici se lahko prevaža največ pel oseb, če jc laki^en prevoz potreben zaradi nakladanja ali razkladanja tovora. Te iwebc ne smejo biti p(^d vplivom alkoho-
jev.
K\J JE TRAKTOR: je motorno vozilo, ki je konstruirano tako, da vleče, potiska ali vozi traktorske priključke oz. se uporablja za njihov pogon ali vleče priklopno vozilo;
VARNOSITSI LOK ALÍ VARNOSTNA KABINA: mora biti vgrajen in i/veden lako, da varuje voznika pred pa^kodbami, če se traktor prevrne, in mora ustrezali predpisanim standardom;
VZVRATNO OGLEDALO:
mora biti na traktorju, ki ima zaprto kabino za voznika, mora biti vgrajeno in izvedeno kot najmanj eno vzvratno ogledalo, nameščeno na levi sirani kabine. Će traktor lahko razvije večjo hitrost od 30 km/h, potem morata biti nameščeni dve vzvratni ogledali:
DELOVNA IN PARKIRNA ZAVORA NA TRAKTORSKIH PRIKLOPIH: je obvezna pri v.seh priklopnikih razen pri tistih, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 1,5 tone» ali pri ti.stih priklopnikih, pri katerih največja dovoljena masa ne presega mase traktorja. Traktorski priklopniki morajo biti zadaj osvetljeni z lučmi, zavornimi lučmi, lučmi za osvetljevanje registrske tablice, smerniki in odsevniki. Luči in odsevniki med vo/njo ne smejo biti zakriti ali umazani.
TOVOR NA TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKU: mora biti naložen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udcležence v cestnem prometu, da ne povzroča škode na cesti ali objektih, da ne one-
la, ne smejo stali, ne smejo sedeli na nepritrjenem lovoru kot tudi ne na tovoru, ki sega preko stranic. Na traktorskih priključkih je prepovedano prevažati o.sebe.
PSIHOFIZIČNO STANJE VOZNIKOV TRAKTORJEVV CESTNEM PROMETU: voznik traktorja ne sme voziti traktorja v cestnem prometu, če je pod vplivom alkohola ali drugih p.sihoaktivnih stvari (mamil, zdravil). Čeprav se te določbe nanašajo siimo na vožnjo po ce-sti, vsekakor veljajo tudi pri ostalem delu, kajli le trezen voznik bo lahko stoodstotno obvladoval svoje vozilo.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE: oseba, ki vozi traktor v cestnem prometu, mora imeli veljavno vozniško dovoljenje F-kalego-rije. Pri tem voznik pridobi tudi œnove znanja varstva pri delu, kar je vsekakor dobrodošlo pri delu s traktorji, saj se vozni' ki vseh nevarnosti ne zavedajo.
Prve žrtve v.seh nesreč s traktorji so prav vozniki le teh oz. njihovi bližnji, zato naj nc bo odveč poskrbeli za ustrezno tehnično brezhibnost vozila in priključkov, še pasebej uporabe varnostnega Joka ali varnostne kabine, saj se to za preprečitev nesreče večkratno obrestuje. /a volan traktorja ludi ne sedajte, če ste pod vplivom alkohola, saj se največ nesreč Zgodi ravno tem voznikom.
■ Zoran GrađfsnfK
V obtoku ponarejeni bankovci
v zadnjem času se na širšem celjskem območju pojavljajo ponarejeni bankovci za 10.000 tolarjev. Ponaredki so natisnjeni na papir slabše kakovo.sti, manjkajo jim zaščitni znaki, pa ludi barve niso pwsem identične originalom. Zaradi tega naj ne bo odveč opozorilo, da ste pri sprejema nju denarja pozorni na morebitne ponaredke.
SPORT IN REKREACIJA
DomaČi navdušili z igro
\)v\i)\ (Il kroí^a v (inifíi liíji jo bil v Vck^iiju. kjer je doíiiari Rudar gosUl inošlvo Di aviíijo
PomUljeno Ji^maćc moštvo je xaigraU^ zcio	In podjotno in zmagak^
: >3. Oba /a^tcl k:« jc k* v prwm pt^lcasu ckscyclv prtíjf^njcm prvenstvu Jrugisirc-Icc Ijgo Mimcs Ibralíimovic. Pomlajeno RuJarjevo moSlvo jc s svojo Igro naviluâli > glotlûlcvs kl so videli veliko lepili akcij in ob dveh zadcikih Jc nekaj príložiKWli /a zadetek. Zmaga nad Ko njiCani ima i^e loliko ve^jotcžo. kerfe vedno nisla Igrala ptxškodíwa-na Pcier Mernik in /le m MujakcîviC. Zaloje bil trener Drïîjo Kofîiajnk'k upravíte no zadovoljen z gladko zmagc^. »V primerjavi s prvo tekmo v Kranju smo igrali ^ veliko bolje. Igrali smo z eno N^lj^ih mtVitev druge lige In la lekma je biJa d> loêen pokazatelj, kaj smo sposobni naredili in kaj lahko pričakujemo v lej se/<'>ni. Imeli smo iUí nekaj priložnosti za v|sju7magi>. ki pa jih igralci niso i/korisîili. No. v tem tréninku je najbolj pomembno, da mvajamo
loike. PriCak'ujemv da se bo forma mo-jili Igralcev še ilvigovala, saj boik^ s tek-manii listi» ki lelt% prvič igrajo v prvem m;>itvu,dobili 5eveCI/kotanj.« Pred tekmo je gostujoči trener Marjan
Marjanom clejaL da bi bil r^Jovoljcn s locko. Kot da je vedel, da bt'>do domači jreb razigrani.
O tekmi je povedal: »'lekma je bila zani-mîvHy užitna zđ gledalce, bila je nad «Jru-
goligaiko ravnijo, DomaČi so /a-služeno zmagali. Mi snni se trudili, kt^ilkt^r smo mogli. Imeli smo priložntwiua nič za Igrali smo dprto,sku.^li ziideii, toda prehitro smo prejeli zadetek. Nimamo pa takšnega moŠt«>, ki bi bj-k) nato sp<\sobno obrinitl tekmo nam v prid.« DomaČi so povedli dokaj hilrt>. p^) nesebični poJitjj Dragana SpreCakovICa je v 9. minuti zadel v prejšnjem prvenstvu tlrugi strelec lige Mimes Ibrahimo-viC. Votistvo jim jc dak» dt)-daliia krila. ^ naprej so napadali, saj so ga želeli Čim prej pcv/eCalj. V velikem ritmu so tekie tudi zadnje minute prvega polčasa. Ck^tje so izvedli dva udarca zap<ired s kt>-ta, brez uCinka. nato so "mdareji" krenili v nevaren napad. Spel je sledila lepa SpreCakiwCwa podaja in IbrahimiwICje îk: dru-glC premagat vratarja KonjIOanov. lekma je biia tudi v dnigem polčasu nadvse zanimiva, vendar pa se mre^i nista več tresli.
■ vos
V nedeljo prve točke?
Mlado in ncUku.^eno inoi^lvo .^marlneg» ob Pakijc tudi po dru}^em krogu i^c brez os'vojenu toCku. Skupaj / LJubljano, kije prav tako v prvih dveh krogih oimkral izf^ubila, je na dnu pr-vonsivene lestvicc. V tem krogu so goslovali pri prejj^njem prvoligašu Dravogradu In v neenakovredni igri izgu« bili z D : 4. Dva gola za Dravo-grajčane je dosegel PeCnik, po enega pa Grob<w§ek in ť'avnik. Po dveh krogih je v vodstvu Aluminij s :>csilmi icîCkamu sledijo pa Dravograd. Kr^ko. Rudar in Nafia s po štirimi. Takole ocenjuje Jva nasiopa SmarCanov predsednik kluba Kriderik KrbavaoNov visok poraz seveda ni spodbuden za
naSc mlado moSfvo.loda podobno kot Dravinja. s katero smo izgubili v prvem krogu, tudi moStvo Dravograd sodi med najboljša moštvav letošnjem prvenstvu. Zato je bilo nestvarno pričakovati, da bi lahko kaj dosegli proti njima. So si pa nas'^j igralci goiovo pridobili po-membne izkušnje na uvodnih tekmah.
V naslednjem kropu bomo gostili novinca v ligi. moštvo Pac-torja. in ?elimo &i. da bi zmagali. Skratka upamt). da bodo na^i fanlje proti JežiCanom dosegli prvi zadetek, želimo si, da bi zmagali, kar bi fantom gotovo dvignila samozavest.«
Spodbuden začetek
Stekla jc (udi nova prvcnslvena	v tretjih
ligah. Namesto .^Urih sta letos sanu» dve, v njih pa na.slopa po štirinajst moštev, V vzhodni tudi nogometaši Šoštanja. V prejšnjem prvenstvu sov tekmovanju v 3. li^i-sevor prepričljivo osvojili pn'o mesto. Ker pa niso izpolnjenih nclaitcrih kriterijev m nastopanje v dru^i li^i. (kI vodstva tekmovanja niso dobili licence.
V prvem krogu so nogt^meia^i ŠoStanja gostovali v Sladkem Vrhu in z domačo Palumo igrali neod-IciCeno O : (I. MoStvo je v(idil Milan Tasič, ki je bil doslej pomtKnik prvega irenerja. To pa naj bi postal Andrej Cîork'k. V soboto je k igral, nima pa se ustreznega dovoljenja od NZS za vodenje moStva. Čeprav sta se tckmeca razidla z izidom» ki ne privablja gledalce na tribune, je bila tekma vendarle zanimiva. Oboji so izvedli nekaj akcij, po katerih bi lahko zadeli. Toda strelci «i bili nespretni. Izkazala pa ste se tudi vratarja. Zato je bil neodločen izid najbolj pravičen. ŠoŠtanjCani bí>do v soboto (17.30) gf^stili Siojnce, ki so v uvodnem krogu premagale Šmarje s 3 :1.
Koprčani po strelianjii enajstmetrovk
Pred otvoritvijo novega po* mojega igrišča zumetno travo je vodstvo NK Rudar izvedlo mednarodni mladinski turnir, ki naj bi postal tradicionalen. Celo več, prihodnje leto naj bi v Velenje povabili Se več mladih m<''Štev.
Na tokratnem so si^delovala Štiri, ob gostiteljih lie mladinci Maribora Pivovarne Laško, Kopra in hrvaškega Slavena Be lupa. Prvi turnir so o,svo}ili mladj Koprčani, ki so v finalni tekmi po streljanju cnajstmclrovk premagali Rudarjeve mladince. Za zmago je bil zaslužen tudi vratar Muslafič, saj je zadnjemu Rudarjevemu izvajalcu Rabmanoviču ubranil enajstmetrovko. Vsem sodelujočim je organizator podelil lepe pokale, tlobila pa sta jih tudi najboljši vratar (Mustafič, Koper) in strelec (AgIC. Rudar).
Tekme so sodili Dra?,en Jurič (Velenje), Iztok Gornjak (Ljubečna) in Tomi Pospeh (Petrovče).
I/Hli:
Rudar 1 : tt <11
- Maribor
Branik
Strelce: Agič (fin).
Koper ' Slaven Belupo
3:2(1:0)
Strelci: 1 :i) .1. Pahor (18), 2 :0 Jakomin (4«),2: lPunčec(54),2 :2 Matic (64),.^ r2 J. Pahor (73).
Zii 3, ineslo
Maribor-S. Belupo2 :{J (2:0): strelca: Drcvensek ( 1 ), Fckonja (23).
Fiitalnti tekmsi
Rudar - Koper 6: 7( 2 :2, il 12) Strelci: O : I -Jakomin.U !2-Pahor, 1 :2-Agič,2:2^Agjč; Enajstmetrovke: 2 :3 -Vilcr. 3 :
3	- Rajkovič. 3:4-1 Irvatin. 4 :
4	- Salel Jahlč (vratar), 4 : -Pahor, 5:5 - Lovrič. 5:6- Volaš. 6 : fi - Avdič, 6 :7 - Pavlovič, Rudar: Safet Jahič, .Senad .lahiČ, Anel Jahič, Trifkovič. AvdiC, Rahmanovič. Rajkovič. Agič. Cir-blč, Ilajdari, Roser. (Rezervna klop: LukavaCki, VučenoviC, Boskovic, Vehabovič, Malic. Lovrič, Ljubi^jeviČ).	■
Obetaven začetek sezone
V soboto, 14. avgasta. je bil v Vehkovcu v Avstriji mednar(xlni namiznoteni<ki turnir, ki so se ga udeležili tudi velenjski igralci. Tamara in Ilona Jerič» Ivana Zera, Polona Belavič, Damijan Voda^ek. Miha Kljajič.JakitC»ol;rvSek. Jernej OákTvnikin Patrik Rixsc st> na turnirju nastopili nadv.se uspešnt>» saj so se do-movvmilizosvojenimi tremi prvimi.dvema drugima in tremi tretjimi mesti, V ženski konkurenci je 'lamara .leriC (Osvojita prvo mesto. Ivana Zera je bila v isti kateg^iriji druga, v kategoriji kadetinj pa tretja, med člani je prvc^ mesioosvojil Damijan VtxJu.šek. JakaCîolav^ek je bil drugi, Miha Kljajičin Jaka Go-lavšcksla biia prva v igri dvf>jjc, tretje mestoje v kategoriji kadetov osvojil Patrik Rose, prav tako Iretja pa je bila ekipa velenjskega 'lempa v ekipni ktmku-renci- Z nasti^pi v Avstriji so Velenjčani dokazali, da sov začetku pripravljalnega obdobja na novo sezono de Udi dobro. Priprave, na katerih [xiáo glavnini) dela posvečali tehničnemu izpopolnjevanju, bodo v drugi polovici avgusta nadaljevali, v tem t^bdobju pa bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, tako da bi se na sezono 2iX)4y2()IJ.S Ziires dobro pripravili.
■ OK
TENIS
Tenis center AS Velenje vabi na d. trađclonalnl TENIŠKI TURNIR REKREATIVK/-GEV
NORMA SOFT OPEN
od 25. do 29. avgusta. Prijave do lori(a, 24.8. do 18. urft, telefon: 041/649-556 ali 03/5870-979. Vabljeni!
Drevi s Katarjem
V sciu i olimpijskih \ficr se rokoiiKiciši vek^iijski^ija (jo-i(Mij(i seveda /av/elo pripiavljajo lui novo pí \oíislv(^iH) sezono, ki bo zanje nadvse /atilev na. Prvle hodo na-mroe igrali tudi \ sanjski ligi prvakov
Njiiuîve priprave so. kol vemo. i^krnjene, saj jim manjka kar nekaj Igralcev. Sk>ven-ski reprezentanti Vid KavUCnlk. Marko Oštir in Dušan PodpeC?in, ni pa tudi Ve-drana /rniCa. ki Igra za I Irvate. Ni bilo tudi mladinskih reprezcntantov ,ïurvta Do-bel.ska in Sama Rulžirja. ki sta bila z mladinsko n.'pre/entancx'i na evropskem prven-sivii v Lat\'ijl, Naši mladi roki>mcta^l so v tekmi za tretje mesto premagali Madžarsko (29 : 28) In osvtyili bronasto medaljo. »Ob tej priložnosti jim iskreno Čestitam.« je ob tem imenitnem uspehu dejal trener (jorenja Ivan Vajdl.o dosedanjem ptueku
priprav pa je ptwedal: »Vsi Igralci zelo prizadevno vadijti. Saj si vsi želijo biti Cim Ix^-Ije pripravljeni za novo nap>mo tekmovalno .sezon lï,«
Prvi dni s^'j fantje pridnih kiepili svoje mKice ob mestnem stadionu ozirc^ma ob jezeru in nato nekajkrat v veCernih urali vadili v RdeCi dvorani-Tudi v tem tednu vadijo zunaj in v dvorani, danes (Četrtek) pa bcnJo v RdeCi dvorani ixJigriili prvx> prljaleljsk(^ tek-mov tem pripravljalnem obdobju. Ob l^JO url bod<5 gostili mladinsko reprezentanci) Katarja, ki je nu pripravah v Velenju.
■ vos
Želijo biti čim botje pripravljeni, saj vedo, ća si ljubitelji rokometa v dolini
želijo prvi državni nasiov.
Elektra še išče olo'epitev
Ko^rkaiji Elcktreso pod vodstvom Anteja Perice priCeli avgustovske priprave - med prvimi v Sloveniji. V pretekl<*>li smo bili vajeni precej-^njih sprememb vekipi Clektre v vsaki novi sezoni, letos pa ne bo tako. saj glavninaekipet^iaja nespremenjena Glavno besedo bodo takošc naprej imeli Cmer, Krejič, NuhanwiC. NedeljktwIC. Vi^kwiC in osti<li. V klubu išCejo le eno okrepitev - ig-
ralca, ki bi lahko d»tojn<'' /iimcnjal dosedanjega kapetana RuCigaja. V preteklem led-nu ježebikivbošlanju na preizkušnji nekaj igralcev, v tem tednu pa se bixk> ixU^iCili. ktb bo v prihi^dnje igral za Eleklro. ki jo 7ii ponovitev lanskega uspeha Caka težko delo. Konec meseca se bodo ŠoštanjCani odpravili na priprave v Radcncc.
■ tr, foto: dt
Začeli so tudi državni prvaki
v ponedeljekso priprave priCeli tudi od-bojkarji Šoštanja 'lopciL^ice. Uprava je v Času pi>Citnic opravila ogromno delo in v klubu zadržala vse Igralce razen Uroša Dupli^aka.ki mu službene obveznosti ne dopuščajo igranja na tako visoki ravni. Klub je (»krepil centralni bloker DavorC e-bron. Še lani Clan Salonita- Šc^štanjske od-K>jkarje bo Še naprej vtxlil maril>0Tskl strcv kovnjak Bruno NajdiC. Cilji kluba ostajajo realni: ponovno se želijo prebiti med
Štiri najboljše v državnem prvenstvu, letos pa jih čaka tudi nastop v pokalu lop teams, v katerem imajo zagi>tovljene vsaj tri evropske tekme.
Aktualni državni prvaki se bodo pripravljali po podobnem receptu kot lani. Predvsem doma (v dvorani in njeni okolici), udeležili pa se bodo nekaj moCnih mednarodnih turnirjev - enega bodo tjrgani-zirali tudi sami,
■ tr, foto: dt
19. avgusta 2004 «"-♦ÍAS
Naviga še kdaj v Velenju?
Naviga 2004 je koiiraiia, occmic organi/adje prveïïslxa dol)! o - Cez (1\ e ioli piAcnsuo na Norveškem, oez šUii s|)el \ Velenju?
Bojana Špegel
Velenje • VCclrtck popoldne se je na pU^áCaJi pod reslavracij<i Jezem s slavnostno podelitvijo 16 komp!c!(w medalj končalo 14. sve-lovno prven.slvo v radijsko v(Hle-nlh modelih iolnovNaviga 2(H)4. lekmovalci zvscga svela so bili z organizacijo in izvedbo tekmovanja na M'knjskem jezi^fu tudi lokral ni. /ato ni izključeno, da
bo svetovno prvenstvih j^e kdaj v Velenju. Ob razglasitvi rezuiUiLw je bilo slišali jíieviine dri?avn«ř himno, saj so si najvišja mesia razdelili tckmi^valei iz zelo različnih dežel. Skwejiske to-kral zal lii bilo med njimi.
V zelo vroiem in soparnem popoldnevu so organizatorji - Društvo modelar Velenje in MO Velenje, uspešno izpeljali jie slav-iHttiJîi zaključek skoraj 14-diicvnega teknivwaiija modelarjev iz2?< drŽav. Naj spomnimo, da se je le-loi^njega svelovncga prvenslva udeležilo najveC tekmovalcev in modelov Colnt)vv z^odcwtni Na-vige. V Velenju je bilo svetovnih prvenstvo žc Ireljič, vmes pa enkrat Se evrcîpski). In kar irtCcirti-nc ickmovalcov jc žc tekmovalo
na malem velenjskem mrlsiićnem jezeru, ki ga od lani ni več. To pa pomeni, da so Velenje in Slovenijo v.secno že poznali.
Zaključni ceremonial je v treh jezikih vcxJil Maljaž CernovSek. ki je spniti prevajal vse uradne vore in vodil ludi p(>'>dclit\'eni ce-
ra Tone Anderlič.
/fnagm<il< I so koiic iill t mhî\
.lanez Melan^ck. lehnićni vodja tekmovanja Naviga 20i)4j'e ob koncu prvejislva povedal: »Kar se tiče na.V' izvedite.mislim, daje bilo korektno, dobro pripravljeno in izvedeno. Vse lekme so pole-
na zaključni slovesnosti so se zbrdil predvsem tekmovatci in njltiovi sprem/yeva/c/, program pa je popestrila fotktorna skupina Koleda.
remonial. Zupan Srečke^ Meh je tekmovalcem zaželel, da odnesejo iz Šaleške doline čim več dobrih vtisov, s taksnimi željami pa jih je pospremil tudi predsednik častnega (organizacijskega odbo-
kale po urniku. Finalne tekme srao izvedli predzadnji in zadnji dan tekmtwanja. zadnjo ob 14.30 uri danes, ko se jc prvenstvo neuradno končalo. Skwenija d<\slej Še ni dobila medalje» letos nam je zelo malo zmanjkalo, da bi jc dobi-
li, Upam. da se bo to zgc^dilo na naslednjem prvenstvu. Med uspcsnejsiirai državami letos so bili Nemci. Švedi. Francozi. Rusi Kiitegorij je pač veliko in lahko rečem, da bcx3o medalje razdeljene v Številne države sveta.<' Nepisano pravik> na prvenstvu je. da zmagovalca v posa-mezjii kalegiiriji stiiekmo-valci vržejo v vodo (zraven pa še njegov Č<iln ). da se malo ohladi od navdušenja. Tudi letos .stí vsi zmagovalci končali v Velenjskem jezeru. Marsikoga, ki je opisoval lekmovanje čolničkov na Velenjskem jezeru, je zanimalo, koliko stane ta Spt^rl. pa ludi. ali tekmovalci modele izdelujejo sami. JaJiez Me-lanSek nam je povedal: •Modeli slanejt> okoli do lOOi) cvrcw, večino pa jih lekm^Tvalci res izdclajio sami- Kupijo le motorje in sistem za daljinsko vodenje.« Vsekakor jc toŠpt>rt. ki ni čisto poceni, in hkrati tistih, ki so ročno zelo spretni lu<li v mi^dcliranju. /a tehnične delavce je bik^ prvenstvo naporna, saj .<o 12 dni delali po cele dneve, priprave na prvenstvo pa so jim ludi vzele veliko ener-
Ob podelit/! medalj in priznanj šestim najboljšim v vsaki kategoriji smo silšali številne himne iz vsega sveta.
gije in časa /aioje MelanSekpre-pričan. da sam ne bt> več sodeloval pri izvedbi Navige. ludi če Velenje 5c kdaj kandidira zanjo.
SikaiM ^iťOlna prit^iU'llstva
Kako pa je bil z izvedlx'» 14. Na-vige v Velen ju zadwoljen pred-.sednik organizacijskega odbora Franc Vcdenik? '>^eprav §e urejamo vtise, so prve ocene zelo ug<.KJ-ne. 1ako tekmovalci kol prezjdij organizacijo in izvedbt> prvenstva ocenjujejo zelo dobro. Preselitev tekmiwanja na veliki) jezero ni bila tako velika sprememba.čeprav je liste, ki so poznal malo jezero, na začetku malo mtHil veter in valovi. imeli konec koncev vsi tekmovalci enake pogoje. Dobro nam je služilo tudi vreme - le dvakrat smo morali Starte malo pre-k)žiti na kasnejši ča^. '(ekmovalci dobro sprejeli ludi vse spremljevalne stvari, ki sibd jih pripravili. na banketu .seje zbrab 25f) ljudi, Stkala so .se številna prijalelj-
siva.«
Čez dve ieli bo svetovno piven-siVí] na Norveškem. z^giUiWo pii bi Velenje, Če bi Se kdaj kandidiralo. spet dobilo organi/Jicijo prvenstva. Morda že čez 4 leia? Predvsem zaradi dosedanjih visokih ocen. Jc pa res. da taksno prvenstvo organi/iilorje veliko stane. Letošnje, recimo, je ocenjeno na 1.^ milijonov tolarjev. Siarini-ne so nizke, zato je večino tega denarja moralo zagoitwili me.slo samo. Na pomoč so jim priskočili Številni spiin/orji. Dejstvo je, da je bilo zadnjih 14 dni po siccr zelo izpraznjenem mestu slišali številne govorice svela, kar je bily prava popestrite^. Tekmovanje pa so znali izkoristili ludi nekateri gostinci, čeprav jih ni bilo malo, ki so nivno v času prvenstva zaprli lokaJc - ali zaradi obnove ali pa rednega dopas La.
17. VIP GUP atraktiven tudi za nepovabljene
V TR(; J{7.ero bodo v sol)()lo vrleli leiiiškc lopai je znani Slovenei - Še ver jih l)o \ seiiei ob prizorišeii - Bofíat sprc^nUjevalni profirain, ki bo naincnjeii vsem
Bo/and Spegel
WIcnjc - Kot že J 5 let daslej bo lo soboto ob teniških igriščih v TRC Jezero zanimiv dan. Letaš prvič VÎP CUP teniški turnir dvojic ne piMeka več pod imenom M club, a tradicija in :">rganiziitorji v bistvu c5?tajajo istj. M club se pojavlja med imeni s'ponZk>rjev, ne pa več pripravil večerne modne revije. Daje tako, pa so krive ludi znane poslovne ležavv v podjetju, ki se vlečvjo že nekaj časa. Kakšna bo rešitev, tudi v začetkii te Jna Še ni bilo zjiano, v ponedeljek pa zaposleni v M dubu pričenjajo redni kolektivni dopust.
Spisek povabljenih na VIP CUP leniški lu mir dvojic je ludi leios dolg, med njimi pa jc tudi nekaj zelo znanih slovenskiii imen. V Velenje so povabili predsednika države Jane/ii Drnovšku, pa predsednika vlade An (on:i Kupa. nekda-
njega predsednika Milana Kučana in nekdanjega predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniča, udeležbo sla že p<îlrdila ministra Vlado Dimovski in Janez Kopač, zagotovo btvila zraven tudi domačina Matej l^hovnikin Miran M. CvIkI ..,Naspisk"ttje tudi veliko politífccw — na dogodku pričakujejo skoraj
pol slovenske vlade, predvsem tiste, ki jim je šport blizu. Prišli pa bodo ludi gospodarstveniki, manj pa bo res znanih oseb iz sve .a glasbe in Šov biznisa. Organizatorji pričakujejo vsaj 60(1 udeležencev, vsi pa seveda ne Ixkío igrali tenisa. In kakšen bo program? lurnir se bo pričvl ob 9. uri, hkrati pd btxlo okt^li prizorišča začeli še druge aktivna ^sii. od razstave vc^zil testnih voženj z motorji in vt.>dnih ak-livnosli na Velenjskem jczerj. Med drutjm bodo organizirali ogled novega skladišča Cîorenja,s strehe tega pa tudi ogled Velenja, kije boj-
da zelo atraktiven. Premogovnik Velenje bopredsiavil projckie razvoja v Jezero in na Goheh. Org:mizirali bodo tekmovanje v kartingu. Marjan (ial)ersck nam je povedaL da bo prvič na velenjskem jezeru oi^nizirano ludi lekmovanje Aqua bike, nu kacířem
naptwcdujejo mednarodno ude-
k'žU>.'10je ptMrdil ludi svetovni prvak v lem .Špi>riu, Tekma se bo začela ob 17. uri. Pol ure kasneje lK)(k> akn^batski smučaqi pripravili skoke v vodo-proslavljena bo tudi .skakalnica, prikazali pa bcxk^ ludi smučanje na v^xji... Vse to ho seveda odprto vsem, ne le udeležencem VIP-a. »Trudinio se, da bi leio pripravili več aktrvno-sli, ki so zanimive in namenjene vsem obiskwalcem TR(^ Jezero, ne le povabljenim. Prav zato smo letos pripravili toliko atraktivnih stvari na vodnih povrSinaJi.« k le-mu dodaja CiaberŠck.
Ob 2iJ. uri .se bo na prvem igrišču začelu zaključna prireditev, na ka-Uiri bil na.stc^ila plesna skupina An-j»els m pevka Pika Božič. Ali bo prilU ludi Severína, kiso jo prvotni) n<ip( j vedovali organizatorji, pa še ni mogoče z gotovostjo reči, I Ikrali b<.>do predstavnikom VDC
.težek podelili tiKii humaníiamí prispevek. ki ga ob začetku turniija prispeva vsak udeleženec. Vsako ieto zberejo precej sredslev.saj vs^k prispeva po 3 tisoč tolarjev. Naj-
bolji pri tenisu pa Ixxlo prejeli pokale. Kol vsako leto bo VIP prtis-lor odprt le pt^vabljcnim, aklivno-sti na Velenjskem jezxfru in v oki^-lici teniških igrišč paso tudi tcîkral namenjene vsem, k bodo ta dan obiskali TRC jezenx	■
STE Blu POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARHĐ ODŠKODNINO? PE VELENJE, Efenkova 61 tel. številka: 080 1314
POR^NAVA
Tako so igrali
RiKhir- l)raviid»2:0{ 2 :0) Rudřir: Jozić, Stojakovič. Jese-ntčnik, Soltič, Muharemovič. Rahmanovič (o<l Galijašcvič), Boršinar (od 75. Kijanovič), Mu-lavdić. ibrthimovič. Sprečakiwió, C.trbić
IrcniT: Drago Kostajnsck. Slrelee: Ibrahimovič (9,44) Dravo}>rnd - Smnriii» ob Paki 4:0(2 Hh
Šmartno: Pvisovnik, Travticr. Vc-ler, P\>dtesfiik. Oniladič. Čauševič. Cizcj (od 73, Josič. od 90. Pod-brežnik), M. Podgorsek^ Pranjič. A- Podgor.iek (od 46. Hakluk), Blaževič.
Trener: Milan Džuriwič. Slreici: 1 : O Pcčnik (31), 2 : O Grobiwřek (37). : li Pečiiik 4:0 Čavnik (90).
2. SMu 2. krog ^
Rudar Velenje - Dravinjy 2:0 : (2 : 0). Knro^ka Dravograd -SinorinoobPakj4:0:(2:0).Fae-lor - Nafta 0:1 (0:0), Livar -Kriy<oO:2 (d: 1),
Aluminij - Svť.ilKxla 4 : ( 1:2), Su per nt wa Triglav - Izola Argcla 1 : t :(0:()).
Pari 3. krogH t22. avgusta ol> /ZOOJ. Iznl« Argela-Rudu Velenje. Svoboda - Supernova IVi-glav. Krško-Aluminij. Nafta -Livar. Šmartno ob Paki-Rtcior, Ksv ro^ka Dravogratl Dravinja.
Vlastni ml |io 3. krogu
Aluminij ft (7:4), 2. K. Drav^>cra<l 4(5: t).3.Krško4(4:2).4. RÍidar 4(4:2),5.Nafta4(2:l).ft-Livar3. 7. Dravinja 3. & Supemwa Jr. 2,9. Factor 1. 10. Izasla -Ai^ela 1. 11. Svolx^da 0,12. Šmartno 0.
3. Si\L-vzhod. 1. krog
Palomu-SoStanjO :()
I. SIVIL - 2, kro^
SUwan- RudarThTio : 1) Slrelei: Rajkovič (30), AjicI Jahič (60), Irilkovič (66)
I.SKr-2. krotf
.SUwan-Rudar 3:0(3:0)
G^R^Nr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 6. • 18. ure, sob od 6. • 12. ure Informacija na telefon: 02/ 70 37 130, 03/ 70 37 131 E-mail: info@garant.si, spletna stran: www.garantsi
A
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob« otroških in mladinskih sob, predsob/ omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
mmmmmmmm
RROD'Â'J^AlRQHlSîTkVA'
n al
v Industrijski prodajalni GARANT na P012ÏLI do 31. avgusta \ W o Znižanje regalov iz program G-2000
o Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo
o 2S % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize)
TV SPORED

ČETRTEK, 19. avgusta
PETEKt 20. avgusta
SOBOTA, 21. avgusta
NEDEUA, 22* avgusta
PONEDEUEK, 23, avgusta
TOREK, 24. avgusta
SREDA, 25. avgusta
SLOVENIJA 1
07.30 Odmevi 08.00 Tetebdjski, 39/45 08.25 OscafChôrlie.13/13 08.S0 K.Kovać: Moj prijatelj Piki
Jakob, nan. 09.ÛO Ri&ârka 0d.20 Pod klobuke, 09.S5 Zgodbe (Zékoljke 10.35 Trije obrazí plesne šole Kazina
10.45 Izkušnjarazlitce, dc4c. odd. 11.35 Afrikaans.znan.odddja 12.Û5 Mejs mojega svetâ.cfok. oddaja
13.00 Pon)čila, Spon vfeme 13.25 Kraljičin no$ndng.fflm. 3.del
15.00 Skrivnosti vojne,dok. serija 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Na liniji, odd. za mlade 17.25 Jdsno in glasnoj 18.10 Humanistika 18.40 R banka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zgodbe legendarnih stvari,
dok. serija. 3/4 20.55 Osmiďan 21.30 Ollmpíískiherojí-Hm^ka, Grmlja
22.00 Odmevi, šport, vœme
22.50 Glasbeni večer
23.55 Dnevnik, špoil
00.50 Dnevnikzaiï)ejsketv
01.05 Jasno in glssno
01.45 Humanisdka
02.15 Zgodbe legendarnih stvari
03.05 Osmi dan
03.35 Priialelji, ostanimo prijatelji
04.20 Koncert Kreslin, Lovšin.
Predin 06.25 Ifilokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Iniokanal 08.00 O hmp^ski zajtrk 08.25 Olimpijsko dopoldne,
veslanje 12.30 Olimpijske nosice 13.00 Košarka 18.00 Olimpijski klepet 18.25 Plavanje 19.55 Gimnastika 22.00 Povzetki dneva 23.00 Studk) pika na i 00.00 Olimpijske nosíce 00-15 Povzetekflneva 01.50 Infoklanal
07.15	Dragont^all Z. risanka
07.40	Beybíade, risanka
08.05	RickiLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad.
09.50	Kton, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Moja Sofija, nad.
1100	Vrtna rjeva hči, nad.
12.55	D ivje palme. amer, nad.
13.50	Tv prodaja
14.20	TrikJamiâja Olivetja
15.00	Vrtnari'eva hči
15.55	Moja Sofija« nad.
16.55	Klon, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Dotik upanja, amer, film
22.05	Pravi seks v pravem mestu. dok. oddaja
22.40	XXL premiere
22.45	Urgenca
23.40	Prijatelji.
00.10	24 ur
IuaaH 2T 46
S2
09.00 Odprta tema, ponovitev
pogovora 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Spoznajmo jih.
dokumentarna oddaja 10.35 f^ajspotdneva 10.40 Fair play: kaiak in kanu 14.00 Videostram, dsvesftla 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvariajmo skupaj, 18.40 Reg k) na Ine novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Znani obrazi: Anion Kugoniâ, ponovitev 19.20 Najspotdneva 19.25 Vabimo k ogledu 20.00 Skrt)lmozd2dravje-
Bolezni oči in motnje vida 21.00 Regionalne novice 21.05 Dinarsko-kraška
Slovenija, dok. oddaj 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 2145 Vabimo k ogledu 2150 Vliarmonijiznaravo 23.20 Najspc^tdneva 23.25 Vkieo strani, obvestila
SLOVENIJA 1
07,30	Odmevi
oe.oo	Telebajski, 40/45
08.25	Mostovi mojega dedka,
mlad. film
08.55	Skip in Skit, 7/26
09.10	l9rajmose.6/l3
09.20	Vesela hisKa, 8/23
09.40	Bratovščina sinjega
oaleba. 8/8
10.05	Na liniji
10.40	Jasno in glasno
11.30	Glasbeni julij na obali
2003, 2. del
11.50	Humanistika
12.20	V meni raste drevo
13.00	PonDčila, šport, vreme
13.30	Osmi dan
13.45	Lepa Vida, drama
14.55	Vsakdanjik in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Vmitevsrebrnesence, 7/13
17.10	Iz popotne tort3e
17.^	Vojne ladje, 2/4
16.30	Žrebanje deteljice
1Ô.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sa8aoFor5ybli.7/10
21.10	Slačenje, 16/20
22.05	Odmevi, šport vreme
22.55	Polnočni k^jb
00.10	Dnevnik, šport
01.05	Dnevnikzamejsketv
01.25	Vojne ladje, dokum. serija
02.15	Ljubosumje po itaijansko,
Ital. film
04.05	Polnočni idub
05.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.00	01 imp^ski zajhl(. atletika
08.30	Kajak-kanu
10.20	Rokomet
12.30	Olimpijske novice
13.00	ONmpijsko popoldne
16.0	Olimpijske novice
18.00	Olimp^skiklepet
18.25	Plavanje
19.40	Atletika
22.00	Povietekdneva
23.00	Studk) ptka na i
00.00	Olimpijske novKe
00.20	Posnetek dneva
01.50	Infokanal
07.15	DragonbaliZ, risanka
07.40	Ďeytilade, risana senja
08.05	RickiLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad.
09.50	Kton, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Moja Sofija, nad.
12.00	Vrtnarjeva hči. nad.
12.55	Pravi seks V mestu, dok.
13.50	Tv prodaja
14.20	TrikiJamiejaOlIveiia
15.00	Vrtnaiieva hči. nad.
15.55	Moja Sofija, nad.
16.55	Kk)n, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Divja reka. amer, film
22.30	Nevihta stoletja, 3/6
23.20	XXL premiere
23.25	Heroj in imr, amer, film
00.45	24 ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama

kAMll 27 4< ft3
09.00 Dobro jutro, informativno
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Dinarsko • kraška
Slovenija, dok. odd. 10.30 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš mas, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice
18.45	Iz olimpijskih krogov 18.50 Naj spot dneva 18.55 Skrbimo za zdravje
19.55	VkleostranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobn) jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 22.00 Odkrito nI skrtto 22.40 Gospodar^niki,* Niko
Kač, Banka Celje d.d. 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Naj spot dneva
23.40	Vkieostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 08.00 Iz popotne tort)e 08.10 Pod klobukom 06.50 Regina, Islandski film 10.20 Divji svet prihodnosti, dok.
serija, 9/13 10.45 Polnočni kiub 12.00 Zgodbe legendarnih stvari.
dok. serija, 3/4 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Trenutki večnosti 13.45 Rad imam Lucy 14.10 Valziočina, amer.fllm 15.30 O živalih in ljudeh 15,55 Slovenci utrinki 16.30 PonDčiEa, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17,15 Ozare 17.20 Zakladi sveta, 7/21 17,50 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Cofko Cof, 24/26 18.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nina 20.30 čezplanke 21.50 Tv smo ljudje: Pogled z
dnjge strani 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Uielnik,11/17 23.40 Dnevnik, šport 00.20 Dnevnikzamejsketv 00.40 Na vrtu 00.55 Zakladi sveta, 7/21 01.35 Alpe-Donava-Jadran 01.55 Veter, amer, film 04.00 Tv smo ljudje 04.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 07,25 TV prodaja 08.00 Olimpijski zajtrk 08.30 Olimpijsko dopoldne 10,05 KošariQ 12.30 Olimpijske novice 13.00 Olimpijsko popoldne 16.00 Olimpijske novice 1S.OO Olimpijski klepet 18.25 Plavanje, finale 22.00 Povzetek dneva 23.00 Studio pika na i 00.00 Olimpijske novceoč 00.15 Posnetekdneva 01.50 Infokanal
• _
07,30	Tv prodaja
08.00	Naš mali svet, ris. serija
08.05	Mjav! Mjavl ris. serija
06,15	DoktorOto. ris. serija
08.25	Bobek in Ciril, ri$.sep^a
08.45	Vrtjjavas
09.10	Katka in Ort)i, ris. serija
0920	Obuti maček, ris, ser^a
09.45	Rdeča kapica, risanka
10J5	Bobek in Ciril
11.00	Zenki, ris. serija
11,30	Lepo je bili milijonar
12.40	ŽeJim si biti popoln
14,30	Krivi za ljubezen
15,10	Diagnoza umor
16.10	Bolnišnrca Presidio
17.10	24ur-vrerne
17.15	Potkluči.ameriškifílm
19.00	24 ur
20.00	Tequila Sunrise, amer.film
22.05	Volk, amer, film
00.20	Monologi vagine, dok. odd.
01.10	24. ur. ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
UrMll 27 4« Si
09.00 Miš maš, otn)ška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Vredno je stopiti noter, dokumenta rn a oddaja 10,15 Najspotdneva 14.00 Vîdeostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 poznajmo j^-zelena rega, močerad, krastača 18.30 Najspotdneva 18.35 Dinarsko • kraška
Slovenija, dok. oddaja 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Vid eostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadraL Alenka
Godec, pogovor 21.00 Hit Poletja 2003, posnetek
1 dela prireditve v MB 22.35 VaCŇmo k ogledu 22.40 PoIkn'roll, glasbena oddaja 23.10 Najspotdneva 23,15 Videostrani. obvestila
SLOVENIJA 1
07.30 tivžav
09,30 Oddaja o živalih in Ijudeti 09.50 Sledi
10.20 Mlad. pihalni orkester Celje 10,50 Afrika, 3/13 11,15 Ozare 11,20 Obzoriaduha 12,00 Ljudje In zemlja 13,00 Poročila, šport, weme 13,15 Infokanal 13.30 25letansamblaEkan 14.25 Čarizačimb 14.50 Festival Lent 2004 16,30 Poročila, šport, vreme 16.50 Nove zvezde Evrope, 5/8 17.20 Vsakdaniik in praznik 18,35 Žrebanje k}ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19,25 Zrcalo tedna 20,00 Foyiovâ vojna, 7/8 21,40 Morski človek, portret 22,35 Poročila, šport, vreme 23,05 Stine za Teksas, amer.film 00,45 Dnevnik, šport 01.25 Dnevnikzamejsketv 02.05 25. letansamblaEkart 02.50 čari začimb 03.10 Festival Lent 2004 04,50 Nove zvezde Evrope, 4/8 05,20 Infokanal
SLOVENIJA 2
07.25 Tv prodaja 08,00 Olimpijski zajtrk 08,30 Olimpijsko dopokine 12.30 Olimpijske novk» 13,00 Olimpijsko popoMne 17,55 Atletika 18.00 Olimpiiskj klepet 2115 Povzelld dneva 23.10 Studio Pika na I (gre) 00.00 Olimpijske novice 00,15 Posnetekdneva 01,50 Infokanal
07,30	Tv prodaja
08.00	Naš mali svet, rts ser
08.05	Mijav mijav ris. ser.
08,15	Dokh^r Oto, ris. ser.
08.25	Bobek Ciril, ris. ser.
08,45	Vrtjja vas, ris. ser,
09,10	Katka in Orbi, ris. ser.
09.20	Obuti maček, ris. ser.
09.45	Denis pokora za volanom.
ris. film
11.05	Zenki, ris. ser.
11.35	Lepo je biti milijonar
12.55	Smrtonosni trening,
Colombo
14.45	Oh, ta osemdeseta, nan,
15.15	Diagnoza umor. nan.
16.15	Bolnišnica Presklio
17.15	24ur-vreme
17,20	Senatorjeva smrt. film
19,00	24 ur
20,00	Besna reka, amer, flim
21.40	18. luknja, odd, o gollu
21,55	Pleše 2 volkovi
01,05	24 ur, ponovitev
02,05	Nočna panorama
©
kansll 27 46
9i
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09,00 Miš maš. otroška Oddaja 09.40 Iz pon, oddaje Dobro jutro 10.30 1294.VTVmagazin 10.50 Kultura, info, oddaja 10.55 Športni torek 11.20 Izolimpijskih krogov 11.25 Odprta tema, pogovorv
studiu 1125 Vabimokogledu 12.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 13.10 iz sredine odd. Dobns jutro 14,00 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimokogledu 19.00 Iz petkove odd Dobro jutro 19,40 Adventure race Slovenija,
Velenje 2004 20 20 Gospodarstveniki • Niko
Kač, Banka Celje 21.00 Hit Poletja 2003. posnetek 2130 Videostrani. obvestila
SLOVENIJA 1
07,30	Utrip
07.45	Zrcalotedna
08,00	Telebajski. 41/45
08,20	Erazem In potepuh
08,45	Iz popotne tortse
09.20	Kralj vetrov
09,20	Afnafriki, 10/12
10.00	Nina
10.30	Vrnitev srebrne sence
10.40	Prijatelji, tv Koper
11.25	Minute za domačo glasbo
11,35	Zgodba o popularni glasbi
12,25	Tvsmoljudje
13,00	Poročila, šport, vreme
13,15	Obzorja duha
13,50	Nekajminutzadomačo
glastio
14,00	Ljudje in zemlja
14,55	Vsakdanjik In praznik
15,55	Doberdan, Koroška
16.30	Poročila, šport vreme
16,45	Radovedni Taček
17,05	Otok živali, 9/13
17,35	Resnica o homoseksualnih
živalih
18.25	Žrebanje3x3
18,35	rebanje Astra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme. Šport
20.00	Večeria Iz zelišč
20,50	Dušni pastliit, 8/10
21,20	Umetnliaj
22.00	Odmevi, ^orl. vreme
22,50	Glavnr osumljenec. 2/2
00,30	Dnevnik, šport
01,35	Dnevnik zamejske ^
01.50	Resnteao homoseksulanih živaliti, poljudnoznan. odd.
02.40	Umetni raj
03.10	Valzk)čina,amer.film
04.35	Infokanal
SLOVENIJA 2
06,30	Infokanal
07.25	Tv prodaja
08,00	Olimpijski zajtrk
08,30	O^mpijsko dopokine
12.30	O^mpijske novice
13.00	Olimpijsko popoMne
16,00	Olimpijske novice
17,40	Olimpijski klepet
21,20	Gimnastika
22,35	Povzetki dneva
23,00	Studio Pika na I (gre)
00.00	Olimpijske novice
00.15	Posnetek dr»eva
01.50	Infokanal
07,15 DragonbaliZ,ris,serija
07,40	Beyblade, ris, serija
08.05	RickiLake
08.55	Maščevanje ljubezni, nad. 09,50 Klon, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Moja Sofija, nad. 12.00 Vrtnai^eva hči. nad. 12,55 Diagnoza umor 13,50 Tv prodaja 14.20 Triki JamiejaOliverja
15,00	Vrtnanova hči. nad, 15,55 Moja Sofija, nad.
16.55	Kk>n, nad. 17.55 24 ur-vreme 18,00 Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20,00	Štirje možje in ena žena,
amer, film
22.00	Samo ljubezen, 4/4
22,50	XXL premiere
22,55	Urgenca, nan. 23,50 Prijatelji, nan.
00.20	24 ur. ponovitev
01,20	Nočna panorama
kamU Zt 4ë ft2
09.00 Dobro jutro, infonnativno •
razvednina oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 Srečanje hanrwnikarjev v Starem Vrenju (2003) • 1 11,35 Najspotdneva 14.00 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Reg kanalne novice 18,05 Melodije morja In sonca;
otroški FiNS, posn^ek 19,35 Najspotdneva 19,40 Vkieostrani, obvestila 19,55 Vabimokogledu 20,00 Iz oddaje Dobro jutro 20,50 Regionalne novice 20.55 Vabimokogledu 21,00 Poslanska pisama • gost
Janez Janša 2100 VIP CUP Velenje 2004,
reportaža iz Velenja 23.00 Masterstumirvodbojkina
mivki iz Portoroža 23.30 Vabimokogledu 23,35 Na| spot dneva 23,40 Vkieostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
07.20	Kultura
08.00	Telebajski, 42/45
0d.30	Erazem in potepuh, nad.
08.45	Radovedni Taček
09.05	Želvjj otok, ris. nan.
0930	Otok živali, ris. nan.
10.05	Sprehodi v naravo
10,20	Resnica o homoseksualnih živalih
11,05	Čez planke • Kuba
12.15	Alpe-Donava-Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Umetni raj
13,55	Morsid človek
14.50	Dusnipastini,6/10
15.10	Večerja Iz zelišč, nad.
15.55	Nove oblike dela, oddaja tv Koper
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Marcelino kruh in vino
17.10	Risanka
17.25	Odpeti pesniki
17.35	Odpeti pesniki
18.10	Prisluhnimo tišini
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Modro rajstko zlato, dok.
oddaja
20.55	Pod žarometom
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Slaivnosti vojne, dokum. oddaja
23.40	Angelov nisem nikoli vklel
01.30	Dnevnik, šport
02.05	Dnevnikzamejsketv
02.45	črna človeška ribica, dok. odd.
03.15	Prtsluhninw tišini
(£.45	Modro rajsko zlato
04,45	Pod žarometi
05.40	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
07.25	TV prodaja
08.00	Olimpijski zajtrk
06.30	Olimpijsko dopoldne
12.30	Olimpijske novice
13.00	olimpijsko popoMne
16.00	Olimpijske novice
1730	Olimpijski klepet
18.25	Atletika
22.15	Povzetki dneva
23.00	Stud» pika na I
00.00	Olimpijske novke
00.15	Posnetekdneva
01.40	Infokanal
07.15	Dragonball Z, ris. serija
07.40	Beyblade, ris. serija
08.05	RickiLake
08.55	Maščevanje liubezni, nad.
09.50	Kton, nad.
1040	Tv prodaja
11.10	Moja Sofija, nad.
12.00	Vrtnarjeva hči
12.55	Samo ljubezen, amer.
13.50	Tv prodaja
14.20	Triki JamiejaOliverja
15.00	Vrtnarjeva hčf,meh.nad.
15.55	MojaSof^a, nad.
16.55	Klon, nad,
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Pogumni srci, amer, film
22.30	XXL premiere
22.35	Urgenca, nan.
23.30	Prijatelji
00,00	24 ur, ponovitev
01.00	Nočna panorama
KAMII 27 4« 82
09,00 Poslanska pisama • gost:
Janez Janša 10,00 Vabimokogledu 10.05 Masterstumirvodbojkina
mMd, reportaža 10.35 Najspotdneva 10.40 VIPCUPVelenje2004 14.00 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Srečanje harmonikarjev v
Starem Velenju (2003) 19.30 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1295, VTV magazin 20.25 Kultura, info. Oddaja 20,30 Športnitorek 20.55 Vabimokogledu 21,00 Znani obrazi; Arpad
Šalamon 21.25 Najspotdneva 21.30 Šu kham • za soncem,
oddaja o Romih 22,00 KmetijsId razgledi 22,30 Chris Botti& friends: Night
Sessions 23.55 VkJeostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
06.00	Telebajski, 43/45
08.25	Erazem in potepuh
08,55	Risanka
09 20	Zlatko zaklad ko
09.35	Junaki petega razreda, 3/3
10.15	Odpeti pesniki
10,20	Črna čtoveška ribtea
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	SWi
11.50	Mlad pihalni orkester
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na vrtu
13.40	Zakladi sveta, 7/21
14.00	Modro rajsko zlato
15.00	Pod žarometom
15,55	Mostovi
16,30	Poročila, šport, vreme
1650	Male sive celice, kviz
17.45	Ssmrtniosemzačelživett,
dok. oddaja
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Carmen, sk)v. film
22.00	Odmevi, kultura, šport,
vreme
22.55	Omizje
00,15	Dnevnik šport
01,10	Dnevnikzamejsketv
01-45	Ssmrtjosemzačelživeti,
dokum, oddaja
02.35	Smešni Feix, franc, film
04.05	Omizje
05.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
07.25	Tv prodaja
08.00	Olimpijski zajtri(
08.30	Olimpijsko dopoldne
08.55	Triatlcn, finale
12.30	Olimpijske novice
13.00	Olimpijske popoldne
16.00	Olimpijske novice
17.05	Odbojka na mivki
18.00	Olimpijski klepet
18,55	Atletika, prenos
22.15	Povzetki dneva
23.00	Studio Pika na I (gre)
00.00	Olimpijske novice
00.15	Posnetekdneva
01.50	Brane Rončel izza odra
03.35	Infokanal
07,15 07.40 08.05 08,55 09.50 10.40 11.10 12.00 12.55 13.50 14.20 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19,00 20.00 21,45 22.40 22.45 23.40 00.10 01-10
09.00
10.00 10.05 10.25
10.35 11.00 11.05
14.00 17.55 18,00 18.30 18.35 18,40 19.00 19,55 20.00 20.50 20.55 21.00 21.30
22.30
23-40 23.45 23.50
TN^ —J
DragonbaliZ, rts.serija Beyblade. ris. serija Ricic Lake
Maščevanje ljubezni, nad. Kton, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverjeno Tv prodaja Triki Jamija Oliverja Vrtnarjeva hči, nad. Moja Sofija, nad. Klon, nad, 24 ur. vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Zadržana proti volji, film Divje palme, 5/6 XXL premiere Urgenca, nan. Prijatelji
24 ur. ponovitev Nočna panorama

kanali 27 4e
92
Dobro julro. infonnativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1295. VTV magazin Kultura, informativna oddaja, ponovitev Športni torek Naj spol dneva Chris Bot!i& friends: Night Sessions, posnetek Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Tralalaja, otroška oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Rad igram nogomet Videostrani, obvestila Vabimokogledu Iz oddaje Dobro jutro Regbnalne novtce Vabimo k ogledu Spoznaj iï)o jih • kače Odprta tema, pogovor v shjdiu ' Življenjeob Shengenski meji danes PamI valjak, ponovltevl, dela korserta Vabimo k ogledu Naj spol dneva Videostrani, obvestila
19. avgusta 2004
"fl^CiiSj
FT^oskop .

Oven od 21 «3« d» 20.4.
Nekaj napornih dni fe za vami 2 mislimi sle bro-**" dili pO pr6t9klosti, [»edvssm po dogodkih, ki $o sas prfzadeN Obu-jali ste spomine na ijudi, ki žal ni več v vdiem življenju Karje • ' razmijivû, a tudi naporno Še n^aj dni ne bosle ta pravi Odrezavi znale bili in nič kai veseli. Zalo vas ljudie ne bodo naidolf lepo spreiemaii Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo m trajalo. Saj vesle, da ljudi, ki se kislo dfžijo, nihče rfima rad v svoji blilmi
Bik od 21.4* do 21.5.
Sami ste hoteli, da si zakomplicirateživljenie. Če si človek postavi visoke cilje, drugače ludi bili ne more Vaši pa so sedaj U kar visijo (eteči In sedaj se boste čudili in si brili norca iz samega sebe. ludi na glas. Vresnict pa vas bo vseskipaj tako močrto morilo, da se zna zgoditi, da vam jobo agodlo zdravje. Kai, ko bi ludi vi raje mato pc^uslili in si priznali, da ste preliravali. Če se boste slabo počutili, ne odialajle z obiskom zdravnika Da v^m ne bo žal
Dvolćkd od 22.5 do 21*5.
Čeprav si tega ne boste hieli. bosle morali v naledniih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na 2ivce. Nikar ne mislite. daMhi-tro minilo, a wies t»do ksrečlle prazniki. Ki se lih že močno veselile Veliko bosle razmišljali o menjavi slu^. čeprav se globoko v sebi zavedate, da je lo bolj želja kot pa izvediliva rešitev, vprašaiie se raje, če je a vašestabše počutje res kriva sliâ^a, ah bi lahko razloge iskali tudi pri sebt insiluaci(i, ki |0 trenutno imate doma In lo že lep čas.
Rak od 22.6. do 22.7.
Na zunal bosle še naprej kazali zadovoljen obraz, a lisli, ki vas do-bro poznajo, bodo vedeli, da z vašo notranjostjo nekai neštima. In resvasbo nekai močno vznemirilo, a $i nikomur, niti parinerju, ne boste upali nič povedali Predvsem zato, ker se boste tiaii. da přehráváte. Mirni ne boste, dokler ne ugotovile, kai se dogaia zvami. Zato ne odiašajle. Priiateliica bo tista, ki vam bo vlila moči ďpivi korak. potem pa bo §iože lažje Nete pamemts^a poslovna odločitev bo padla, če bosle kaj rekli ali ne
Lov od 23.7. do 22.8.
■ ^ Ma delovnem mestu vas čaka neprijetna sprememba Vanjo boste,
Onočelali nočeš, vpleleni ludi vi sami. Precej s^arl se bo zelo spre-menilo Nekoliko lažje vam bo. ker boste vse lo pričakovali, zalo ne bosle moQii nič pomagali Posiuáailesvoj notranji glas, pa bosle v)-_ ^ deii. da se bo vse Iziekio teko, kol je prav Četudi moreta ne bo §lo zelo na hilro. Na čus^enem področju bo ziiala rahla praznina, na linančnem prav lako Še najbolj zadovoljni boste zzdravjem.
Devico od 23.5. do 22.9.
Kazalo Je. da bo ^o vse kol po maslu ase bo ramo zalomilo. Veli-
gko dela boste imeli sami s seboj, saj čez noč ne bosle mogli odpravili vseh nakopičenirr zdravstvenih težavic. Tudi dopust, ki ostaja le le spomin, letoslec^ ne bo odpravil, saj niso le posledica uiruieno* ^^ stl. Zalo se r^ikar ne igraile : zdravjem Doma bo napelo, ker se bo nekdo od sorodnikov zelo mešal v vaše življenje in pomembne življenske odločilve. Č-eprav te^o povesle, kar si o tem mislile, boste tokrat morati postaviti mejo. Sicer boste le irpeli in Irpell, živci pa bodo vsak dan siat^
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Polni bosteželja. ki bodo ^oiaivsepovrslinejesničljhre Sajsebo-ste tega zavedali, a sanjali tioste naprej, m upali, da se bodo časi spremenili. dogodki pa obrnili lok. ki bo šel ria vaš mlin. Aše prej vas čaka spoznanie ki si Qa boste težko razložihtako. dabibili znjim zadovoljni. Zelo verjetno je, da bosle najprei silno jezni, sledilo bo razočarane in potem celo žslosl. Težko bo, ni pa izključeno, da se vam bo ravr>o zato žrvijenie ačelo spreminjali rs bclje. Ker boste končno spoznali, da je največ octv^o od vas samih!
ikorpiiofi od 23.10. do 22.11.
'^^ Ugotovili bosle, da vas obkroža zelo malo liudi, ki j^m resnično lah-f^ ko zaupale. Nikar nemislile, daste vi popolni Včasih namreč s svo-jim molkom izpadete zelo vzvišeni, pa lo ne drži. Tt^rat vas bo razoč-aral dober znanec, presenetil, zeto pozitivno, pa dober prijalelj. KI bo že kmalu dokazal, da je več kot vreden zaupanja. Pomemben pro-

leki. ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen Še sami boste presječeni nad krilikami, ki bodo tokrat izrazito pozitivne To vam bo pomenilo veliko več kot denar. ki bo sledil. Partner bo polieboval vaše razumevanje.
Strelec od 23.11. do 21.12.
s Nef3j res lepih dni je pred vami. Čaka vas sreča rB kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi Daje žrviienie res tepo, bosle spoznali da-nes. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo nič čudno. Počutje bo se nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje Morda pannerne bo čisio zadovoljen z vsem i vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo SIcer pavas predobro pozna, da bi kaj pridjc^l Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pa se še ne bo kmalu poznalo. A se bo, kar dobro vesle.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
^	Ceptavso vali bližnii sluliii. da vam bo enkrat čislo vsega dovolj in
^ _g da se Do to resnično zgodilo, se bodo v naslednjiti dneh ob vaših tV rekacijah vsi j čudih. Imeli bosle ottčutek. da vas za pomemben in nepriljubljen avljenskj korak celo obtožujejo. Najbolj hudo bo vam. J Ko bosle OfKivilissvoio slabo vesijo. bo sfcervsak(ten boljSe. Ane bo prišlo čez noč. Slaro boste pustili za sbo. novo pa naačetkuše ne bo lepo Pa čeprav se bo že kazalo sonce.
Vodnor od 21.1. do 19.2.
Vsem težavam pri dslu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. h/i dvakral za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a ^^^ iQj. ko SI ne boste znali pomagati. Ne bo vam padla krona iz gla-ve. če bosle zaprosiiiza pomoč in priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosi i. Pazite le. da lega ne poveste komu. ki bi znal to uporabili proti vam in v lasino k(Xist. Saj vesle, kakšni so ljudje, pri denarju pa se vse konča. Tak/al ludi sorodniki in naiboljši prijatelji pozabijo na marsikai, kar so včasih Irdili
Ribi od 20.2. do 20.3.
Ulru[eno delujete in ludi počulile se lako Pa čeprav še sami ne vesle. kaj je krivo Morda še najbolj to, da se vam v življenju dogajajo eneinisteslvari.dasedružltezenimiinislimi ljudmi Vart se bo celo dogajalo, da se boste še nabolje počutili, ko boste sami sseboj A to ne sme Irajati. kar vam je popolnoma jasno. Kar se ljubezni liče, bo vse po starem. Imeli bûste občutek, da je naveličanost vsak dan večja, moči. da bi kaj ukrenili, pa ne bo od nikoder. Vsaj do konca septembra zvezde ne obllubljalo kaj boljšega.
Zgodilo se /e...
- "(i 20. tio 2(i. avííusia
20.	avgusta 1945 je bila na Glavnem trgu v SoŽtanju svečana preplava miru:
21.avgus^4^	1780 seje v Repnjah pri Vodicah rodil slovenski jezikoslovec, skriplor in kustos dvorne knjižnice na Dunaju 1er najpomembnejši predstavnik siarejše romantične znanstvene šole na Slovea^^kem Jernej Kopitar;
21.	avgusta leta 2(MM) so šoštanjski gasilci svoj vo/ni park obogatili 7 novim avtomobilom z 18-mctrsko lestvijo, ki so jo uvozili s Finske:
22.	avgusta letji 1956jeskup.^ina Občinskega ljudskega odbora Šoštanj izglasovala ustanovitev ni?jc dri^avnc glasbene šole Velenje, ki je pred tem tri leta delovala v okviru velenjske Svobode. Zaradi zaplcuw se je nato nekaj časa imenovala Cilasbcna Sola Velenje - SoStanj z oddelkom v Šoštanju in v Velenju:
avgusta leta 1959 je začela paskwati druga velenjska »veleblagovnica«, imenovana Spodnja Velma;
"Veiebtagovnica "Spodnja Velma'* (Arhiv Muzeja Velenje)
od 22. do 24. nv)iusta leta 1980 je dvanajst Vclenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo nekdaj zelo priljubljeno (-itrocnovo vû/ilo «spaček« in na nogomeinem igrišču Ob jezeru opravilo 3tJ7 km dolgo poi;
24. avgusta 1980 so odprli nov gasilski dom v Lokovici;
24.	av^llsta 1987 je RcpubliSki komite za varstvo okolja in urejanje prostora izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda Šaleške doline v ŠoSlanju;
25.	avgusta 1980 sc je pri gradnji novega jaSka v Prclogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje izgubil en delavec;
25.	avjjusta leta 1986 je v Robanovem kol u v Logareki dolini tragično umrl Ferdo Kavčnik:
26.	velikega srpana leta 1814 se je v Kranju rodil katoliški duhovnik, slikar, pesnik in izumitelj fotografije na steklenih ploščah Janez Puhan
Pripravlja: Damijan MJajiČ
Kdaj - kje - kaj
Lotite se izdelave videa
Teiii<i raz|)isa za rivlorje video tilmov, ki ie objavil Muzej Velenje - Galerija, je Velenje, nieslo preieklosli, scclanjosli in priíKxJnosti
iMu/.ej Velenje - (ialerija je objavil razpis za video dela, na katerega se lahko prijavijo ustvarjalci Šaleikc doline. Izbrana dela bodo predstavljena v galeriji novembra 20i)4. Od avtorjev pričakujejo, da bodo v videu prikazali odnos do mesta Velenje, lasten pogled na i^ivljenje v mestu, na okolje, na odnos človek - mesto, kuliurno, družbeno in politično dogajanje v preteklosti, sedanjosti in vizija prihod nasi i. Vsebina se lahko nanaša tudi na posamezen časovni segment. Upoštevali bodo umetniški video (art video) in eksperimentalni video. Komisija ne bo upoi^ievala dokumentarnih filmov. Video je lahko dolg največ 10 minut, format pa je CD rom. Sodelujejo lahko posamezniki ali skupina umetnikov, ki delujejo na področju Velenja in ŠaleSke doline. Rokza oddajo izdelkov je 16. oktober 2004, avtorji pa bodo morali izpolnili tudi prijavnico, zalo naj dodatne informacije poiščejo v galeriji na Titovem trgu 5» pri Korneliji Križnic ali Mileni Koren BoJ^iček., telefon: 03/897 68 41,03/ 897 68 40.	■ bš
Šifrer pod kozolcem
ŠMARTNO OB PAKl - V okviru prireditev Poletje pod kozolcem 2004 b(î pod kozolcem pri Mladinskem ceniru v Šmartnem ob Paki jutri (v petek) nastopil kantavtor Andrej Sifrer V prvem delu koncerta bo predstavil svojo novo zgoščenko Spremenite protokol, v drugem pa bo zaigral znane, po veČini Že s"vo-je ponarodele pesmi, kol so Vse manj je dobrih gostiln, Bil sem mlad fant vesel, Šum na srcu ...
Koncert se bo začel ob 21. uri.	■
Pelťk, 20. avgusla
B.OO Središča mesta Velsnie (pred sodiščem)
Redni mesečni sejem 20.QQ TRC Jezero
20. Noč ob jezeru • Gostje večera: Vesna P^sarovič, Kingston... 21 Ptoščad pred Mladinskim centrom Velenje Klubski večer
Sobola. 21. avgiisla
8.00 Središče mesta Velenje (pred sodiščem)
Redni mesečni sejem 9.00 TRC Jezero
VIP teniški ti;rnir 10.00 Dom krajanov Šentilj
16. raziskovalni tabor ERICa -Šentilj 2QÛ4 • Zaključek tabora z razstavo • predstavitev rezultatov 15.00 TrgvŠaieku
5. Slarotrâkf dan v Šaleku Program
15.00: starotrška maša na trgu 16.20-18.00: sprejem velenjskega lupana Srečka Meha< predstavitev vitezov, dvoboji za Šaleški meč ... 1^.00:2dbdva z ansamblom Petovio
PS; Žaleški grad gori
čolnarna - Velenjsko jezero Oan odprtih vrat Kluba vodmh spoitov Velenje
Ponedeljek. 23.av^iisla_
9Q0.16.Q0 Vila Mojca
Otroško mesto Vila Mojca -Otroško rresto bo potekalo do 27. avgusta.
Za dodatne informacije o prireditvah in do-godi^h lafiko pokličete lurističrK:? informa-cij^i in promociiski center Mesne občine Velenje (03/896 18 60).
.VELENJE
H). Fcslival Pi ešmciuane cili c 2004
Dunajski učiteljski citrarski kvartet, Avstrija
(îre za izjemen družinski citrarski aasambcU v katerem nastopajo mali z dvema hčerkama in prijateljica Sabina: vse učijo cilrc na Dun»ju.
Mali, llannelore Laister, poučuje citre na Kon/ervatoriju na Dunaju, predvsem bodoče učiieije citer, hčerka Barbara Laister, poučuje citrc na ljudskih visokih šolah v mestih Wicn-Favoriten, Wien-Margareten in Wien-Liesing, druga hčerka, mag. Monika Laister, poučuje eilre na Ljudski visoki šoli v mestu Wien-Flondsdorl', Sabine Lciigeb pa poučuje citre na glasbeni šoli v Langen7eredorfu.
Igrajo vse vrste glasbe: od klasike do džeza, zlasti svetovne skladbe za cilrc in avstrijske tradicionalne skladbe. Soho la, 21. avgusta, ob 20.30, orgelska dvorana glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Vstopnine ne bo!
Srečar\je citrarjev in ljudskih pevcev
Tradicicînalno srečanje citrarjev, ljudskih pevcev jn godcev bo letos v Vinski (îori. Prireditev bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 16.00, v Krst ni kove m domu. Prireditev bo povezovala Andreja Petrovič,
Najbolj zanimivi bodo prejeli naziv »prešmentani«. Nastopili bodo: Franc Roban. Klemen Matk, Urban Sitar, Blaž Klad-nik, Janja Brleč, Tinka Budič, Katja Anderlič, Brigita Kri, Ne-li Zidar Kos, Tone MlaČnik, Tadej Ćopar, Peter Naprel, Barba Laister, Sabine Laister, Ljudske pevke Malčkain Lojzka, Martin Juhari, driižiaski ansambel Grič s Kozjanskega, Žmar-ski muzikanli in drugi. Vstopnine ne bo!
Citrarski duet
Gaslji festivala PreŠmentanc cilrc z Dunaja: Maníka Laister in Barbara Laister, basla igrali v duetu na lera&i Kavarno in slasčičarnc I letela Paka v Velenju. Ponedeljek. 23. avgusta, ob 20.00, Hotel Paka Velenje Vstopnine nc bo!
Napovedujemo: Irena Zdolsek, citre MaCeJ Tajnikar, kitara
Petek, 27. avj^usta 2004, ob 20.30, Velenjski grad Vstopnine nc bo!
Citre na vsakem koraku
/a zaključek festivala bodo nasi najbolj znani in zanimivi citrarji istočasno igrali na raznih lokacijah v središču mesta Velenje. Sířlmta, 28, :iv^u«ita 2004, ob 10.30,središčna as mesta Velenje.
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE
v hotelu PAKA
Kino nagrajuje naročnike Našega čosa
^nm À

(dnjžirtska animiranchigrana komedija} Režija; Peter He wit Vloge: Breckln Meyer, Jennifer Love-Hewrtî. Stephen Toboíowsky Glasovi: Jurij Zrnec. Samo Jdko$. Sabina Kogovšek. FJito 6or§iČ Dolžina: 85 minut Film |e sinil romziran vsiovenšćino I Četm. 19. e.. ob 17.00 Petek, 20.8.. ob 17.00 Sobota. 218., ob 17.00 in ob 18.4S Nedeiiè. 22.8., où 18.00 (zađr^d predstava)
iiiíij;i\(;a iv\ rKij/kisivji
(romantična komedija) Rezija: Garry Marstiali Vloge: Kate Hudson, John Oorbett Joan Cusack, Helen Minen, Pans H i Hon Dolina: t19 minul Četrtek. 19.8.. ob 21.00 Petek,20.8.ob 18Mfnob21.1S Sotiota. 21.8.. ob 20.30 tn ob 23.00 NedeJja. 22.8., où 20.00 Ponedeljek. 23.8., ob 20.30 Torek, 24. B.. ob 18.30
i)i;kij;ta /(íoraj
(bri:/) 2
(komedija) Režiia: Peter Gerana Vloge: Diane Amft, Kardine Herfuith Dolsna: 88 minul Četrtek. 19.8.. ob 19.00 Ponedeljek, 23.8.. ob 18.30 Torek. 24.8.. ob 21.00 Helenca ima vse. Je mlada, lepa uspešna kot pomocnba šefice modne agencije. Pr&d sabo ima pestro in bogato kariero, Dneve preëvlja na mod-nitirevijati. noči pa v klubih Nekoč pa iazvoni telefon. V prometi nesreči ji je umría sestra s soprogom. V oporoki pa ji zapustila tri otroke, 15-fetno Audrey, 10-letnega Henryja in 5-!etno Sarah. Helenca prevzame nabgo. Mlada kari-eristka postane mačeha treh otrolc in življenje se ji postavi na glavo...
kkaij akiiii r
(zgodovinski epskispel^takel) Rezija: Antoine Fuqua Vloge: Clive Owen. ^[^Diilane. Ke-ira Knightley Dolžina: 127 minut Sreda. 25.8.. ob 18.30 In ob 21.00 Dekleta se po dveh letih spel vračajo z novimi ljubezenskimi dilemami ter s težavami ob pn/ih korakitt v svet odraslih. Nujno potrebujejo svoje stanovanje. a kmalu ugotovijo, da s svojimi skromnimi prihranki ne bodo našle pn-mernega stanovanja, zato želi Lucy očarati Sebastiana, sina bogatega nepremičninskega posrednika. Začasno so si našle zatočišče pri starem pryate-[ju. a tudi tu imajo težave z njegovo sostanovalko. ki ni ravno navdušena nad konkurenco. A to je šele začetek vseh ljubezenskih in stanovanjskih preglavic!

i\i; mhmm si;
(drama, triler)
Režija: Ggabrieie Salvatores Vloge: Ailana Sanchez-Gijon. Dino Ab-biescia
Dolžina: 103 minul Petek 20.8., ob 20.30 Sobota. 21.8.. ob 20.00 Nedelja. 22.8.. ob 20.45 Ponedeljek. 23 8., ob 20.00 Torek. 24.8.. ob 20.00 (zadnja predstava)
dilklcta zgor vi (kri;/) 2
(komediia)
Petek. 20.8.. ob 18.30 Sobota.21 S,, ob 18M{nob22M0 Nedelja. 22.8.. ob 19.00
(;aki'ii;ij)
(igrano-animirana komedija) Nedelja, 22.8., ob 17.30 (Otroška matineja)
Film je sinhroniaran v slovenš&no! Rezervacfj vstopnic na sprejemamo! Vstopnice la^iko kupile v predprod^i! Infom^le o predsOvah : 03 898 24 91
Izžrebati smo: erdoner Mari|a, Gaberke 142, Šoštanj, SUnko Drev, Koroška 30, Šoštanj In Ivan Ribic, Gavce 27 b, žnartno ob Raki,
Triple A-Invest ci.o.o.
C^MMOi'rfih'f Q^/r/'fif/ftfN/ ^iavkhi^
Smo prunano podleije.kl i mednarodnimi povenvamt zagotavlja širok pregled bančne ponuOU financiranja v Sloveniji. Za vas uredimo:
HIPOTEKARNE KREDITE
GOTOVINSKE KREDITE • LEASINGE
ZAHTEVAITE FINANČNO PONUDBO BANK ŠE DANES !
Izhodiščna obrestna mera: lETND 2% ♦ EUHIBOR atf 1% CHF ♦ U60R. Možnost poplačila obstoječih kreditov. Ooba oipiaeila od 1 dt 20 Itt.
Rnanciranje uredimo na področju celotne Slovenije.
ZastipHit: Fetir Stalaiil s.p., StaniUr« U, 3000 Celli
inroriucue h idcf»: 03 490 02 58
BSeCOM
Secom Krško d.o.o. PE Velenje
O. C. Paka
GSM: 041 798 S10
Proizvodnja In montaža:
*	PVC oknai vrata
*	rolete, žaluzije
*	komamiki
*	polkna
Evropska okna za evropsko ceno!
vmw.secom -krško .si
Rabljena vozila na zalogi - posebna ponudba:
Ud vozila	letnik	una
OABVOO NEXIA GL 1.5. rdeča 115.229 km	1997	320.000.00
PEUGEOT 306SR. siva metal. 153.690 km	19»	600.000.00
FORD RESTA 1.3. t)ela. r^io. 27.200 km	1998^99	870.000.00
JFFPRRANOf:HFRnKFF4 0 rrtft&l IBfinonkm	1993	750.000.00
JFFP fiRANn HHEROKFE 4.0. IBlňnň m.. B.CTO km	1993	
	1ÎKÎ7/9B	i.3no.ono.rin
VW VENTO CL. mňrira metal. 1 lO.OflO km		550.0fl0.0fi
NISSAN 20OSXTliRfiO. rúeta. 177.000 km	1991	200.000.00
8MW5281. srebrna. 154.300 km	1997	2.420.000.00
MARUTÍ 800STANDARD.modra inft7?0km	1993	fioonnnn
CrTROEN AX CABAN 1.1. rdeča. B3723 km	1994	pRoonoon
PEUGEOT 307 Mono»>»:e 2.0.vjola.vsa oo., 65.000 km 200?		92Q.0n0.0Q 3.540.0Û0.00
		
AC Mlakar		
Cesta Simona Blatnika 18, Va(enje Telefon.: 03/89&-56-70- Del. čas: vsakdan od 8. do 16. ure, ob sobotah od B. do 12. ure		
Nagradna križanka AVTO Velenje
AVTO Velenje d.o.o.
Koroška cesta 64, Velenje Tel.: 03/896 44 60
TEHNIČNI PREGLEDI Zâ osebna in tovorna voala: - sklepanje zavarovanj za zavarovalnice: Maribor, Triglav In Adriatic
Oel. čas: vsak dan od 6< do 21. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure
AVTO PRALNICA
•	avtomatsko zunanje čiščenje
•	možnost samostojnega notranjega čiščenja
Del. čas: vsak dan od 7. do. 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 30. avgusta, na naslov: Naš čas d.o.o.,Kidričeva 2 / a, 3320 Velenje, s pripisom "AVTO VELENJE D.O.O. r
Izžrebali bomo Iri nagrade:
1.	nagrada: bon za pranje vozila v vrednosti 6.000 Sit
2.	nagrada: bon za pranje vozila v vrednosti 4.000 Sit
3.	nagrada: bon za pranje vozila v vrednosti 3.000 Sit
K A IM O
aiRlEK.l9. ovgusla:
6.00 Dobro jutro: 6,30 Poročila; 6 .45 Na današnji dan; 7.C0 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosll in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 16.30 Pon:čila; 17,00 Zanimivosti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje
PETÍK. ?0. Dvgusta:
6-00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21, ovgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti, 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NIDEUA. 22. avgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: L blok čestitk; 14.45 EPP;15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONCDEUEK, 23. avgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. avgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila, 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Atóualno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdaj,kje,kćy 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila: 18.00 Povejte na glas 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2S. avgusta:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.0019,00 Na svidenje.
MERKUR
Večnamensko lepilo, NEOSnK, SK 101
4.790 SIT
Žaga za ža^n)e poć kotom, SliVEftUNE, art 1S670
4>490 SIT
Brezžični zvonec, KOOP
17.990 SIT
Sesalnik, ELECTOOIUX, ZE2210EfgMpaœ
21.990 SfT
Brívnlk, PHIUPS, HQ 6S49 Super Reflex
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!
Akcija velje do 28. 8. 2004.
OblSČte trgovski center MERKUR, Kidričeva Ib. Velenje, iel: 09 89S 72 00.
19. avgusta 2004
«fl^CiiSj
mali oglasi
dežurstva
TIKI-POZNANSrVA ^BPOPARIM
r
H
SITUIRAN privatnik. 43 let star. želi spoznati urejeno žensko do 40 let. 041/248-647, ag. Alan.
V ANDRAŽU, na sončni legi, prodam hišo s 120 m2 stanovanjske površine, stara 13 let. Gsm 031/616-142.. TRISOBNO stanovanje. 103 m2. obnovljeno lele 2000, v Velenju. Šaleška cesta, prodamo, Cena po dogovoru. Gsm: 031/838-516. HIŠO, lepo, dvodružinsko v Mozirju» zelo ugodno prodam. Gsm 040/876-633. TRISOBNO stanovanje na Goriški cesti v Velenju zelo ugodno prodam. Gsm 040/876-633. GRADBENO parcelo 840 m2 v Ga-berkah na izredni lokaciji ugodno prodam. Gsm 041/299-919. LEPO trisobno stanovanje v Šale-ku na odlični lokaciji ugodno prodam. Gsm 041/299-919.
OHRANJEN otroški voziček In zibko za novorojenčka podarim. Gsm 040/610-665 ali 040/610-657. PODARIM psićko staro 3 ieta. Telefon 5860-044.
OŽILA
LADO nivo, 1,71, letnik 96, zelo ugodno prodam. Gsm 031/646-751.
DOMAČE žganje, jabolčnik in 2re-bičko staro 6 mesecev, prodam. Gsm 041/344-883
RAZNO
SV£Ž£ meso domačih zajcev-kun-cev prodam. Gsm 031/730-263. PUJSKE, težke 30 kg, prodam. Telefon 5885-570 ali 031/868-931. JA6ENČKE In pujske, težke od 25 - 30 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm 031/542-798. BREJO kravo, sive pasme prodam. Gsm 031/865-552.
NEMŠKE ovčarje In zlate prinašal-ce mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, rodovniških staršev, cepljene, prodam. Telefon 5869-299 ali 041/966-252. BIKCA, težkega 120 kg prodam. Telefon 5893-432.
inu
MIVKO, očiščeno, suho. primerno za peskov ni ke v vrtcih, šolah, igriščih ali za gradnjo, ugodno prodam. Gsm 040/385-898.
polena, zaradi selitve na mestno ogrevani okoliš, zelo ugodno prodam, Gsm 031/213-044, LESENE zaboje za jabolka in krompir. Telefon 03/5893-729 ali 031/388-155.
OTROŠKO sobo, zelo dobro ohranjeno, bele Ďarve, primemo za dva otroka, prodam za 50.000 (2 x postelja z jogijem, 2 x omara, 1 x regal, 1 x pisalna miza. Gsm 041/456-698.
METERSKA bukova drva in špe-rovce 10x11 in 12x14 ugodno prodam. GSM 041/758^46. DVE rabljeni moški kolesi Forester, prodam. Gsm 031/650-528. popoldne.
SADNO stiskalnico, 70 litrsko na vijak, malo rabljeno prodam za 40.000 SÎT Telefon 5870-923. DRVA, cca 3 m3, nasekana na
onesnaženost zraka
V ledna Od 9. avgusta 2004 dO IS. avgusta 2004 niso povprečne dnevne koncentrsctle $02. Iimerlenevavtomatskíti postajah (AMP) naobmoùlu Mestne občine Vetenje, Občine ŠoštanI !n Občine Šmartno ob Pakl, nik-1er presegate melne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/nj3 zraka.
MESTNA OBČm VEtINJE. URAD ZA OKOUE IN PROS70H
	
	
M	
1 1	
1 1	1 .
	Jjj:
š I
i9,«vg ■ 143. avg Hit, avg mi2. avg HlS. avg ■t4.avg ■ IS, a^g
rr^ VTfijrtc«: S6Û mlao^ $0 Wnva,	v wu 2934:30 rnivo-g SO^r^K)
PRAVNO SVETOVANJE Hataia Vidmar s.p., Praprotnikova uL5, MOZIRJE, (^veščam stranke, da bom z dnsm 31.12.2004 prenehala z delovanjem.
Nagrajenci nagradne križanke ADRIATIC - zavarovalna družba d.d.. Agencija AGENZA d.o.o. Velenje,
objav^ene v tedniku Naš Čas. 5. avgusta;
1.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 5.0ÛÛ sit preime: LIDIJA SLATINŠEK, Efenkova 2,3320 Vele-rqe
2.	nagrada: praktična nagmda v vrednosti 4.000 sil prejme: ANA OBERČ, Hcrjan184.3325 Šoštanj
3.	nagrada: praktična nagrada v vrednosti 3.000 sit prejme: MAGDALENA JELOVŠEK, Ložnica 12 a 3320 Velenje
Nagrajenci dvignejo nagr^ z osebno izkaznico v pisarni Agencije AGENZA v Velenju na Rudarslc 1, v prostorfh hotela Paka.
U
KOUUMALNO POOJFTJE VELENJE tf
Koreétt fi«aa97/b
SáUefís
CEUE
Gosposko uKeo 7 znldtf^.co'n
lafcitii.Wwmfc^^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390138,031 375 041
Mnogo prezgodaj se poslavljamo od nase sodelavke
Od^Ia 5/ v skiivni Cwniin'el. kjer ni gorja ne bolečin, kjer se r.ačenja mir...
STANISLA VE BURKELC
učiteljice razrednega pouka
Njen nasmeh jeza vedno puMil sled vv.sakcm od mis.
Kffiehiv in iiC'envi Osnovne iote Karla Iksiovnika Kajha '^oi^anj
)
Posredovalnica SRČEK
Posredujemo resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi. Id ste osaniljenl. pokličite
041 /591-222
čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
PMndovalnicaSflČEK, JaAiO Mllm« 99.. Blsttlu U Sodi 13, eimeaob Soli
£1 Vedeževanje 24 ur
• 0904417
A
NUMERO UNO
Robert Kukov«c s.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, 2B vse zaposlene in upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kreditni ovira.
Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750*560
Zdravstveni dom Velerije
OBVESTILO
spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. dajete!.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potret)no takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Infonnd-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8996-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zofaeidravnihi:
21. in 22. avgust-Vlasta Šler-
benk, đr. slom., delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (ZdravsWenl dom Velenje) od 8. do 12. ure.
Lekoma v Vdenjv^
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdala nujnih Klravlî In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih prazniklti je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
V«terinor$lca postoío Sobani:
Od 20. avgusta do 22. avgusta •
Urban Hrušovar, dr. vet. med., Gsm: 041/667-040. Od 23. do 26. avgusta • ffano Blatnik, dr. vet. med., Gsm 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna »lota Velenje
Poroke:
Ralko Srša, Uriskova 48 Velenje in Anita MIkek, Uriskova 48, Vrenje ZLATA POROKA: Martina In Frančišek Aubreht iz Škaiskih Cir-kovc 17, Velenje
Smrti;
Jožeia Bračic, rojena 1925, Brdce
na Dobrno št 22, Jožef Lipovšek, rojen 1945, Hrastje 34, Marija Rih-ter, rojena 1923, Gavce 51 a, Jožefa Stepišnik, rojena 1918, Slatina 17, Srečko Škodič, rojen 1945, Kristan vrfi 58 b. Ladislav rojen 1940, Andraž nad Polelo 100, Neža SeSel, rojena 1927, ViSnja vas 10 a, Darko Blatnik, rojen 1960, Kersnikova 1S Velenje

SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0., Celje
-	PRODAJALEC
Vpis v 1. In 2. ietnik, PREKVALIFIKACIJA
-	EKONOn/iSKI TEHNIK
FTl PROGRAM (po knnCani trgovski šoli)
Pličetek bo 16. septembra 2Q04 ob 16. uri v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Celje
-	KOn/IERCIALIST (vi.stopnia)
- POSLOVNI SEKRETAR (vl stopnja)
PRIJAVE: ABITURA d.0.0., Lava 7, Celje Tel.: 03 / 428-55-30 in 03 / 428-55-32
Srce Tvoji) vač no bije. MorJn i'ï?^ uo trpiš, nasn pa Žalost srce Ij'gd. solza lijo 12 oči, (lom je jmr/on /n otožen, ker 'le već mod nan}i ni.
Zapustila musjc naša
SLAVICA BURKELC
rojena Verdev
I Iviija vsem, ki čutile nami. Njena Janko in Janja
Iskrena hvala za pumoć dndinain Pleierski, Šlnkomik. Zbičajnik, Rt'<lič

/Maj no trpiš več. ■/.daj nič V3Č Te ne boli. Ostala je pra/.nina. ki nas Itudo. Juido hoji.
ZAHVALA
Poslovili smo se od nase dobre KASEVII MAME. omc, prababice, tašče in botre
ROZAIME STEAHOVNIK
10. 7. /P/S - 5.8.2004
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v (e?kih trenutkih, darovali cvetje in sveče (er nam brazili sozalja. Iskrena hvala osebju Doma /a varstvo odraslih Velenje, pogrebni službi Ki^munainega podjetja Velenje, pevcem, govorniku, duhovniku za opravljen pogrebni obred 1er vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli.
Aal
ujifci vst njem
Sejem je bil res živ, glasbeno popoldne zanimivo
KS Staro Veloíijo jo v sobolo boi^alo za/i^arnovalo svoj pi azriik - V sodelovanju z imizojcni jim je iispc^io pripravili	r(^lo(iii(ni)o
(logajaiijo
Bojana Špegel
Velenj« - V soboto se je po deževni noCj naredil lep vroi dan. Organi/alorji pra/noviinja so si Lthko oddahnili, i^e kako veseli pa so laliko bili ludi odličnega obiska vseh dogodkov, ki so jih pripravili. Tradicionalna priredilcv »Sejem bil jc Živ« je namreč na irg v dopoldanskih urah privabila c^gromno obiskovalcev. Dobro-le, ki so jih ponujali na stojnicah, so hiiro kopnele, vciikoza' nimanja obiskt>vakcv pa so bili deležni tudi rokodelci, ki jih je bilo Icit"« lia sejmu Šc veř kol prejšnja leia. Skupaj y lajnar-}cm, Ix;raCi, predicami. keramiki... so uspeli cas zavrteli daleč nazaj v zgodovino. Prikii/ je bil zanimiv tako lislim, ki so stare obrii i^e poznali» koi mladim, ki jih imajo Ic redko pri-ložnosi videli vživo. Mi smo se sprehodili po trgu in se aslavi-li na nekaj stojnicah. Najprej smo poklepetal z Ivanom Rre/.lanom i/ PIei>ivea. »Danes (ukaj izdelujem lesene gajbice, kar počnem že skoraj 30 let. Odkar sem upokojen, jim naredim §e več koi včasih» saj imam več Časa. Vse naredim sam; les razrci^em in zbijeni. Včasih sem jih delal le za domačo uporabo in za kaki^nc sosede, sedaj pa jih veliko tudi prodam, saj se doba, ko ljudje spel cenijo les, vrača. Plastika je pač malo neokusna. Na sejmu v starem Velenju sem tokrat drugič, pri meni pa se ustavi veliko obiskiwalcev,« smo izvedeli.
Naslednji, ki je pritegnil našo pozornost, je bil Loj/e Leme/. iz Cirkovc, ki je na sejmu izdeloval »telege«. In kaj to je? «Danes to vidimo le §c poredko, vča.sih pa je hilo pri vsaki domačiji, saj so s tem vozili vprege na njivi. Sedaj ponavadi končajo kje na sieni, kot okras, saj z živino le i>e redko kje orjejo. Prve telege sem naredil, ko sem hodil še v osnovno šolo,sicer pa jili nisem naredil prav veliko. Ni te^ko, jc pa Irebu imeli potrpljenje. Več kot telege izdelujem lesene grah-Ijc. Odkar sem v pokiiju, je pač več časa tudi 7a takšne sivari,« smo izvedeli.
Potem smo i^li pogledal še k scv darju, mlademu Andreju ,levšiiiku s Sclii, ki je na stojnici prikazoval sode in druge izdelke iz domače mizarske delavnice. »Doma imamo sodar-sivo in kolarstvo. Izdelujemo lesene sode, čebre in kadi, letos pa smo spet začeli izdelovati lesena kolesa za vozove, kar se imenuje kolarstvo. Kol ka?e. se vozovi vračajo, saj imamo kar nekaj povpraj^evanja. Z nami so ludi kovači, ki na kolo dajo Sine. Moram reči, da pri .sodih za vino pozna, da so se na trgu pojavili novi materiali, kol je prokrom. Siccr pa se v nasi dru^.ini s to obrtjo ukv«u--jamo že dolgo, sedaj ze tretja generacija. Ljudem je naSa dejavnost kar zanimiva. No, pa smo Šli :5c h kovačem.
Dili so štirje, delali pa so tako močno, da so bili čislo mokri. Henrik Valenci nam je povedal: »V Velenju sla bili včasih dve kovačiji - Prcv<ílčnik in pri nas doma, I fišo smo imeli v .Starem Velenju, za slaro pošlo. Moj pradedekje bil kovač, tudi oče in brat. Sam sem bil na pol kovač, ker sem se izučil §c za varilca. Danesstaz manose kovača Franc Kvartič in Franc Alelšek. vsi se s tem Še ukvarjamo, vendar ne veČ toliko kot včasih, pa vendarle. Na sejem v Staro Velenje radi pridemo, saj na-šc delo zanima Številne obiskovalce. Ponavadi je okoli nas največ ljudi. Brez ropoia pač pri nas ne gre, saj jc treba železo segreti in potem tolči.«
ťOkliťC ÏÀÎ
najiiihijse
v času sejma so ob glavnem odru postavili lutkovno gledališče. 0)^ napovedani uri se je pred njim zbralo veliko otrok in njihovih staršev, ki so naravnost uživali v novi predstavi avtorja Iva Stropnika o sedaj otrokom znanem vilenjaku Šalčku. Predprcmierno so namreč uprizorili lutkovno predstavo »•lzjJul)IJen<; cokli-ce« gledališča Pet prstov prešlcj, ki deluje pod okriljem KS Slaro Velenje.
igralca Saš» Klančnik in Boštjan Oder sta bila odlična, scenografija, koslumografija in izdelava lutk pa je delo Tatjane Kortnik. Vclenjčanke, kije Študij scenografije končala v Pragi...
Pod velikim kostanjem se je popoldne začelo tekmovanje harmonikarjev in zanimivih glasbenih sestavov, /a pokal KS Slaro Velenje se jih je pomerilo vsaj 20, zmagal pa jc Dejan Krivec iz Dobrne, ki je bil odličen že lan.sko leto. Obiskovalci so uživali, krajevna skupnost pa je lahko bila z organizacijo prireditve več kot zadovoljna.
Na letošnjem tekmovanju za najboljšega harmonikarja in ljudskega godca krajevne skupnost« Je zmagal lanski zmogovalec Dejan Krivec iz Dobrne.
Stare obrt/, ki so bile dolgo v zatonu, se spet vračajo. Pri JevŠnikovih so letos po dolgih letih spet začeli izdelovati
kolesa za vozove.
Tudi stare brizgalne še brizgajo!
Na 21. iraíiicioíiaiíioni lokinovanju v Sošlaiiju 19 ekip i/ vse Slovenije-Najstarejša hrizi^alna lelriik 1881
Mojca HraJnc
Če ste so v soboto vozili po cesti vokolici Š(^tanja, srečali stara vozila, opremljena s še bolj siarimi »prikolicami« in se vam je zdelo, da živite v 19. stoletju, nikar ne skrbile - ni bilo nič narobe z vami. Le Prostovolj-
manj kot 30 sekundah, spei drugim pa .se jc čas bolj vlekel. 1 liireje ali počasneje, v.si nastopi veteranov so bili odlični! In čeprav .se je med starejšimi ob-riizi nći.šel tudi kakšen mlajši, se zalo ni nihče jezil. »Nič hudega, saj se bodo tudi oni kmalu postarali,« je bilo slišati od
preveč razočarana, so se v Šoštanju ludi lelas odloČili, da nagradijo najbolj oddaljeno in najbolj izvirno desetino 1er najstarejšega tekm(walca. Priznanja so prejeli desetina P(il) Rlanca, izvirna desetina iz P(»D Kaplja vas in AiDjz Jeraj iz Po-hre/ja <Ai Savinji, ki prav letaš
no gasilsko društvo Si^lanj mesto je pripravilo tradicionalno, 21. tekmovanje starih in ročnih brizgaln, kamor so povabili desetine iz vse Slovenije. Devetnajst udeleženk se je najprej ustavilo pred slrogo komisijo A, ki je ocenjevala izvirnast opreme, originalnost tekmovalnega orodja, avtcntičncwt brizgaln in druge podrobnosti, s točkami pa so posebej nagradili ekipe, ki so prispele s konjsko vprego.
Ko jc predsednik domačega društva odobril začetek tekmovanja, je bil najprej na vrsti žreb, ki jc določil vrstni red nastopov. Brizgalne "so se pripravile, se postrojile v desetino in poskušale čim hitreje opraviti vajo." Nekaterim jc uspelo v
zbranih obiskovalcev. Domačini so se odločili, da bodo ssvojobrizgalno iz leta 1924 nastopili izven konkurence. Je pa zato osialih .sedemnajst ekip čakala težka naloga, saj so sodniki delili tudi kazen.ske ločke. V skupnem seštevku so v konkurenci motornih hrizgaln zmagali lekmovaki iz PGI) (iaher-kv in tekmovalke iz P(îl) Kaplja vas. ki so bile ludi edina ženska ekipa z motorno brizga Ino. Predvidevanja, da bodo ročne brizgalnc veliko počasnejše kot motorne, niso bila povsem pravilna, saj bi zmagovalci v lej kategoriji lahko premagali marsikatero ekipo z motornimi brizgalnimi. Zmagah sla ženska in moška desetina iz PCiD (rornji Grad.
Da pa ne bi bila kakšna ekipa
praznuje osemdeseti rojstni dan.
Tekmovanje je bilo končano, prireditev pa še ne. S spretnim vihtcnjem maíoretnih palic so del programa skupine Čuki popestrila mlada dekleta iz Sašta-nja. Organizatorji so se trudili tako močno, daje zdržalo cclo vreme. »Prišlo je ok<ílí dva tisoč obiskovalcev, lako da smo /elo zadovoljni.« je povedal Boris Goličnik. predsednik PCîD Šoštanj - mesto. Kako ne bi bili! Poleg zadovoljstva vseh zbranih se je zgodilo še nekaj dobrega: na pobudo povabljene glasbene skupine (ki je seveda obljubila ludi nagrado) je bilo tistega večera ubitih največ komarjev v zgodovini tekmovanj starih in ročnih brizgaln.
Na sejmu so uživali tudi mlajši obiskovalci. Eni so gnetli glino in iz nje izdelovali različne zanimive izdelke, dmgt pa so uživali v lutkovni Igrici, ki je bila zanimiva tudi odraslim.
Še enkrat ženin in nevesta
V soboto sla si po K^čno petdesetih leJih zvestobo Še enkrat obljubila P'rančišek iit Martina .AubrehI iz<'irkovc. Acninova zgodba se jc začela leta 1929, nevestina pa tri leta kasneje, leta 1932. Že v rani mladosti, ko .se verjetno .še po/nala nista, sla si bila nekoliko podobna, saj oba prihajala iz devetčlanskih družin. Pravila, da so za njuno poznanstvo krive vaške veselice.
Ves čas svojega življenja sla se ukvarjala s kme-
tovanjem, kar ostaja njuno delo tudi v prihodnje. Medtem ko se je Franc udejstvoval tudi pohtično, je Mariina skrbela za gospodinjstvo in otroke. V zakonu so se jima rodili štirje otroci; trije sinovi in hčerka. Vsi imajo danes že svoje družine in so zlatoporočencema dali že dvanajs I vnukov. Franc in Martina, kijih imata zelo rada, sta jih pr<ïsila, da so jima zaigrali na zlati poroki, kjer seje zbralo okrog 90 gostov - več kot na njuni »prvi poroki«. ■ mk
Zlatoporočenca ob svojih otrokih In njihovih partnerjih