Haitoliik cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po po*ti za celc leto 4 gld. 20 kr., za pol leta - gl«'. *J0 kr., ':i«v»t«rt 1« 1 gld. 1.* }>r> V tiskamici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za čet« rt leta 90 kr., ako zad* r. n: ta d: i praznil, izid* Danica dan poprej. Tečaj XXIII. YT Ljubljani 22. mal. travna 1870. Mat 10. Zahvala. Na sporočilo tukajšne okrajne gosposke o žalostnih nasledkih letošnje hude in dolge zime mi je poslal naš deželni predsednik, blagorodni gospod Konrad, pl. Ey-besfeld, dve sto goldinarjev iz svojega lastnega premoženja za bolj uboge kmetovavce naše tare, da si preskerbe za setev jarega žita, ki se je tako podražilo, da si ga marsikteri kupiti ne more. Za ta zdatni dar, naklonjen mojim taranom, izrečem v imenu obdarovanih blagemu darovalcu priserčno zahvalo. Bog plati! Naj bi lepi izgled visocega gospoda obudil mnogo miloserčnih dobrotnikov, ki bi tudi drugod pritekli na pomoč, sej sila je v več krajih velika ! V Kranji 14. aprila 1870. Janez Reš, dekan. Siovenci! Snujte si katoliško-slovensko-politična') društva? (Dalje.) Ce so nam že zdaj politične družbe potrebne, nam bodo gotovo še bolj potrebne, ako bi se počasi napravile splošne neposrednje volitve. Ako bi se take splošne neposrednje volitve vpeljale in morebiti jih popred dobimo, ko mislimo, morebiti že bodo prihodnje volitve — neposrednje: potem posameznim volilcem po občinah ne bode potreba volilnih možev si izbirati, ki bi na mesto njih šli v mesto poslanca volit; ampak vsaki vo-lilec bo sam — neposrednje — imenoval ime tistega, ki ga bo hotel za poslanca v deželnem — ali morebiti celo v deržavnem zboru imeti. — Kake zmešnjave bodo nastale, ako katoliško-slovenskili političnih društev po vseh farah ne bodemo imeli! — V tej tari ali občini si bodo volili tega, v drugi drugega — in tako se zna zgoditi, da bo ravno tisti večino glasov dobil, ki večini ljudstva ne bode všeč — in naši nasprotniki bodo imeli zopet prosto polje za svoje sleparije. — *) Ta napi« je neko svojbino močno osupnil, kakor bi bilo to kaj novega, da se katoličani poganjajo tudi za pravice svoje dežele in svojega naroda! Ali se hoče mar cerkev in narodnost vsaka v svoj žakelj dati zasiti, ter pohlevno terpeti, da bodo ,.Laibaclierica," „Tagblatt" in tako imenovani vstavoverneži njima po glavi bili? — Na napisu pač ni kaj ležeče, in lahko se soremeni; gotovo pa pisatelj ni mislil, da le samo „Slovenci" ali pa samo ,,politikarjiu morejo udje biti. Katoličani ljubimo svoje in vsak narod, — bodi si kdo Nemec, Lah ali Madjar; bratiti v načelih pa se zamoremo le s tistimi, ki pravico za vse terdijo in resnice sv. vere ne žalijo. Omenimo naj se o tej priliki, da v kratkem pride na svitlo knjižica, ki bode bolj obširno to pojasnovala , kar jc tukaj v posnetka povzeto, in ki ima bili v korist katoliški veri, narod o vi m pravicam in edini močui Avstrii. Vr. Sicer se ne more vediti, na kakov način se bodo take volitve veršile, bodo li postavim volilci v občinski pisar-nici ali morebiti v pisarnici okrajnega zastopa ali kde — za poslanca glasovali, ker še zadevajoče postave nimamo; pa vendar že to lahko vsaki poprej sprevidi, daje naša reč privolitvah v toliko veči nevarnosti, kolikor več nevajenih (nediscipliranihj volilcev volit pride. Nedisciplinirani volilci se pa tisti imenujejo, kterih eden to drugi drugo trobi, kterih eden tega drugi druzega voli, ker se niso popred pogovorili in si niso poprei besede dali, da bodo vsi enako govorili in glasovali. Važno opravilo so tudi volitve za občinski in okrajni zastop! Kjer v teh dveh zastopih pravi možje ne sedijo, lahko občinstvu veliko škodujejo in veliko zmešajo. — Občinsko premoženje, občinske naprave, krajno policijo in še veliko druzega ima občinski zastop v svojih rokah , reči, ki znajo srenjčanom do živega segati, ako si pravih možev za svoje zastopnike ne izvolijo. Kaj je lepšega kakor red in mir v občini, in ravno ta je močno zastavljen na sposobnost župana. —- Ako se med službo božjo ali pri priložnosti procesij itd. nered godi, se sme po gostivnicah razsajati itd., je tega župan kriv. — Kjer so občinski odborniki in svetovalci z županom vred dobri kristjani, — tam se tudi božja služba s hrušem in trušem motila ne bode, — tam bode tudi po noči lep mir gospodoval; kjer so občinski odborniki pošteni možje in umni gospodarji, tam bo tudi občinski blagor čedalj« bolj rastel. — Še večo oblast pa ima okrajni zastop (bezirksvertretung). Okrajna kasa ali blagajnica, okrajue priklade za uboge, za ceste , za odganjanje potepuhov od gosposke do gosposke, za vprego, poskerba za na stanitev vojakov po hišah ali za vkvartirovanje itd., vse to ima okrajni zastop v svoji oblasti. — Nove pravice pa sta občinski in okrajni zastop še po novi šolski po stavi dobila; kajti občinski odbor voli ude krajnega šolskega svetovalstva, okrajno šolsko svetovalstvo pa, v ktero okrajni zastop 5 udov voli, imenuje krajnega šolskega nadzornika. Na taki način imata ta dva zastopa po večem tudi poduk in odrejo otrok v svojih rokah. — Da nekeršanski, brezverni ali kakor se taki saini radi imenujejo, — liberalni — okrajui zastopniki ne bodo zvestih katoličanov in zopernarodni narodnih možev v okrajni šolski svet volili, in da nekeršanski in zopernarodni udje okrajnega šolskega svetovalstva ne bodo katoliškega in narodnega moža za krajnega šolskega nadzornika nasvetovali, — je jasno — in tu pa tam že tudi iz skušnje dopričano. — Ravno to velja tudi od občinskih zastopnikov zarad volitve v krajni šolski svet. — Kdor tedaj hoče, da bi se otroci učili svojo sv. vero, cerkev in narod ljubiti in spoštovati, ta mora, kolikor je naj bolj mogoče, za to skerbeti, da v te zastope le keršanski in narodni možje pridejo. Da se pa v vseh teh rečeh prav dobro podučite in sc na volitvo, kadar bo razpisana, prav dobro pripravite, Vam je iepet katoliško - slovenskega političnega društva potreba. — V teh društvih Vam bodo vaši duhovniki in tudi dru^i svetni katoliški in narodni gospodje , če se v vaši okolici nahajajo, vse zadevajoče cesarske postave brali in razlagali, in kadar bo kaka volitev za občinski ali okrajni zastop, bodete zopet vsi eno vedili, kar se bodete popred v društvu pogovorili in bodete — zmagali. — Pa ni zadosti, si le dobrega poslanca izvoliti, temuč potreba je tudi z njim v vedni dotiki ostati. — Volilcem ni zadosti in nc sme zadosti biti, da samo vejo, da njihov pjslanec v Ljubljani, v Gorici, v Gradcu itd. ali morebiti celo na Dunaju sedi, — temveč morajo tudi vediti, kako da se tam obnaša, kako govori, sc li tudi kaj za pravice svojega ljudstva poskuša, ali morebiti samo le svojo dnino (diete) in dunajsko in gra-sko itd. veselje vživa. — In vse to dobro zvediti, Vam bodo zopet katoliško-slovcnska društva priložnost dale. — Ako bodete po svojih društvih zvedili, da vaš poslanec ne govori tako, kakor Vi želite, da se vam je ali v katoliškem ali v narodnem ali gospodarstvenem oziru izneveril: mu bode vaše društvo naravnost pisalo, da ljudstvo drugač hoče, kakor pa njegov poslanec govori; in če bodo poslancu vsi njegovi volilci tako nezaupnico dali, — bo moral od poslanstva odstopiti, ako mu je kaj do poštenja, — in volilci si znajo druzega poslanca izbrati, ki jih bo bolje zastopal, kakor poprejšni. Zna se pa tudi zgoditi, da poslanec ravno tako govori — kakor njegovi volilci hočejo, in da se mu vendar od nasprotne stranke očita, da ljudstvo ni njegovih misli. — Tukaj je dolžnost ljudstva naravnost pred celim svetom povedati, da je tako očitanje lažnjivo, in da je ono s svojim poslancem enih misli, — in to se stori z zaupnicami, ki jih volilci svojim poslancem pošiljajo, s kterimi se njim zahvaljujejo za njihov trud, pa jih tudi oserčujejo, še za naprej se tako hrabro vojskovati za ljudstva pravice. — In tudi za take zaupnice bode društvo skerbelo. Pa katoliško-slovensko društvo ima tudi pravico na-pravljati peticije ali prošnje do cesarja, do gosposke zbornice, do hiše poslancev, do deželnega zbora itd. — < 'e se bode tedaj hotela kaka postava napraviti in skleniti, ki ljudstvu ni všeč, — berž si bodete v društvu peticijo napravili, v kteri bodete ali od deželnega zbora, ali od hiše poslancev tirjali, da naj take postave nikar ne sklene, ali morebiti celo cesarja prosili, da naj te ali te od deželnega ali deržavnega zbora sklenjene postave nikar ne poterdi, ker je ljudstvo noče imeti. — In če se bodo iz celega cesarstva take prošnje na Dunaj pošiljale in bodo tam videli, da nas je več kot 25 miljonov enih misli, — sc bo zaupljivo tako sklenilo, kakor ljudstvo želi. Strašno šibo si ljudstvo plete, ako si pravih možev ne izvoli za svoje poslance. Da se bodete tega bolj prepričali , vam hočem iz zgodovine povedati nekoliko izgledov. Tudi na Francoskem so se leta 1780 volili poslanci, pa Bogu se smili! da si volilci niso bili pravih možev izbrali. Ti poslanci so sicer ljudstvo marsikterih starih verig oprostili, pa so ga še v vse hujše nove vko-vali: stegnili so bili svoje roke celo zoper Boga, in so hoteli tudi Njega, Gospoda nebes in zemlje, z njegovega trona ali prestola vreči, ker tako daleč so bili v svoji dušni zaslepljenosti zabredli. Hudobni in bogokletni neumneži so se vedli, kakor da bi bili oni čez Boga oblast imeli. Vero so bili čisto odpravili, očitno so terdili, da Boga ni, in da človek duše nima, kakor tudi dandanes novi ajdje govorijo. Sv. Kešnje Telo so tep- tali, sv. posode oskrunjevali, cerkve podirali, masnikov so na tisuče pomorili; — nedelja se ni smela več praznovati, namesti nedelje so vsaki deseti dan za posvetni deželski praznik oklicali, ne da bi na ta dan saj Boga častili, temuč le, da bi si ljudje in živina počili. Gorje vsakemu, kise je prederznil očitno prekrižati se, - smert mu je bila gotova, če ga je kdo tedanji gosposki ovadil! — Trikrat gorje mašniku, ki je še svoji veri zvest ostal in daritev sv. maše opravljal! Mašnik in vsaki, k: je pri sv. maši bil, je smertni kazni zapadel. Ker so se pa vendar nektera mesta in cele dežele še za Boga in sv, vero potegovale, je tedanja francoska vlada kerdela vojakov, ki jih je ljudstvo peklenske čete imenovalo, razpošiljala od vasi do vasi, od mesta do mesta s poveljem, da povsod, kjer ljudje nočejo od vere odstopiti, morajo vse z ognjem in mečem pokončati. Stir in štir-deset tavžent tako imenovanih giljotin ali smertnih sekir je bila vlada po Francoskem razposlala in razpostavila, ki so imele namen glave posekati vsim zvestim katol.-čanom. Tisuče in tisuče ljudi je bilo zavoljo sv. vere pomor jenih. Curkoma je po Francoskem kri kristjanov,-tekla. — Ker vere in cerkev niso več imeli, tudi za konov niso bili zmožni več pred altarji sklepati. Tora» so bili postavili tako imenovani civilni zakon, ki se je pred posvetno gosposko sklepal. Da taki zakon nima ne v katol. cerkvi ne pred Bogom veljavnosti, temveč da taka dva po nauku naše sv. vere živita v pregrešni zvezi, jc vsakemu katoličanu jasno kakor beli dan, kajti Bog je cerkvi, ne pa posvetni oblasti, sv. zakramente izročil. Ker so pa ti civilni zakoni od začetka še celo raz-vezljivi bili in je tedajna skoz in skoz brezbožna gosposka razvezo takih zakonov podpirala, seje samo v Parizu v dveh letih 5900 zakonov zopet razvezalo , in na tavžente otrok je vsled tega naj hujša revščina tlačila. — Pa vsega tega še ni bilo zadosti. Da bi svoji ostudni slepoti krono na glavo djali, so takratni posta-vodajalci in tako imenovani ,,filosofi" (modrijani) 10. novembra 1. 1793 praznovali še poseben praznik, sicer ne Bogu, ki niso vanj verovali, ampak na čast „svoje pa meti," ki je pa niso imeli. Na prekrasen voz so bili posadili neko nesramno žensko , pod nogo so njej djaii božjo martro ali križanega Jezusa, in so jo tako peljali v dolgi procesiji skoz mesto Pariz v nekdanjo škotovo cerkev; tam so jo z božjo martro pod nogami na altar postavili, so jo s svetim kadilom kadili in nesramnosti na čast himne prepevali. Taka se je tedaj na Francoskem godila, ker si ljudstvo ni bilo pravih možev za poslance izvolilo, ampak je bilo oblast izročilo ljudem, ki niso nič vere imeli. Ker so se bili pa v malo letih Fran cozi prepričali, da tam, kjer vere v Boga ni, tudi oče pred svojim lastnim sinom in sin pred svojim lastnim očetom, sploh človek pred človekom varen ni, so vsi koperneli po boljših časih, po časih, da bi smeli zopet Boga po svojih cerkvah častiti in doma po kersansk'. in mirno živeti. Celo diktator Robespier, ki je bil poprej eden naj večih trinogov in bogatajeev, je začenjal spoznavati, da so ljudje brez vere hujši kakor dereča divja zverina, in da jim brez vere ni mogoče skupaj živeti, ker eden drugemu po življenju in premoženju strežejo. Toraj je o:: konvent ali zbor poslancev pregovoril, da so postav dali, da se mora verovati, da je Bog, in da je duša člo veška neumerjoča. Tudi poslanec Lecointre jih je neizrečeno ginljivo nagovarjal, da naj se zopet k Bogu oberne, ker bodo drugač" Francozi eden druzega pokor, čali. Rekel je med drugim: »Ljudstvo brez vere, brez bogočastja, brez cerkev in očitnih Božjih služb mora tudi biti brez domovine in brez nravnosti (to brez lepega zaderžanja) in Bi pripravlja samo svojo suž-nost. Zaničevanje vere je nase veliko kraljestvo pogreznilo, in ta osoda bode vsako ljudstvo ali narod zadela, čigar postavodajstvo se ne opira na nepremakljivo podlago nravnosti in vere." Da je Lecointre prav imel, nam spričuje tudi naj novejša zgodovina italijanskega kraljestva. Po3tavoda jalci tega kraljestva so jeli vero teptati, t rej škofe in mašnike preganjati, celo podobe matere Božje, ki so popred ulice in terge kinčale, in pri kterih so pobožni mestjani ob sobotah na glas litanije molili in pobožne slavne pesmi prepevali , so jim začele presedati, tako dolgo, da so jih iz ulic in tergov spravili, kajti prisilili so mestjane, da so jih morali na dvorišče svojih hiš spraviti, kjer se zdaj častijo, ker je to na ulicah prepovedano. — Vse cerkveno premoženje so poprodali in si z denarji svoje žepe polnili, ljudstvo pa, kteremu so popred vedno večo srečo in blagostanje obetali, so v neizrečeno revščino pahnili. — Ne le od vsake kaplje vina, ki ga kdo pije, od vsake živine, ki jo doma zakolje, ampak celo od vsake pesti žita, ki si ga kdo da somleti, mora tako visok davek plačati, da se je že po več deželah italijanskega kraljestva kri prelivala, ker se je ljudstvo plačevanju tako kervavih davkov z orožjem v rokah ustavljalo. — Sreča se na Italijansko tako dolgo ne bo povernila, dokler ne bodo dobri možje kermila v roke dobili in ne bodo postav dajali, ki veje v njih pravi keršanski duh. — Človek, ki sv. vero zaničuje in zasramuje, se tudi svojega bližnjega tlačiti sramoval ne bode. — Da se pa na Italijanskem taka godi, je ljudstvo samo krivo, ki si boljših poslancev ni volilo. Tudi na Bajerskem bi bili radi poslanci tako delali. — Ker so imeli ministre na svoji strani, so dali po časnikih in zborih zasramovati sv. katoliško cerkev, kolikor je bilo mogoče, in že so se pripravljali postavo dati, vsled ktere bi se bile šole od cerkve ločile, to se pravi, orezverne napravile. Pa ljudstvo je te brezbožne namene hipoma spoznalo, po vseh farah so si napravili politična društva, v kterih so se kmetje z duhovniki in drugimi še dobro katoliškimi gospodi posvetovali, kaj bi bilo storiti, da se tem cerkvi sovražnim nameram v okom pride, in ko so bile zadnje volitve razpisane, so po vsem Bajerskem vsi katoličani eno vedeli, in so kakor en mož vsi ravno tiste može za svoje poslance si izvolili, :n po svojih poslancih celo svojega kralja prisilili, da je moral poprejšnje sv. veri sovražne ministre iz službe djati in na njih mesto nove postaviti, ki so ljudstvu po volji. — Da je bila novih poslancev perva skerb na to delati, da bi se davki znižali, in število vojakov zmanjšalo, se samo po sebi razumi. (Dalja nasl). Ogiert po Slovenskem in tiopisi. 'L Dolen^ke^a. Sv. misijon. (Dalje.) Kadar se čč. ug. misijonarji bližajo, naj se slovesno z zvonjenjem sprejmejo. V svoji ponižnosti, se ve, tega ne zahtevajo, ali: (^uam speciosi pedes evangellzantium bona pa-cem. (Kom. IU, 15.» Sej zvonovi tudi celi tari glasno »znanujejo čas milosti Božje — obiskovanja božjega. Ked pri sv. misijonu je ta le: Pervi dan sv. misi-I ma se čč. gg. misijonarji med petjem „Benedictus" siovesno v cerkev vpeljejo. Pred velikim altarjem pokleknejo in g. duhovni pastir (župnik) jih s kratkimi besedami pozdravi. Zuki stan, je stopil W»7 v mariborsko semenišče, ter bi bil letos kot bogoslovec tretjega leta posvečen , ko bi nc bila božja previdnost drugače odločila. V vencu njegovih dušnih lepotij so kaj krasno cvetelc še posebno tri cvetlice: prava pobožnost, ncutrudljiva marljivost, in odkritoserčna priljudnost, ki mu je naklonila serca višjih in tovarišev. Kot cerkovnik semeniške cerkve je skerbel, da je bila cerkev dostojno okinčana in olepšana, posebno o večih praznikih. Jasen dokaz temu je občno žalovanje po njem , in slovesni in veličastni sprevod na veliko noč popoldne. Ko bi ga bil Bog ohranil, smela bi bila cerkev in narod veliko pričakovati od njegove bistre glave: sej ves je gorel stati enkrat med možmi, ki vse svoje moči darujejo za časni in večni blagor človeštva. V Božji previdnosti, ki vse prav ravna, je bilo, da se mn ta želja ni spolnila; Bog ga je k sebi poklical. Naj počiva v miru! Vsem njegovim znancem in pri- jateljem , in bralcem Daničinim pa ga s temi versticami priporočajo v blag spomin njegovi tovariši. Iz nemškega Gradca, 18. mal. travna. Prav veselo je, kar „Danica" spričuje, da se na Kranjskem korist in potreba ljudskih misijonov vedno bolj spoznava. Ravno to smem reči tudi o nemškem Štajerskem. Se ve, da je to tukaj še ložje, ker je tu več redov in samostanov, ki se pečajo s tim imenitnim delom. Ilazun že zadnjič imenovanih redovnikov, ki tudi ta čas niso mirovali, so po mojem zadnjem dopisu tudi oo. domi-nikaui in jezuitje misijone imeli, in sicer jezuitje ob sol-nograški meji, kjer so ljudje s toliko gorečnostjo se vdeleževali, da po dopisu v „Volksblatt u" je sem ter tje ali hlapec kuhal, ali dekla konje opravila, ali kaka protestanška soseda vse oskerbovala, da so mogli vsi drugi k misijonu priti. Na zadnje pa so se soseskini predstojniki še posebno šli pridigarjem zahvalit. V Gradcu je bil cvetni teden v farni cerkvi oo. minoritov pri ,,Marii Pomočnici" misijon, ki so ga vodili oo. lazaristi; veliki teden pa je imel vikši lazaristov eksercicije za gospe višjih stanov v škofovi domači kapeli, ki je precej prostorna. Tudi katoliške konservativne društva se vedno bolj množijo in poživljajo, in zbujajo katoliško in vstavno zavest. V graški ,,harmonii" so bili v postu nedeljske večere domači shodi, in začel je prof. Weiss*) poljudne govore iz zgodovinske omike (culturhistorische Vortriige). Učeni gospod ve v zgodbo ene same imenitne osebe tako mikavno zgodbo cele dobe vplesti, da ga je prav prijetno in podučno poslušati. Ko je menda že vlaui govoril o francoski prekucii in kraljici Marii Antonii, so se nektere poslušavke kar jokale. Knkrat pa je dr. Kaulich, sloveči raodroslovec, kterega delo „iiber Moglich-keit, Ziel u. Grenzen des \Vissens" (da o drugih njegovih delih ne govorim) je prav v katol. duhu pisano, razlagal nove znanstvene preiskovanja o premikanji ena-konočja (Priicession der Nachtgleichen), s kterimi so spodbite Vogt-ove domišljije o starosti človeškega rodu. V drugem natisu Knauer jevih govorov o Vogtu in njegovem poslušavstvu je ta reč obširno razložena. — Tudi po kmetih imajo katol. društva vedno več vpliva, kakor se je zadnje tedne pri volitvah okrajnih zastopništev pokazalo. Na par krajih so vseskozi konservativni zmagali, drugod vsaj pri volitvi zastopnikov za kmete in velike posestnike. Liberalni dopisniki po svojih časnikih (kakor na zgornjem Avstrijanskem) že po po-licii vpijejo. Štiri duhovne so že v kratkem ovadili (de-nunciraii), pa ker je gosposka tudi drugo stran poslušala , se nič ne sliši , da bi kdo dalje v tožbo prišel. Posebno hudo je bilo, ko je frančiškanski gvardijan in fajmošter v ,,Marija Lankovicu" v pervem shodu novega društva rekel: „Ko bi kdo k Vam prišel in Vam dokazoval, da niste druzega ko opice, ko neumna živina, ali bi mu slavo vpili in 2400 gl. dali V — Odgovor: „0 ne!" — ,,Glejte, v Gradcu pa so Vogtu tako storiii, in potem še pravijo: „Neurano kmečko ljudstvo!" — V liberalnih adiesah zoper misijone in kloštre je bilo namreč govorjenje o „unendlich dumraes und denktaules Land-volk." Menim, da ni odveč, da opomnim še enkrat znano izreko angleškega pisatelja Adama Smith-a, začetnika nauka o narodnem gospodarstvu: Kmetje imajo sicer manj zgovornosti, pa več razumnosti, kakor mestni rokodelci v enakih okoliščinah. Pa tudi mnogo neprijetnega bi vedel povedati, pa kaj pomaga tožiti? Pri volitvah v mestni zbor, ki je bil ves prenovljen in pomnožen ponovi postavi, solibe- *) Odkar sem zadnjič pisal, sem zvedel, da se v neki izverstni redovni hiši njegova zgodovina pri kosilu glasno here, in letošnje „histor. polit. Blatter'4 pravijo, da je ,,ausgezeiehnet durch Adel der Gesiunung und Eleganz der Sprache." ralci vseskoz zmagali in v zboru veje ravno tisti duh, kakor v lanskem, kteri je zoper kloštre „peticijoniral," da ne postanejo „krebsschaden" deržavi. Nič ni pomagalo, da so ravno vlani doklado k mestnemu davku po-vikšali, da je ravno zdaj z novimi hišnimi številkami nove zmešnjave in stroške ljudem napravil; kakor je nasvetovalo demokratično društvo, tako se je vseskozi volilo in gg. penzijonisti so ,,disciplino" dobro znali. (Tako nek liberalen list.) Duhovna katoliškega, se ve, ni nobenega vmčs , protestanški pastor pa je celo prednik (Obmann) šolskemu odseku. Ni čuda, da so koj protestanški šoli dovolili letno podporo 1200 gl., in da sme ostati privatna, tedaj konfesijonalna, in da naj jo tudi otroci drugih ver smejo obiskovati, dokler ne bo na tem kraji mesta nove šole. — Konservativno društvo je sklenilo in nasvetovalo vdeleževati se volitve, češ, da se vsaj vidi, da upor raste. Drugi pa so se vender zder-žali, „ker je vse zastonj, dokler vlada in volilni red za une dela." Celo nekteri taki, ki niso ravno klerikalni, pa jim je liberalna prenapetost zoperna, so rekli, če ne morejo drugač v zbor voljeni biti, kakor s priporočenjem demokratičnega društva, da rajše niso voljeni. Se o socijalnem ali delavskem vprašanji (arbeiter-irage) bi lahko veliko govoril, kako posebno po velikih mestih vsem strankam na pete bije, naj ga premišljujejo in nevarnosti odvernejo, ki društvu protijo, če se zanemari ali na napčne pota zakrene. Napčne so gotovo pota, ki delavcem vero in spoštovanje do Boga in duhovstva jemljejo. Zakaj komur vera ni več sveta, mu ne bo nič več svetega, narmanj ra bogatinov premoženje! Koliko veselje je bilo po lil .talnih listih, ko so delavski zbori mahali le po papežu, po kloštrih, po du-hovstvu in konkordatu; — pa zdaj mahajo tudi po bogatinih, poslancih in časnikih. Kako so govorili v Pen-zingu, je „Danica" povedala. Tudi pri nekem zboru delavcev na Dunaji (3. aprila) so govorniki delavce opominjali, naj ohranijo sovraštvo zoper — bogatine („Schmeerbaucne" so jih imenovali) in liberalne časnike, kterim niso ravno prijaznih naslovov dajali. Vladinemu komisarju, ki jih je ustavljal, so vpili: Ausreden lassen! Ravno tako pri nekem graškem zboru, o kterem bom koj govoril. Vender komisar tu ni bil tako ojster, kakor se je godilo pri nekem kat. konservativnem zboru, ko jc neki drugi komisar govornika zoper „liberalne časnike" ustavil rekoč , naj tolikrat imena »liberalnega" ne izreka, ker je tudi vlada liberalna, drugač bi mogel zbor razpustiti! — Strašna sta bila dva zbora tukajšnih „de-lavcev" v začetku marca, kjer se je divje dražilo zoper duhovstvo, pa tudi zoper bogatine, tako da neki dopisnik za „Volksblatt", ki je bil pervič pričujoč, ni mogel celo noč spati iz skerbi, kaj bo iz tega. Logike v govorih ni bilo veliko, strasti pa silno!*) Ker so liberalni časniki le govorjenje zoper duhovstvo in kloštre priobčili, so se drugi ponedeljek spet zbrali in še hujše germeli zoper liberalce: „Mi nočemo biti njih težaki (Hand-langer) zoper duhovstvo." Nar bolj pametna pa je bila pri tem zboru beseda nekega govornika: Naj bi delavec ne zapil po kerčmah zaslužka celega tedna. — Vsi taki zbori so v ponedeljek zvečer, ker v nedeljo dopoldne delajo, v ponedeljek pa praznujejo! Dokler so govorniki le zoper duhovstvo šuntali, se ni dosti gledalo, kdo in od kod so. Zdaj pa, ko dalje segajo, se bere po raz- *) Oboje razvidi i/ nekterih goropadnib stavkov ; „Im Reiobs-rathe sitzen ecbt«- Liberale, ecbte Geldprotzen." Ein Moiieli hat das Scbiesspulver erfunden, dalier sind die katb. Priester sckuld an Ruin der Volker." ,,Kin Hund zahlt 2 Gulden Steuer, ein Arbeiter soli aber 1 Gulden zablen: also ist der Arbeiter \veni-ger als ein Ilund." Mouche und Nonnen faulenzen, die Arbeiter aber miissen arbeiten." Na koncu : „Hoeh den Social-Doinokra-ten, nieder mit den Pf.!" ličnih listih, da bo vlada gledala, dane bodo neznani ptujci, brez gotovega dela, le pod imenom „arbeiter." smeli zborov sklicovati. Sdd pa dozdanjega hujskanja zoper vero po nekterih fabrikah grozovito raste , kakor se prepričamo iz dopisa nekega delavca v ,,Volksblattu" (31. marca) : „Imam po 14 gold. vsaki teden in bi bil prav zadovoljili, ko bi le ne bil prisiljen vsako nedeljo in zapovedani praznik do poldne delati. Med 2000 delavci te fabrike jih ni 50, ki bi šli le enkrat v letu v cerkev. Se huje pa je to, da med njimi se sliši vseskozi zabavljanje zoper vero, Boga in duhovne. V tem jih je vlani še Ronge poterdil. Skorej nobeden ne veruje v Sinu Božjega in neumerjočnost duše. Doma in v go-stilnici in pod milim nebom govore, da ni Boga, in če je, kako da terpi, da duhovni take reči počenjajo (namreč, kar se liberalni časniki nalažejo) in ljudi za norce imajo. Tako in še hujše govore (kar se pa ne spodobi praviti) in med takimi živeti in delati, brez vse tolažbe verske, mi je nar hujše." Znano je, da so potrebe in okoliščine v tem oziru po različnih deželah različne, vender, ker je vedno več mašin in fabrik, in vedno več revščine , je povsod potreba, da sc duhovstvo bolj ali manj peča s „socijalnitn vprašanjem." Leta 1863 so v Monakovem zbrani kat. učeni možje iz Nemškega to reč posebno mladim bogo-slovskim učencem priporočevali. Govorili so Dollinger, Moufang, Schulte , Friedrich , Heinrich, Vcring, J'«rg. (Verhandlungen d. Vers. kath. Gcl. S. 7<» ff.) Koliko so o tem že pisali ,,llist. pol. BI. in škot mongunški! koliko so se posvetovali občni zbori kat. društev po različnih mestih na Nemškem. Reč pa je za zdaj še silno težavna, ker so okoliščine po raznih deželah tako raz lične in je za resničen preudarek treba ukov in vednost, ki se le redko najdejo, in potem pripomočkov, ki se le počasi in s skupnimi močmi zamorejo doseči. Ko bi danes se prikazal drugi Vincencij Pavljanski, pač bi znajdljiva njegova ljubezen še vse drugih potov iskala, kakor jih je bilo v njegovem času potreba; in vender dan današnji še po toliko skušnjah njegove naprave po toliko deželah ne najdejo prostora! Švicarski kapucin o. Teodozij Florentini in knez Demetrij Galirin (ko misijonar v Ameriki pod ptujim imenom, glej Ilist. pče, kakor o druzih enakih priložnostih, so pričujoči na svojem prestolu, zunaj od začetka maše in pri povzdigovanji, zakaj takrat pridejo do dna altarja. Veličastno je petje papeževih pevcev, ki spremljajo poglavitne dele sv. maše. Kmalo šumijo, done, in skoraj bi rekel grome njih zdruzeni glasovi tje gori po visocih kupelskih obokih, — kmalo se zgubljajo in slišati je umnih glasov soprana in alta, kakor pišalke lepo ubrane tisharmonike. Sosebno mikavno in g i n i j i v o je bilo slišati razne kore pt^ijona, ki so ga ravno ti pevci peli versteči se s ce-lehrantom. Ljudstva je bilo. sosebno iz viših stanov, vse polno, da se je terlo. Pridejo namreč iz vsih krajev sveta katoličani in nekatoiičaui, ua so pričujoči pri veiičanskih cerkvenih opravilih te dni. Tako lepega pogleda v vatikanski baziliki še ni bilo kakor ta dan. — Viditi zraven kardinalov in duhovnov, ki sv. Očeta vselej obdajajo, tudi Še okoli 600 Škotov (drugi so Šli domu obhajat veliki teden in na velikonočne praznike in sicer vs» s palmovimi vejcami, se zdi, kakor bi se človek v nebesih znajdel med njimi, ki jih je sv. Janez apostelj vidil, v nebesa zamakn jen, v belih oblačilih s paimami v rokah. — O kako lepo je biti med njimi, ki Boga hvalijo in časte in Božjo čast prepevajo! Kaj še le bo takrat, ko bomo v resnici med njimi tam, kjer vsi v edinosti pojo: Gloria, laus et honor Deo. Slava, hvala in čast Bogu naj viaemu! Hosana in excelsis. Hvalite ga na višavah! Pojmo tedaj z veseljem, ali saj z vdanostjo po poti križa, da pridemo na goro Sijon, v nebeški Jeruzalem, kjer je veselje pripravljeno večno njim, ki Jezusa ljubijo in njegov sv. križ objemajo ter ga nosijo za njim. Iz Jeruzalema nam daje pisanje preč. o. frančiškana Heriberta Vič-a veselo naznanilo za tiste vernike, ki se jih je pred nekimi mesci po "> in o zedinjalo, da sleherni vsaki peti petek opravi spoved in sv. obhajilo v prid vesoljnega cerkvenega zbora. P. Heri-bert pravi: „Kako močno ginjeni in razveseljeni so bili s v. Oče s to pobožno in sveto mislijo (spoved in obhajilo opravljati pa maševati v prid cerkvenega zbora), ktero misel je 5 gorečih sinov sv. Frančiška Asiskega poslalo z Golgote po vsem svetu, blagovolite povzeti iz lastnoročnega pisma papeža Pija IX, ki so ga pisali do našega (jeruzalemskega) kustosa Božjega groba. Priložim vam tukaj prepis izvirnega pisanja, kar bo gotovo napolnilo tudi deležnike na Kranjskem s tolažbo in veseljem, in na novo vnemalo njih gorečnost za blagor sv. Cerkve in pa za veselo upanje na vesoljni zbor." Pismo sv. Očeta se glasi v prestavi: Papež Pij IX.» Ljubljeni brat! Pozdrav in apostoljski blagoslov! Da se sprosi srečno napredovanje in blažen izid prizadevanju vse Cerkve, ki je v vesoljni zbor zbrana, v resnici posebno pripraven cenimo svet, ki so ga tvoji tovarši storili, namreč: vsak dan stopiti na goro Kal-varijo, in zmirom spet darovati daritev tam gori, kjer je naš Zveličar Cerkev s svojo Kervjo pridobil. Toraj se veselimo, da je ta vravnava pobožnim tako všeč bila, da je več tisuč mašnikov, ki so deleč narazen, ravno v tem sklep se zediniio in se v duhu z vami sklenilo ter bodo po vsem svetu sveto mašo opravljali; pa da se je razun teh še več tisuč druzih vernikov pridružilo, ki bodo sveto Rešnjc Telo v ta namen prejemali. Zares, ako predobrotljivi Bog povsod rad uslišuje prošnje svojega ljudstva, se gotovo ne bode mogel ustavljati molitvi, ki se zedinjena s prošnjo njegovega umirajočega Sina k njemu dviga. Toraj vam srečo vošimo, da ste mislili na tako izdatno pomoč za Cerkev in za Nas; srečo vošimo ob enem vsim tistim , ki jih je vaše početje zbudilo, da so se Vam pridružili, gnani od ena-cega spoštovanja in ljubezni. Zato pa prav s celim ser-cem prosimo milostljivega Boga , tla naj vam in vsim za vašo molitev podeli čezobilno veliko plačo. Za vo-šilo nebeškega blagra pa in ko znamnje Svoje očetovske dobrovoljnosti podelimo apostoljski blagoslov Tebi, ljubljeni sin, tvojim bratom, in vsim tistim, ki so se zapisali v opravilo, ki ste ga vi napravili. V Rimu pri sv. Petru, 19. februarja 1870. Papež Pij IX. Deležnikov, ki za srečni vspeh vesoljnega zbora pobožnost opravljajo, je 62.'»<><>, med temi 3.200 duhovnov (zunaj kacih T>—600 iz naših krajev). Iz Drinopolja • Adrianopel), 30. sušca. Poslano pomoč smo prejeli in neiziečeno ste nam vstregli , ker bili smo ravno v naj veči potrebi, čisto na praznem in vse potrebno za živež smo mogli že na upanje jemati. Sedem let sem tukaj , in v taki potrebi še nismo bili. Bog stotero poverni dobrotnikom na tem in na unem svetu! Deržine nas je že trideset tukaj in 4 kmetje iz Toposlar.a so že tudi dva mesta pri nas . ktere mi z živežem oskerbujemo. Enemu teh so pr^d nekoliko ča- bo m razkolniški greci ženo ubili, zdaj so spet drugemu teb malin uzeli, da si katolici ne morejo žita mleti. V taki potrebi 50 ti štirje reveži prišli k nam tožit, da jim kaj pomagajmo, če je mogoče. Tožba pri turški gosposki še ni doveršena, pa upanje imamo, da za katolike se bo dobro izšlo. Na ta namen so se tudi vsi 4 te dni pri nas spovedali in obhajali, da bi jim Bog pomagal. Otrok v šoli in reji imamo že 14; zmerom se množijo. Potreba je nam duhovnov, in od teh kar jih doma izučimo, imamo upanje, ne od teh, ki od drugod pridejo. Cede brez pastirjev postanejo divje in zgubljene. K temu pa, se ve, je potreba pomoči od bratov katoličanov. Protestantje si vse prizadenejo jih na svojo stran spraviti; ravno tako greci: zakaj bi si mi ne prizadeli jih nazaj pripeljati k njih materi katoliški Cerkvi, ker so vender naši naj bližnji bratje? Pelinovec. Za fortsrittlerjc in erc-liberalce. Razpisujejo se bojda na mohamedanski „madrasi" ali učilišču v Carigradu „maalimske" (učiliške) službe. Vabljeni so zlasti gg. učenjaki, kterim preseda katoliška Božja služba. Ondi bodo hodili v moslimske mošeje se čepeti učit, in vodili bodo morda k večemu po enkrat na teden (v petek ali turško nedeljo) mladino k tistemu duhovnemu opravilu, ki se mu pravi ,,derviški ple3." Plača bo, kakor bo. Vživali bodo popolno svobodo ali prostost, če tudi včasi po podplatih dobe, česar se pa blezo ni bati, ker prosili bodo menda le taki za enako „lichtfreundovsko" službo, kteri že tako radi drugej čepe, ko je čas k Božji službi iti, ali ki jim je ljubši ,,derviški ples," kakor pa sv. maša. Razgled po sveta. Prazniki in nova era — to ste dve naskrižni reči. Liberalci laški so zaterli že več praznikov, celo še novo leto. Njih poslanci so začeli habati nedeljo s svojimi karbonarskimi rogmi; imeli so očitne seje tiho in poprejšno nedeljo. ,,Onorevolissitni" so si blezo za načelo postavili pravilo starodavnih liberaluhov, ki ga že David omenja, namreč: ,,Odpravimo vse praznike Božje z zemlje.44 „Quiescere /aciamus omnes festos l)ci a terra." Poslanec Plutino je spravil na oder žveko, ki se tudi pri nas utegne slišati, rekši: Naj bolje praznovanje nedelje je, da svojo dolžnost spolnujemo, ter deželni koristi služimo. Ali „Unita" ga je zavernila: „Vaša dolžnost je, o gospodje , dajati dober zgled in praznike praznovati. .. Ali ne skerbe angleški poslanci tisučkrat bolje za „deželne koristi" kakor pa Vi? In vender niso nikoli v nedeljo zborovali. Pri tacih okolišinah ni čudo, ako italijanski vradi delajo tudi drugod mnoge „škanaale" (pohujšanja). V Solunu je "24. sušca ^god Viktor-Kmanvelov) ondotni laški konzul dal obhajati v greški razkolniški cerkvi god svojega kralja, ker je vikši škof carigrajski katoliškemu duhovstvu prepovedal zadevno slovesnost opravljati. Kdo si ve, če kak drugi ne bode celo k „dervišem" pribežal, ako bi naletel na značajne razkoluike, kterim bi vender vest ne dopustila liturgije opravljati za drugoverceV — Delavske rogovilstva po več evropejskih mestih so slabe znamnja. Teh rogovilstev so pa gotovo veči del krive rogovilstva po časništvu in sicer šuntanja, ki izvirajo iz berlogov, ki so sovražni veri in deržavi. Delavec sam od sebe se ne punta kmali, če ni podpihan. Atiierikansko. V severni Ameriki je bila še leta 1791 edina škofija v Baltimoru in v nji 22 duhovnov in 25 tisuč vernikov, z nekterimi cerkvicami. L. lSo^ je bilo že 30 škofij: 1. je bilo na baltiinorskein cer- kvenem zboru 7 vikših Škotov in 4" Škotov, in tudi že potlej jc napravljenih nekaj novih škotij , in šteje se katoličanov že ti milijonov ter šestina i^med vsega pre bivavstva. Katoliška cerkev se množi v Ameriki zlasti iz olikanih stanov, oglašujejo se za sprejetje vanjo zdravniki, sodniki, častniki m vradniki, pisatelji, duhovni višji in nižji izmed protestantov in mnogoterih ločin. V deržavljanski amerikanski vojski je bilo v obojnem vo-jenstvu 15 generalov katoličanov. Sloveči pisatelj Rosen-thal daje v 3. zvezku o spreobernjenih mičue naznanila o naj znamenitiših osebah, ktere so se ob koncu 18. in v 19. stoletji vernile v katoliško cerkev v severni Ameriki. Na pervem mestu je Natanael Thajer iz Bostona, ki se je 1. 1785 v Rimu pokatoličil in je bil 1. 1790 za mašnika posvečen. Njegova duhovnija v Bo tonu je štela 100 vernikov, sedaj ima to mesto G5.i)O0 katoličanov in je škofijski sedež. Umeri je Thajer 1. 1816. V novem Jorku je leta 1805 postala katoličanka Elizab. Seton-ova, hči slavnega zdravnika in nevesta premožnega tergovca. Le-ta je vstanovila usmiljene sestre v Ameriki. L. 1^44 je katoliško vero sprejel sloveči pisatelj in pravnik Ore-stes Brownson. Vnuk slavnega Vasingtona je sprejel sv vero 1. 183G na Francoskem. L. 1855 se je v naročje matere cerkve vernil Ilobart Doane, sin protestanškega škofa. Naj veči zgledovanje pa je obudilo spreobernje-nje dr. Ives-a, ki je bil škof anglikanske cerkve v se verni Karolini. Pokatoličil se jc 1. 1*52, se preselil z ženo v novi Jork in je ondi vstanovil napravo za oskerb in odgojo zanemarjenih katoliških otrok; 800 otročičev je sam sprejel in jih je pogube obvaroval. Umeri je 1. 1^67. Znamenit je med tolikimi drugimi dr. Janez Bailey , sin pervih rodovin v novem Jorku , sadaj Škot v Newarku, sloveč pisatelj v bogoslovji. Bil je svoje dni vodja pri episkopalni (anglikanski) cerkvi v Ilarlemu : poslali so ga pa v Rim, češ, da bi tam spoznal ,,pape ževo malikovavstvo" in se toliko bolj razkačil zoper taisto; toda — Bailev se je vernil ko katoličan v Ameriko. Brata Leiiiaiia. spreobernjena Izraelca, sta vatikanskemu zboru poslala prošnjo, naj zbor ljubeznjivo povabilo napravi do judov, da naj pnd«-jo v katoliške cerkev Že čez 5o0 zbornih očetov iz vsih delov sveta je prošnjo podpisalo. Sla sta potem brata pred sv. Očeta blagoslova prosit za to početje, in odgovoril je namestnik Kristusov, da je spodobno in dobro Izraelce z ne kterimi besedami oserčiti. „Vaše ljudstvo — so rekli — ima v svetih pismih zanesljive obljube, da se bo spre-obernilo. Ako tudi (za zdaj) žetev ne more biti popol noma, nas bo vender Bog s kacirai snopi obdaroval. Vidva delata za svoje ljudstvo, to je vajin poklic: hočeta mu storiti, kar je storil Mozes: namreč rešiti ga." — Kako pridni so vender spreobernjeni judje, — kako hvaležni za dar sv. vere, — kako goreče delajo, da bi tudi svoje brate spreobernili! Ratisbon v Jeru zalemu je napravil red sijonskih sester, ki neprenehoma molijo za spreobernjenje judov: „Oče, odpusti jim: ne vedo, kaj delajo." Posebna vnema in velika delavnost se kaže nad takimi, ki prestopijo iz prepričanja in dobrega namena. Katoliška cerkev ima tudi v Translajtanii hude boje. „Magyar Allam" je torej razglasil klic do oger-skih katoličanov, da naj branijo vojo ccrkev. ,,Allam" pravi, „da helvetiška (protestano^a) superintendencija unkraj Tise jc ogersko zbornico prosila, da naj se katoličanom ne dopusti samoupravnost (avtonomija), in da naj se jim vzame cerkveno premoženje: in to ni ostalo brez djanja v zbornici. „Ker je poterjeno," pristavlja Allam," da namerjajo zatreti katoliško hierarhijo (cerkveno vladi jo), da bi katoličanstvo zaterli. — da namerjajo oropati cerkveno premoženje, da bi nas nezmožne storili, torej povzdignemo glas do velikega katoliškega občinstva in jih kličemo, da naj branijo Cerkev." Nadalje popisujejo »Allam/' da ravno cerkveno premoženje jim je kamen spotike; to bi radi pograbili, — zato umazana literatura zasramuje duhovstvo in goreče katoličane, se vojskuje zoper cerkev v občinskih Šolah, zato je bil ta boj podpiran v postavodajnem zboru itd. K sklepu pristavlja, da katoliško ljudstvo nikoli ne bo dopustilo, da bi bila ogerska katoliška cerkev oropana svojih pravic in svojega premoženja. — Slišalo se jc že o mavtarstvu na Ogerskem, in čudo bi bilo, ako bi strupena sapa tega krokodila ne dosegala katoliške cerkve; toda kraljestvo sv. Štefana je ob enem pod varstvom nebeške Kraljice, ktera bo tudi temu zmaju glavo sterla. Tirolsko. S kakošno neizrečeno silo išejo antikristi nove ere verno tirolsko ljudstvo zapeljati in spačiti, to je komaj verjetno. »Tirolski glasi" pripovedujejo marsi-ktere primerijeje. Ob dolenjem Inu so nedavno bogokletno Kenanovo knjigo o Jezusovem življenji celo med šolarje trosili! Kavno tam so hodili zapeljivci in ponujali kužljive bukve ljudem z lažmi: »Vaš fajmošter vam te bukve posebno priporočujejo, da si jih kupite." Ali pa: ,,Vaš dekan so nas poslali po vsi dekanii, in vam (»erčno priporočajo, da si napravite te-le bukve, kteri nočejo teh bukev kupiti, jih moramo gosp. dekanu naznaniti." Na Tirolskem se množijo politiške družbe na kat. podlagi, in imenujejo se »patriotische Vereine." Kaj poreče „Laibaherica?" — lesar Ferdinand je daroval za popravo cerkve sv. Vida v Pragi 10000 gl. Na Angleškem je zmiraj bolj živo gibanje zoper brezverske šole, ki so nasprotne vsaki svobodi. Pri eeui smo? Ugiba se ravnilo, po kterem se ima sedanje ministerstvo ravnati, ali prav jasnega programa še nimamo. Pa ga je tudi težko dati. Dokler ne bo odstranjena moč lažnjivega, t. j. judovskega in mav-tarskega mneuja, ki se pitano in plačevano po velikih časnikih šopiri, bode komaj kako ministerstvo kaj opravilo, če ima še tako dobro voljo in namene. Eni so navajeni čez vse druge po svojem gospodovati — in navada ima železno srajco; — drugi pa se odvajajo svoje lastne pravice vedno in za vselej dajati teptali: in od tod je česanje, ki se ne ve, kdaj in kako bode konec imelo. Recbbauer je djal Gradcarjem, da na Ceskem, Mo-ravakem itd. se ne sme več milijonov Nemcev žertovati in presilstvu po druzih narodih izročiti; to je res: ako je pa po več deželah celo večina naroda ali tudi skor ves narod neznatni manjšini žertovan, za to Kechbauer ue praša. In ako nova era hoče skorej vse avstrijan-sko prebivalstvo zoper njegovo voljo v oziru vere suhoparnemu liberaistvu žertovati: to je Rechbauerju čisto po volji. Kdor hoče pravico za vse najti, naj je k novim liberalcem ne hodi iskat. »Tiroler Stimmen" se poganjajo za vesoljno spravo l narodi brez škode za edinost cele deržave, in pristavljajo, da Tirolsko se ne odpovč nobeni svojih pravic in svoboščin, ki so bramba njegove samostalnosti. Tudi cesar sam je zaterdil poslancu dr. Tomanu, da se napeljuje vsesplošno porazumljenje z narodi. — Prevdarka vreden je glas v »Politiki", ki kliče Poljce, Slovence, Tirolce, ljudske vodnike po druzih nemških kronovinah in Teržačane, da naj s Cehi in Moravci narede narodovsko zavezo, v kteri so V3i za enega in eden za vse, zavezo, ki zagotavlja prosto napredovanje vsacega rodu in posebne pravice vsake dežele brani, kolikor v nič ne devajo koristi vsih druzih. „Vsakemu svoje in vsim pravico in zadovoljno s t", to ima biti glasilo nove zveze. Berž ko so Poljci, Slovenci in drugi Tirolce nasledvali in zbor zapustili, je bila opozicija zedinjena, vstavoguljci pa pri koncu; iz tega se vidi, da slovanska edinost bi vse premogla in zmogla. Razne novice. Tirolski poglavar Lasser menda odstopi iz službe. — Na neko prašanje je ministerstvo razločilo, da novaki za učiteljstvo na ljudskih šolah so zavezani tudi iz verstva skušnji se podvreči, učitelji na meščanskih (osebnih) šolah pa ne. — Na Japonskem je zopet preganjanje kristjanov. Poglavar v Nangasaki je kacih 4000 kristjanov pregnal in jih dal po vsih krajih raztrositi. — Grof Bismark je bil menda poslednji čas od raznih (katoliških?!) vlad nagovorjen, da naj se na noge postavi zoper Kim in koncil. Protestanški deržavnik pa prosivcem ni postregel, temuč določno odrekel. Moško. — Na Laškem se zmiraj razodeva rogovilstvo; na Spanjskem je neprenehljivo gibanje! Mav-tarji, ki so že več prestolov prekucnili, povsod rijejo. — V Pinzgavu je 13. sušca v ondotnem politiškem društvu eden govornikov šibal liberalizem, in na besede, da obertna svoboda stori enega bogatega, 99 pa reve-žev, mu je komisar hotel besedo vzeti. Društvo se začne gibati, in več duhovnov je komisarju reklo, da nima pravice govorniku besede presekovati. Pa zakaj da se ni noben vradnik ganil, ko so dvanajst let konkordat psovali ? Poslednjič se je komisar udal tirjanju, da naj govornik dalje govori in je govor poterpežljivo poslušal. (Tir. Stim.) Iz Ljubljane. »Tagblatt" je z nemernim veseljem slišal, da tukajšne »mittelschulen" so storile »den lob-lichen beschlus": to leto učencev k procesijam ne več morati. Ste brali, da od delavcev po mnozih mestih že »debele" letč prav zoper tiste, ki so jim nedavno z nekakimi »lobl. beschliisse" zoper cerkev dajali serčnost? Ako Vi podpirate razpreženje pri mladini, glejte, da prepozno ne bodete delali drugačne barve „lobliche beschliisse" , kakoršnih smo že tudi doživeli, namreč : »Man soli das Volk belehren." Ste mar slabeji zato, — imate kako škodo, ako mladina Boga moli? »Prosite, in se vam bo dalo," govori Zveličar ravno križev teden. — Nadjajmo se pa, da je „Tagbl." napačno slišal. Katoliška družba. To nedeljo, 24. t. m., ob 6 zvečer ima družba posebno posvetovanje v prid ubožnih in vabi ude, naj se obilno vdeležijo. — Pervega maj-nika bo imela družba na Rožniku o poli osmih Božjo službo z mašo, pridigo in darovanjem (ofrom) zaubožne. V Novem mestu je umeri preč. g. kanonik Ant. Belin. V Ljubljani pa g. dr. H. Kosta (oče dež. poslanca) 21. t. m. R. I. P. V Novomestu so gimnazijski dijaki razun kakih 14 dni v naj hujši zimi imeli vsaki dan šolsko sv. mašo. Tako tudi v Kranju. V Ljubljani pa jim letos še v postu in zdaj o sv. letu niso veleli hoditi k sv. maši. Zakaj neki ne? Kaj imajo tu drugačne postave, ali le drugačne učitelje in ravnatelje? Dobrotni darovi• Za sv. Očeta. Iz Ribnice neimenovana prosi sv. Očeta za sv. blagoslov za hišo, za spozn. same sebe, za pravo obžalovanje grehov in za srečno zadnjo uro. Daruje G star. dvajs. — Duhovnija pri sv. Jurju ped Kumom za pirhe 12 gl. 20 kr., 1 gl. sr. in 1 dvajset., ter prosijo za sv. blagoslov. — Za sveto dolžnost spoznam, sv. Očeta v Njihovih velicih potrebah po moči podpirati. Prosim blagoslova za-se in za meni zročene. J. K. 7 tolarjev v srebru po 1 gl. 50 kr. — Za mil. škofa Mraka. Za duše v vicah in srečno zadnjo uro iz Ribnice 2 gl. — Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.