plačana V gotovini
Fosameena Številka g din
Leto VII. — St,
Ljubljana, dne 22. julija 1951
IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE	Dogodki prihodnjega tedna Pričetek II. zvezne nogometne lige	
		
Naj živi 22. julij,
Dan vstaje slovenskega naroda!
Danes, 22. julija, praznuje slovenski narod svoj veliki dan: točno pred 10 leti, 22. julija 1941, je padel prvi strel, namerjen proti fašističnim okupatorjem, ki je sprožil veliki upor vsega slovenskega ljudstva. In potem je v štirih letih krvave borbe naš narod dokazal da ni narod hlapcev, ampak narod — velikan. Pod vodstvom KPS jr šel skozi velike ofenzive Nemcev in Italijanov, ki so hoteli uničiti partizansko gibanje. Toda vse te borbe in težki časi ga niso mogl: uničiti; ljudstvo, iz katerega so zrasli ljudje kot komandant Stane Jože Gregorič, Stane Žagar, Janko Premrl-Vojko, Tone Tomšič in nešteto drugih herojev velike borbe, ni moglo propasti.
Takrat, v najbolj temnih dneh zgodovine našega naroda, je pozvala Partija vse napredne in poštene ljudi, naj se zberejo okoli Osvobodilne fronte, naj se vključijo v njeno delo, v borbi prot! okupatorju. Osvobodilna fronta je bila ustanovljena takoj po okupaciji in večina slovenskega ljudstva se je odzvala pozivu Partije. Julija leta 1941 so bile organizirane prve oborožene partizanske enote. V za četku so čete po vsej Sloveniji sestavljali večinoma komunisti in člani SKOJ, pozneje pa so v vse večjem prilivu prihajali ljudje, k’ so videli da je oborožena borbe edini izhod iz teh težkih časov Partizanske skupine so po prvih napadih in uspehih številčno naraščale, se združevale v partizanske odrede in kasneje divizije. Okupator je odgovarjal; vedno več jc bilo ustreljenih talcev, požganih vasi, pobitega mirnega prebivalstva, toda vse to je voljo za upor le še podžigalo. Niso je mogle uničiti oborožene okupatorske enote, plakati z imeni ustreljenih, domač izdajalci, kot Rupnik, Natlačen škof Rožman in drugi. Bilo je vse I skorajda ni znašel na igrišču, tako
Odredom nogometaši n slabi formi
Ljubljana, 22. julija. Danes je nad 3500 gledalcev razočaranih zapustilo stadion ob Tyrševi cesti. Slaba igra Odreda nam tako daje malo upanja za uspešno igranje našega Ugaša v II. zvezni nogometni ligi.
Borac : Odred 3:0 (2 :0)
Današnja prijateljska tekma, ki je bila odigrana na čast Dneva ljudske vstaje, je prinesla zasluženo zmago nogometnemu kolektivu Borca iz Zagreba, ki je v I. zvezni ligi trenutno na šestem mestu. Čeprav so Zagrebčani nastopili brez Zebe-ca, Vidjaka, Klajiča in Kovača, so si priborili zmago. Videz je, da je trener Jazbinšek, bivši reprezentativni srednji krilec, prenesel svoje veliko znanje tudi na igralce Borca, ki bodo v jesenskem delu tekmovanja gotovo marsikateremu prekrižali račune. Pohvaliti moramo vratarja Kralja, ki je ubranil izredno oster strel Haclerja v prvem polčasu, prav tako pa je uspešno in hladnokrvno večkrat interveniral v drugem delu igre. Branilci, krilci in napadalci so vigrani in tako zelo nevarni za nasprotnika, saj pridejo večkrat zelo hitro in nepričakovano pred gol. Po krivdi naše obrambe so zabili tudi tri gole, od katerih
vsaj enega
pa bi moral Bencik ubraniti.
Odred je sicer dal dva gola, toda oba sta bila dosežena iz offside pozicije. Slaba igra obrambe in napada nam daje torej malo upanja na prva srečanja v prvenstvenem tekmovanju, ki se bo pričelo že 25. t. m. Odred igra prvo tekmo s Tekstilcem v Varaždinu. Velike menjave igralcev, katerih je nastopilo v tekmi kar 16, so tudi malo pripomogle k porazu. V vsej ekipi je zadovoljil le Pelicon v obrambi, do-čim so v napadu, razen deloma Gabriča, prav vsi odpovedali. Tudi krilci so bili slabi, posebno pa nas je presenetil z razmeroma slabo igro srednji krilec Lesjak, ki se danes
nes med najslabšimi na igrišču. Po tekmi z Borcem bo trenerju težko sestaviti ekipo, ki nas bo lahko res uspešno zastopala v Varaždinu. Po včerajšnji igri bi predlagali tole postavo za Varaždin: Bencik, Pelicon, Piskar, Osrečki, Berginc, Ko-runovič, Zivotič, Hočevar, Kumar, Gabrič in Hacler.
Gole za Borac so dosegli v 89. minuti Jurišič, v 41. minuti Blažetič in v 711 minuti Devčič. - Sodil je Makovec z Ljubljane, stranska sodnika pa sta bila Sušnik in Pucihar.
V odmoru glavne tekme sta bili na sporedu tudi dve atletski disciplini- tek na 3000 m in skok v višino. Ljubo Zgalin, član Odreda, je preskočil 184 cm, Kranjc pa je dosegel v teku na 3000 m dober čas 9:00.6. Drugi je bil Kovačič 9:23.6, tretji pa Kranjc II. 9:24.8.
BSK : Kladivar 10 :1 (4:0)
Celje, 22. julija. Na igrišču v Celju je bila danes odigrana nogometna tek_
I ma med BSK, katerega igralci so na letnem oddihu v Celju, im domačim Kladivarjem v počastitev 10. obletnice ljudske vstaje. Gostje so pokazali zanimivo igro. Kljub velikemu porazu domačega moštva so domačini zadovolj' ni odšli iz igrišča., BSK je predvedel tehnično in hitro igro. Igralci so menjavali svoja mesta in startali v vseh pozicijah. Nastopili so v isti postavi, kakor proti »Miinchenu 1860«. Kladi-va.rju to pot ni ravno šlo od roke. Naj boljši je bil vratar Klajnčniik. Gole za BSK so dali: Markovič 3, Stokič 2, Antič 2, Begovac 1, Kaloperovtč 1. Za d-omčine je dal častni gol Firm. Sodil je Orel iz Celja dobro.
Dinamo se pripravlja za novo sezono
Zagreb, 22. jul. Zagrebški Dinamo je končal svoje priprave za letno prvenstvo in je odigral danes prvo trening-tekmo, v kateri sta nastopili prvo moštvo in mladinci. Zmagalo je prvo moštvo, ki je z večjo rutino premagalo požrtvovalno in borbeno mladino z rezultatom 7 :1 (4:1).
zaman; slovensko ljudstvo je stalo trdno in neomajno na pozicijah borbe proti okupatorju, proti vsakršnemu komproinisarstvu m popuščanju.
in v teh štirih letih Narodno osvobodilne vojne je bilo ustvarjeno še nekaj velikega: delovno ljudstvo se je otreslo kapitalističnih zatiralcev in začelo graditi svojo ljudsko oblast. Po končani vojni so postali brezmočni vsi tisti, ki so nekdaj imeli vso moč v svojih rokah. In kakor je veliko borbo — ki se je po štirih letih končala zmagovito z osvoboditvijo Trsta in Slovenskega Primorja — vodila Komunistična partija Jugoslavije, tako je tudi v mirni graditvi, obnovi in kasneje v Petletnem planu, prevzela vodstvo Komunistična partija. Prav tako, kakor takrat, ko je počila prva partizanska puška, je imela tudi po vojni pred sabo jasno perspektivo. Mnogo je bilo pri nas storjenega, boriti smo se morali z velikimi težavami in ni še vseh težkih dn konec. Toda pred nami so jasne Perspektiva in veliki cilji, ki jih bomo dosegli kljub vsem težavam Spomnimo se samo na proslulo re solucijo Informbiroja, ki je negirala vso našo borbo in vso naši socialistično graditev po vojni ter nas hotela postaviti v isto vrsto s fašističnimi državami — ker nismc hoteli postati hlapci. Jugoslovanski narodi bi se za svojo samostoj nost borili tudi s samim vragom če bi bilo treba in nihče jih ne b mogel podjarmiti. Predolgo so živeli v suženjstvu, da bi lahko da! svojo svobodo. Prodali se niso nikomur in ko je to zahteval dolgo-brki diktator v Moskvi, so ravne tako odločno rekli »Ne!«, kakor tokrat, ko je poslal nad nje svoje vojsko diktator iz Berlina. Naš harodi tudi v tistih težkih dneh niso odpovedali in danes smo hvaležni naši Partiji in našemu vod stvu, da je bil tisti »Ne« leta 1948 tako odločen. V svobodoljubnem demokratičnem svetu smo si pridobili naklonjenost. Danes nam nihče ne bi odrekel pomoči, če bi bilo to Potrebno. Ljudje, ki ljubijo svobodo in vse napredne sile v svetu s simpatijami in ljubeznijo sprem ijajo našo borbo za izgradnjo so cializma in s tem boljše bodočnosti Mi pa vemo, da bomo socializem zgradili prav tako, kakor smo si Priborili svobodo. Takrat nas jc Vodila Komunistična partija, ki nas Vodi tudi danes, zaupali smo ji takrat in ji danes, po desetih letih zaupamo še bolj. Svobodni in ne-°dvisni bomo kljub težavam in zaprekam, dosegli to, kar želimo.
Malta : Mladost 6:0 (1:0)
Dolnja Lendava, 22. jul. V proslavo °-sete obletnice dneva vstaje sloven-$kega naroda je bila danes odigrana ®°gometna tekma med domačo Nafto in zagrebško Mladostjo> ki se je kon-Ma z visoko zmago domačinov.
: Crvena zvezda 3 :1 (1 :1)
Beograd, 22. jul. Današnja nogomet-tekma za mladinsko prvenstvo zbije med BSK in Crveno zvezdo se 3e končala z zmago BSK 3:1 (1:1).
da gresta prva dva gola kar na njegov račun. Preveliko kombiniranje ter počasno prehajanje iz enega dela na drugi del igrišča je imelo za posledico, da danes domača ekipa ni dosegla nobenega gola. Napadalci Hočevar, Petrovič in Kumar so imeli več priložnosti, katerih pa niso izkoristili. Žoga na noben način ni hotela v gol. Posebno pa nas je razočaral Petrovič, ki je bil da-
Jutri se prične državno prvenstvo v tenisu
Beograd, 22 Julija. Jutri se bo tu začelo VI. teniško državno prvenstvo posameznikov in posameznic ter mladincev in mladink, ki se ga bo udele žilo 137 najboljših igralcev in igralk iz vse države, in sicer: 64 članov, 18 čla: nic, 38 mladincev in 17 mladink. Tekmovali bodo v 9 disciplinah. Za nosilce skupin v tekmovannju članov so določeni: Branovič, Miitič Palad-a, Petro vič, Laszlo, Milojkovič, Sarič, Pučevič, Nikolič Legenstein, Panajotovič, Ri stič, Radovanovič, Sedmak in Razbor šek (Ljubljana), v tekmovanju članic Cmadiak, Krstonovič Laszlo in Bačkor, v tekmovanju mladincev pa Keretič, Jagec, Mijuškovič in Bačo,
Mariborski teniški igralci gredo v Beograd
TK Polet pošlje na državno prvenstvo posameznikov, ki bo v Beogradu od 23. do 28. julija, svoje reprezentante: Podlesnika, (4. na
Atletsko prvenstvo Hrvatske
Zagreb, 21. julija. Danes se je tu pričelo atletsko prvenstvo Hrvatske, na katerem sodeluje 120 najboljših atletov iz vseh večjih središč republike. Najboljši rezultat je prvi dan dosegla Alma Butia v teku na 100 m z 12 6, kar je najboljši rezultat letošnje sezone v naši državi. Ostali boljši rezultati prvega dne — moški, 100 m: Horvatič (Mladost) 11.4; 400 m: Tomašič (Zagreb) 51.4. 1500 m: Djurič 4:09,4; 4 X 100 m: Mladost 44.8; ženske, 800 m: Šafer (Mladost) 2:23.6. krogla: Borovec 11.41.
Zagreb, 22, julij. Deževje je neugod. no vplivalo na rezultate atletskega pr-
venstva LR Hrvatske, ki je bilo zelo razgibano. Proga v Maksimiral je bila razmočena, kar je tekmovalce oviralo pri tekih na kratke proge. Kljub temu pa je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Drugi dan je bil postavljen nov državni rekord v teku na 8U m z ovirami. Bosiljka Seb (Sloboda — Va_ raždin) je postavila nov državni rekord s časom 12.4. Prejšnji državni rekord je imela ista s časom 12.5. Ga-lin je sunil kroglo 13.48 m, V teku na 200 m za žene je Draga Begič dosegla s časom 26.2 za desetinko sekunde boljši čas od državnega rekorda, pripomniti pa moramo, da je bil rezulta-t dosežen v han_ dicap tekmovnaju.
prvenstvu Slovenije), prvo in dru-goplasirano članico Čopovo in Za-manjevo, mladinskega prvaka Slovenije Berganta ml., dalje mladinca Horvata in Rajherja ter obe najboljši mladinki v državi in v Sloveniji Lovrec Trudo in Winterhal-ter Loro. Nedvomno bodo Mariborčani na tej prireditvi dostojno zastopali slovenski tenis.
Hud poraz
italijanskih boksarjev
Beograd, 22. julija. Sinoči je bil tu boksarski dvoboj med ekipama »Partizana« in »Lombardije« iz Milana. Dvoboj se je končal z visoko zmago boksarjev Partizana 16:4. Od desetih borb so jih dobili domačini sedem, samo eno (v težki kategoriji) pa so si osvojili gostje Najlepše borbe večera so bile v mušji kategoriji med Paljičem in Vellucijem, v bantam kategoriji med Lekovičem in Dentijem, v peresni med Redlijem in Pesco ter v polwelter kategoriji med Sov-Ijanskim in Rovinellijem.
Boks v Mariboru
V soboto zvečer so se boksarji mariborskega Železničarja srečali s članom prve srbske lige Slogo iz Sremske Mitroviče in jo premagali s 13:3. Dvoboju je prisostvovalo okrog 1500 gledalcev.
1 :" f ; '■
V tečajih »Gozdne fizkulturne šole« v Lokah pri Mozirju, kjer vsako leto vzgaja Telovadna zveza Slovenije svoje vaditelje in najboljše orodne telovadce, se tečajnice Poleg ostalega uče tudi ritmičnih vaj z žogo. Na sliki je mlada telovadkinja Cerar Fanika iz Ljubljane
III. kolo zvezne plavalne lige
Primorje e odi v JI,
Sever v B skupini
V tretjem kolu zvezne plavalne lige je bilo več srečanj A in B skupine ki so se končala z zmagami favoritov. Doseženo je bilo tudi nekaj boljših rezultatov. V Splitu je Skanata plaval na 100 m prosto 1:00.1 in na 100 m hrbtno 1:09.0, Mihajlov pa na 100 m prosto 1:00.8. Na Reki so plavalci Primorja dosegli tudi dobre rezultate, od katerih lahko omenimo dober čas Loparičeve na 100 m prosto 1:11.8, Lavren-čičeve na 200 m prsno 3:05.2 in Grkiničeve na 400 m prosto 5:57.6. V Zagrebu je član Mladosti Bajs premagal državnega prvaka Kučarja na 200 m prsno, v Splitu pa sta plavalca Mornarja Trcjanovič in Pandur prišla istočasno na cilj na 200 m prsno s časom 2:43.5.
Barbieri (J) 2:45.0, 400 m prosto: dr. Defilipis 5:17.0,	100 m hrbtno: Finci
1:13.4, štafeta 4 X 200 m:	Primorje
9:58.8; ženske — 100 m prosto: Loparič 1:11.8, Grkinič (obe P) 1:14.8, 200 m prsno: Lavrenčič (P) 3:05.2, 400 m prosto: Grkinič (P) 3:57.6, 100 m hrbtno: Basta (P) 1:25.0, Ligorio (J) 1:25.0, štafeta 4 X 100 : Jug 5:02.9. Vaterpolo — Jug : Primorje 4:2. Druga igra pa je bila prekinjena v 6. minuti za. radi nediscipliniranih gledalcev.
Mornar : Proleter 67:64. Boljši rezultati: moški — 100 m prosto: Skanata (M) 1:00.1, Mihajlov (P)	1:00.8,
Frankovič (M) 1:01.1, 1000 m prosto; Zuvela (M) 13:25.4, 200 m prsno: Tro-janovič in Pandur (oba M) 2:46.5, 100 m hrbtno: Skanata (M) 1:09.0; ženske — 100 m prosto: Stefkovič (P) 1:25.0,	200 m prsno:	Madjarev (P)
3:23.4! Vaterpolo — Mornar : Proleter 13:0 (7:0), Mornar : Proleter 16:0 (7:0).
Prvenstveni tretjem kolu takole:
lestvici izgledata po plavalnega prvenstva
A SKUPINA
Primorje	3	3	0	0	242:151	6
Mladost	3	3	0	0	210:183	6
Jadran	3	0	0	3	173,5:219,5	0
Jug	3	0	0	3	160,5:232,5	0
	B	SKUPINA				
Sever	3	3	0	0	218:175	6
Mornar	3	2	0	1	192:201	4
Ilirija	3	1	0	2	190:203	2
Proleter	3	0	0	3	186:207	0
Mladost :	Jadran 72:59. Boljši rezul-					
tali: moški — 1000 m prosto: Mislav Stipetič 13:21.6, 200 m prsno: Bajs (M) 2:48.8, Kučar (J)	2:50.8; ženske —
100 m prosto:	Mardešič (J)	1:16.8.
200 m prsno: Korpes (M) 3:12.5. Vaterpolo — Mladost : Jadran 1:1 (1:1), Jadran : Mladost 4:3 (2:1).
Primorje ; Jug 80,5:50,5. Boljši rezultati: moški — 1000 m prosto; dr. Defilipis (P)	13:57.4,	200 m prsno:
Drugi poraz p!ayafcey lllriie
Presenetila je Jamnikova z zmago na 100 m prosto, Kuharjeva pa je na 400 m prosto plavala v prsnem slogu in dosegla le 3 sekunde slabši čas od državnega rekorda.
Atletski miting ob 10. obletnici ljudske vstaje
Žerjal vrgel kladivo 54.97
Celje, 22. julija. Ob priliki 10. obletnice vstaje je bil danes tu velik atletski miting, na katerem so nastopili najboljši atleti Litije, Domžal, Odreda in domačega Kladivarja, Odličen rezultat v metu kladiva je postavi, Žerjal Danilo, član Kladivarja: 54.97, kar je nov slovenski rekord in letošnji najboljši rezultat v državi. S tem rezultatom je trenutno peti v Evropi. Pred njim so: Volf (Nemčija), 2. Strandli
(Norveška), 3. Nemeth (Madžarska) in kar (K) 43.52; kladivar:	1. Žerjal
Igor Zupančič (Kladivar) je postavi! dober čas na 200 m
Storch (Nemčija). Takoj po metanju kladiva je bil na licu mesta sestavljen zapisnik in ob prisotnosti sodnikov in vodij gostujočih ekip je bilo stehtano in izmerjeno kladivo. Kladivo je bilo 10 gr težje, dolžina p je bila pravilna — 1,22 m, Žerjal je zmagal tudi v metu diska s 46.67, Golc je vrgel disk 44.35, kar je peti najboljši rezultat v državi. Dobre rezultate so dosegli še: Zupančič v teku na 200 m (23.2), omeniti pa mo. ramo, da je tekače oviral veter v prša. V ženskih disciplinah se je odlikovala Knezova. Z rezultatom 5.41 v skoku v daljino je postavila pomemben rezultat. Petauerjeva je skočila v višino 145 cm. Moška in ženska ekipa Kladivarja z današnjim tekmovanjem zaključujeta svoj nastop v republiški ligi in odstopata od nadaljnjega tekmovanja. Organizacija tekmovanja je bila vzorna, vreme je bilo sončno, gledalcev okoli 400, Tehnični rezultati:
Moški — 100 m: Hribar (KI) 11.8,
2.	Kralj (Lit) 12.0, 3. Orehek (Domž.) 12.3; 200 m: 1. Zupančič (K) 23.2, 2. Lorger (K) 23.5, 3. Mljač (K) 23.8; 400 m: 1. Orehek (D) 53.1, 2. Hribar (K) 53.4; 800 m: 1. Gril (K) 2:07.5, 2. Bozovičar (K) 2:08.2, 3. Juvan (D) 2:10.9; 5000 m: 1. Grabar 16:38.8, 2. Prelog 16:40.6, 3. Cepin 16:46.0,. 4. Kranjc (vsi K) 16:49.0; 4x100 m: 1. Kladivar II. 48.0, 2. Litija 48.1, 3. Domžale 52.2; višina: 1. Urbajs (K) 170, 2. Kolbe (L) 165, 3. Zagorc (K) 165 cm; daljina: 1. Zagorc (K) 6.30,
2.	Orehek (D) 5.75; krogla: 1. Golc (K) 12.42, 2. Polutnik (K) 12.05, 3. Peterka (K) 11.38; disk: 1. Žerjal
46.67,	2. Golc (K) 44.35. 3. Peterka (K) 38.08; kopje: 1. Kopitar (K)
49.68,	2. Primožič (K) 43.72, 3. Mla-
(K) 54.97, 2. Jančič (K) 40.07, 3. Roš (O) 39.98.
Zenske — 100 m:	1. Knez (K)
13.8, 2. Majcen 13.9, 3. Petauer 13.9; 200 m: 1. Bevc 28.9, 2. Vizjak 28.9; 800 m: 1. Grabar 2:32.0, 4x100 m: 1. Kladivar II 56.4; višina: 1. Petauer 145,	2. Železnik 135 cm, daljina:
1.	Knez 5.41, disk: 1. Kač 32.21, 2. Knez 31.92; kopje: 1. Železnik 29.12.
Dangubič vrgel kopje 66.89 m
Beograd, 22. jul. V soboto popoldne so atleti Crvene zvezde tekmovali na svojem stadionu. Ob tej priliki je vr gel Dagubič Branko kopje 66.89 m, kar je najboljši rezultat letošnjega leta v tej disciplini in nov srbski rekord.
Atletski miting v Mariboru
Maribor, 22. jul. V Mariboru trenira že dalj časa ekipa Partizana, ki se pripravlja za bližnja tekmovanja v mesecu avgustu. V programu teh tekmovanj bodo Partizanovi atleti nastopili proti reprezentanci Velike Britanije, Racingu itd. Tehnični rezultati: daljina:	1. Bošlco-
vič (P) 6.72, 2. Dimitrijevič (P) 6.46; 100 m:	1. Sabolovič 11.1, 2. Rebula
(oba P) 11.7; 200 m: 1. Sabolovič (P) 23.0, 2. Stankovič (P) 23.8 disk: 1. Rebula 39.42; krogla 1. Rebula 12.44,
2.	Markovič 12.18; 5000 m: 1. Rotner (Z) 17.37; palica: L Cerpes (Z) 3.05; 110 m. ovire: 1. Rebula 17.1, 4x100 m: 1. Partizan 46.1; ženske — daljina: 1. Knez (K) 4.22 disk, Vojsk 31.21, krogla: Lampret (Z. M.) 10.13, 60 m: Lager (Z. M.) 8.5; 200 m: Lampret 30.06, višina.: Vojsk 135 cm, 4x100 m: Železničar M. 56.5. — Organizacija tekmovanja je bila slaba.
V četrtek in petek je bilo na plavalnem stadionu »Kolezija« prvenstveno srečanje med ekipo Severja iz Beograda ter domačo Ilirijo. — Zmagali so Beograjčani s 77:54, predvsem zaradi tega, ker je bila Ilirija oslabljena. Nastopila je brez Pelanove in Modic-Čeplakove, ki bi poborile Iliriji dragocene točke.
ki ga ima Zagrebčanka Mira Korpes. Tudi Jesenovčeva Andreja je dosegla na 200 m prsno prav dober čas.
V skokih, kjer so gostje nastopili samo z moškimi tekmovalci, so Iliri jani slavili dvojni zmagi. — Obe waterpolo tekmi je Ilirija izgubila prvo s 6:2 (3:0), drugo pa s 7:2
1000 m prosto moški: 1. Stevanovič 14:10.4, 2 Pricker (oba Sever) 14:28.3, 3. Lunder 15:33.4. 4 .Žvokelj (oba Ilirija) 16:04.4; 100 m prosto ženske: 1. Jamnik (I) 1:25. 2. Pavi-čevič (S) 1:26.5. 3. Lučič (S) 1:27.2 4. Zupančič (I) 1:35.8; 100 m prosto moški: 1. Stevanovič (S) 1:04.4, 2 inž. Pelhan (1)	1:04.6, 3. Karanih
(S)	1:04.6.	4. Hafner (I)	1:06.2
200 m prsno ženske: 1. Kuhar 3:19.8
2.	Jesenovi1 2 3 4* (obe I) 3:20.0. 3. Rad
kovic 3:30.7, 4. Stari (obe S) 3:31.4: 4 X 100 m prosto ženske:	1. Sever
(Lučič, Mikic, Pavičevič, Stanojeva) 5:46.2. 2. Ilirija (Seman, Juvančič. Jamnik, Jesenovec) 6:08.5.
400 m prosto moški:	1. Stevano
vič (S) 5:06.7, 2. Pricker (S) 5:21.6
3.	Hafner (I) 5:30.1, 4. Lunder (I) 6:37.4; 400 m prosto ženske: 1. Stanojeva (S) 6:37.3. 2. Lučič (S) 6:43.5
3.	Kuhar (1) 6:55.0 (prsno), 4. Jesenovec (1) 7:12.4: 100 m hrbtno moški: 1. Kostič (S) 1:15.0. 2. Karaulif (S) 1:18.7, 3. inž. Pelhan (I) 1:20.1
4.	Lunder (I) 1:25.3; 100 in hrbtne ženske: 1. Gracič (S) 1:34.5. 2. Seman (I) 1:35,2. 3. Lučič (S) 1:41.3
4.	Zupančič (T) 1:45.5; 200 m prsni moški: 1. Sovre II (I) 2:56.7, 2. Žvokelj (I) 3:00.1. 3. Djordjevič (S1 3:03.0. 4. Ristič (S) 3:10.9; štafete 4 X 200 m moški: 1. Sever (Matelič, Prickar. KaraulM, Stevanovič' 10:12.6, 2. Ilirija (Sovre I., Žvokelj,
Cerer, Lunder) 11:03.4; skoki — elani: 1. Porenta (I) 54.03, 2. Kos (I) 45.35, 3. Kustudič (S) 44.20, 4. Milenkovič (S)	39.64; članice:	1.
Tutta (1) 35.45, 2. Keber (I) 21.04.
Plavalci Mladosti v Mariboru
V	Mariboru je gostovala aruga eKipa plavalcev Mladosti iz Zagreba. Premagali so Maribor z 96:74. Na tem tekmovanju so mariborski plavalci dosegli dva nova mariborska rekorda in sicer Ivnikova na 100 m prsno s časom 1:34.5, in moška štafeta 4X200 m s časom 10:45.7. V waterpolo srečanju so zmagali prvi dan Zagrebčani s 7:1 (3:1) in 9:1 (4:0).
Prvenstvo Slovenije v skokih v vodo
V	Centralnem ljudskem kopališču bo dne 28. in 29, t. m. prvenstvo Slovenije v skokih v vodo za vse kategorije skakalcev. Začetek oba dneva dopoldne ob 9., popoldne ob 16. uri.
Mednarodne telovadne tekme v Varaždinu
Varaždin, 22. jul. Po tekmovanju v Ljubljani in Zagrebu so švicarski telovadci nastopili danes v Varaždinu. Nastopu je prisostvovalo rekordno število gledalcev. V skupnem plasmanu je zmagal Tommy (Švica) z 48.45 t
PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME železničar tS) : Sarajevo 3:2 (1:0) Kvarner : Lokomotiva 2:1 (1:0) Vojvodina : Vardar 3:2 (2:1)
Izvršni odbor OF je razpravljal o telovadbi in športu
V	sredo, 18. t, m. je bila pod vod stvom podpredsednika Jožeta Rusa seja Izvršnega odbora OF, ki jc obrav. navala razne pereče probleme športa in telovadbe v Sloveniji. Poročilo je po dal predsednik FZS, minister Zoran Polič Po poročilu se je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da se bodo morale frontne organizacije bolj zanimati za potrebe splošne telesne vzgoja. Zaradi čim boljše proučitve celotne problematike telesne vzgoje in športa bo pri IOOF Slovenije postavljena posebna komisija. T-ehtnješi material s te seje bomo še priobčili.
Dvojni poraz preteklo nedeljo so pričakovali samo pesimisti, toda niti najhujši niso računali na takšno razliko v točkah. Poglejmo ta nastop malo pod »povečevalno lečo.«
’ Kako močna je nemška atletika, je znano. Mimogrede pa se vprašamo, kje so vzroki za takšen nenaden dvig nemške atletike, ko vendar vemo, da Nemci še dolgo po vojni niso smeli gojiti športa^ posebno tistih panog, ki razvi jajo smisel za militarizem (jadralno letalstvo, streljanje, orientacijski teki). Prva uspešna sezona za nemško atletiko je bila šele 1948. Naslednje leto je bila- ustanovljena Atletska zveza pod vodstvom Maxa Danza, Tega leta prične izhajati tudi revija »Leicht-
blem.) Evo, zakaj? Takole si mislita: »Medve sva itak v vsakem slučaju v državni reprezentanci, pa če trenirava, ali pa ne. Ce treniram, vržem kroglo 13 m, če ne, pa 12 m. Tretje metalke pa itak ni. Znano pa je, da začne za športnika takrat pot navzdol, ko se zdi samemu sebi nenadomestljiv. Nujno je, da dobimo vsaj še tri me-, talke_ da bi se pojavila zdrava kon-< kurenca. Pa bo kdo rekel: »To naj pa\ trenerji urede.« To pa ni tako preprosto. Finski trener Karriko je od-
slede. Primer ki kaže izenačenost pri skoku v višino je v Grazu prva skopila 150 cm, naši dve pa sta bili zadnji s 5 cm manj. Prav lahko bi se zgodilo da bi bila zadnja prva. Ni sicer lepo, da se izgovarjamo z raznimi »če«, vendar nekaj podobnih primerov je dovolj, da potolažimo godrnjače, zlasti pa one pri »Športni stavi,« katere so naša dekleta že dvakrat »potegnile«: zadnjič proti Italijankam, ko so zmagale in sedaj proti Avstrijkam ,ko so izgubile, medtem ko so bile prognoze in stave na veliko jezo vseh udeležen_ cev »Športne stave« ravno obratne.
Nauk za bodočnost pa je: prvič po. j ostriti je treba režim treninga; drugič 1— priprave k treba izvesti pravočas-(no.
Špindler Janez
^ vtk '
Matejeva je v Grazu metala pod običaj no lormo
I
athletik«, ki je sedaj strokovno najboljša v Evropi. Stari trenerji kot Christmann, Gerschler (Harbigov trener), Waitzer itd., so kljub ostrim nasprotjem (imeli so celo »vojno trenerjev«) pričeli z delom. Večina trenerjev dela zastonj, iz čistega- navdušenja do atletike, kajti kdor je bil nekoč atlet, ostane atletiki zvest do konca. Igrišča v Nemčiji sQ bila urejena,. Značilno za nemško pojmovanje je tudi, da človek ni tako hitro prestar za atletiko (Wolf in Kruzicky, ki sta gostovala v Ljubljani,, sta stara okoli 40 let). Vzporedno z moško atletiko se je razvijala tudi ženska. Dobro žensko kvaliteto pa je neprimerno laže doseči, ker tu ni tako ostre konkurence, in ker je ženski organizem prila-godlji-vejši. Ce pogledamo na primer samo lansko lestvico nemških atletinj v skoku v daljino, vidimo, da izgleda takole:
Lena Stumpf 5.92, Hofknecht 5.91, Schmelzer 5.71, Seonbuchner 5.65, Wolf 5.63, Schmitz 5.61, Vorthmann 5.57, Kliiver 5.57, Wodnick 5.52, Homer 5.52 itd. Leta 1949, pa je skočila Nitsch-Brunemann 6.21! V štafeti 4X100 m imajo kar deset društev, katerih štafete so tekle hitreje kot naša reprezentanca v Grazu. Tu lahko samo dostavimo, da je odveč vsak komentar. Končno pa ne tekmujemo samo tam. kjer bi sigurno zmagali.
Boleča pa je velika razlika v rezultatu proti Avstrijkam, posebno zaradi tega, ker so pred kratkim naša dekleta lepo zmagala nad Italijankami. Italijanska in avstrijska ženska atletika sta približno enako močni. Ali je torej mogoče, da forma naših atletinj radi tega, ker se diskreditira naša atletika prav v času briljantnih uspehov tako niha? Neroden je tudi poraz za, Segedina in Ceraja v Angliji in na Švedskem. Avstrijke so se dobro pripravile za to povratno srečanje. Lansko leto so v Celju proti našim izgubile, toda niso nastopile kompletne, (manjkale so štiri najboljše). Sedaj so se predstavile kot homogena ekipa z nekaterimi novimi močmi, ki ni imela šibkih mest. In naše? Precejšnja za. skrbljenost je vladala v naših vodilnih atletskih krogih že v začetku sezone. Zmaga nad Italijankami pa bi nas kmalu zavedla, češ, saj smo preveč tenkočutni, saj gre dobro. Savez se je zavedal važnosti tega srečanja, ven. dar so bile priprave pomanjkljive. Po. raz z Avstrijkami pa nam je dal povod da- osvetlimo naše razmere v atletiki. Javna tajnost je: Radosavljevi. čeva ne trenira, Kotluškova tudi ne. Kje tiči vzrok, Poglejmo malo nazaj. Naša reprezentanca je bila vedno na. vajena na skupnao taborjenje, ki je včasih trajalo tudi dva meseca. Letos pa ni bilo taborjenja. I:.gleda, da je pri atletih prišlo do napačnega sklepanja: če je taborjenje treniramo lepo in na svežem zraku, v*Celju ali v Mariboru, če pa ni taborjenja, pa ne bomo trenirali. Napačna, predolga taborjenja, so pokvarila etično podlago treninga. Na Švedskem in v Švici rešijo to ta. kole: dvakrat, trikrat letno imajo pre_ gled tehnične dovršenosti atletov, ki traja pet do šest dni .Izgleda, da bi bil ta način za nas pripravnejsi.. Nadalje se vprašamo, zakaj ravno ti dve metalki ne trenirata, (hrana tu nipro.
ličrno pogodil, ko je nekoč dejal: »Iz vsakega normalnega tipa lahko naredimo povprečnega atleta, toda atlet postane mojster samo s svojo voljo.« To drži. Ne trenerajva, ampak a-tletova volja vodi do cilja. Jasno, atlet ne sme biti suženj svojega trenerja, ohraniti mora svojo individualnost. Pri nas se večkrat dogaja, da se atleti brez trenerja sploh ne znajo ogreti, izmeriti zaleta — skratka, zelo nesamostojni so. V Bruslju smo dobro videli, da so bili nekateri atleti kot izgubljene ovce, kajti na igrišče trenerji niso smeli. Nekaj takšnega se dogaja tudi z našimi ženskami, kadar nastopijo zunaj. Povsem drugače je to na domačem te_ renu, kjer je pom-oč takoj na razpolago. Tu je že nekaj vzroka, zakaj se naša dekleta v Grazu niso znašla. Nadalje so prišla naša dekleta v Gra-z tik pred startom. Rezultat je bil, da se je Knezova tako slabo počutila in da sploh ni skakala v daljino (popolnoma razumljivo, saj vožnja do Graza traja sedem ur naporne vožnje). Včasih pa pri takšnem dvoboju tudi sistem točkovanja pokaže nerealno sliko. Lahko se namreč zgodi, da v istem dvoboju zmaga ena vrsta po točkah, druga pa po finskih tabelah, da gledalci l-ažje
V	Mozirju se je Končal tečaj naših najboljših telovadk ►
V	gozdni fizkulturni šoli v Lokah pri Mozirju je letos končan že drugi tečaj TZS, Tokrat so se pod vodstvom načelnice TZS tov. Vazzazove in drugih strokovnjakov 14 dni izpopolnjevale naše najboljše telovadke I. in zveznega razreda iz Slovenije.
22 tečajnic, med njimi 2 iz Trsta, ter znani olimpijki Gerbečeva in Černetova se je seznanilo z olimpijskimi vajami za Helsinke. Trening v tem tečaju je bil bolj individualnega značaja. Vsaka posameznica je prvine, ki jih že obvlada, še izpopolnila, zraven pa se je učila še novih elementov. Veliko pozornost so tečajnice posvetile vajam za odrivnost nog, kakor tudi preskokom samim.
V	počastitev 10, obletnice JA so naj. boljše telovadke nastopile v Mozirju in v Šoštanju, kjer so povsod navdušile občinstvo.
Drugi del zvezne košarkarske lige se prične 15. avgusta
15. avgusta se bo pričel jesenski del zvezne košarkaške lige. V tem delu bodo tekme še zanimivejše, ker so imele posamezne ekipe dovolj časa za uspešno pripravo. Velik bo boj za prvo mseto, za katerega se sedaj potegujejo Mladost, Partizan in Crvena zvezda.
Tudi obe slovenski ekipi, ASK in Železničar se že sedaj pripravljata za to tekmovanje, ki bo, zaradi sodelovanja naše reprezentance na mednarodnem košarkarskem turnirju v Carigradu ločeno na dva dela. Prve tekme bodo odigrali do 3, septembra, irugi del pa se bo pričel 1. oktobra.
SPORED TEKEM SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV
15. 8. Železničar (Lj) ; Železničar (B)
Pred drugim kolom zvezne atletske lige
Dne 28 in 29, t. m. se bedo naši najboljši atletski klektivi ponovno pomerili na atletski stezi. II. kolo ekipnega državega prvenstva v atletiki bo zopet privleklo ljubitelje atletike na športna igrišča. Borba bo to pot še bolj zagrizena, saj se po tem kolu določi 6 finalistov, ki se bodo borili za naslov državnega ekipnega prvaka.
V	prvem kolu so z redkimi izjemami društva tekmovala na domačih igriščih in po tabelah za ocenjevanje mnogobojev nabrala naslednje število točk:
MOŠKE EKIPE:
1. Partizan 31.838, 2. Zagreb 28.706-3 Mladost 28.310, 4. Crvena zvezda 28.280, 5. Odred 27,017, 6. Kladivar 26.495, 7. Spartak 25.347, 8. Vojvodina 22 257, 9. Triglav 22.190. 10. železničar Lj. 22.174, 11. železničar M. 21.876, 12. BSK 20.108, 13. DIF 19.645.
ŽENSKE EKIPE:
1. Kladivar 12.995, 2. Odred 12.938,
3.	Mladost 12.890, 4. Sloboda 12.351, 5" Crvena z. 12.239, 6. Spartak 11.673, 7 železničar 10.504 8, Vojvodina 9.615, V. Zagreb 9.247, 10‘. DIF 6.581.
PRI ŽENSKAH NI TEŽKO DAJATI PROGNOZ
V	prvem kolu v> se slovenske tekmovalke odlično uveljavile, saj sta najmočnejši slovenski ekipi Kladivar in Odred na prvem in drugem mestu na lestvici. Tesno za njima se je uvrstil lanski državni prvak Mladost, tako da ta tri društva tvorijo skupino zase in bo verjetno v finalu med njimi tudi odločilna borba za zmagovalca. S približno 500 točkdmi razlike sledi najmlajša ekipa v zvezali ligi, varaždinska Sloboda, tik za njo pa že lani oslabljena Crvena zvezda in subotiški Spartak. Na repu so društva, ki šele letos prvič tekmujejo v zvezni ligi. Od teh ima naš tretji predstavnik, mariborski
Železničar, največ izgledov, da se približa vodilni šesterici.
Ce pogledamo lansko tabelo na koncu sezone in jo primerjamo z letošnjo, vidimo napredek pri Kladivarju za 781, pri Odredu za 122, pri Slo-bodi za 1263, pri Crveni zvezdi za 180 in pri Spartaku za 109 točk, dočim je Mladost nabrala v I, kolu 640 točk manj kot lani v finalu. Že danes lahko rečemo, ne glede na izid II. kola, da bo teh 6 društev letos prišlo v finale,
y v V,
"""
Mladi in nadarjeni —tlet Štrukelj je eden naših najboljših skakalcev v višino, toda žilavega Zgalina ni mogel zriniti s prvega mesta
kjer se bo pokazala najbolj realna moč finalistov, saj bodo vsa društva tekmovala pod enakimi pogoji (klima, steza, naprave in še na žalost sodniki). Najlepša borba se obeta v II. kolu v Zagrebu, kjer se bodo v troboju sestale atletinje Zagreba, Mladosti in Odreda, dočim bo Celjski Kladivar vrnil obisk Slobodl.
PRI MOŠKIH BO PADLA ODLOČITEV V LJUBLJANI
Po kvaliteti pripada po I. kolu primat med moškimi ekipami obema beograjskima in zagrebškima društvoma, ki si tesno sledijo, z izjemo Partizana, ki ima skoraj 300 točk naskoka.
Vodilna slovenska kluba. Odred in Kladivar, sta še vedno v zgornjem delu tabele, dočim tvori subotiški Spartak sredino. Ostala društva (z izjemo DIF) tekmujejo letos prvič v ligi in za celo stopnjo zaostajajo za prvo sedmorico. Razveseljivo je, da ima naša republika kar pet predstavnikov v zvezni ligi, s čemer se ne more pohvaliti nobena druga republika. Ce primerjamo lanske lestvice, dobimo naslednjo sliko. Napredovali so:
Partizan za 1.430, Zagreb za 1.479 in Odred za 235 točk.
Nazadovali so:
Crvena zvezda za 786, Kladivar za 1.106 in Spartak za 1,414 točk.
Po propozicijah si pribori vstop v finale le 6 društev, in se pri tem upošteva kolo, v katerem je društvo nabralo več točk. Partizan, Zagreb Mladost in Crvena zvezda so že sugur-ni finalisti, zato bo pa med Odredom, Kladivarjem in Spartakom tem večja borba za petega in šestega finalista. Kladivar nastopi v Zagrebu proti Mladosti in Zagrebu, dočim bo imel Odred v gosteh svojega rivala Spartaka.
17.	8.
19.	8.
21.	8.
21.	8.
23.	8.
26.	8.
27.	8.
30.	8.
1.	10.
6.	10.
8.	10.
10.	10.
12.	10.
13.	10.
16.	10.
18.	10.
19.	10.
21.	10.
22.	10.
ASK ; Železničar (B)
Jedinstvo : ASK Lokomotiva : ASK Železničar (Lj) ; Jedinstvo železničar (Lj) ; Lokomotiva Zadar : Železničar (Lj).
Mladost : ASK Zadar : ASK Mladost ; Železničar (Lj) Partizan : ASK BSK ; ASK
Partizan : Železničar (Lj)
BSK : Železničar (Lj)
ASK': Proleter Železničar (Lj) ; Proleter Železničar (Lj) ; Crv. zvezda ASK : Egysek ASK : Crvena zvezda Železničar (Lj) : Egysek
Ljubljanski derby bo po sporazumu vodstev obeh klubov. Zaradi tega bomo datum tega srečanja objavili pozneje
Saše Gramatčikova
ni več med nami
Nismo se niti poslovili. Saša, odšel si le na kratek oddih, ki si se ga zelo veselil. Ko sva pretekli petek zadnjikrat govorila, si dejal, da se ti je izpolnila velika želja, ko greš lahko s prvim moštvom. Vedno si hotel biti med prvimi. Tako je bilo včasih tudi težko s teboj, ko so interesi sekcije zahtevali, da tekmuješ pri mladincih, ti si pa želel svoje znanje preizkusiti med najboljšimi.
Nismo verjeli, ko nas je v torek zvečer na treningu žalostno presenetila brzojavka, ki nam je sporočila, da si za vedno zapustil naše vrste. Mi smo izgubili zelo dobrega igralca, zvestega tovariša, Slovenija enega najbolj nadarjenih mlajših namiznoteniških igralcev, vsi Kranjčani pa vsestranskega in dobrega športnika. Odšel si za svojim najboljšim prijateljem Vanjo, ki nas je tudi na podoben, tragičen način zapustil. Kakor tj takrat, tiste decembrske dni, nisi in nisi mogel verjeti, da je to res, tako se tudi mi ne moremo sprijazniti z žalostno resnico, da tebe, Saša, ni več med nami. S svojim sodelovanjem v naši sredini si zapisal najsvetlejše strani v delo naše sekcije, zato te bomo ohranili v trajnem spominu.
Rebolj Stanko
Oh štiridesetletnici sp1its/ee£u 0ta$AuQa
Pod pokroviteljstvom maršala Tita bo splitski Hajduk od 26. julija do 5 , avgusta proslavit 40-letnico svojega obstoja. Zgodovino Hajduka lahko razdelimo v 6 obdobij, ki so povezani s svetovnimi zgodovinskimi dogodki.
Prvo obdobje Hajduka traja od ustanovitve kluba leta 1911 do konca prve svetovne vojne 1. 1918. Ustanoviteljem Hajduka, splitskim študentxm, ki so študirali na praški univerzi, so tedanje avstrO-ogrske oblasti delale precej težav, ker se je v novem klubu zbirala večinoma dijaška in študentska mladina, ki je delala proti interesom že zrahljane monarhije. Vendar je mladi klub po prvih težavah hitro napredoval, ker so bile na njegovi strani simpatije vsega prebivalstva Splita, tako da je bil Hajduk v zgodovinskem letu 1914, že močan in znan klub, ki se je uspešno meril z zagrebškimi, češkimi in madžarskimi klubi. Dva dni pred napovedjo vojne Srbiji s strani Avstro-Ogrske je gostoval v Splitu eden najmočnejših evropskih klubov, praška Sparta, ki je premagala Hajduka šele po velikem naporu 3:0 in 1:0, kar sta bila edina poraza »belih« v tem letu. Cim se je začela prva svetovna vojna, so avstrijske oblasti razpustile Hajduka, igralce poslale na fronto, večji del članov uprave pa v koncentracijska taborišča, tako da je v štirih letih zamrlo V Splitu vsako športno delovanje. Teror tujcev pa vendar ni mogel streti nacionalno vzgojene Haj-dukovce ,izmed katerih je večina zbežala s fronte k zaveznikom in se prl-
Seznam mladinskih atletskih rekordov LRS
po stanju z dne 21. julija 1951
MLADINCI C (do IS LET)
m: 'Rožman (E)	H' ?
m: Rožman (E)	\	43
Dolenc (E)	J
m: Belšak (O)
m: Bardutzky (Zel- Lj.)	J	J8
0 m: Bardutzky (Zel. LJ.)	*;“•	“
0	m: Male (Zel. Maribor)	4-1*-	°	®
m ovire: Lorger (K)	”
100 m: Kladivar	, 7»
ina: Kolbe (Lit.)	ri,
ijina: Rožman (E)	■
lica: Vozelj (Lit.)	%
ogla (5). Mozer (K)
ik (1.5): Borštnar (Žel. Ljub.) 38.28	50
pje (800): Povšner (Ud. Kr.)	8
idivo (5): Markež (Zel. Manb.) 48.33	50
iboj: Rožman (E)	«,
toboj: Borštnar (Zel. Ljublj.) M™ /odijo še rekordi v teku na 2000 m, 300 >trov ovire in štafeti 4X400 ru-
MLADINCI B (18—20 LET):
tekordi se vodijo šele s sezono 1S51. m: Lorger (K)	!
Mljač (K)	?
1	m: Lorger (K)	‘3.	J
l m: Belšak (O)	52.	u
im: Bardutzky (Železn. Ljubi).) 2:01. o 10 m: Male (Železn.	Maribor)	2:42.	s
10 m: Male (Železn.	Maribor)	4:05.
10 m: Šober (Železn. Maribor) 9:03. -) m ovire (106): I.orger (K)	18. »
: 100 m: Kladivar	4=. -
šina: Štrukelj (O)	i'80
daljina: Mljač (K)
Soba (Železn. Ljubljana) 6.21 palica: Vehovar (K)	8-88
troskok: Moljk (Železn. Ljubljana) 12.24 krogla (7.25): Meršol (Železn. Ljub.) 12.23 disk (2): Markež (Zel. Marib.)	34.92
kopje (800 m): Kopitar (K)	55.38
kladivo (7.25): Markež (Zel. Marib.) 42.33 petoboj: Štrukelj (O)	2710
Rekordi se vodijo še v teku na 2000 m, 400 m ovire, 1500 m steeple-chase, štafeti 4x400 m.
MLADINKE (DO 17 LET):
60 m: Butja (Teharje)	8. 1 46
100 m: Uršič (E)	™ -J 50
200 m: Butja (Teharje)	28.2	46
Petauer (K)	28. 2	49
80 m ovire: Posinek (K)	12. 8	47
4X60 m: Kladivar	32.9	48
4X100 m: Olimp	56.2	46
višina: Knez (K)	148	48
daljina: Majcen (K)	5.11	47
krogla (3): Kotlušek	(E)	13.85	50
disk: Kotlušek (O)	38.35	51
kopje: Kotlušek (E)	39.10	50
troboj: Kotlušek (E)	2133	50
Rekord se vodi še v teku na 600 m. Kratice pomenijo: (Udar. Ljubil.) — Udarnik Ljubljana, Žel. Marb. — Železničar Maribor, (K) — Kladivar Celje. (O) — Odred Ljubljana, (Mil) — Miličnik Ljubljana, (E)	— Enotnost Ljubljana,
(Zel. Lj.) — Železničar Ljubljana, (Ud. Kr.) — Udarnik Kranj, (Lit.) Litija.
ključila jugoslovanski prostovoljski legiji na solunski fronti,
V	drugem obdobju svoje zgodovine od 1, 1919 do 1923 je Hajduk takoj po vojni obnovil svoje delovanje in kmalu dosegel nagel vzpon. Najprej je igral vrsto tekem z angleškimi mornariškimi moštvi, katerih pomorske enote so se vse leto 1919 mudile v splitskem pristanišču, »Beli« so hitro sestavili zelo močno moštvo, ki je vsako leto igralo številne prijateljske in mednarodne tekme. Vzpostavili so prisrčne odnose z zagrebškimi in beograjskimi klubi, s katerimi so imeli medsebojna gostovanja. V tem času so polagali največjo pozornost ustvarjanju lastnih kadrov, tako da je imel Hajduk dober naraščaj že 1, 1919. Najvažnejši športni dogodki v tem obdobju so bili gostovanje Hajduka v Zagrebu in BSK v Splitu 1. 1919 ter Hajduka v Beogradu proti Jugoslaviji 1. 1920. Hajdukovo moštvo so od časa do časa okrepili igralci raznih praških klubov: Stiasny, Zoubek, Soltys, Pinc Bohata in drugi, dočim so starejši’ igralci Rigih, Pilič, Luka Kali-terna in ostali počasi začeli zapuščati zeleno polje.
V	tretjem, »zlatem« obdobju splitskega nogometa, od 1. 1924 do 1933 je Hajduk dosedel največje uspehe. Ko je konec 1, 1923. odpotoval na svojo prvo turnejo v inozemstvo — Tunis, Alžir in Francijo — so stare igralce zamenjali mladi, ki jih je vzgojil trener Luka Kaliterna, in sicer: brata Bonačič, brata Poduje, brata Gazzari, Rodin, Benčič, Kurir in Radič. Teh devet mladih igralcev in dolgo vrsto let nosilo slavo Hajduka, ki je postal in ostal eden najmočnejših jugoslovanskih klubov vse do danes. V tem obdobju so »beli« dosegli velike uspehe: po prvi turneji v inozemstvu je Hajduk organiziral še vrsto gostovanj in sicer dvakrat na Malti, v Egiptu in Avstraliji. L. 1931. je »majstor s mora« odpotoval na štirimesečno turnejo po državah Srednje in Južne Amerike, To ie pomenilo takrat pravo senzacijo, ker so takšna vabila dobivali samo najmočnejši evropski klubi; L. 1924. je dal 10 igralcev v državno reprezentanco, 1. 1927. in 1929, osvojil državno prvenstvo, trikrat pa je bil drugi. V tem obdobju je bil torej vedno med najboljšo četverico v lestvici, dočim se je kot reprezentanca Splita dvakrat plasiral v finale za medmestni pokal,
V	četrtem obdobju od 1. 1934. do napada nacistov in fašistov na našo državo, pada forma Hajduka zaradi obnavljanja moštva z novimi mladimi močmi, tako da ima Hajduk manj uspeha v prvenstvenih tekmah, vendar sodeluje v vseh finalnih igrah. V moštvu »belih« so se pojavili novi reprezentanti: Marušič, Culič, Kragič, brata Matošič, Požega in drugi. »Beli« so počasi preboleli krizo in 1. 1940. psvojili prvenstvo bivše banovine Hr-
vatske v zelo močni konkurenci ter pustili za seboj Gr.adjanskega, ‘ Hašk, Concordio in druge klube. V moštvu se je odlikovala notranja napadalna trojica, Kacijan, Matošič in Sobotha, poleg močne obrambe, v kateri so bili najboljši Jožo Matošič, Marušič in Rafaneli.
Peto obdobje od 1. 1941-1945, ko so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije vodili boj za svojo popolno svobodo, je najsijajnejša doba Hajdukovega dolgoletnega razvoja. Dosledni svojim rodoljubnim tradicijam so takoj 1. 1941 s prezirom odbili ponudbo
je bilo potrebno za redno igranje ter so kmalu odigrali več nogometnih tekem, med katerimi je bila najvažnejša povratna tekma NOVJ in vojaške reprezentance Velike Britanije 26. decembra 1944. Tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev, med njimi veliko število partizanov, ki so prispeli na tekmo s 30 km oddaljene fronte pri Splitu. Z zmago 1:0 se je »Hajduk — NOVJ« revanžiral za visok 2:7 poraz v Bariju. Marca 1945. so »beli« kot »Hajduk JA« organizirali zmagovito turnejo po deželah Srednjega Vzhoda In odigrali več tekem na Malti in v
Moštvo Hajduka maja 1944 na Malti (z leve): dr. Sime Poduje, Draškovič, Batinič, trener Benčič, Subašič, Koke za, Frane Matošič, Andrijaševič, neki zavezniški oficir, Jožo Matošič; čepijo:	Ivo Radovnikovič, Katnič, Klemen,
Luštica in Zelič
fašističnega okupatorja, da nadaljujejo delovanje pod tujčevim imenom »Spalato« ter so stopili v vrste NOB in postopoma prešli na osvobojeno ozemlje, dokler ni tudi zadnja skupina igralcev in vodstva Hajduka po desetdnevnem nevarnem prebijanju skozi sovražnikove zasede aprila 1944. prispela na Vis, kjer se je Hajduk takoj obnovil pod Imenom »Hajduk — NOVJ« ter tam in na osvobojenem delu Italije odigral vrsto tekem z zavezniškimi vojaškimi moštvi, s čimer je tudi pripomogel širjenju resnice o NOV in NOP ter razkrinkavanju ostankov propadlih režimov. Po več zmagovitih tekmah, je prišlo 23. septembra 1944. na stadionu v Bariju do prve mednarodne tekme Nove Jugoslavije. Nasprotnik reprezentance NOVJ je bila vojaška reprezentanca Velike Britanije, v kateri so igrali samo britanski reprezentanti in profesionalci. Tekmo je, kot največji športni dogodek med drugo svetovno vojno, gledalo 50.000 ljudi. Takoj po osvoboditvi se je »Hajduk — NOVJ« vrnil v Split, kjer je našel vse uničeno in pokradeno od okupatorja. Toda Splitčani so z znano vztrajnostjo in vero v uspeh hitro popravili in osposobili vge, kar
Egiptu, kjer so obiskali tudi zbirališče naših beguncev v El Shattu, nadalje v Palestini, Siriji in Libanonu ter so povsod širili resnico o pravični in Junaški borbi naših narodov. Po povratku v osvobojeno domovino junija 1945. je »Hajduk JA« odšel na daljšo turnejo po Jugoslaviji, kjer so ga povsod navdušeno sprejeli. Dobil je priznanje tudi z najvišjega mesta ter bil odlikovan z redom za zasluge za narod, maršal Tito pa je sprejel igralce In vodstvo Hajduka in jim podaril fotografijo z lastnoročnim podpisom.
Zadnje, šesto, obdobje bogate Hajdukove zgodovine je polno velikih uspehov v socialistični Jugoslaviji. Hajduk se je hitro obnovil in ponovno posvetil največjo pozornost vzgoji mladine. Organiziral je vrsto gostovanj, izmed katerih je bila najpomembnejša velika turneja po Avstraliji. Maršal Tito je ponovno sprejel moštvo Hajduka in mu čestital k velikim uspehom, ki jih Je dosegel na petem kontinentu. Tudi po drugi svetovni vojni se je Hajduk uvrstil med naša najboljša nogometna moštva. Beara, Vukas, Broketa, Matošič im drugi, poleg najmlajših igralcev Krstuloviča, Sensuerja in Mladiniča, nadaljujejo svetlo tradicijo »belih«.
1950. je Hajduk že tretjič osvojil državno prvenstvo, pri čemer ni doživel nobenega poraza.
Tej kratki zgodovini Hajduka lahko dodamo še nekaj zanimivih statističnih podatkov. Hajduk je v 40 (pravil* neje v 33 letih, ker 4 leta med prvo in 3 med drugo svetovno vojno sploh ni deloval) z vsemi svojimi moštvi odigral 2269 tekem, med njimi 307 mednarodnih, 299 pa prvenstvenih zveznega in republiškega značaja. Od 1. 1923, ko so prvič gostovali v tujini, so »beli« v 28 letih igrali v 32 državah. Igralci Hajduka so mnogo prispevali k mednarodnim uspehom naše države, ki jo je v 180 nastopih zastopalo kar 36 članov Hajduka.
Med proslavo 40-letnice bo Hajduk pri-redil velik športni spored ob sodelovanju moštev Hajduka, Crvene zvezde. Partizana in Dinama ter najboljših nogometnih klubov Dalmacije. Žreb je določil, da se prvi dan proslave, 27. t. m., srečajo prva moštva Partizana in Hajduka ter 28. t. m. Crvene zvezde in Dinama, v finalu turnirja pa bodo 29. t. m. igrala medsebojno zmagovalca in premaganca. Šibenik in Hajguk II ter Zadar in Zmaj bodo igrali 1. in 2. avgusta, dočim bodo mladinska moštva naših vodilnih klubov, Dinamo in Partizan ter Hajduk in Crvena zvezda, igrala zadnje dni proslave, 4. in 5. avgusta.
Otvoritev razstave oh 40-letnici Hajduka
Danes je bila odprta razstava v proslavo 40-letnice splitskega Hajduka. Razstavo je odprl v navzočnosti predsednika oblastnega ljudskega odbora Vleka Krstuloviča, načelnika štaba vojne mornarice Bogdana Pecotiča in številnih drugih gostov, predsednik Hajduka dr. Marin Vidan. Na častnem mestu so postavljeni na razstavi kipi Lenina, Marxa in Engelsa, ki jih j? poklonil Hajduku o priliki včerajšnjega obiska maršal Tito.
HimillHHIIIIIIIIIIIIIIIIHtlHIIHmilllllimillllltllllimHII*
Odbojkarske tekme v Celju
Preteklo nedeljo je priredil Okrožni telovadni odbor v Celju tekme v odbojki med prvaki bivših okrajev, kot izbirne tekme za consko prvenstvo, ki bo 9. septembra v Mariboru. Med člani in članicami so bili najboljši igralci TD Tone Kos iz Celja, med mladinci so bili najuspešnejši mladinci TD St. Peter, najboljše mladinke pa so i* Petrovč.
Kolesarski kriterij v Varaždinu
Varaždin, 22. jul. Na igrišču Tekstilca je bil včeraj pred 800 gledalci ko-lesarski kriterij, v katerem so sodelovali tekmovalci iz Zagreba, Maribora, Bjelovara, Koprivnice, Varaždina in Vidovca. V mladinski skupini J® zmagal Boris Osrečki (Dinamo), v skupini članov pa Celesnik (D) s 25 točkami, drugi je Strain (D) 21, 3. Rozman (Polet) 20. V zadnji točki je sodelovalo 20 tekmovalcev, ki so vozili na 7695 m dolgi progi. Prvi je bil Celesnik (D) y času 12.20, 2, Rozman
V okviru športnega tedna ob Vrbskem jezeru, je bila 15. t. m. tradicionalna kolesarska dirka »Trikrat okrog Vrbskega jezera«. Dirke se je tudi letos udeležilo pet slovenskih vozačev, ki so glede na močno zasedbo dosegli še zadovoljive rezultate.
V nedeljo zjutraj je startalo z Beljaškega trga v Celovcu 60 vozačev iz Avstrije, in kot edini ino-zemci slovenski dirkači Perne, Polak, Godnič, Sosič in Rozman. V prvem krogu 150 km dolge proge so se pričeli vrstiti prvi poizkusi pobegov, ki pa jih je glavna skupina, kjer je bila tudi celotna avstrijska reprezentanca, z državnim prvakom Sitzvvohlom na čelu, vsakega sproti že v kali preprečila. Pot je vodila skozi letoviščarskc kraje ob jezeru. V Krivi Vrbi, Porečah, Vrbi, Otoku in Ribnici so vozače navdušeno pozdravljali gostje iz vseh krajev sveta, ki so zasedli vsa razpoložljiva mesta ob jezeru.
Iz Vrbe je v drugem krogu vodila proga mimo Zoprač in Deščic proti Št. liju, odkoder se je povzpela strmo na Lucijo na Gori. nato pa se spustila skozi Bilčeves in Kotmaro vas proti Celovcu. Skupina se je raztegnila in četvorica vozačev — Sitzvvohl, Gradčan Cerkovnik, Dunajčan Trieb m naš Godnič — je prispela na vrh dobrih sto metrov pred ostalimi. To prednost so znali obdržati in do Celovca povečati za dobri dve minuti. Zvitim Avstrijcem pa se je med Otokom in Ribnico posrečilo ukaniti Godniča, ki izredne hitrosti ni več vzdržal ter se mu oddaljiti. V solo vožnji se je Godnič nato do kraja izčrpal, tako da so ga 7 km pred ciljem prehiteli še nekateri drugi Avstrijci. Avstrijski prvak Sitzvvohl si je pred samim ciljem izbojeval nekaj prednosti in kot prvi privozil v cilj v rekordnem času 3;54:00 s povprečno hitrostjo 38.5 na uro.
Ostali rezultati: 2. Trieb (Dunaj) 3;54:06, 3. Cerkovnik 3;54:08, 4. Per-schy 3;56:00, 5. Deutsch 3;56:03, 6. Fischer 3’,56:04, 7. Schvvarzl 3:56:06. 8. Wenedikt (vsi Graz) 3;56:08, 9. Godnič (Jugoslavija) 3;58:00, 10. Po-korny (Dunaj) 4;04:00, 11. Perne (Jugosl.) 4;04:02, 12. Scheffer (Leo-ben) 4;05:00, 13. Sosič 4;05:01, 16.
Rozman (oba Jugosl.) 4;12:00. Povprečna hitrost Godniča 37.8 km na uro!
KAJ PRAVI
VODJA SLOVENSKIH VOZAČEV
Slovensko ekipo je vodil v Celovec sekretar Kolesarske zveze Slovenije, tov. Tršan, ki nam je razložil nekaj podrobnosti.
»Ali ste z uspehi naših kolesarjev v Celovcu zadovoljni?«
»Z uspehi slovenskih vozačev moramo biti tokrat kar zadovoljni, saj so vsi dali vse ob sebe.«
»Ali nam hočete razložiti, zakaj so rezultati naših vozačev na tej dirki samo povprečni?«
»Ker sem dirko spremljal in bil v vseh važnejših trenutkih v bližini naših vozačev, lahko o tem povem kaj več. Predvsem: nastopili smo brez Vidalija in Lulika, ki sta bila prvotno določena za državno reprezentanco za dirko »Okrog Avstrije«, ki se bo začela 20. t. m., katere pa se, kakor vemo, Jugoslavija ne bo udeležila. Ker je bila lani udeležba na dirki okrog Vrbskega jezera slabša, smo računali na dober plasma ostalih naših vozačev. Letos pa je nastopila popolna avstrijska reprezentanca, z državnim prvakom Sitzvvohlom, ki je ravnokar končala 14-dnevni trening ob vznožju Velikega Kleka, kot pripravo za dirke »Okrog Avstrije«. Avstrijci so v izredni formi, kar kaže že dejstvo, da so dosegli povprečno hitrost 38.4 km na uro Tej hitrosti je tik pred ciljem podlegel tudi naš najboljši dirkač Godnič, ki je bil posebno na vzponih odličen, saj je sam izjavil, ko je glavni vzon med prvimi prevozil, da si želi še takšnih vzponov. Zal pa je bila cesta ob jezeru ravna in mu tako ni ustrezala.«
»Kakšni pa so vaši vtisi o organizaciji dirke?«
»Moram priznati, da me je presenetila predvsem ljubeznivost s katero so nas sprejeli. Organiza-
cija prireditve je bila odlična, prav tako oskrba.«
»Ali se bodo naši kolesarji še srečali s koroškimi dirkači?«
»Povabili smo jih na našo mednarodno dirko »Vršič« in »Okrog
blejskega jezera«, ki sta letos vključeni v mednarodni koledar amaterskih prireditev. Obljubili so, da se bodo kljub poznemu roku koncem septembra, odzvali vsaj z eno ekipo.«
Lep uspeh mladega
Lulika v La Spizii
V La Spezii, v istoimenskem zalivu na severu zahodne obale italijanskega polotoka, je vsako leto tradicionalna kolesarska dirka amaterjev. Na to dirko povabi italijanska kolesarska zveza (Unione velocipedistica Italiana) tudi dve do tri inozemske ekpe. Poleg Jugoslavije sta bili letos vabljeni še Francija in Švica. Iz neznanih vzrokov pa se slednji dirke nista udeležili in tako so Jugoslovani, ki so morali nastopiti brez obolelega Petroviča, bili na dirki edini inozemci. Od Jugoslovanov so nastopili Strain, Zorič in mladi Lulik. Lulik, ki je med Jugoslovani edini privozil v cilj, nam pripoveduje:
»Odpotovali smo v petek, 6. t. m. zjutraj ter dospeli preko Trsta, Benetk, Milana in Parme v La Spezio v soboto dopoldne, silno utrujeni od naporne vožnje. Iz La Spezie smo se odpeljali v 15 km oddaljeni kraj, San Stephano Magra. Nastanili so nas pri privatnikih, hranili pa smo se v baru, kjer je bila na izbiro dobra in obilna hrana.«
»Kako je potekala dirka?«
»Na startu, ki je bil ob enih popoldne. je nastopilo nad 80 vozačev, razen nas Jugoslovanov, sami Italijani. Videl sem precej belih dresov, ki jih nosijo najboljši italijanski dirkači, ki so glavni favoriti za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Jugoslovani smo imeli startne številke od 51 do 53. Moram priznati, da sem se vožnje nekoliko bal, ker sem na njej moral preizkusiti novo kolo, ki sem ga prejel šele tik pred odhodom in ga nisem bil še vajen. Staro kolo sem namreč zlomil na ekipnem prvenstvu FLRJ v Beogradu. Kasneje se je iz-
Zakaj pada kvaliteta slavonskega natepla
(Vaterpolist Ilirije, Lubej Borut, strelj a na gol
Po zadnjih porazih v igri z Mornarjem (19:1 in 17:0) smo se obrnili na najstarejšega igralca Ilirije in začasnega trenerja, tov, Ervina Friča, naj nam kaj pove o razmerah v slovenskem »vaterpolu. Tov. Frič se je omejil predvsem na »vaterpoliste Ilirije, o katerih je med drugim dejal: »Glavna slabost, ki je obenem tudi hajvečja ovira za uspešen razvoj wa-terpola, je pomanjkanje mladih igralcev, ki bi imeli za to igro tudi nekaj talenta. Letos bomo skušali dobiti nekaj mladih igralcev iz plavalne šole. ki pa se bodo morali posvetiti samo (vaterpolu in ne tudi plavalnim disciplinam, Tako bomo po dveh, treh letih z mladimi igralci dosegli tisto višino, ki jo je imela Ilirija pred Vojno. (Vaterpolisti Ilirije so tedaj zasedli četrto mesto na državnem Prvenstvu.
Letos je naše moštvo slabše, predvsem zaradi tega, ker smo imeli na Razpolago v začetku sezone samo eno žogo, pa še ta nam je večkrat »odpovedala«, Sele pred nekaj dnevi nam je priskočila na pomoč Plavalna zveza Slovenije, tako da imamo sedaj na razpolago dobro žogo. Rednih treningov ni, kar pa ni krivda igralcev, temveč vodstva, ki treninga ne po-’ Verja trenerju. Treniramo le dve uri
y Podpeči st priredili , »Dan plavanja«
Preteklo nedeljo je TD Podpeč organiziralo »Dan plavanja« kot društveno prvenstvo v plavanju in skokih v Vodo. Tekmovanje je bilo na novozgrajenem plavališču, ki so ga zgradili društveni člani sami in z lastnimi sred-atvi. Tekme, ki so se jih kot gostje udeležili tudi člani TD Borovnica in Plavači ter skakači veslaškega kluba »Savica« iz Ljubljane, so privabile Precej gledalcev.
Lopa plavalna prireditev v Kranju
V četrtek, 19. t. m,, je gostovala v Kranju plavalna ekipa »Nuoto club Adriatico« iz Pulja. Prijateljski dvoboj se ie končal z visoko zmago kranjskih plavačev 80:59. Gostje so zlasti v Proških disciplinah zelo zaostajali za domačim, precej pa jih je tudi ovirala hladna voda. Kranjski plavači »Železničarja« so postavili nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako se je Hribar Mara na 100 m prsno s časom 1:34.2 uvrstila med najboljše plavalke prsnega sloga v Sloveniji, dober pa je bil tudi Košnik Stane na 100 metrov prsno 11:22.0), Na 100 m prosta
na dan, kar je očitno premalo. Podoba je, da je vvaterpolo pri nas še zapostavljen, zaradi česar tudi ne napredujemo. Ce bi imeli strokovno dobrega trenerja in če bi trenirali štiri ure na dan vzdržljivost in eno uro igrali, bi dosegli boljše rezultate v tekmovanju z najboljšimi ekipami v Jugoslaviji. Zvezni kapetan, Božo Grkinič, mi je rekel, da ilirijanski waterpolisti nimajo kondicije, v igri sami pa tudi premalo plavajo. To je res, saj so
skoraj vsi igralci obenem tudi plavalci.
Ce primerjamo današnjo igro z igro bivše Ilirije, ugotavljamo, da je današnja ekipa veliko slabša kot nekoč, ko smo igrali tri do štiri mednarodne tekme na leto (Madžari, Nemci, Avstrijci), pred vojno pa smo imeli tudi igralce, ki so nas zastopali v državni reprezentanci (Jamnik, Fux in jaz). Po mojem mnenju bodo vaterpolisti dobri samo tedaj, če bodo igrali samo waterpolo. S tem pa ni rečeno, da »vaterpolisti ne smejo biti dobri plavalci. Nasprotno moderni »vaterpolo zahteva od igralcev veliko vdrž-ljivost in hitro plavanje.
Letos se bomo udeležili tekmovanja II. zvezne lige, ki bo meseca avgusta v Osijeku in Subotici. Opažam, da je zanimanje gledalcev vsak dan manjše. Gledalci so razvajeni in letos, ker Ilirija ni več močan kolektiv, so redki gledalci, ki obiskujejo plavalne prireditve B skupine I. lige, Ce bi pa gledalci podprli Ilirijo, bi ljubljanski klub skupno z waterpolisti lahko spet uspešno posegel v borbo za najvišja mesta, V prvenstvenih in prijateljskih srečanjih bodo zastopali Ilirijo ti-le igralci: Frič, Jamnik, Lubej, Dular Loos, Oman, Tomažič, Sovre in Hafner. Skoda je, da ta ekipa nima več igralcev, izmed katerih bi izbrali najboljše. Tako so sedaj vsi igralci gotovi, da bodo igrali, in tudi treningu ne posvečajo dovolj pozornosti.
kazalo, da je bil strah upravičen. Proga je bila dolga 180 km in je potekala v krogu, dolgem 45 km, ki smo ga morali prevoziti štirikrat. Iz San Stephana Magra je vodila pot navzdol proti La Spezii, nato pa se je v dveh napornih vzponih, dolgih 4 in 2 km, dvigovala v loku spet do izhodišča.
Že v prvem krogu so se tekmovalci razdelili v več skupin, kar so dosegli »beli« vozači z neštetimi pobegi. Vozilo se je zelo hitro in vse, kar ni vzdržalo te hitrosti, je moralo kmalu odstopiti. Silna vročina je odstope še pospeševala. Na obeh straneh ceste so stali tisoči gledalcev, ki so oblivali dirkače z vodo. Teh tušev smo bili deležni
1 ; ;.................................. " ■ '■ ■ :
Z novim poletom
le lepšim uspehom
Spomladanski del prvenstva se za moštvo Odreda ni kdo ve kako dobro končal. Deseto mesto v lestvici je zanj kaj slabo izpričevalo, ki mu praktično ne daje nobenega upanja za vstop v I. zvezno ligo. Porazno je tudi dejstvo, da je dosegel Odred na tujih igriščih samo tri točke ali eno zmago in en neodločen izid.
Kvalifikacijske tekme s Spartakom so nedvomno neugodno vplivale na moštvo, ki se v začetku prvenstva nikakor ni znašlo. Res je, da je imel Odred slabo moštvo, predvsem pa na razpolago premalo igralcev, vendar je bilo opaziti, da so bili igralci večkrat premalo borbeni. Pogoste poškodbe igralcev so pravtako prispevale k neuspehu, česar ni mogla popraviti niti izkušenost trenerja Tomaševiča. Skratka, navedene objektivne težave so onemogočale, da bi Odred nastopil s standardnim moštvom, kar je eden izmed glavnih pogojev za uspeh.
S pravico nastopa nekaterih igralcev na prvenstvenih tekmah so se razmere v klubu znatno popravile. To so pokazale tudi zadnje prijateljske tekme, ki obetajo Odredu več uspehov v jesenskem delu tekmovanja.
Gotovo je, da je igra Odreda tehnično lepša, zanimivejša kot prej, vendar se še vedno pozna odsotnost branilcev Medveda in Ruparja, ki ju trenutno uspešno zamenjujeta Pelicon in Piskar.
Odred bodo v jesenski sezoni zastopali ti-le igralci: vratar Bencik (Segala zaradi bolezni ne bo več igral); branilci Piskar, Pelicon, Medved (slednji ima- pravico nastopa 6. septembra) in Rupar (ki pa zaradi poškodbe zaenkrat še ne bo igral); krilci Osrečki, Berginc, Korunovič, Lesjak in Fajon. Po zadnjih igrah sodeč se Korunovič razvija v izvrstnega krilca. Tudi Berginc je za moštvo velikega pomena,
saj Lesjak doslej sploh ni imel pravega nadomestila. V napadu bodo igrali ti-le: Zivotič, Razbornik, Petrovič, Kumar, Hočevar, Keržan, Hacler in Belcer. Za rezervo pa so določeni Potočnik, Hanzl, Cabrič in še nekateri.
Zdaj pa še nekaj statističnih podatkov. Ligaško in B moštvo sta v času od 1. januarja do 1. julija igrali tri kvalifikacijske, 15 prvenstvenih, 6 pokalnih, 1 mednarodno in 12 prijateljskih, skupaj 37 tekem, izmed katerih sta dosegli 19 zmag, 6 neodločenih iger ter 12 porazov. Razmerje v golih je 108 : 58 v korist Odreda.
V	prvenstvenih tekmah je stanje naslednje: 15 tekem, od teh 6 dobljenih, 2 neodločeni in 7 izgubljenih iger. Razmerje v golih je 28 : 23 v korist Odreda. Vse tekme so igrali Lesjak, Osrečki in Kumar, eno manj pa Pe i-con in Piskar. Svoje moštvo so največkrat zastopali tile igralci: Pelicon in Osrečki po 25 krat, Lesjak 24’krat, Piskar 23, Hacler 22, Kumar 21, Bencik 20 in’Fajon 18 krat. Najbolje ocenjeni: Medved, Berginc, Rupar, Piskar, Bencik, Zivotič, Fajon, Cabrič, Belcer, Osrečki itd. V prvenstvenih tekmah so se izkazali Medved, Bencik. Piskar, Belcer, Lesjak, Osrečki, Keržan, Pelicon, Fajon, Kumar itd. Najboljši strelci na vseh tekmah: Kumar, Hočevar in Zivotič po 16 golov. Cabrič 11, Belcer 8, Hacler in Keržan po 6, Piskar, Pelicon, Petrovič in Raz-bomik po 5, Kroupa 4, Potočnik in Hanzel po 1 gol.
V	minulih šestih mesecih so vsa mo-
štva Odreda odigrala 78 tekem, izmed katepih sta ligaško in B moštvo igrali 37 tekem, rezervno 7, mladina I 13, mladina II 11, pionirji pa 10 tekem. Uspeh je bil tale: 36 zmag, 27 porazov in 15 neodločenih iger. Razmerje v golih je 2)5 : 116 v korist Odreda.	V’
Godnič — naš najboljši v Avstriji
mi prav tako kakor domačini! Najtežji del proge je bil 4 km dolg klanec. Ker sem imel prestavo 46/21, je bila tu velika težava. Nenavajen novega kolesa sem v četrtem krogu zaostal ravno ta tem klancu. Vse dotlej pa sva s Strainom bila v prednji skupini, ki je štela kakšnih 8 tekmovalcev (Zorič je moral zaradi okvare na prestavah odstopiti že v prvem krogu). Iz istega razloga je 30 km pred ciljem odstopil še Strain. Ostal sem sam in vedel sem, da moram vdržati do cilja, čeprav sem zaradi nevajene drže na novem kolesu dobil krče v noge. Na cilj sem prispel do kraja izčrpan. Od 80 vozačev jih je prišlo na cilj le 21! Pozneje sem izvedel iz časopisov, da sem bil 16. Kot prvi in edini (!) inozemec sem prejel zelo lep srebrn pokal. Zmagovalec dirke je bil Italijan Biancchi Tito, ki je dosegel povprečen čas 39.8 km na uro!«
»Kaj misliš, kako bo treba voziti
na svetovnem prvenstvu?«
»Svetovno prvenstvo bo na slični progi, tudi v bližini Spezie. Proga je res težka, čeprav je cesta vsa asfaltirana, in se bo treba zelo resno pripraviti, da se bomo mogli boriti s hitrimi »belimi« italijanskimi amaterji.
O tem vprašanju se je mnogo razpravljalo na nedavnem plenumu Nogometne zveze Jugoslavije. Kaitor je že znano naši športni javnosti, se je Nogometna zveza Jugoslavije odločila spremeniti sistem tekmovanja zarac. tega, ker imajo tudi vse evropske države tekmovanja deljena na jesenski in spomladanski del, in ne kakor pri nas na spomladanski in jesenski del. Kako končati dosedanje tekmovanje in preiti na novega, je bilo glavno vprašanje na plenumu v Beogradu, vendar pa delegati niso sprejeli nobenega sklepa in so ga odložili do prihodnjega plenumu, ki mora biti do meseca septembra.
V našem športnem in dnevnem časopisju smo že lahko čitali številne predloge posameznih republik, pa tudi klubov in društev o spremembi tekmovanja. Toda vsi ti predlogi bolehajo na eni in isti stvari, da namreč dejansko ne zastopajo koristi vseh klubov v enaki meri. Boljši klubi imajo mnogo več ugodnosti, slabši pa mnogo manj ter so vedno oškodovani v večji ali pa v manjši meri.
Tudi SD Odred je stavil svoj predlog že v Beogradu, vendar je plenum tudi ta predlog odložil za plenum v septembru. Vendar že sama odločitev, da se vprašanje novega sistema tekmovanja določi potem, ko se bo jesensko prvenstvo že pričelo, je popolnoma
»Ali bi italijanski amaterji nastopili tudi pri nas?«
»Iz razgovorov z njimi sem razumel, da komaj čakajo našega povabila na dirko »Po Hrvatski in Slovenijn«. Vsi bi radi pršli, »beli — biancchi« in ostali. Vsem so v spominu še uspehi Fantija, Cargi-ole, Malabrocce in drugih italijanskih vozačev na zadnjih dveh dirkah »Po Hrvatski in Sloveniji«
napačna ter praktično ne bo mogoče ničesar spremeniti.
SD Odred je predložil v Beogradu naslednji predlog:
»S spomladanskim delom tekmovanja naj bi se zaključilo letošnje nogometno prvenstvo ter bi postal prvak za leto 1951 zagrebški Dinamo, v drugi ligi pa Budučnost. Zdaj jeseni pa naj bi se začelo tekmovanje že za leto 1951-52. V tem primeru bi iz L izpadla Mačva in Napredak, v I. ligo pa bi vstopila Budučnost in Vardar. Druga zvezna liga naj bi štela 12 klubov, kot je bilo sklenjeno že na skup, ščini Nogometne zveze Jugoslavije.
Drugi predlog, ki bi bil tudi mogoč, je ta, da se po letošnjem končanem jesenskem tekmovanju takoj začne jesenski del za leto 1951-52, ki bi se nadaljeval februarja 1952, takoj za tem pa bi sledil spomladanski del, ki bi se končal do julija 1952.
Nikakor pa se ne moreta slovenska zastopnika (vsaj Odred) strinjati s predlogom Nogometne zveze BiH, ki pravi, naj se se sicer jesensko tekmovanje za leto 1951-52 nadaljuje od februarja do julija 1952, toda samo neuradno, v obeh ligah pa naj bi se ničesar ne spremenilo in bi bile vse tek, me le prijateljske in ne prvenstvene. Tak način tekmovanja bi namreč prinesel ne samo slovenskim, temveč tudi ostalim klubom, predvsem v II. zvezni ligi, finančni polom, ker bi bilo zanimanje gledalcev mnogo manjše, igralci pa tudi ne bi vložili veliko truda in naporov, zavedajoč se, da so to samo prijateljske tekme.
Se je čas, da Nogometna zveza Jugoslavije pravočasno skliče plenum, in to vsekakor pred začetkom jesenskega tekmovanja ter sprejme odločitev, ki bo v korist ne samo posameznim klubom, temveč tudi razvoju in nadaljne-mu dvigu kvalitete jugoslovanskega nogometa.	v>
Walter RUtt je prišel iz pekla
Tudi šport pozna zakulisne borbe, ki so marsikje še bolj ostre in neusmiljene, kakor drugod. Za tekališči, dikališči, ringi in stadioni se dogaja marsikaj zanimivega. Danes objavljamo eno izmed mnogoštevilnih dogodivščin znamenitega nemškega kolesarja Walterja Riitta, ki je bil dolgo časa absolutni favorit na vseh »Šestdnevnih kolesarskih dirkah,«
Marsikdo bi mislil, da so se »Šestdnevne kolesarske dirke« razvile čisto slučajno. Toda po vsem videzu sodeč, so le otrok današnjega časa. Razni superlativi — kot na primer: največja buča Amerike; matematično najlepša ženska na svetu; ali pa: mož, ki je sedel sedem dni na konici najvišjega zvonika v New Torku — so postali celo povprečnemu Američanu predol-goča-sni; ljudje so si želeli več gibanja, napetosti, življenja — senzacije.
3. novembra 1891 je poslal mister Reading nekaj kolesarjev prvič na eno izmed tistih krožnih voženj, ki so kasneje mnogim ljudem na vseh kontinentih postale prava strast. Najprej So vozili 120, potem 140 in 145 ur, in vsak je bil odvisen od samega sebe in lastnih moči, Ker pa so bili nekateri kolesarji, kot na primer Američan Charles Miller, daleč boljši od vseh ostalih, so postale tudi takšne dirke kurjalu predolgočasne. Končno se je zanimanje osredotočilo na to, koliko lahko vzdrži človek na kolesu,
Charles Miller je tudi tu dosegel rekord s 16 do 17 urami, in ko so ga dovolj občudovali, je vse skupaj postalo znova dolgočasno. 1893, leta so na eno izmed takšnih dirk spustili prve ženske, To je posel za nekaj časa poživelo, toda o novih rekordih pri takih ženskih dirkah seveda nihče ni mogel govoriti. Končno so našli nekega črnca, pravega fenomena sa-mopremasovanja, ki se je vsedel na kolo in tako dolgo vrtel pedala, dokler s« ni na koncu vseh koncev mrtev zvrnil po tleh. Ameriška policija je zaradi tega podobne dirke prepovedala, N9 in potem Sc končno prišli
na misel, da spustijo na dirkališče po dva kolesarja, ki naj tvorita eno moštvo, med seboj pa se bosta neprestano menjavala. Tako so se rodile »Šestdnevne kolesarske dirke«.
#
Jimmy Hogan se je z močnim sprintom zelo približal Walterju Riittu. Medtem ko je njegov partner Mac Farland odbrzel za nasprotnikom, je počasi zavil v svojo kabino. Preden je izginil v temni luknji, je grozno zaklel in si porinil umetne zobe, ki jih je med dirko vrgel v nek klobuk pred kabino, med brezzobe čeljusti.
Velika dvorana je bila polna zvonjenja, vpitja in razgrajanja ljudi okoli proge, po notranjem delu so se prerivali kolesarji, novinarji, po tleh so ležali razmetani stroji, nadomestni deli in deli lesenih barak, med katerimi so pohajkovali postopači, elegantne ženske, maserji in vse to je prevlekel dim desettisočev cigar in cigaret s sivo kopreno, ki se je mešala z močnim vonjem po olju, mazilih in znoju. Razburjeni,, neprespani ljudje iz vseh krajev Berlina so napolnili areno s tisto živčno atmosfero, ki je tako značilna za šetdnevne dirke.
Obraz Jiimmya Hogan« je bil pravo ogledalo teh šestih dni in šestih noči. Njegove oči so ležale v temnih očesnih duplinah, črne gube od nosnic do kotov ustnic so bile takšne, kakor da bi jih nekdo z dletom izgrebel in nje gove zmečkane poteze so izražale vse, kar more čutiti bitje, ki je obsojeno na večno življenje med prevarami, zahrbtnostjo in brezobzirnim bojem v zakajenih, prašnih prostorih palač šestdnevnih dirk, Bilo ss poteze človeka,.
ki ne spoštuje ničesar na svetu več. Mimo ozkega vhoda so neprestano švigale sence kolesarjev. Toda Jimmy jim ni privoščil kratkega pogleda. Nje_ gova kabina je postala njegov brlog, njegovo pribežališče za nekaj ur, in sem se je zavlekel, da bi dobil novih moči v noge in novega upanja v srce. Tu ga je čakala Ria. ki je položila njegovo glavo v svoje naročje in ga z mehkimi rokami nežno gladila po mokrih sencih. »Danes moraš zmagati, Ji:mmy,« je šepetala in Jimmy je vedel, kakšno bo njegovo plačilo, če bo res zmagal.
Ria je prišla iz nekega drugega sveta, iz življenja, ki je bilo silno oddaljeno od njegovega, in pred enim mesecem sl ne bi mogla niti misliti, da b0 božala glavo moža, ki bo med vožnjo vrgel svoje umetno zobovje v prepoteni klobuk enega izmed gledalcev, in ga potem spet ravnodušno iz klobuka vtaknil v usta, Ria je bila igralka in njen duh, njeea govorica ter njem nemirni, po vseh skrivnostih življenja hlepeči obraz, pravzaprav niso imeli ničesar skupnega , s človekom, kot je bil Jimmy Hogan, ki je poznal vse podzemlje od Haarlema do Marseilla in se je. v njegovem blatu odlično počutil.
Toda kaj naj stori? Ta obraz, ki ga je pačilo neprestano nespodobno govorjenje, ji je postal vse. Slonela je ob leseni steni kabine in s temnimi očmi gledala Jimmyja, ki je po nekaj urah počitka skočil na kolo, upognil hrbet in znova začel besno vrteli pedala,
»Jimmy, Jimmy!« je vedno znova tulil na galeriji kričeč glas in se v najvišji legi prevrgel. »Jiimmy!« Da. Jimmy je bil grd, toda bil je slaven! Ria je bila lepa, toda stala je šele čisto na spodnjem klinu strme lestve K slavi,
»Naprej, Jimmy!« je zaklicala, ko je njegov gumijasti obrsz znova šinil mi mo nje. Toda njen tihi, vzpodbudni klic je slišal samo on.
Medtem pa je skozi runde divjal bleščečih zmag vajeni (Valter RUtt, s svojim partnerjem Stolom, Zasledovala sta ju samo Jimmy Hogan in Mac Farland. To je bilo 29, marca 1911 in RUtt je bil že dolgo nekronani kralj vseh šestdesetdnevnih kolesarskih dirk.
Sin kolnskega hotelirja, Walter RUtt, se je izselil v Ameriko v času. ko so mu tla v Nemčiji postala vroča. Drzni, divji fant je prišel čez veliko lužo ravno v tisti dobi, ko so postale šestdnevne dirke velika moda, in se je dalo pri nijh precej zaslužiti. Zrinil se je med dirkače in kmalu je postal — v časih Jimma Jeffrisa — eden izmed najznamenitejših športnikov. Iz-gledalo je, kakor da so šestdnevne dirke ustvarili nalašč za tega močnega in vzdržljivega človeka.
Leta 1910 je nemški prestolonaslednik izposloval pri cesarju RUttovo pomilostitev. Med bivanjem v Ameriki se je namreč umaknil obvezni službi v vojski, Ruti je prišel nazaj v Nemčijo, začel nastopati in je zmagal povsod, kamor je prišel. In sedaj,, v zadnji noči šestdnevne dirke, marca mese_ ca 1911, je prišel v dvorno ložo nemški prestolonaslednik. Za nagrado zmagovalcu je poklonil svoje zlate manšetne gumbe in kdo drugi kot RUtt naj jih dobi? O končni zmagi moštva RUtt — Stol šeni dalo več dvomiti.
Medtem je hrup okoli Rie postajal vse hujši, tuljenje, vpitje in žvižganje je naraščalo od minute do minute. Stala je pri Jimmmyjevi kabini in z bleščečimi, velikimi očmi gledala na kratki del proge, ki ga je lahko videla. Mimo nje so švigala kolesa s
sključenimi telesi .dirkMgv, ki $9 kot
»No, RUtt bo zopet zmagal« je nekdo zraven nje rekel.
RUtt' Ali m njen uimmy prav tako dober?!
»Zakaj pa ne Hogan?« je vprašala moža poleg sebe. »Hogan nima nič majn krogov, kakor Kutt!«
»Ne, ne! Kar pustite, gospodična. Vse preklinjanje ne pomaga Jimmyju prav nič, RUtta bi morali najmanj zastrupiti!«
Zastrupiti.,,
»Kako se pa to napravi?«
»No, vzemite arzen!« se je smejal mož in si šele sedaj n-.tančne e usedal mlado igralko. »Sicer pa gospodična... Najdejo se verjetno tudi še druga sredstva.«
Tedaj jo je nekdo potrkal po ran.i.
»Neumnost,« je rekel Jimmyjev sekunda! »Kaj bi že z arzenom? Ce bi bilo treba, bi zadostoval tudi požirek sekta in za njim grižljaj banane. No, da — neumnosti,..«
Ria je počasi stopala proti RUttovi kabini. Komaj se je zavedala, da je ona sama tista, ki premika noge. Nekaj jo je gnalo naprej, toda če b: jo vprašal, kaj, ne bi vedela odgovoriti. Potem ie naročila dva kozarca sekta.
In ko je Rtit zopet pristal pri svoji kabini, je nepričakovano pogledal v vprašujoče črne oči. ki ga niso več izpustile. Lepa, bela roka s tenkimi prsti, mu je ponudila kozarec sek*«. RUtt je — nekateri pravijo temu prostovoljno — globoko srknil.
»To je pa res lepo od vas, gospodična, da ste končno menjali svoj prostor!«
Hm —?
Rijtne ozke, mehke roke so ',rp~’e neko žarobno moč. In ko ga je nalahno pogladila po laseh, vratu in hrbtu — takrat, ko ga je manager porinil na progo — *e ved«la da se ne bo mogel otresti vtisa, ki ga je napravila nanj. da se bo zopet vrnil, divji .vrteli pedala. .(Dalje prih.).
Hct&e skače Reti Hickcad | MEDNARODNE športne VESTI |
Palmeiras je osvojil pokal Ria
Bob Richard, sedaj najboljši skakač s palico, izvrsten desetobojec, demonstrira vzorno tehniko odriva od palice. Bob skoči na ta način 75—80 cm višje od pri-jemališča palice. Slika kaže desno ramo ob palici, boke pa visoko. V tem trenutku se odrine najprej s spodnjo, to je levo roko, medtem ko istočasno zaniha navzdol z desno nogo. Nato se odrine še z desno roko. Samo poglejte, kako ima močno roko.
V zadnji 'številki smo navedli rezultate Boba Richarda, katere je d.osegel pri zadnjem startu v deseteroboju. Skok s palico imenujemo tudi mali deseteroboji kajti trening skakača s palico mora biti res vsestran. Tisti, ki skačejo čez 4 m, morajo biti hitri, morajo se močno odriniti, poleg tega pa morajo imeti izurjeno moČ trebušnih mišic in ramenskega ogrodja. Tak atlet mora biti sprinter in skakač, nekaj pa mora znati tudi telovaditi. Bob je sedaj poizkusil
Nemčija in Švedska finalista evropske cone za Davisov pokal
V	Munc h n u je Zanouna Nemčija v nadaljevanju polfinalnega dvoboja za Davisov poKai premagam Italijo 3:2 in se tako kot prva piasirala v letošnji flnaie evropske cone. Po zmagi Nemcev v parin je Italijan Cucelli premagal Bucnnoltza (N) 6:2, 6:3, 6:4, v zadnji odločilni igri pa je 42-ietni von C ram m (N) premagal Rolanda del Bella (i) 7:5, 6:4, 4:6, 6:4.
V	Baastadu je Švedska v drugem polfinalu premagala Filipine z visoKim rezultatom 5:0 in se tako kot druga plasirala v evropski finale. Rezultati posameznih iger so bili naslednji: Davidsson : Ampon 6:1, 6:4, 4:6, 0:6, 6:2, Bergelin : Deyro 6:1, 6:3, 6:2, Bergelin-Daviasson : Ampon-Carmona 6:3, 8:6, 6:4, Bergelin : Ampon 6:3, 6:1, 0:6, 1:6, 6:2, Davidsson : Deyro 6:4, 4:6, 3:6, 8:6, 7:5.
Tako se bosta Švedska in Zahodna Nemčija srečali v evropskem finalu od 27. do 29. t. m. v Baastadu na Švedskem.
ZDA vodi proti Japonski 3 : 0
L o u 1 s w i 1 i e ,	22. julija. Po dru-
gem unevu tekmovanja za Davisov pokal v prvem kolu ameriške cone vodi ZDA proti Japonski s 3:0. Rezultati posameznih iger: Savitt : Nakano 7:5, 6:3, 6:2, Fram : Kmnamaru 7:5, 6:0, 7:5, 1'albcrt-Trabert : Fuikure-Nakano 6:0, 6:2, 10:8.
Trabert dvojni teniški prvak ZDA
V	Chicagu je Trabert osvojil dve zmagi na letošnjem ,prvenstvu ZDA v tenisu. V finalu posameznikov je premagal Larsena 6:8, 2:6, 6:4, 6:3, 8:6, v finalu moških parov pa je z Richardsonom premagal par Burrows-Ciark 3:6, 8:6, 6:2, 6:2. Naslov prvakinje je osvojila Do-rothy Head, ki je v fmaiu premagala Patricio Todd.
Avstrija : Jugoslavija 3 : 2 v tenisu
V	Kitzbiichlu je bil teniški dvoboj med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije, ki se je končal z zmago domačinov 3:2. Za poraz Jugoslavije je predvsem kriv Petrovič, ki je bil tokrat zelo počasen in nezanesljiv, najboljša igra pa je bila med Branovičem in Huberjem. Tehnični rezultati so bili naslednji: Branovič : Redi 6:3, 6:4, 5:0, Huber : Petrovič 2:6, 10:8, 6:3, 11:9, Redl-Huber : Laszlo-Pe-trovič 6:3, 6:4, 5:7, 4:6, 6:2, Branovič : Huber 6:0, 5:7, 6:2, 3:6, 6:4, Redi : Petrovič 6:3, 6:3, 9:11, 7:5.
Mednarodni teniški turnir za prvenstvo alpskih držav
Na mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo alpskih držav v Kitzbiichlu sodelujejo nemški, avstrijski, francoski, švicarski in jugoslovanski igralci. Jugoslovani so bili v prvem kolu prosti, v drugem pa je Brixi premagal Barda (A) 61, 6:0, Laszlo Huberja (N) 7:5, 6:4, Nikolič Kienerja (A) 6:2, 6:2 in Branovič Sarnitza (A) 6:2, 6:2, 6:2. Od jugoslovanskih igralcev sta se plasirala v polfinale Branovič in Petrovič. Branovič je v tretjem kolu premagal Nikoliča 6:1, 6:4, v četrtfinalu pa Brixija 8:6,, Ser., dočim se je Petrovič plasiral v polfinale z zmago nad Immerhoferjem (A) v tretjem kolu 6:4, 8:6 in Laszlom v četrtfinalu 6:4, 1:6, 6:1.
V	igrah moških parov sta Branovič in Brixi izgubila v polfinalu proti Avstrijcema Redlu in Huberju 1:6, 6:4, 3:6, Laszlo in Petrovič pa sta se plasirala v finale z zmago nad Sch\vedenweinom (A) in Mayerjem (N).
■Birni)
■ii
Najmlajši švedski reprezentant Davidsson je eden najboljših teniških igralcev v Evropi
z deseterobojem, kar mu je v polni meri uspelo. Vsako leto gostuje Bob v Evropi. Lani je tudi nekaj časa treniral v Švici. Scheurer, švicarski rekorder v fkoku s palico pravi o njem takole: *Srednjevelik atlet Bob je bil povsod pri delu, zdaj pri boksarjih, nato pri dvigalcih uteži, kasneje pri metalcih ali skareaci. Doživetje pa je bilo zame, ko je treniral svojo specialno disciplino, skok s palico. Ko se je temeljito ogrel, je postavil letvico na 4 m, kar je igraje preskočil. Naprej na 4.20. Spet preskočil. Še višje, na 4.30. Podrl. Nazaj na 4.10. Preskočil. Zopet na 4.20. Tako je šlo naprej vse popoldne. Mene bi že zdavnaj odnesli, če bi toliko skakal. Pri vsem tem pa se mi je zdel Bob kot otrok pri igri, ki ves dan skače in teka, pa se ne utrudi.. Seveda je kaj takega
mogoče samo pri atletih, ki so trdo trenirali in so začeli gojiti atletiko že v šolski dobi.
Nov svetovni rekord na 4x800 m
V	Moskvi je moška štafeta v postavi Belorukov (1:52.3), Arkapov (1:51.0), Čevgun (1:52.1) in Modoi (1:52) dosegla nov svetovni rekord 7:27.4 na 4 krat 800 metrov. Prešnji rekord 7:29.0 je imela švedska štafeta (Sten, Linder, Lingard, Strand), ki ga je dosegla v Stockholmu 1. 1946.
Novi sovjetski atletski rekordi
V	Moskvi je bil atletski troboj moških in ženskih ekip, v katerem je ZSSR premagala Poljsko 263 : 152 in Romunijo 263 : 99 točk. Gostje so zmagali
le v metu kopja, in sicer je Poljak Khidlonaven dosegel rezultat 63.28 m. V teku na 800 m je Pogedowski, ki je bil drugi, postavil nov poljski rekord 1:51.5. Na troboju so bili doseženi 3 moški in 1 ženski sovjetski rekord in sicer — 200 m: Suharev 21.2, 400 m ovire:	Litovjev 52.2,	800 m:	Čevgun
1:51.5, 400 m ženske: Petrova 56.0 — (najboljši rezultat na svetu). Med ostalimi rezultati je bil najboljši troskok Ščerbakova 15.05 m.
Nov francoski rekord v skoku s palico
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Carcassonnu, na katerem so nastopili tudi ameriški atleti, ki gostujejo v Evropi, je Sillon drugi dan dosegel nov francoski rekord 4.29 m ob palici.
Pred zadnjo četrtino „T0UR DE FRANCE11
Ali bo Švicar Koblet ostal v vodstvu do konca dirke?
V največji kolesarski dirki na svetu, >7"our de France., so tekmovalci že prevozili tri četrtine etap. V 25 dneh bodo najboljši vozači sveta obšli vso Francijo in v 24 etapah prevozili na kolesih 4600 km, čez ravnine, najvišje prelaze Alp in Pirenejev, visoke nad 2200 m, po dežju, prašnih cestah in vročem soncu, pozdravljam od francoskih množic, ki jim je kolesarstvo skoraj najbolj priljubljeni šport. Znane velike dirke .Giro d Italija., .Tour de Suisse. in .Tour de Belgique. so bile uvod v letošnje največje kolesarsko tekmovanje, obenem pa merjenje moči pred veliko in glavno borbo. Svetovni kolesarski .asi., Italijani Fausto Coppi, Bartali in Magni, Švicar Hugo Koblet, Francozi Gemini-ani, Bobet in Robič ter Belgijec Ockers so še vedno glavni favoriti za zmagovalca.
Ob koncu prejšnjega tedna so začeli voziti najtežji del dirke. V prvih gorskih etapah so sicer zmagali še vedno manj znani kolesarji, med katerimi se je posebno odlikoval Nizozemec van Est, ki se je z zmago v tretji gorski etapi Agen—Dax povzpel v skupnem plasmaju celo od osemnajstega na prvo mesto in tako prevzel Francozu Leve-queu rumeno majico, ki jo je nosil že dalj časa. Vendar se mu je v prihodnji etapi pripetila nesreča, da je na ostrem ovinku odletel čez ograjo in se skotali! po strmem pobočju Aubispua več kakor 60 m globoko. Imel je srečo v nesreči, da je dobil samo lažje poškodbe, vendar je moral vseeno odstopiti, tako zaradi poškodb, kakor tudi zaradi prevelike izčrpanosti v zmagoviti etapi prejšnjega dne, kar je bilo pravzaprav tudi vzrok njegove nesreče. Toda, kakor smo že napovedali, so v gorskih etapah Pirenejev prišle do izraza vse sposobnosti in izkušnje glavnih favoritov dirke, ki so se že prerinili v ospredje, tako da je Švicar Koblet po 14. etapi oblekel rumeno majico, Italijan Famto Coppi pa je zasedel 4. mesto. Odslej se bo torej vodila glavna borba za zmagovalca le med njima in ostalimi favoriti. Rezultati posameznih etap v minulem tednu so bili naslednji:
12.	etapa, Agen—Dax, 185 km: — l.Van Est (N), 2. Caput (F - Pariš), 3. Marinelli (F), 4. Woorting (N), 5. Miiller (F), 6. Sommer (Š), 7. Labeylie,
8.	Meunier (oba F), 9. Demulder (B), 10. Morvan (F), vsi 5:00:25 (povprečno 36,948 km na uro), 20 minut za njimi pa je prispela na cilj šele glavna skupina, v kateri so bili vsi »asi«;
13.	etapa, Dax — Tarbes, 201 km: 1. Biagioni (I), 2. Bauvin (F - Jugovzhod), 3. Lauredi, 4. Geminiani (oba F), vsi 5;47:57 (povprečno 34,650 km na uro), 5. Diot (F - Pariš), 6. Brambilla (F), oba 5;55:52, 7. van Ende (B), 8. Bartali (I), oba 5;57.12, 9. Deledda (F), 10. Ockers (B), 11. Somme% 12. Kobler (oba Š), 13. Walcoviack (F), 14. F. Coppi (I), 15. Desbats (F), 16. Magni (I), 17. L. Lazarides (F), vsi 5;59:49;
14.	etapa, Tarbes — Luchon, 143 km: 1. Koblet (Š), 2. F. Coppi (I), oba 4;41:41, 3. Bartali (I) 4;43:45, 4. L. Lazarides 4;44:33, 5. Geminiani (oba F) 4;47:51, 6. Ockers (B) 4;49:07, 7. Barbarin, 8. Bobet (oba F), 9. van Ende (B), 10. de Hertog (F), vsi 4;50:40, 3 minute in 18 sekund za njimi pa je kot 16. prispel še preostali med favoriti, Italijan Magni;
15.	etapa, Luchon—Carcassonne, 213 kilometrov: 1. Rosseel 6;22:01, 2. De-cock (oba B), 3. Diot, 4. Caput (oba F - Pariš), 5. De Hertog, 6. Derijcke (oba B), 7. Remy, 8. Teisseire, (oba F),
9.	Kemp (L), 10. Brambilla (F - Jugo-
vzhod), vsi 6;22:13, pet minut in 8 sekund za njimi pa je prišla na cilj skupina, v kateri so bili vsi »asi«;
16.	etapa, Carcassonne—Montpellier, 192 km: 1. Koblet (Š), 2. Marinelli, 3. Geminiani, 4. L. Lazarides, 5. Barbotin (vsi F), vsi 5;27:40, 6. Bartali (I), 7. Lapiebi, 8. Bobet (oba F), vsi 5;31:20, 9. Ockers (B) 5;32:34;
17.	etapa, Montpellier — Avignon, 242 kilometrov: 1. Bobet 7;24:24, 2. Barbotin ((oba F) 7;25:25, 3. Bartali (I) 7;25:36, 4. Geminiani (F), 5. Koblet (Š), 6. L. Lazarides (F), 7. Ockers, 8. De Hertog. 9. van Ende (vsi B). Coppi in Magni (oba I) sta prispela na cilj 6 minut za prvim.
V skupnem plasmaju po 17. etapi vodi Švicar Koblet pred Gcminianijem, L. Lazaridesom (oba F), Bartalijem (I) itd.
Kako je bilo nekoč
Ko se je šport šele začel razvijati, se je v začetku rega stoletja pojavila misel, organizirati Tour de France. — Ustanovitelja Toura, urednika športnega lista »L Auto«, Henryja Desgrangesa, so imeli za norca, vendar je zmagala njegova vztrajnost. Točno pred 48 leti je v začetku julija šlo na pot 80 kolesarjev. Začel se je »Tour de France!« Kaj čudno podobo so kazali ti vozači z velikimi »modernimi« brki, v majicah z dolgimi rokavi, Ln v dolgih hlačah. Ljudje pa jih niso pričakovali tako navdušeno kot danes in niso bili nobeni »junaki cest«. Ko so vozili skozi vasi, so jih prebivalci obmetavali s kamenjem namesto s cvetjem, nekatere pa so celo pretepli. Na vozače so prirejali prave napade, ker so hoteli preprečiti dirko. Vendar se je slednja vsako leto bolj razvijala, tako po dolžini proge in zanimanju vsega sveta, kakor tudi po številu inozemskih udeležencev. Danes ie »Tour de France« eden največjih športnih dogodkov v svetu. Letos ga vozijo že 38-tič. Najkrajša proga 2388 kilometrov je bila drugo leto po ustanovitvi (1. 1904), največ pa so morali dirkači prevoziti 1. 1919, in sicer 5560 kilometrov. V vseh dirkah so doslej prevozili nad 175.000 km, kar pomeni, da bi lahko štirikrat obšli ekvator. Največjo povprečno hitrost so dosegli leta 1948, ko je zmagal Italijan Bartali, in sicer 33,404 km na uro. Belgijec Thys je edini vozač, ki je trikrat zmagal (1913, 1914 in 1920). Dvakrat zaporedoma so osvojili naslov najboljšega i zača le Petit - Breton (Francija), Thys (Belgija), Bottecchia (Italija) Ln Frantz, (Luxemburg). Doslej so v »Tour de France« zmagali vozači samo iz petih držav: Francozi 16 krat, Belgijci 12 krat. Italijani 5, Luksemburžani 3 in Švicarji enkrat.
Dosedanji zmagovalci
1903.	Garin (Francija)	2428	km
1904.	Cornet (Francija)	2388
1905.	Trousellier (Francija)	2975
1906.	Pothier (Francija)	4637
1907.	Petit - Breton (Francija) 4488
1908.	Petit - Breton (Francija) 4488
1909.	Faber (Luksemburg)	4497
1910.	Lapize (Francija)	4700
1911.	Garrigou (Francija)	5544
1912.	Dafraye (Belgija)	5229
1913.	Thys (Belgija)	5387
1914.	Thys (Belgija)	5414
1919.	Lambot (Belgija)	5560
1920.	Thys (Belgija)	5503
1921.	Scieur (Belgija)	5484
1922.	Lambot (Belgija)	5375
1923.	Pellissier (Francija)	5386
1924.	Bottechia (Italija)	5427
1925.	Botecchia (Italija)	5430
1926.	Buysse (Belgija)	5478
1927.	Frantz (Luksemburg)	5321
1928.	Fran t,z (Luksemburg)	5377
1929.	Dewaele (Belgija)	5286
1930.	Luducq (Francija)	4818
1931.	Magne (Francija)	5095
1932.	Lud:ucq (Francija)	4502
1933.	Speicher (Francija)	4395
1934.	Magne (Francija)	4463
1935.	R. Maes (Belgija)	4302
1936.	S. Maes (Belgija)	4442
1937.	Lapebie (Francija)	4415
1938.	Bartali (Italija)	4694
1939.	S. Maes (Belgija)	4224
1947.	Robič (Francija)	4640
1948.	Bartali (Italija)	4922
1949.	F. Coppi (Italija)	4813
1950.	Ktibler (Švica)	4832
Rio d e J a n e l r o , 22. Julija. Ker se je finalna tekma za pokal mesta Ria med brazilskim nogometnim moštvom Palmeiras in torinskim Juvcntusom med tednom končala z zmago Paimairasa 1:8 (1:0), danes pa sta v povratni finalni tekmi igrala neodločeno 2:2, je Palmeiras kot zmagovalec turnirja osvojil pokal mest Rio de Janeira in Sao Paola.
Ogromni dohodki na tekmah v Braziliji
Na nogometnih tekmah za pokal mest Rio de Janeira in Sao Paola je bil dosežen dobiček 17,200.000 brazilskih kru-zerosov (kruzeros = 2,70 din). Udeleženci tekmovanja bodo dobili naslednje vsote: »Nice«, »Crvena zvezda«, »Nacional« iz Montevidea in »Sporting« iz Lisa bone po 600.000 kruzerosov, »Austria« in »Vasco de Gama« iz Rio de Janeira po 1 milijon kruzerosov, »Palmeiras« iz Sao Paola m »Juventus« iz Turina
I,	400.000 kruzerosov. Ta dva kluba bosta odigrala danes še zadnjo tekmo.
Tekme italijanske reprezentance v prihodnji sezoni
Italijanska nogometna zveza je že določila svoj naslednji koledar reprezentančnih srečanj v sezoni 1951-52 —
II.	novembra: Italija : Švedska v Firenc! in Egipt : Italija B za pokal vzhodnega Sredozemlja v Kairu; 25. novembra: Švica : Italija v nekem švicarskem mestu, ki še ni določeno in Italija B : Švica B v Trstu ali Cagliarih; 24. februarja: Belgija : Italija v Bruslju: 18. maja Italija : Anglija v Rimu, če bodo dokončana dela na novem stadi-
onu, sicer pa v Genovi; poleg tega bosta 24. februarja igrali Italija B : Turčija za pokal vzhodnega Sredozemlja^ v nekem turškem mestu, ki še ni določeno, če bo turška nogometna zveza sprejela ta predlog.
Reprezentanci Italije in Brazilije bosta igrali leta 1953 v Rimu
Predsednik italijanske nogometne zveze Barassi je izjavil v Rio de Janeiru, da se bosta nogometni reprezentanci Italije in Brazilije srečali 1. 1953 v Rimu.
Švedski nogometaš Loefgren je podpisal pogodbo z rimskim Laziom za prihodnjo sezono ter bo dobil za prestop 100.000 švedskih kron.
Španija je premagala Švico 39 : 25 v plavanju
V	Bernu je reprezentanca Španije pre-
magala Švico v plavanju z rezultatom 39:25 točk. Najboljši časi so bili — 100 m crawl: Conde 1:00.2, 200 m prsno: Dominiquez (oba Šp) 2:50.8, — 100 m hrbtno: Gericke (Šv) 1:12.0, 6 krat 33 metrov:	Španija 2:00.8, 7 krat 33 m:
Španija 2:08.0. V skokih je zmagal Švicar Schwab z 72.93 točke, v waterpolu pa je Španija visoko porazila Švico 10:1 (5:0).
V	Bologni bo v nedeljo povratno srečanje med plavalnima reprezentancama Italije in Zahodne Nemčije.
Zagrebška Lokomotiva v Mariboru
Maribor, 19. jul. Na povabilo mariborske Zveze borcev je I. moštvo nogometnega kluba Lokomotiva (Zagreb), član I. zvezne lige, danes na stadionu Železničarjev odigralo prijateljsko srečanje proti re-prezentančemu moštvu Maribora.
Pred približno 4000 gledalci sta obe moštvi pokazali zelo lep nogomet. Posebno prvi polčas je bil zanimiv, ko so se domačini zelo uspešno upirali tehnični premoči gostov in jim je po pametni in požrtvovalni igri celo uspelo voditi z 2:1. V drugi polovici igre pa je enajsterica Maribora postala žrtev ostrega tempa in morala popolnoma prepustiti iniciativo rutiniranim gostom, ki so vešče izkoristili vsako napako domače obrambe ter tako
visokim rezul-
zmagali s precej tatom 5:2 (1:2).
Pred pričetkom igre je goste in domačo reprezentanco pozdravil predstavnik ZB in obema kapetanoma izročil šopke rož. Vojaška godba je zaigrala nekaj koračnic ter poskrbela za dobro razpoloženje številnih gledalcev.
Nekateri rezultati 36. kola »Športne stave«
Proleter (O) : Mačva 2 ; 1 Železničar I. : Mladost B. P. 0 :1 Slavija N. S. : Egysek N S 0:0 Radnički S. : Radnički K. 3 :3 Jedinstvo B. T. : Srem S M 0 :1 Trgovački N S : BSK 4 : 0 Miliciomer S : Sloga D., (koš) 55 :15
V nedeljo, 29. julija, ob 17.30 uri, na stadionu železničarja v Šiški
Arhe it er Fussballsportv. P urh (Grctz) : Železničar MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Predtekma ob 15. uri
Naši kolesarji na „Touru“ pred 15 leti
Prepričani smo, da je malo naših bralcev, ki bi vedeli, da so v tem velikem športnem tekmovanju nekoč sodelovali tudi jugoslovanski kolesarji, ki so bili takrat naši cestni prvaki: sedanji sekretar Kolesarske zveze Hrvatske, Stjepan Ljubič in njen podpredsednik Rudolf Fiket ter Stjepan Grgac iz Zagreba in Franc Abulnar iz Ljubljane.
Leta 1936 so na tridesetem »Tour de France« poleg vozačev iz Francije, Belgije, Švice, Španije, Nizozemske ln Luksemburga sodelovali tudi dirkači iz Avstrije, Romunije in Jugoslavije. Pred in po tem niso na tej veliki dirki nikoli več vozili kolesarji iz srednjeevropskih držav. Naše kolesarje je organizator povabil predvsem zaradi njihove uspešne vožnje v dirki okoli Romunije 1. 1935, v kateri so med prvimi šestimi etapami zmagali petkrat, nakar so odstopili, ker so Romuni z njimi slabo ravnali in so se dogajale razne nepravilnosti. Dolžina Tour de France je bila takrat 4442 kilometrov. Naši vozači so bili prepričani, da ne bodo dosegli večjega uspeha v tako močni konkurenci, vendar so upali, da bodo dirko vsaj končali. Toda nihče med njimi ni prišel na cilj, kakor tudi noben Romun in Avstrijec.
Določila »Tour de France« so zelo stroga, vendar se le dogajajo razne goljufije, da na primer dirkača vleče avtomobil ali motorno kolo, kar vodstvo dirke ali ne opazi, ali pa namenoma spregleda, kadar gre za njihove kolesarje. Glejte, kaj se je zgodilo v tretji etapi Charleville—Metz leta 1936: Naš dirkač Ljubič je dobil po prvih 20 km
okvaro na kolesu in je zaostal. Toda ni se hotel predati in je nadaljeval vožnjo. Upal je, da bo dohitel nekatere vozače, katerim se bo zgodila enaka nesreča, kakor njemu. Po 30 km se je francoskemu dirkaču zlomilo krmilo ter je moral čakati na kamion z mehaniki, tako da ga je Ljubič prehitel. Po nekaj kilometrih je našega dirkača dohitel kamion z mehaniki, ki je vlekel Gianella na vrvi. Ko so. vozili mimo našega dirkača so 'zmanjšali hitrost in ponudili vrv tudi Ljubiču. »Težko je bilo upirati se tej skušnjavi«, pravi Ljubič. »Vedel sem, da so določila zelo stroga, hotel sem se tudi športno boriti. Mehaniki me ne bi naznanili, ker so vlekli tudi Francoza. Ves čas so mi ponujali vrv iz avta. Obotavljal sem se trenutek, ali ne bi sprejel te vabljive ponudbe. Vedel sem, da ne bom diskvalificiran, ker bi morali diskvalificirati tudi Gianella. Toda, če to ugotovijo, me bodo gotovo kaznovali z večjo denarno kaznijo, jaz pa nisem imel v žepu niti franka.«
Gianello je prispel na cilj v Metz minuto pred Ljubičem in je ime! pravico nadaljevati vožnjo, Ljubič pa je bi! izločen. Če bi sprejel vrv, bi lahko nadaljeval vožnjo in kdo ve, koliko etap bi še lahko vozil.
Naš najboljši vozač na tej dirki je bil Stjepan Grgac, ki je bil izločen šele po štirinajsti etapi v Pirenejih. Rudolf Fiket je odstopil po drugi etapi, ker je bil nekoliko bolan, enako se je zgodilo s Francem Abulnarjem.
S hitro refleksno kretnjo se je Charles (levo) umaknil močnemu desnemu
je s 37 leti postal absolutni svetovni prvak
direktu »staregau Walcotta (desno), ki v boksu
prva
kako
V Pittsburgu sta se v sredo zvečer očesom, na odprtem pomerila za naslov absolutnega svetovnega prvaka v boksu, zmagovalec nad ]oem Louisom Ezzard Charles, in 37-letni Joe Walcott. Srečanje je bilo v 15 rudnah. Bivši svetovni rvak Charles je izgubil svoj naslov, or nedavno prvak srednje kategori-te Ray Sugar Robinson; proti pričakovanju in na splošno presenečenje, je namreč zmagal Joe Wa!cott, ki je dolgo sanjal o najvišjem naslovu in je že šti-ikrat poizkušal postati absolutni svetovni prvak. Vendar se mu je to posrečilo šele sedaj, čeprav je najstarejši svetovni prvak med vsemi boksarji.
VFalcott je zmagal hitro in prepričljivo: v 55. sekundi sedme runde je sodnik proglasil Walcotta za novega svetovnega prvaka, ki je zmagal k. o.
V prvi rundi je imel lahno premoč Charles, predvsem zaradi svojih učinkovitih levih direktov. V drugi pa je bil boljši VFalcott, ki je z močnim desnim direktom poslal Charlesa med vrvi.
V tretji rundi je Waleott še močneje napadel in obsid Charlesa s serijo udar-
Mladen Delič cev ter mu razsekal obraz pod desnim
Četrta runda je bila neodločena. V peti je imel Charles celo rahlo pjemoč, šesta pa je bila ponovno izenačena. Sedma runda je imela nepričakovano hiter zaključek: VFalcott je zadal fantastičen levi udarec Charlesu v 'orado. Bivši svetovni prvak je padel na tla v nevtralnem kotu, kjer je nepremično obležal vse do 9. Ko se je poizkušal dvigniti, ni imel več moči in je ponovno padci na tla, sodnik pa je odštel deset. 30.000 gledalcev je z navdušenjem pozdravilo novega svetovnega prvaka.
Od 25. julija 1947, ko ga je Elmer Ray po točkah v Madison Square Gar-denu premagal je Charles zmagal 24 krat zaporedoma, od tega 15 krat s k. o., doslej pa je izgubbil samo eno borbo s knock-outom, in sicer proti Lloydu Marshallu marca 1943.
Takoj po srečanju je Charles izjavil samo tole: .Ne razumem tega, kar se je zgodilo..
W aleott pa je ''v slačilnici izjavil po srečanju: .Življenje se pričenja s 37 leti. Pripravljen sem, srečati se še s Charle-
som ali f katerimkoli drugim kandidatom za naslov svetovnega prvaka.«
Povratni dvoboj Robinson— Turpin bo 12. sept. v New Yorku
V	Nem Torku bo 12. septembra na Polo Grounds, ki lahko sprejme 78 000 gledalcev, povratni dvoboj za na=lov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije med novim prvakom, Angležem Randlophom Turpinom in bivšim prvakom, ameriškim črncem Rayem Suharjem Robinsonom. Računajo, da bo Turpin ob tej priliki lahko zaslužil 100.000 dolarjev.
V	Nem Torku je Rocky Marciano premagal Rexa Layna v 6. rundi k. o. in je s tem postal najresnejši kandidat za borbo za naslov svetovnega prvaka težke kategorije.
V	Milanu je bivši evropski boksarski prvak srednje kategorije, Tržačan Ti* berio Mitri, premagal Francoza Dego-uva po točkah v desetih kolih.
V	Dublinu bosta 2. in 9. novembra srečanji amaterskih boksarskih reprezentanc Italije in Irske.
nMt
strai 4

tiijtarnf .aimrenskega poročevalca. f LJuDI)»M - Odgovorni urednik Igm Preleno — Urednlltve a uprav. LjuDljano, Ukmarjeva ulica - rele (ob 13.HS 0fe nedeljah popoldne 63 23 <te to. Čekovni račun uprave tv 8V1HN33H a Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din.