T DEKLAMOVANKE
1. Sosedov Janez  in naš ded.
Sosedov Janez je študent,                    Počitnice so prišle spet,
učen in moder kakor šment.                spet z Janezom se snide ded.
In dedek naš — no, kaj bi rekel:       (Ščipalnik Janez je imel —
na paši le krompir je pekel,                Čemu si ga je pač nadel,
in v šoli nikdar si  glave                     nikomur ni še razodel.
ni belil — a vendar mnogo ve.           Najbrž je hotel biti lep
,                    in sčasoma posili slep.) ra Janez priskaklja ao deda,
in ta uide mu beseda:                         Jeziček dedu se razveže,
,,Li veste, ded,   da svet se suče ? "      tako jo Janezu zareže :
— ,,Trde bi moral biti buče,               ,,Ejf slabo, slabo,  Janez moj!
če tega starec ne bi vedel!                 Slepote varuj se in boj,
Ko si doma še močnik jedel,               slepote dušne in  telesne.
že vedel jaz sem te reči.                     Besede govorim ti resne:
Le to se meni čudno zdi,                    Vse, kar zapira jasni vid,
da v glavi se nam ne zvrti,                gotovo ti ne bode v prid.
in da mladina še zabave                     Le tisti pravo pot pogodi,
po plesih išče vrtoglave ..."               ki daljo prej z očmi presodi . ..« —  —  —   —  —  — —   — —                                              Maksimov   .