She ena opomba sa fpomlad.
Gofenzhne salege istrebiti je sdaj pofledni zhaf; tako dolgo, dokler gofenze fhe fkupej v tovarfhii prebivajo, jih je lahko pokonzhati, kar pa gotovo ne bo dolgo terpelo vezh 5 kakor hitro topleji poftane, fe rasidejo in potikujejo med rogoviljami, vejami in fem ter tje v raspoklji-nah debla shive.
Vreshah in fkorjinih raspokih fad-niga in tudi drusiga drevja fe dollikrat gofenzh-nih saleg najde, kterih vfako oko fpasiti ne urni; rasun tega pa tudi drevju in zvetju fhkodljivih keberzhkov, med kterimi je nar hujfhi tifti, ki fe mu dolgo nof (Russelkafer) pravi, sato kir ima dolg rivzhek v fhkarjize , s kterim raffcne mladike na mladih drevefizah prav vshivo ogrise, de prozh popadajo. Neka majhina shivaliza je — kakor jo vKrajnfki vertnar" popifhe — velika kakor pfhenizhno serno , plavkafto selene in fvetlezhe farbe, fkorej take, kakor fpanfka muha. Preglej vfe perje po drevefzu, in kader dolgonofni-ga keberzhka sagledafh, de na perefu fedi, urno podftavi klobuk, ali drugo pofodo, fizer fe pre-zej na tla vershe, kakor ga pogledafh, va-nj safopefh, ali roko proti njemu ftegnefh, ter fe urno v travo potakne. Odgrisene mladike poberi in jih foshgi, de bo drugo leto manj tazih dol-gonofnih keberzhkov, kir jim bofh salego kon-zhal. Ta marzhef fe tudi vezhidel satare, zhe fe debla s apna m pobelijo, ki tudi mah, zhe ga je po deblih kaj, vfufhi. Zhe pa drevef s apnam ne pomashefh, snafh vender le mnoshizo tazih shival, ki drevju veliko f hkode ofnujejo, lahko pokonzhati, zhe debla vezhhrat s ojftro bresovo metlo  ozhefhefh in  oftershefh.
Mah je drevju prav fhkodljiv ; kjer ga je pogoftama viditi, tam drevje prav revno rafte in poredkama rodi, ondi prebivajo tudi mnogoteri fhkodljivi marzhell mnogih plemenov. Trebi in zhedi jih fadnimu drevju, kolikor morefh; bofh vidil, de  ti bo gorfhi raftlo in prav rado  rodilo.
Ravno tako dobro in potrebno je tudi fta-rimu in revnimu drevju ftaro in troblji v o kosho oftergati, de fe imenovani marzheli. ki fe med njo potikajo, pomore, in trohljivoft in zhervojednoft isresati, de tako hitro naprej ne trohni, kteri fe potem lahko fposnajo, zhe fe po deblu, ali po vejah rujave ali zher-ne hrafte pokashejo, in na dalej rapove bunke ali pa trohljive jamze narede , ktere fe po dre-vefu rasfhirijo, in smerej globokeji v lef fegajo; to je tedaj gotovo snaminje , de je drevo bolno, de raka ima. Na tih bolnih krajih ne isreshi jim farno bolno kosho , ali poverhni lef, ampak tako globoko, dokler jim do shiviga pridefh, po-
 54
tem jim morafh pa rane samasati, aH s zepiv-nim vofkam, aH pa s nekim drugim ljupilam, ktero je njega dni imenitni in saflusheni dre-vorejiz, zhaftitljivi fajmofhter I. L. Krili is ji-lovze, mladiga kravjeka, kravjih dlak in  terpentinove fmole  delati uzhil.
Ljupilo, s kterim fe rane na fadnim drevju samashejo, fe tako le naredi: Vsemi obilno p eft jilovze in ravno toliko kravjekn , dve p eft i kravjih dlak in  en funt terpentinove fmole.
Jilovza, ktera nima ne kamnita ne pefhena biti ? fe narprej s vodo smefha in tako vmede, de je nekimu terdimu ljupilu ali kafhi enaka. Potem fe kravjeka in kravjih dlak sraven perde-ne 9 ktere morajo prav narahlo rasmikane biti, de fe loshej rasprofte in med jilovzo pomefhati pufte 5 sdaj fe v neki zhrepini na pezhi, ali na sherjavzi raspuftena in rasftopljena terpentinova fmola sraven dene , prav dobro mefha , dokler fe terpentin nekimu ljupilu enak med poprefhne rezhi do dobriga pognede. — Nar loshej in hi-treji fe pa vfe fkup smefha, zhe fe s kravjekam in kravjo dlako pognedena jilavza na kakfhni klopi ali miši plofhnato rasgnede , in terpentin nanjo vljije, urno vfe fkupej tako dolgo mede , dokler imenovano ljupilo dober klej poftane, s kterim fe drevefne rane samashejo, kolikor je treba.
Tak klej fe mora v kakfhen mehur savesati in v vodo djati, ali v neki pofodi dobro pokriti, in po fleherni rabi v semljo sakopati, de smerej mehak oftane? in fe na sraku ne pofufhi in terd ne   poftane.          -                  F. Schmidt v §hifhki.
55