Mercator ©csDoSst? (Mfj® Opekamiška 9, Calje od četrtka 9. februarja do torka 14. februarja 2006 vsak četrtek, od 16.30 do Î9.30 ure S SEKIRO NAD SPEČO ŽENO ■MMiUl EMĚ PET »JURJEV« ZA KLETVICO ŠT. 12 - LETO 61 - CELJE, 10.2.2006 - CENA 300 SIT M,™™™«,NT T,„,C»» SVICA8SKI GARDISTI KOT »ŠPAROVĆKI« "«m»«** RECEPT ZA IZLET Mu' V soboto, 77. 2. 75% na sveže sadje in zelenjavo 2 1 DOGODKI UVODNIK MATEJA PODJED Dom za komedijo Komedija je doma v Celju. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje nocoj odgrinjajo zastor in srca za osem tekmovalnih predstav, slavnostni zaključek s podelitvijo nagrad in še tri nedeljske popoldneve spremljevalnega programa v slogu besede in glasbe. Dnevi komedije, ki so se desetletje in pol skoraj sramežljivo imenovali prireditev, dnevi smeha, srečanje slovenskih in zamejskih gledališč in so se festivalskemu blišču izmikali, so dozoreli v fèstival. Z vsemi značilnostmi, ki sodijo v tako preimenovanje. (SSKJ: festival je večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področja). A pravemu festivalu pritičejo tudi zakulisni dogodki. Nekateri bi celjskemu festivalu že pred samim začetkom radi kaj zakuhali. Užaljeni umetniki ali tista gledališča, ki jih mag. Tina Kosi, v slovenskem prostoru zagotovo verodostojna selektorica gledališke produkcije, ni izbrala za tekmovalni program. Ti se z izborom komedij v Celju seveda ne strinjajo in festivalu pripisujejo kuho po domače. Na naslov organizatorja zato priroma tudi kakšno anonimno pismo o skorumpiranosti festivala in še čem. O skoraj mesec dni trajajočem vseslovenskem in mednarodnem dogodku se bo še veliko govorilo, slišalo in šepetalo. Naj se. Festival komedij bo tako še bolj komičen in še bolj festivalski... Karavana pa bo šla dalje. Edino pravo merilo, kot zatrjuje peščica organizatorjev v SLG Celje, ki festival izpelje ob svojih rednih programskih dejavnostih, je zadovoljno občinstvo, ki polni dvorano, sprašuje za vstopnico več, za dodatni stol, celo za stojišče. Festivalsko vzdušje se širi tudi v mesto, med mimoidoče, na ulice in v izložbe, s plakatov, letakov in panojev se pustu v brk smeji Harlekin z gledališko masko na obrazu in vabi v kraljestvo komedije. Bog daj, da bi se po predstavah tudi v gostinske lokale v mestu! Turška mačka je gledališču v tem času dobra soseda. Jasno je, da vsem vse, tudi če gre za komedijo, ne bo pogodu. Organizatorji bodo težko izpeljali festival s pičlimi 18 milijoni, zbranimi iz prodaje vstopnic, s pomočjo Mestne občine Celje in ministrstva za kulturo, predvsem pa z naklonjenostjo sponzorjev in dobrotnikov. A ga bodo. Spet drugi bodo rekli: »Kaj pa je tebe treba bilo? Ali ne bi denar namesto za te šeme namenili za ... kdo ve kaj?« A dete je zraslo, staro je 15 let in zanj je treba skrbeti, da ga ne doleti usoda brezdi)mca. Ali da nam, kot se je pred leti zgodilo že filmskemu festivalu, ne ponikne kam drugam. Prestolnica ima velike apetite, veliko dvoran in gledališč, bogatejših sponzorjev in več ljudi, ki bi se prišli kazat za strani družabne kronike. In mimogrede pogledat še kakšno predstavo. V Celju pa je prav slednje od vsega začetka na prvem mestu Občinstvo enako radodarno nagradi z aplavzi nacionalno kot komercialno gledtdišče in s posebno naklonjenostjo gleda predstave domačega gledališča. S politiko izmenjav gledaliških predstav, tako da celjsko gledališče gostuje v drugih poklicnih gledališčih, ta pa potem v Celju, organizator prihrani marsikateri tolar. Predvsem pa Celje spodbuja uprizarjanje in z razpisom za žlahtno komedijsko pero tudi pisanje komedij. Zato, pravim, je komedija v Celju doma. V torek so se v bolnišnici zahvalili za prispevke zadnjim velikim donatorjem: Mestni občini Celje, Pivovarni Laško, Zdravstvenemu domu Celje, Trgovskemu podjetju Jager in Premogovniku Velenje. Na posnetku manjka predstavnik Občine Žalec, kije prispevala 4 milijone tolarjev. Z donatorji so na levi »duhovni oče« akcije Tone Petek in predsednica društva Korona mag. Frančiška Škrábl Močnik, dr. med., z eno izmed osmih podarjenih slik Lilijane Praprotnik Zupančič. Na desni sta direktorica bolnišnice Štefka Presker in ustanovni član društva Korona Rafael Skale, dr. med. Mali finale velike dobrodelnosti Celjska regija 7 pričakovanju koronarografa, za katerega je prispevala množica posameznikov, ustanov in podjetij Velika humanitarna akcija za nakup aparata za invazivno srčno diagnostiko, v katero se je vključilo celotno celjsko območje, se počasi zaključuje. V njej so zbrali že 176 milijonov tolarjev. Koronarograf bo v celjski bolnišnici predvidoma 8. marca, še isti mesec pa ga bodo začeli uporabljati. Kot so povedali v torek na novinarski konferenci v bolnišnici, so doslej v obsežni akciji, ki jo je vodilo društvo Korona, aktivno pa so pomagale celjske veteranske organizacije, zbrali 176 milijonov tolarjev, tako da do celotne vrednosti rentgen- Začetki hitre ceste Danes, v petek, bo v Ljubljani prostorska konferenca, na kateri bodo obravnavali možne trase med Koroško in Savinjsko dolino. Žal različic povezav koroške regije z avtocesto Al na zemljevidu zaradi tehničnih zadržkov ne moremo objaviti, še vedno pa je ena največjih razlik v tem, ali se bo hitra cesta na avtocesto priključila v Šentrupertu ali Arji vasi. Sicer tudi za koroški del obstajata dve možnosti, saj naj bi hitra cesta »štartala« z mejnih prehodov Holmec ali Vič, pri čemer so tudi vmesne rešitve različne. Trase se približno pokrivajo v Mislinjski Dobravi, nato prva različica teče preko Mislinje. Za predoroma Mishnja in Pečovnik se na hitro cesto naveže pri- ključek Velenje sever in nato za predorom Velenje priključek Velenje jug. Trasa nato poteka mimo Črnove do razcepa Arja vas. Druga različica, ki jo odločno podpirajo občine na Koroškem, v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, pa teče mimo priključka Mislinj-ska Dobrava po predorih Graška gora in Gaberke, mimo priključka Šoštanj sever po predoru do priključka Šoštanj jug, skoraj skozi naselje Letuš in mimo Polzele na razcep Šentrupert. Na torkovem sestanku so župani Saša regije še enkrat podprli drugo različico, torej potek hitre ceste zahodno od Velenja s priključkom v Šentrupertu. Župani bodo na ministrstvo za okolje še enkrat naslovili zahtevo, da ministrstvo vsem občinam posreduje idejne projekte, da bodo sploh lahko pripravili potrebne javne obravnave. O trasi naj bi razpravljali še na občinskih svetih, župani Saša regije pa med drugim zahtevajo, da je treba v javno obravnavo obvezno vključiti tudi gospodarstvo. Druga trasa je namreč najbolj všečna velenjskim gospodarstvenikom in jo podpirajo tudi v Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici. V zbornici so med sklepe za obravnavo na današnji prostorski konferenci še dodali, da je treba pri snovanju nove trase upoštevati tudi koridor nove železniške povezave Velenje-Dra-vograd, ki je opredeljen v Strategiji prostorskega razvoja RS in v prostorskih planih posameznih občin na obravnavanem območju. US skega aparata in potrebnih gradbenih del manjka le še dobrih 47 milijonov tolarjev. V društvu Korona, bolnišnici in v veteranskih organizacijah pričakujejo, da bodo do marca, ko bi naj aparat v bolnišnici ne le dobili, ampak že tudi uporabljali, zbrali tudi večino razlike. Optimizem je razumljiv, saj so dosegli skoraj nemogoče: k uresničitvi skupnega cilja so pritegnili tako rekoč celotno regijo, ki je dokazala, da ji zdravje pomeni največjo vrednoto. Kot sta povedali direktorica bolnišnice Štefka Presker in predsednica društva Korona mag. Frančiška Škrábl Močnik, ki tudi vodi kardiološki oddelek, v okviru katerega bo delovala nova enota, je javni razpis za rentgenski aparat za invazivno srčno diagnostiko minil brez zapletov. Odločili so se za nov Philipsov aparat v vrednosti 186,8 milijona tolarjev, ki ga bo dobavilo Gorenje GTI predvidoma 8. marca. Še pred tem bodo zaključena gradbena dela, tako da bodo v drugi polovici marca lahko aparat že uporabljali - najprej poskusno, že aprila pa normalno. Prva dva meseca bosta že usposobljenim domačim pomagala vrhunska strokovnjaka iz Ljubljane, saj gre za strokovno izredno zahtevno delo. Z izjemnimi napori je tako bolnišnici, društvu Korona in veteranskim organizacijam uspelo skoraj nemogoče. Kot je poudaril predstavnik veteranskih organizacij Tone Rožman, so ljudje razumeli, da gre za aparat, ki ga potrebujemo vsi. Gospo- dinjstva, upokojenci, borci in drugi posamezniki so zanj prispevali preko 66 milijonov tolarjev, za prispevek pa se je odločilo 13.217 posameznikov. Znesek je zaokrožilo preko 700 pravnih oseb, med njimi tudi največji donatorji: na prvem mestu z 20 milijoni tolarjev Mestna občina Celje, na drugem Pivovarna Laško s 15 milijoni tolarji in že na tretjem Zdravstveni dom Celje z donacijo v višini 10 milijonov tolarjev. »Za nas pomeni nakup koronarografa v celjski bolni šnici razbremenitev prehos pitalne enote (PHE) in reševalne službe. Letno v celjski PHE prepeljejo okoli 25 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom neposredno s terena v mariborsko bolnišnico ali Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Začetek nove invazivne srčne diagnostike pa pomeni tudi zmanjšanje števila sekundarnih prevozov iz celjske bolnišnice v omenjena centra,« je ob do- naciji povedal direktor ZD Celje prim. mag. Stanislav Kajba in pojasnil, da je zdravstveni dom opremljen z urgentnim vozilom, v katerem lahko reševalna ekipa bolniku že na terenu da zdravila za topljenje strdka v srčni arteriji. Naslednji korak, je preiskava z omenjenim rentgenom, s katerim bolniku hitro določijo obolelo žilo in mu nudijo nadaljnjo pomoč. Pravočasni medicinski ukrep zagotavlja trikrat manjšo smrtnost. Ravno zaradi tega se je za vključitev v akcijo za nakup dragega aparata odločilo toliko ljudi. Za tiste, ki tega Še niso naredili, so vrata še odprta. Vsakega, tudi najmanjšega prispevka, so in bodo veseli, poudarjajo organizatorji največje dobrodelne akcije, kar jih je bilo na Celjskem. Vsem donatorjem se bodo zahvalili na zaključni prireditvi, ki bo 24. marca v Celjskem domu. MILENA B. POKLIC V spomin na 12. februar 1945 V Grabnu pri Stranicah bo 12. februarja ob 11. uri pri grobovih talcev žalna slovesnost ob obletnici krutega umora 100 talcev, ki so se v zgodovino zapisali kot frankolovske žrtve. Zadnja leta skrbi za ohranitev spomina na žrtve Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, ki je lani odprlo v bližini grobov muzejsko hišo s stalno zbirko. Spominsko društvo, ki ga vodi predsednik Maks Brečko, pripravlja tudi žalno slovesnost. V programu bodo sodelovali KUD Vladka Mohoriča Zreče, učenci osnovne šole in Domen Jevšenak. Po žalni slovesnosti bo mogoč ogled muzejske hiše, občni zbor društva pa bo v zreški večnamenski dvorani. MBP mm Odstop iz nemoči Država gluha za upravičene zahteve po pravičnejšem cestninjenju Jazbec odstopil kot vodja delovne skupine pri SOS Janez Konjiški župan Janez Jazbec je odstopil z mesta vodja delovne skupine za spremembo sistema cestnin pri Skupnosti občin Slovenije (SOS). Za to se je odločil, ker prizadevanja skupnosti občin kljub vsem naporom niso naletela na odzive in rešitve, kot so jih predlagali. Delovna skupina za spremembo sistema cestnin pri SOS je že na ustanovnem sestanku 4. februarja 2004 povzela glavne razloge za nasprotovanje nepravičnemu sistemu, ki postavlja uporabnike avtocest v neenakopraven položaj. O tem se vsakodnevno na našem območju lahko prepričajo prebivalci Dravinjske doline, ki so vezani na avtocestni izvoz v Tepanju. V nasprotju z ostalimi prebivalci regije, ki se lahko brez plačila cestnine prevažajo po avtocesti po vsej Savinjski dolini in vse do Dramelj, stane Konjičane že vožnja do Dramelj ali Slovenske Bistrice 280 tolarjev. Nikamor torej ne morejo brez plačila cestnine. Enako se godi vsem prebivalcem ob ostalih cestninskih postajah v Sloveniji. Prizadeti pa niso samo prebivalci, ampak tudi gospodarstvo na določenem območju. Čeprav so v Sloveniji odprt sistem cestnin (čelne cestninske postaje) dopolnili z zaprtim, da bi s tem preprečili uhajanje prometa na lokalne ceste, to ni preprečilo izmikanja avtocestam. To pa pomeni nenormalno preobremenitev vzporedne mreže lokalnih cest. Pomeni njihovo hitro propadanje in bistveno slabšo prometno varnost za udeležence v cestnem prometu, predvsem pešce in kolesarje. De- JanezJazbec narja za vzdrževanje te vzporedne mreže cest pa ni. Delovna skupina pri skupnosti slovenskih občin je zato odločno zahtevala, da se vzpostavi bolj pravičen sistem, hkrati pa je odločno nasprotovala gradnji novih cestninskih postaj. Nič ni pomagalo. »V zadnjem času je Dars postavil novi cestninski postaji v Blagovici in Krtini, kljub odločbi us- tavnega sodišča pa se še vedno ni nič razrešilo v zvezi z nepravičnim plačevanjem cestnine na izhodu Slovenske Konjice,« ugotavlja Janez Jazbec. »Nadaljuje se nesistemsko, nepravično, ekonomsko in ekološko sporno cest-ninjenje slovenskih avtocest,« dodaja. To je po njegovem mnenju dokaz, da jih odgovorni ne želijo upoštevati, čeprav zadnje čase celo nekateri najvišji predstavniki države odkrito priznavajo, da je sistem cestninjenja nepravičen, da z njim poberejo premalo denarja in da je treba »nekaj narediti«. Ob odstopu z mesta vodje delovne skupine za cestninjene, za katerega se je odločil iz nemoči, Janez Jazbec kot največji dosežek skupine navaja pritisk z argumenti in posledično oblju bo in zagotovilo ministra za promet da bo z letom 2008 uveden elektron ski sistem cestninjenja. Ampak tudi te ga ne moremo označiti za poseben do sežek. Vlada je namreč že pred leti za dolžila pristojna ministrstva za izde lavo študije o možnostih in upraviče nosti vzpostavitve elektronskega siste ma cestninjenja v prostem prometnem toku. Leta 2008 naj bi ga vzpostavil na celotnem omrežju cestninskih cest Rok je skladen z rokom, ki ga je Evrop ska unija za uvedbo takega sistema za pisala v svojo Belo knjigo o evropski transportni politiki do leta 2010, sprejeto v septembru 2001. Do takrat pa bodo cestnine pri nas očitno takšne, kot so, saj so pomemben vir gradnje novih avtocest in poplačila zapadlih anuitet. MILENA B. POKLIC Država letos podarila obrazce Predvidoma danes bo davčna uprava še zadnjim zavezancem po pošti poslala na dom obrazce napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Izpolnjene obrazce je treba oddati na pristojni davčni izpostavi ali jih tja poslati priporočeno po pošti najpozneje do 31. marca. Že tretje leto zapored pa je mogoče napoved vložiti tudi po elektronski poti prek sistema eDav-ki. Obrazcev za odmero dohodnine, ki jih Slovenci izpolnjujemo že petnajsto leto zapored, zavezancem tokrat prvič ni treba kupiti. Če jih kdo ni dobil, so na voljo tudi na spletnih straneh davčne uprave ter na davčnih uradih in izpostavah. Morda se je kdo ustrašil dokaj zajetnega »paketa«. Država je namreč poleg obrazca, ki ima osem strani, priložila tudi šestnajst strani navodil. Razširitev je posledica novega zakona o dohodnini, ki je bolj obsežen od prejšnjega in več obdavčuje, saj se v obdavčitev načeloma zajema vsak dohodek fizične osebe, davčna osnova pa se je razširila, denimo z obrestmi na vezane vloge pri bankah in hranilnicah ter s kmetijskimi subvencijami. Če torej že imate obrazec in so vas vsi izplačevalci dohodkov obvestili o prejemkih, ki so vam jih izplačali v letu 2005 (to bi morah storiti najkasneje do 31. januarja), se izpolnjevanje dohodnine lahko začne. Napoved morajo vložiti vsi, ki so bili ni dohodek. Vendar to velja v letu 2005 rezidenti Slove- le pod pogojem, da od ponije, izjemi pa sta dve. Na- kojnine ni bila vplačana akon-povedi vam ni treba vložiti, tacija dohodnine in če niste če vaši lanski dohodki niso uveljavljali olajšave za vzdr- presegli 564.400 tolarjev in ževane družinske člane, če je bila pokojnina vaš edi- JI, foto: GK HITRI KABELSKI INTERNET , SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88115 Če ste že ali še boste v poštnih nabiralnikih našli takšne obrazce, jih nikar ne vrzite v smeti. Država nam je namreč letos prvič brezplačno poslala na dom obrazce za dohodninsko napoved. KJE SO NASI POSLANCI? Nagice so v nevarnosti Nezadovoljstvo z mediji je ena najbolj značilnih skupnih lastnosti politike s ti. desnega pola. Zato predlog novega zakona o medijih ne prihaja nepričakovano, prav tako pa je že v naprej jasno, da ministra za kulturo Vaška Simoni-tija kot njegovega uradnega avtorja čaka trd boj. Zakonski predlog je namreč še pred prihodom v parlament sprožil negodovanje dveh največjih opozicijskih skupin, LDS in SD. Kmalu zatem so štiri poslanske skupine koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS) predlagale, da bi pred obravnavo zakona v državnem zboru (DZ) opravili javno predstavitev mnenj. Na ta način so se znebili očitkov poslanske skupine SD, da postopek sprejemanja zakona poteka po ustaljeni poti - v zaprtem krogu, brez širšega dialoga v javnosti, s čimer naj bi se ponovila zgodba iz obravnave zakona o RTV. Po očitkih SD je strokovna javnost dobila zelo skopo odmerjen čas za pripombe, tako da po njihove ni bilo mogoče govoriti o pravem dialogu. V LDS pa se bojijo, da spremembe zakona o medijih posegajo v avtonomijo medijskega prostora, tovrstno »igračkanje z mediji« pa naj bi bilo pripravljeno brez tehtnih analiz. Minister Simoniti zagotavlja, da želijo z zakonom predvsem zagotoviti spremembe pri državnem financiranju programskih vsebin medijev in s tem njihovo pluralnost. Vsako leto bo na voljo milijarda tolarjev, z njo pa bo upravljala komisija, ki jo bo imenoval kar minister za kulturo. Simoniti je ob tem zagotovil, da bodo člani komisije nepristranski, njihova naloga pa bo tudi priprava analize, kako učinkovito so porabili denar. V LDS so ob tem spomnili, da je bil Simoniti pred tremi leti eden od podpisnikov pobude Nekaj je treba storiti, s katero je skupina desno usmerjenih intelektualcev zahtevala korenite spremembe menda preveč levo usmerjenih slovenskih medijev. Tudi pri spremembah objavljanja obveznih popravkov, ki jih prinaša predlog zakona, minister ne vidi večjih odmikov od sedanjega zakona. Zavrnil je tudi obtožbe, da z njimi posegajo v uredniško avtonomijo. V predlogu zakona je navedeno, da z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja Vaško Simoniti bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Popravek v širšem pomenu naj bi bil objavljen na isti strani, v isti rubriki in v enaki ter enako veliki pisavi kot članek, na katerega se sklicuje. Društvo novinarjev Slovenije ministru Simonitiju očita, da je šel glede pravice do popravka korak predaleč ter da je s tem pregloboko posegel v novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Strokovnjaki s področja medijskega prava opozarjajo, da predlog zakona združuje pravico do popravka in pravico do odgovora. Popravek, ki je dokazal napačnost trditve, zapisane v članku, je namreč medij dolžan objaviti, odgovor pa zgolj, če oceni, da gre za pomemben dodatek k osnovnemu besedilu. Tako tudi medijski pravniki menijo, da je to odklon od prakse v smeri zmanjšanja avtonomije uredniškega dela. Kritiki zakona trdijo, da bodo časniki v najblažji obliki morali objavljati poplave popravkov in mnenj, v naj-hujši pa bodo le-ti že kar sou-rejali vsebino medijev. Popravki naj ne bi le korigirali morebitna napačna dejstva v objavah, ampak objavljali tudi poglede, ki jih novinar pri pisanju o določeni zadevi ni uporabil. Tako bo pravzaprav lahko na enakem mestu in v enakem obsegu kdorkoli razlagal svoje poglede. Urednik ima po predlogu sicer pravico zavrniti objavo popravka, a pod natančno določenimi pogoji, to svojo odločitev pa mora pojasniti pisno. Nekaj dvomov povzroča tudi omejitev predvajanja pornografije, prizorov seksualnosti in nasilja, s čimer naj bi zaščitili otroke in mladoletnike. Minister Simoniti doslej še ni pojasnil, kaj je zanj pornografija, prehudo nasilje pa je po novem zakonu bolj ali manj prepuščeno osebni presoji posameznika in se bodo z natančnejšim določanjem verjetno morala ukvarjati sodišča. Očitno bodo v rokah sodnikov tudi razgaljena dekleta z notranjih strani rumenega tiska, saj je minister na vprašanje, ah so nagice erotika ali kaj več, dejal, da »bo to pokazala praksa«... SEBASTIJAN KOPUŠAR www.novitednik.com LNO razumejo vso stvar. »Res, da jih z listki nismo predhodno opozarjali, a je, kar je.« Odgovornost za takšno stanje pa ne nosi prometno ministrstvo, ki naj ne bi izdalo novih znakov, s katerimi bi se izkazovala pravica do parkiranja, kot je Host-nik zmotno menil, pač pa notranje ministrstvo, od katerega upravne enote še vedno pričakujejo pravilnik, odredbo ali uredbo o parkirni karti. Predvsem pa je kriva ohlapnost zakona, kjer ni strogo določeno, kdo je in kdo ni invalid. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN V prvem odstavku 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa je predpisano, da smejo zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij ob obiskih oskrbovancev (bolnikov oziroma bolnic, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu ali jih ne ovira v smislu 2. do 7. točke petega odstavka 123. člena tega zakona. Pogajanje invalidov z redarji je minule dni še obrodila sadove, po novem ne bo več tako. Oiisičeni invalidi res lahko parkirali na mestih za »neinvalide«, vendar samo za čas in zaradi razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 53. člena ZVCP. Na pripombo glede neobjavljene številke pa pojasnjuje, da je le-ta napisana na vsakem parkomatu in da morajo nadzorniki priti do invalida. Če bi invalidka plačala parkirnino, bi lahko torej to videla. Pa ni, ker to do sedaj ni bilo potrebno. Na očitke o neustreznem informiranju invalidov glede spremembe režima pa Hostnik odgovarja, da je odvisno od njih samih, kako so informirani in kako Novosti pri parkiranju v celjski modri coni razburile invalide - Množično ponarejanje znakov - Izjem ni Invalidi so ogorčeni, saj v Celju ne morejo več parkirati zastonj na vseh parkirnih mestih, pač le na posebej označenih mestih za invalide. Krivo pa naj bi bilo množično ponarejanje znakov za invalidne osebe. Poostren nadzor in kaznovanje jih tako po njihovem enači z ostalimi vozniki. Z izdajo novih znakov, ki bi vsaj na papirju vzpostavili red, pa se zavlačuje. Sprememba parkirnega režima v Celju, za katero so invalidi izvedeli šele, ko so naleteli na vkleščeno vozilo, jih je pošteno ujezila. Trdijo, da se jim godi krivica in da so sedaj naenkrat izenačeni z vsemi vozniki v mestu, ki jim »odžirajo« parkirna mesta. Invalidka, ki ne želi biti imenovana, pravi, da je konec prejšnjega meseca po dobri uri dopoldanskih opravkov v Celju presenečeno ugotovila, da ima nameščene lisice na sprednjem levem kolesu, za kar je bilo treba plačati 4 tisoč tolarjev. Pravi, da že vrsto let uporablja znak invalida ter dodatno kartico, izdano na UE Celje, s katero je parkirala tudi v modri coni, če je bilo mesto, rezervirano za invalide, zapar- kirano. »Po mojih informacijah invalidom oziroma uporabnikom znaka z obveznim potrdilom UE nikjer ni potrebno plačevati parkirnine, le da sta oba na vidnem mestu v avtu.« V pritožbi, ki jo je naslovila na podjetje Kostra, ki kot kon-cesionar pobira parkirnine, je navedla, da nimajo pravne osnove, da ji zaračunajo parkirnino kot invalidni osebi po 53. Členu zakona o varnosti cestnega prometa in da poleg tega ni parkirala več kot dve uri. Na listku je tudi pisalo, da lahko postopek opravi pri kiosku v Linhartovi ulici, ni pa bilo navedene telefonske številke, kamor lahko invalidi pokličejo, da jim odstranijo klešče, ne da morajo sami do njih in potem še do bankomata, v primeru, da pri sebi nimajo gotovine. Iz Kostre so ji odpisali, da ji bodo tokrat denar vrnili, v bodoče pa bo parkirnino na javnih parkiriščih treba poravnati, ne pa tudi na označenih rezerviranih parkirnih mestih za invalide, razen v parkirni hiši, kot je bilo to do sedaj. Glede pripombe o telefonski številki pa so jo obvestili, da bodo le-to uredili. Če se sprehodite skozi mesto, boste kmalu ugotovili, da je takšnih primerov v tem času mnogo. Bodo pa invalide na ta način »opozarjali« še nekaj dni, nato pa jih za prekršek oglobili. Zaračunavanje tudi na mestih za invalide? »Od sprejetja modre cone pri MOC, okoli leta 1996, ni bilo nobenih izjem pri parkiranju, tudi invalidov ne,« poudarja Robert Hostnik, ki v ZPO Celje vodi javno službo parkiranja. »Problem je nastal zaradi povečanja števila vozil z invalidnimi oznakami v modri coni, ki parkirajo po cel dan, kar ni v skladu z odlokom in ugotovitvijo, da kar polovica ljudi iz vozil izstopa povsem normalno ter da nimajo prirejenih vozil, torej niso invalidi.« Ponarejanje in zloraba znakov se je v zadnjem času razbohotila. Hostnik razume nejevoljo invalidov, a ob tem pravi, da bi jim pravno gledano lahko zaračunavali tudi parkiranje na zanje rezerviranih mestih. »Tega zakon nikjer ne prepoveduje,« uteme- ljuje. Hostnik za nered krivi občinsko redarstvo, ker ne nadzira, kot bi moralo. »Nadziranje parkiranja na invalidskih mestih ni dosledno,« pravi in dodaja, da se je šele sedaj ob poostrenem nadzoru stanje izboljšalo in da so ncinvalidi »ču dežno« izginili. Hostnik tudi pravi, da v petih letih obstoja ZPO-ja niso invalidom napisali nobene kazni, kar kaže na red v preteklosti. »Na podlagi tega se lahko celo izkaže, da potrebe po novih mestih za invalide sploh ni.« Čeprav je predlog za povečanje števila parkirnih mest v postopku, a lokacije Še niso določene, prav tako tudi število mest ne. »Je pa to odločitev občine in ne nas,« pojasnjuje. Parkirnih mest za invalide je sedaj 20, medtem ko naj bi bilo invalidov okoli 200, v modri coni pa je prostora za 450 vozil. Hostnik še pravi, da se invalidi, tudi po nasvetih občinskih redarjev, napačno sklicujejo na 52. in 53. člen zakona o varnosti cestnega prometa, »saj ta razlaga za moje pojme ne vzdrži, ker govori o parkiranju, kjer to drugače ni dovoljeno.« Invalidi so namreč >Za parkiranje na označenih mestih bi invalidi navsezadnje lahko tudi plačevali,« pravi Robert Hostnik. £ i fCMA TEDNA 5 Za kariero in uspeli gimnazija ni edini recept Ob informativnih dnevih med izbiro srednje šole in dejstvi zavoda za zaposlovanje i je perspektivno, a zaradi potrebne opreme izredno drago. Če velja, da si moraš nadvse pazljivo izbrati življenjskega partnerja, ker je od tega odvisen velik del tvoje sreče ali nesreče, bo nekaj podobnega gotovo veljalo tudi pri izbiri poklica. In četudi ste prepričani, da je delo namenjeno preživetju in ne zabavi, je težko uspeti v poklicu, zaradi katerega vam že ob sami misli nanj nastaja čir na želodcu. Ali pa v takem, s katerim si pri najboljši volji ne morete odpreti nobenih vrat. Pod črto lahko rečemo, da blagor tistim, ki uspejo najti delo, ki jih veseli in preskrbi hkrati. Take in podobne misli morda ne pustijo spati tudi letošnji generaciji, ki zapušča osnovnošolske klopi in si izbira zasnovo bodočega poklicnega življenja. Danes in jutri sta v srednjih šolah informativna dneva. Tu pa se zadeve nekoliko zapletejo. Kam se obrniti, komu prisluhniti, kam se vpisati? V zadnjih letih se tudi okoreli šolski sistem poskuša čimbolj prilagajati spremembam v družbi in kakor se že čudno sliši - konkurirati na trgu znanja. Če pomislimo, da je v preteklem šolskem letu v naši regij i osnovno šolo končalo 2.960 otrok in v šolskem letu 2006/07 že 360 manj, je slika že precej bolj jasna. Ob podatku, da je današnjih prvošolčkov, ki se bodo v srednjo šolo vpisovali leta 2013 le še 2.422, lahko postane zadeva že kar alarmantna. Ni treba biti hudo dober matematik, da nam je jasno, koliko oddelkov v Šolah bo ostalo praznih in ko- liko pedagoških delavcev na cesti. Konkurenca za dvig kakovosti izobraževanja in za sito, na katerem bodo ostali le najboljši strokovnjaki in pedagogi, seveda ni slaba. Toda ob poplavi gimnazijskih programov v vsaki drugi srednji šoli in novoustanovljenih višje- in visokošolskih zavodih ostaja odprto vprašanje le v delu, v katere izobraževalne smeri in poklice bo družba usmerjala mlade. Poklici izumirajo Srednja šola Štore je imela v najboljših časih, leta 1978 na primer, samo v program strojnikov vpisanih 783 dijakov, danes imajo v 16 oddelkih vpisanih 362 otrok. In kam peljejo sodobni trendi? Ravnatelj Tomaž Štolfa je nad njimi zaskrbljen: »V naši šoli izobražujemo dijake za poklice oblikovalca kovin, strojnega mehanika, klepar-ja-krovca, avtokleparja in instalaterja strojnih inštalacij, pred štirimi leti pa smo uvedli tudi program medijskega tehnika. Glede zanimanja lahko povem, da bo, na primer, poklic konstrukcijskega mehanika v Sloveniji izumrl. Pa ne zaradi pomanjkanja dela. Lani sta se v vsej državi samo pri nas vpisala dva dijaka. Programa ne izvajamo več.« Štolfa je razočaran nad kratkovidnostjo politike na tem področju. »Otroke vse bolj usmerjajo v gimnazije in dolgotrajno izobraževanje na fakultetah, daleč od konkretnega praktičnega znanja. Posledica pa je, da imamo množico nezaposlenih pravnikov in ekonomistov, vsestranske odličnjake, ki bi lahko uspeli kjerkoli, a gredo študirat sociologijo, in tehnične strokovnjake, ki s fakultet ne prinesejo nobenega uporabnega znanja. V končni fazi pristane na zavodu kup mladih izobražencev, ki po letih in letih šolanja ne najdejo službe, ali še slabše - ogromno gimnazijskih maturantov, ki ne znajo nič konkretnega in se jim po neuspehu pri študiju niti približno ne sanja, kaj bi v življenju sploh počeli.« Kot pravijo učitelji v Štorah, je problem v tem, da še vedno velja prepričanje, da lahko človek uspe le z dobro izobrazbo preko gimnazije in fakultete. Ne zavedajo pa se, da lahko človek uspe v vsakem poklicu, če se le najde v njem. »Vsi naši dijaki imajo stoodstotno zagotovljeno zaposlitev. Praktično se podjetja stepejo za naše absolvente, če pa pokažejo še žilico podjetnosti, so ti poklici kot nalašč za samozaposlitev, obrt oziroma podjetništvo.« Preživeti, a trdovratni stereotipi Če vzamemo za primer Srednjo šolo Štore, se je držijo predsodki, da tja hodijo v glavnem fantje, ki niso mogli nikamor drugam, da se izobražujejo za poklice, ki so umazani in težavni in še bi lahko naštevali. »Razvoj je že tako daleč, da so mnogi poklici v strojništvu ah kje drugje na delovnem mestu že v belih plaščih in upam trditi, da imajo na mnogih drugih področjih od zdravstva, gostinstva in še kje veliko težje in bolj umazano delo,« pravi ravnatelj. Sicer pa vse poklicne šole bijejo podobno bitko. Feno- men je le srednja zdravstvena šola, ki bi brez težav lahko vpisala še enkrat toliko dijakov, kot razpisujejo mest. Gimnazije, predvsem tiste s tradicijo, so v tem pogledu seveda brez konkurence. Ravnatelj Srednje strokovne in poklicne šole Celje (SSPSC) Franc Erjavec je povedal podobno zgodbo. Vpis se je pri njih v zadnjih desetih letih praktično prepolovil, v glavnem na račun tekstilnih poklicev. Recesija v gospodarstvu se odraža tudi tu. »Žal pa nismo uspeli pridobiti programa kozmetični tehnik. Zdaj pa zdravstvena šola poka po šivih, pri nas pa se ubadamo z nasprotnimi težavami.« Direktor Šolskega centra Celje (ŠCC) Igor Dosedla je z vpisom zaenkrat še zadovoljen. »Slabo kaže predvsem z zlatarji. Pri ostalih programih pa s prenovami, sodelovanjem z delodajalci in usmerjanjem v tehniško gimnazijo zaenkrat vzdržujemo vpis na zadovoljivi ravni kljub številčnemu upadu generacij.« Dejstvo pa je, da tudi na ŠCC izobražujejo v glavnem deficitarne poklice. Kronično pomanjkanje nekaterih kadrov Kot je povedala Karmen Leskošek, direktorica območne enote Celje zavoda za zaposlovanje, se med težje za-posljive uvrščajo tisti poklicni profili, ki izhajajo iz dejavnosti, M usihajo, se krčijo oziroma tehnološko spreminjajo, ter tistih, kjer so prilivi iz šol nesorazmerno večji od povpraševanja. »Tako lahko med prve štejemo skorajda celotno tekstilno področje, ozko usmerjene pisarniške oziroma administrativne poklice, frizerje, zlatarje, fi-nomehanike, gospodinje ... Med brezposelnimi je tudi veliko gimnazijskih maturantov, kmetijskih in kemijskih tehnikov, saj je priliv iz šol nesorazmerno velik glede na povpraševanje po teh kadrih, prav tako se vsi ne odločajo za nadaljevanje študija.« Na področju kovinarstva je povpraševanje večje, kot je ponudba. Delodajalci iščejo kandidate s poklicno izobrazbo IV. stopnje: ključavničarje, oblikovalce kovin, stru-garje, orodjarje, kleparje-krovce, varilce, monterje, elektroinštalaterje ... »Iskani so tudi delavci za opravljanje del višje zahtevnostne stopnje, kot je diplomirani inženir strojništva. Med brezposelnimi ni dovolj kandidatov z znanji s področja kovinarstva, zato potrebe na tem področju pogosto ostajajo nezasedene,« je še povedala Le-skoškova. Gostinci pa bodo k temu dodali, da je proti pričakovanjem in razvpiti brezposelnosti včasih skoraj nemogoče dobiti nekoga, ki bi opravljal poklic natakarja. Ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju Voj-mira Leskovšek je ob tem dejala, da trendi kažejo, da bo to področje čez nekaj let v Sloveniji brez kvalificirane delovne sile: »Res pa je tudi, da je delo v gostinstvu malo cenjeno, slabo plačano, nočno in ob nedeljah ter praz- nikih. In dokler se družba ne bo zavedala, da se kvaliteta plača in ceni, nobena šola ne more veliko vplivati na razmere. Še bolj žalostno pa je, da se dijaki, ki končajo šolanje pri nas, zaposlujejo pravzaprav povsod, razen v gostinstvu.« Konec decembra 2005 je bilo na Celjskem 11.754 brezposelnih. 4.532 jih je bilo brez izobrazbe, 2.979 s III. oziroma IV. stopnjo izobrazbe, 3.476 s V., 257 s VI. in 503 s VII. stopnjo izobrazbe. Gimnazijskih maturantov je bilo med njimi 548 ali slabih 16 odstotkov vseh s V. stopnjo izobrazbe. In če se vrnemo nazaj v Štore, so pred štirimi leti tam uvedli program medijskega tehnika in dobili, kot pravijo, poklic prihodnosti, z njim pa med dijaki kar tretjino deklet. Danijela Paj, ena najbolj aktivnih dijakinj in sou-rednica šolskega glasila Od-pilki, je povedala: »Ja, biti so čudni pogledi, ko sem povedala, kam se vpisujem, ampak brez pomisleka bi se vpisala še enkrat. In ni me strah za prihodnost.« Na SSPŠC so poklic avtomeha-nika razširili v avtoserviser-ja in še bi lahko naštevali. Tudi družba se nenazadnje spreminja in šola se ji bo hočeš nočeš morala prilagoditi. SAŠKA TERŽAN Novosti V naslednjem šolskem in študijskem letu 2006/07 so v celjski regiji predvidene nekatere programske novosti v okviru srednješolskega in višješolskega izobraževanja. Šolski center Celje - Poklicna in tehniška strojna šola uvaja poskusni program tehnik mehatronike, enak program bo izvajala tudi Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola na Šolskem centru Velenje. Na Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur bodo izvajali nova programa za poklica kmetijski mehanik in živilski tehnik. Spremembo uvaja tudi Srednja strokovna in poklicna šola Celje, kjer bodo v prihajajočem šolskem letu namesto programa avtomehanik izvajali program avtoser-viser. Višji strokovni šoti v okviru Šolskega centra Celje in Šolskega centra Velenje bosta v naslednjem študijskem letu kot novost izvajali program mehatronika. Št. 12 - 10, februar 2006 - NHK 6_ GOSPODARSTVO_0 CetÎS Pet »jurjev« za kletvico V Etolu za nezaželeno obnašanje po novem tudi denarna kazen - Sindikat opozarja, da je akt o mandatnem kaznovanju nezakonit Od 1. februarja morajo zaposleni v celjskem Etolu zelo paziti, kaj govorijo in kako se vedejo. Za vsako obnašanje, ki ga je uprava določila kot neprimerno, morajo namreč plačati kazen. Preklinjanje, kajenje ali prilizovanje jih bo stalo pet tisočakov, namerno povzročanje škode, spolno nadlegovanje ali popivanje na delovnem mestu pa še enkrat več. Zaposleni so ogorčeni, pravna služba območnih svobodnih sindikatov pa je v podjetje že poslala opozorilo, da je akt, v katerem so opredeljene kazni, nezakonit. V območni organizaciji svobodnih sindikatov pravijo, da se s čim podobnim doslej na Celjskem še niso srečali. Je sicer nekaj podjetij, kjer imajo kodeks obnašanja, vendar takšne »cvetke«, kot je Etolov akt o mandatnem kaznovanju, nima nihče. Vsaj ne, da bi oni vedeli. Kot ugotavlja odvetnica Marija Karlovšek, ki vodi sindikalno pravno službo, akt ni v skladu z delovnopravno zakonodajo, saj ne sodi ne pod določbe disciplinske in tudi ne pod določbe odškodninske odgovornosti. Poleg tega Karlovškova še opozarja, da bi delodajalec mandatno kazen lahko odmerjal le, če bi bilo tako določeno s kolektivno pogodbo. In kaj je zapisano v Etolovem aktu o mandatnem kaznovanju? V uvodu predsednik uprave Ivan Ferme in član uprave Zdenko Zanoški pojasnjujeta, da je bila uprava akt »primorana sprejeti, ker vsi zaposleni niso upoštevali in spoštovali julija lani sprejetih Pravil obnašanja.« Sledijo splošna določila, kjer je naveden postopek mandatne kazni in kdo jo lahko izreče, nato pa pridejo trije najbolj zabavni členi s cenikom za posamezno nezaželeno ravnanje. Od pet do deset tisočakov Tako, na primer, pretirano obremenjevanje sodelavcev z lastnimi problemi, vedenja, ki so v nasprotju z zdravim razumom, pretirana tekmovalnost, opravljanje, vzvišeno vedenje, ignoriranje ali zahrbtnost stanejo 5.000 tolarjev. Dva in pol tisočaka več znaša kazen za nes-poštovanje predpisov iz varstva pri delu in pravil standardov kakovosti, nespoštovanje delovnih obveznosti, zloraba bolniške, motenje sodelavcev, rasizem, ustvarjanje neugodnega delovnega vzdušja ter kreganje, žaljenje in podobna nečedna obnašanja. Najvišja kazen, ki znaša 10.000 tolarjev, pa je zagrožena za namerno povzročanje škode, izkoriščanje delovnih sredstev v osebne namene, prikrivanje informacij, zapeljeva- nje in spolno nadlegovanje, izdaja poslovnih skrivnosti, fizično obračunavanje ter drogiranje in popivanje. Te kazni izrekajo uprava in vodje posameznih področij. Sindikat bo tožil V Etolu se na opozorilo sindikalistov doslej še niso odzvali. »Če spornega akta ne bodo umaknili, se bomo odločili za tožbo,« napoveduje Forto Turk iz celjske območne organizacije. Poleg tega, da je celotni akt o mandatnem kaznovanju po njihovih ugotovitvah že sicer nezakonit, so še zlasti zgroženi nad dejstvom, da sploh ne dopušča možnosti ugovora ter za povrhu še določa, da se po trikrat izrečeni mandatni kazni proti kršitelju lahko začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi. JANJA INTIHAR Zamenjava v vrhu papirnice Vodenje radeške papirnice bo 6. marca prevzel Ve-lenjčan Sandi Vasle. Dosedanji predsednik uprave dr. Andro Ocvirk, ki je v Radeče papir prišel pred manj kot petimi leti, odhaja v pokoj, kljub temu pa bo v podjetju še naprej koordiniral naložbe, ki jih načrtujejo do leta 2008. Novoimenovani predsednik uprave Sandi Vasle je bil od leta 2004 direktor podjetja Gorenje Glin, v tem podjetju pa je bil na različnih položajih (prokurist za področje nabave in proizvodnje, tehnični direktor) Vasle je diplomirani inže-zaposlen že od leta 1997. nir lesarstva in je tik pred tem. Pred tem je kot tehnolog de- da na Biotehniški fakulteti v lal v Gorenju Notranji opre- Ljubljani opravi še magiste-mi. rij. JI Bo država ohranila Steklarsko Novo? Včeraj je potekel rok, do katerega se je moral prisilni upravitelj Branko Dordevič odločiti, katere terjatve, ki so jih prijavili upniki Steklarske Nove, bo priznal in katerih ne. Upniki bodo o potrditvi prisilne poravnave glasovali predvidoma v drugi polovici marca. Kot je povedal Dordevič, je 30 upnikov prijavilo za okrog 760 milijonov tolarjev terjatev. Od tega je priznal večino oziroma 210 milijonov navadnih terjatev ter 430 oziroma za dobrih sto milijonov tolarjev manj terjatev, ki so jih prijavili ločitveni upniki, to je banke. Med navadnimi upniki, ki imajo pravico glasovati o potrditvi prisilne poravnave, imata davčna uprava in zavod za zdravstveno zavarovanje glede na višino svojih terjatev več kot 60 odstotkov glasov. Bi se torej lahko zgodilo, da država, ki je preko Steklarske šole lastnica Steklarske Nove, prisilke ne bi podprla in bi podjetje poslala v stečaj, potem pa bi ga na nek način združila s sosednjo Steklarno Rogaška? Dordevič pravi, da so sicer vse možnosti še odprte, vendar pa, vsaj za sedaj, upniški odbor prisilno poravnavo podpira. JI Javni opomin Laškemu in Istrabenzu Ljubljanska borza je šele v začetku tedna razkrila, da je Pivovarni Laško in Istrabenzu v zvezi z nakupovanjem Mercatorjevih delnic izrekla javni opomin. Izdala ga je namreč že oktobra lani, vendar sta družbi vložili ugovor, ki mu je Agencija za trg vrednostnih papirjev 11. januarja delno ugodila. Borza je odločbo agencije prejela 19. januarja, s tem pa je njena odločba v delu, v katerem Laško in Istrabenz nista uspela z ugovorom, postala dokončna in izvršljiva. Enega najstrožjih ukrepov, kivjih lahko dobijo podjetja v borzni kotaciji, sta si Pivovarna Laško in Istrabenz prisluži- la zato, ker pri pogodbah o nakupu deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v Mercatorju nista razkrila vseh informacij iz pogodbe, ki bi lahko vplivale na ceno delnice. Družbi namreč nista razkrili določenih pomembnih elementov pogodbe glede kupljenih delnic Mercatorja, ki bi lahko vplivale na vrednotenje delnic in bi jih razumen vlagatelj zato potreboval za sprejem investicijskih odločitev. Te informacije bi morala Laško in Istrabenz po mnenju Ljubljanske borze razkriti, če ne že ob podpisu dogovora s kapitalsko in odškodninsko družbo, pa najkasneje potem, ko je dogovor začel veljati. JI Sandi Vasle bo 6. marca prevzel vodenje radeške papirnice. Dodatni popust na razprodajne cene velja oc 9. do 28. februarja za izdelke v zalogi prodajalr INTERSPORT. Popust se obračuna na blagajni Popusti se ne seštevajo. Mollier mora Še čakati Razprodajne cene smo obdržali Državna revizijska komisija je podaljšala rok, v katerem se bo odločila, ali je bil postopek izbora za nakup 18 operacijskih miz za pet bolnišnic po Sloveniji pravilen ali ne. Kot je znano, je na javnem razpisu sodelovalo tudi celjsko podjetje Mollier, vendar je naročnik, ministrstvo za zdravje, njegovo ponudbo zaradi nepravilnosti vloge izločilo, čeprav je bila za sko- raj 200 milijonov tolarjev cenejša od izbranega podjetja Sanolabor. Direktor Molliera Roman Šumak se je na takšen izbor pritožil, vendar je ministrstvo vztrajalo pri svoji odločitvi. Šumak je zato v začetku januarja vložil zahtevek za revizijo postopka pri državni revizijski komisiji. Šele v torek, 7. februarja, torej en mesec po vložitvi zahtevka, je prejel obvestilo, da držav- revizijska komisija rok za odločitev podaljšuje. Ministrstvo za zdravje ji je namreč vso potrebno dokumentacijo v zvezi s postopkom posredovalo šele 20. januarja. Roman Šumak je nad takšnim ravnanjem ministrstva ogorčen: »Ministrstvo za zdravje vodi svoj postopek, ki ni v skladu z zakonodajo ter kaže na netransparentnost in neenakost med ponudniki.« NAKRATKO Riemer kupuje Koto Novi lastnik ljubljanskega Kota naj bi v kratkem postal znani konjiški podjetnik Franc Riemer. Aktiva Invest naj bi mu namreč prodala večinski, 98-odstotni delež podjetja. Koto se ukvarja s predelavo živalskih odpadkov in kož, z državo pa ima od leta 2000 sklenjeno koncesijsko pogodbo za uničevanje klavniški odpadkov. Še trije iz Saše Tudi območna gospodarska zbornica Savinj-sko-Šaleške regije je imenovala svoje predstavnike, ki bodo v Regionalnem razvojnem svetu ŇŤ5Č poleg sedmih predstavnikov celjske regije zastopali interese gospodarstva pri odločanju o regionalnih projektih. To so predsednica uprave Esotecha Zofija Mazej-Kukovič, Mirko Stra-šek iz podjetja KLS Ljubno in direktorica sa-vinjsko-šaleške zbornice Alenka Avberšek. Vlfatson začel osvajati Svetovna trgovska veriga Watson, ki prodaja izdelke za zdravje in lepoto, je v Eri-nem trgovskem centru v Žalcu odprla svojo prvo trgovino v Sloveniji. Do konca leta naj bi jih pri nas odprla še 14 in zaposlila do 150 ljudi. JI VINTERSPORT Doma po Sloveniji, prvi v svetu. iGtOil panno i luijlwljsim vkusem IGODKI 7 RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL Mladinski literarni festival v polnem teku Ob slovenskem kulturnem prazniku je v Celjskem mladinskem centru zaživel 1. Mladinski literarni festival Stopin'ce. Ustvarjalni led so prebijali s predstavitvijo mladih umetnic s Celjskega in z odprtjem razstave literature. Že nocoj pa bo sledilo glavno dejanje festivala, ki ga bodo z literar-no-vokalnim večerom zaključili jutri. Radovednih obiskovalcev, ljubiteljev proze in poezije se je nabralo nekoliko več, kot je običajno za tovrstne prireditve. Tistih, ki so prisluhnili mladim avtoricam, ki se rade poigravajo z besedami, vanje prelivajo življenjske izkušnje, drobce vsakdanjosti, pa tudi osebne čustvene in razpoloženjske odtenke ter jih prepletajo z nitmi domišljije, je bilo ravno toliko, da se je ustvarilo prijetno intimno vzdušje. Slišati je bilo mogoče odlomke iz knjige Maruše Pozvek, ki se večera žal ni mogla udeležiti, s kratko zgodbo je poslušalce nasmejala Andreja Jezernik, Katja Andrinek jih je popeljala v svet svoje poezije. Po življenju in deiu avtoric je z vprašanji brskal Samo Roš. Andreje že v otroštvu ni bilo mogoče zvleči stran od knjig. Vplivala je tudi na njeno odločitev za študij primerjalne književnosti, v okviru doktorskega študija pa se dandanes posveča po- drobnemu seciranju krat kih zgodb, piše jih tudi sa ma. »Nekoliko študijske deformacije sem že začutila; zgodbe nastajajo dlje časa, pozorna sem na malenkosti, ustvarjanje je morda nekoliko manj sproščeno,« pravi Andreja, ki se je v sredinem večeru prvič javno predstavila z eno svojih zgodb. Išče založbo, saj njene zgodbe v knjižni obliki še niso izšle. Katja, še gimnazijka, ljubiteljica številnih umetniških zvrsti (predvsem dramske igre), je v samozaložbi izdala že dve pesniški zbirki - za drugo je izrisala tudi naslovnico. »Vir navdiha je svet okoli mene. Prva zbirka je ob vzpodbudi takratne učiteljice slovenščine in Literarnega društva Šentjur izšla že v času obiskovanja osnovne šole,« pravi Katja. In se spominja: »Kot majhna deklica sem brala neko pesem o prijatelju in nikakor se nisem mogla sprijazniti z njenim zaključkom. Seveda sem jo prepesnila po svoje ...« Priložnost za druženje z mladimi ustvarjalci boste po-- Št 12-10. novno dobili že danes ob 19. uri, ko bodo v Celjskem mladinskem centru podelili nagrade zmagovalcem literarnega natečaja na temo Neomejeno. Odzvalo se je 43 avtorjev iz vse Slovenije, priznanja bodo podeljena v kategorijah proze in poezije. Za popestritev prireditve bo poskrbel MC Mičo, jutri ob 19. uri pa bosta festival s svojim nastopom zaključila vo-kalistka Kristina Jokič in literarni ustvarjalec Jaša Ko-celi. POLONA MASTNAK Foto: CRIST1NA BARBACIL I. februar 2006 - Mednarodni svetovalci za dojenje Na Polulah za najvišje nagrade Za svetovalce o dojenju odslej izpit IBCLC tudi v slovenskem jeziku - Prvi tečaj na Dobrni Zavod RS za šolstvo vsako leto podeli nagrade Blaža Kumerdeja posameznikom in različnim organizacijam, ki delujejo na področju izobraževanja, na katerem se še posebej izkažejo. Letos se je med 16 no-minirancev zaradi aktivnosti in sodelovanja pri številnih projektih uvrstila tudi OŠ Frana Kranjca Celje. Med peterico končnih nagrajencev, ki so priznanja prejeli 2. februarja, se šola sicer ni uvrstila, jim pa že sama nominacija za šolsko leto 2004/05 po zagotovilih ravnateljice Ivanke Maric veliko pomeni. Na OŠ Frana Krajnca namreč že vrsto let sodelujejo pri številnih projektih, z lastno iniciativo in zamislimi pa želijo zgraditi kakovostni presežek tudi izven začrtane izobraževalnega procesa. Po besedah Maričeve se trudijo uresničevati cilje za šolo po lastni meri in avtonomijo izkoriščati v lastne razvojne namene. V ta namen pripravljajo različne nadstandardně aktivnosti, ves čas pa napredek preverjajo tudi s sa-moevalvacijo: vrednotijo vzgojno-izobraževalne dosežke, starše učencev anketirajo o njihovem zadovoljstvu z delom šole, poskušali pa so pridobiti tudi certifikat ISO 9001. Poleg proslav in prireditev ob različnih priložnostih razvijajo tudi mednarodno sodelovanje: lani so gostili mednarodni študijski Ivanka Marič obisk, sodelujejo pa tudi v projektih Unesco ASP, Eko šola. Zdrava šola ter v programih Socratesa. Omeniti velja že uspešno vpeljani model odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, razvijajo pa še svoj didaktični model integracije učencev s posebnimi potrebami. Številni člani njihovega kolektiva so v preteklosti že pridobili nazive za inovativnega učitelja leta, na šoli pa se neprestano oblikujejo zamisli za nove akcije, še zmeraj se razvija tudi informatizacija šole. Morda bodo po nagradi Blaža Kumerdeja posegli naslednje leto, čeprav primarni cilj vseh prizadevanj ostaja splošni napredek šole, ne pa potegovanje za priznanja. Vsekakor pa bo največjo pridobitev in primernejše okolje za delo nudila nova šola -začetek gradnje je načrtovan že za letos. PM Na Dobrni se je včeraj začel 60-urni tečaj iz laktacije za pridobitev prestižnega naziva mednarodnega pooblaščenega svetovalca za laktacijo IBCLC. Na tečaju, ki se bo zaključil aprila, naj bi sodelovalo preko 50 medicinskih sester in zdravnikov, ki delajo z nosečnicami, doječimi materami in dojenimi otroki. Svetovalci za dojenje in laktacijo z nazivom IBCLC predstavljajo v Evropski uniji standard za strokovno pomoč pri dojenju. Naziv IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant) si pridobijo po uspešno opravljenem izpitu. V Sloveniji je trenutno le pet svetovalk s tem nazivom, potrebe po temeljitem znanju na tem področju pa so vedno večje. Tudi zato so pripravili sodelavci odseka za neonatal-no pediatrijo na ginekološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice tečaj v slovenskem Prim. doc. i jeziku, kar je tudi pogoj za opravljanje izpita v tem jeziku. Organizacija tečaja pa ni edina navzven vidna oblika aktivnosti na področju izobraževanja zdravstvenih delavcev za dojenje. Sredi januarja je bil v prostorih Splošne bolnišnice Celje ustanovni sestanek Društva svetovalcev za dojenje in laktacijo Slovenije. »Udeležba je bila po strokovni plati bogato zastopana, saj so se . Zlata Felc sestanka udeležili predsednik in člani Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija, predstavnice La Leche League International in zdravstveni delavci, ki podpiramo dojenje,« je zadovoljna ena izmed pobudnic za ustanovitev društva prim, doc. dr. Zlata Felc, dr. med., IBCLC in vodja projekta Novorojencem prijazna porodnišnica v SB Celje. Udeleženci sestanka iz različnih sloven- skih krajev so se odločili, da bo sedež društva v Celju, v prostorih Projektne pisarne Celje zdravo mesto. Za predsednico so izvolili sodelavko na celjskem Odseku za neonatalno pediatrijo, diplomirano medicinsko sestro in IBCLC Cvetko Skale. Večina strokovnjakov z nazivom IBCLC dela kot medicinske sestre, babice ali zdravniki v porodnišnicah, enotah za intenzivno terapijo novorojenčkov ali pediatričnih oddelkih. Nekateri imajo privatno prakso in delajo kot učitelji staršev in zdravstvenih delavcev, v javnih zdravstvenih službah občin, vlad in vladnih uradov. »Vsekakor pomeni več zdravstvenih delavcev z nazivom IBCLC bistveno širše znanje o dojenju, karje za naše malčke in tudi njihove starše, posredno pa za celo nacijo, izjemno dobro!« poudarja prim, doc. dr. Zlata Felc. MILENA B. POKLIC Z leve: Samo Roš, Andreja Jezernik in Katja Andrinek 8 DOGODKI POZOR, HUD PES Spopad civilizacij Francoska nagrada za pianistko iz Prebolda Na uglednem in v svetovnem merilu izjemno cenjenem mednarodnem tekmovanju mladih pianistov z naslovom Concours Musical de France, ki so se ga v Parizu udeležili mladi umetniki z vsega sveta, je izjemen uspeh doživela 28-letna Tamara Goličnik iz Latkove vasi pri Preboldu. Prejela je drugo nagrado v kategoriji Excellence 3, kar pomeni, da po strogih umetniških kriterijih sodi med najboljše mlade pianistke na svetu. To je sicer pred tem že nekajkrat dokazala tudi na mednarodnih tekmovanjih na Škotskem, Hrvaškem, v Italiji in drugod. Novinarka NT Mojca Voćko si je privoščila škandalozno manipulacijo s celjskimi mentalno higienskimi strokovnjaki - Zdravstveni in pedagoški delavci postajajo vedno večje žrtve »novinarjev« rumenega tiska in njihovih zlonamernih informatorjev. Samostojna novinarka in zunanja sodelavka Novega tednika Mojca Vočko je v 6. številki NT z dne 20.1. 2006 objavila celostranski prispevek pod naslovom »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« Z njim je pod pretvezo intervjuja z neko nezadovoljno materjo - dodala pa je tudi nekaj lastnih kategoričnih in afektiranih vrednostnih sodb - hudo osramotila in oblatila Dispanzer za psihohi-gieno otrok in mladine Zdravstvenega doma Celje ter še posebej spodaj podpisanega. Skupaj z intervjuvan-ko je na časopisni papir izlila zvrhan koš netočnosti, polresnic, neresnic, devalvacij, diskvalifikacij in diskredita-cij vseh delavcev in sodelavcev dispanzerja. Celotni pogovor in njegov zapis z vsemi oblikovalskimi Tamara Goličnik je glasbeno pot začela na glasbeni šoli v Žalcu. Šolanje je nadaljevala na naravoslovni gimnaziji v Celju in Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je zaključila študij s koncertno in pedagoško diplomo. Že med študijem se je strokovno izpopolnjevala na mojstrskih tečajih in predavanjih doma in v tujini, kjer je nastopala tudi kot solistka in komorna glasbenica. Med drugim je gostovala v Bostonu, Edinburghu, kamor jo je povabila slovenska častna konzulka Ana Wersun, na Dunaju in v Zíirichu. V organizaciji poudarki in vprašanji v obliki apriornih in namiguj očih novinarskih komentarjev je namenjen izključno blatenju mentalno higienskih strokovnjakov (»od pedopsihiatrov do logopedov, psihologov, specialnih pedagogov«), ne pa ob-jektivni predstavitvi problematike avtizma in drugih razvojnih motenj. Pisati o neki resni duševni motnji na tako aferaški način je strokovno-novinarsko nedopustno ter skrajno neetično in nemoralno tudi z vidika-širše javnosti, ki je posledično popolnoma dezinformirana. Poimensko sta avtorici zapisa omenili logopedinjo gospo Tratnikovo in mene. Čeprav že več let nisem zaposlen na tem dispanzerju, sem kot takratni predstojnik dolžan odločno demantirati prav vse navedbe v tem »intervjuju«, da bi tako vsaj malenkost zmanjšal veliko moralno, poklicno in psihološko škodo, ki je bila z objavo tega pamfleta storjena meni osebno in mojim bivšim sodelavcem. Istočasno moram odločno protestirati tudi proti odgovornim urednikom NT, ki so mirno dovolili objavo Glasbene mladine ljubljanske je posnela tudi recital za Radio Slovenija. Celjani se je dobro spominjajo po lanskoletnem koncertu v Narodnem domu z orkestrom Musica Camerata pod vods- povsem nepreverjenih obtožb in insinuacij. Gospa Vočko v zvezi s svojim laicističnim pisanjem o avtizmu in trditvami zelo sumljivega vira (kar je zlahka prepoznavno tudi za laika) ni poiskala objektivnih informacij pri strokovnjakih dispanzerja, pri meni osebno ali pri drugih inštitucijah in posameznikih, ki so imeli opravka z intervjuvanko in njenim sinom. Tako zase kot za svoje kolege lahko trdim, da bi ji z veseljem postregli z obsežnim gradivom o obravnavanem primeru ter zraven dodah še kakšno slovensko strokovno mnenje o otroškem avtizmu in drugih razvojnih, čustvenih in vedenjskih motnjah otrok in mladostnikov (Niso zveličavni samo tuji strokovnjaki!). Vendar tega ni storila niti v najmanjši meri, npr. tako, da bi vsaj telefonsko konzultirala kateregakoli od prizadetih ali vključenih. Če bi to storila, bi hitro ugotovila, da obstaja še druga plat medalje in da svojemu referenčnemu viru ne sme slepo verjeti. Na tem mestu naj samo zagotovim, da je na konkretnem primeru v času mojega tvom dirigenta Matjaža Brežnika. Sedaj se dodatno izobražuje pri svetovno priznanih pianistih in pedagogih Vladimirju MlinariČu in Ja-sminki Stančul na Dunaju. JANEZ VEDEN1K vodenja dispanzerja intenzivno delal celoten tim, ki se je nadpovprečno angažiral ter poskušal narediti vse, kar bi bilo v prid otroku in njegovi družini. Prepričan sem, da naše skupne diagnostične ugotovitve in predlagani ukrepi veljajo še danes. Novinarka mi je s priob-čenim psevdo-meta-intervju-jem prizadejala hude duševne bolečine in napravila veliko škodo moji osebnostni integriteti ter strokovni reputaciji zelo dobrega in izkušenega kliničnega psihologa, psihodiagnostika in psihote-rapevta. Ker mi etična zaveza poklicni molčečnosti preprečuje, da bi javno razkril strokovna in objektivno preverjena dejstva o intervjuvan-ki in njenem otroku in ker časopisni prostor ni primeren za objavo obsežne medicinske, psihološke, pedagoške in socialne dokumentacije, tudi če bi me kdo odvezal od varovanja poklicnih skrivnosti, bom zadoščenje moral poiskati na sodišču. MILAN PUSTINEK, univ. dipl. psih. specialist klinične psihologije Svoboda ni nič drugega kot druga beseda za »nič ni ostalo, kar bi še lahko izgubil«; tako je prepevala nekoč Janis Joplin v svoji znameniti Me and my Bobby Mc-Gee. K temu stavku se še vrnem. Nedavna, pravzaprav že davna objava karikature preroka Mohameda v danskih, v zadnjem času pa še preostalih časnikih, je sprožila val protestov in nasilja v muslimanskem svetu in pravzaprav prvič zadevo tako zelo zaostrila, da je celoten t.i. krščanski svet tako rekoč pod vsesplošno »fatvo«. Islamski svet zahteva smrtno kazen za avtorje karikatur, pravzaprav nič novega, primer Rushdie je še vedno živ. Razlika je tokrat v tem, da je za, recimo temu verbalni ah pa ikonografski delikt, obsojen nekdo, ki prihaja pravzaprav iz islamu povsem tujega okolja (primer Van Gogh je bil spet nekaj drugega). V časopisju se že pojavljajo vse mogoče oznake za konflikt; tretja vojna, nova hladna vojna in ponovno slišimo tiste indice propagandne vojne, ki smo jih nekoč že slišali, bojkot EU blaga, na zatožno klop se postavljajo »nepravover-ni«, omenjajo se teorije zarot, muslimani trdijo, da gre za zaroto zahoda, zahodnjaki menijo, da bi do težav ne prišlo, če bi tega ne zakuhali veleposlaniki iz držav Bližnjega vzhoda in preostali, ki nosijo v sebi islamski predznak. Kot zmeraj v primerih, ko se nekaj zaplete na celotni črti, sem se tudi tokrat odpravil na forume, tokrat danske, ki so seveda vzorno glo-balizacijsko urejeni, torej »materni jezik« je angleščina, nanje pa se prijavljajo (zdaj seveda še posebej) ljudje iz celega sveta, zmerneži in nestrpneži obeh religij, ki sta seveda pogojeni tudi s socialnimi in geografskimi posebnostmi okolij, od koder se prijavljajo na mrežo. Pardon, naj dodam še tretje, tudi Židje se oglašajo. Princip pogovorov je - izvzel bom skrajno nestrpne, ki grozijo z novimi bombnimi napadi in tiste, ki jim odgovarjajo s skrajnim cinizmom, češ, spomnite se Hirošimě in Nagasakija - da so si vse tri monoteistične religije v sorodu, vsi govorijo o skupnih koreninah treh verstev, da se nekateri pač Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail. com ne strinjajo z Jezusom, za Žide je prepozen, za islam prezgoden, kar zadeva kontekst besed prerokov. Sklicujejo se vsak na svoje Svete besede, strinjajo se zgolj v eni stvari, da se ne strinjajo. No, druži jih tudi skupna mržnja v zvezi z ateisti, ki pravzaprav niti nimajo mandata posegati v njihove vroče debate. Ko prebereš vsa ta umovanja, se ne moreš znebiti vtisa, da nimajo smisla za humor, da vsak izmed njih resnobno in poznavalsko stoji na svojem okopu in brani njihovo resnobno abstrakcijo, hierarhije očakov, angelov, nadangelov, prerokov, čudežev, videnj in principov okoli tega. Humor je v njihovih kozmogonijah prepovedan, kot je bil nekoč v Ecovem romanu Ime rože. Nekdo izmed forumov-cev je zapisal, da so se vojne pričele zmeraj v imenu religije, no, ta je bil resnobno levičarski. Na vso to enolončnico pa je padla iskra humorja nekega tipsona, Danca, ki je slednjemu odpisal, ni res, Danci smo napadli Anglijo (okoli leta 1000), ker nam je zmanjkalo žensk, alkohola in nam je bilo všeč njihovo zlato. Toda humor razprtij ne bo razrešil, zagotovo bo na račun teh karikatur še tekla kri, ne upam si več zapisati nedolžnih. J.P. Sartre je nekoč v obrazložilnem pismu švedski Nobelovi komisiji, ko ji je pojasnjeval, zakaj zavrača nagrado, zapisal, da lahko takratno blokovsko sprtost, nujni konflikt med vzhodno in zahodno kulturo, rešijo le s sodelovanjem obeh kultur, toda brez vmešavanj ustanov. Podobno je skušal tudi Lessing v Modrem Natanu že pred stoletji, toda vse zaman. Verski fundamentalizmi vseh vrst so očitno rešljivi zgolj z logiko Janis Joplin: svobodni bomo, ko ne bomo imeli več česa izgubiti, recimo določene religije, vera pri tem nima kaj opraviti. Če želite zavidljiv izgled. zaupajte samo ™ " 11 \ dragocenim izdelkom H||\ Če želite še zavidljiv zaslužek, obiščite našo spletno stran Cosmetic Care Company, d.o.o., ali pa nas pokličite! Ulica heroja Nandala 33, Maribor, telefon: 02/4622908 in 4622909 varuH CLOveKovTH pravic VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC BO 14. FEBRUARJA V CELJU. Brezplačni pogovori z varuhom in sodelavci bodo potekali v prostorih občine Celje. Vabljeni vsi, ki menite, da so vam bile kršene vaše pravice in bi potrebovali varuhovo posredovanje pri reševanju vaših težav. Podrobnejše informacije dobite na brezplačni telefonski številki 080 15 30 ali na www.varuh-rs.si. Prijave na pogovor bomo sprejemali v petek, 10. 2., do 14.30 in v ponedeljek, 13. 2., do 12.00 na omenjeno brezplačno telefonsko številko 080 15 30 S klavirskim recitalom Glasbeni utrinki skozi čas z deli Scarlattija, Mozarta, Bacha, Beethovna, Ukmarja, Mendelsohna, Debussya in Chopina se bo nocoj predstavila tudi na koncertu v Savinovi hiši v Žalcu. ODGOVOR »A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« Tamara Goličnik fflffwr m intervju 9 »Ne počutim se kot parazit« Ob slovenskem kulturnem prazniku z umetnico, Celjanko Lilijano Praprotnik Zupančič alias Lilo Prap Sedmi februar 2006. Sedi za kuhinjsko mizo, pred njo torkovo Delo. Pravkar je prebrala članek o kulturnem prazniku Slovencev in letošnjih Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada. Prebrala je tudi komentarje na to temo, ki so jih izrekli izbrani slovenski intelektualci, med njimi tudi ekonomist Mičo Mrkaič. Njegovo gledanje na kulturo, kulturnike in nagrade jo je osupnilo, razjezilo, globoko užalostilo. Je mogoče, da je kot svobodna umetnica v očeh trenutno najbolj popularnega slovenskega ekonomista Miča Mrkaiča družbena zajedalka, ki brez sramu jemlje denar, ki so ga v proračunsko vrečo prigarale slovenske tekstilne delavke? Kaj se danes dogaja s kulturo, je mar zgolj kapital tisti, ki kroji življenje Slovenca v vseh njegovih porah? O tem se je spraševala omenjena celjska umetnica, pisateljica, ilustratorka in še marsikaj. Umetnica, kije znana in priznana domala po vsem svetu, ki je otrokom dala več kot deset knjig, katere avtorska dela so prevedena v osemnajst svetovnih jezikov in ki je na ogled postavila nešteto svojih likovnih ter knjižnih, satiričnih in dramskih knjižnih del. Da gre za veliko umetnico, govorijo tudi nešteta visoka in najvišja priznanja in nagrade, ki jih je prejela tako doma kot v tujini. Nenazadnje je Lilijana Praprotnik Zupančič, ki jo otroci po vsem svetu poznajo kot Lilo Prap, letošnja nominiranka za dve najuglednejši nagradi: nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado. Kako gledate na slovenski praznik kulture? Lepo je, da en dan v letu slovenski narod posveti kulturi, sicer pa je zame kulturni dan vsak tisti dan, ko grem na kakšno kulturno prireditev. Če je za nekoga dan kulture zgolj 8. februarja, je to podobno kot dan brez cigarete. In kolikokrat v letu je za vas dan kulture? Vsakič, ko je v Antiki literarni večer, vsakič, ko si ogledam gledališko predstavo, ko me kdo povabi na odprtje likovne razstave, ko grem tu in tam na kakšen koncert... Tudi branje dobre knjige je zame kulturni praz- Katera knjiga vas je nazadnje navdušila? Roman francoskega pisatelja Michela Ho-uellebecka z naslovom Platforma, v katerem razgalja in prikaže nov, drugačen in kritičen pogled na hipije in hipijevstvo. Tu je še Groteskni ples Aldousa Huxleya, roman z obilico angleškega humorja, ki bi ga lahko prebrala dvajsetkrat zapored. Ste se tudi vi v mladih letih navduševali nad hipijevstvom? Nikoli nisem bila in tudi zdaj nočem biti v nobenih gibanjih - nimam črednega nagona. Sicer pa se hipiji ne ukvarjajo s športom, medtem ko sem se jaz kar precej. S katerim športom? V osnovni in srednji šoli sem se ukvarjala z.atletiko - s peterobojem in tekom čez ovire - in s košarko pri Zmagu Sagadinu. Spominjam se, da nas je gonil kot zajce, za ogrevanje smo tekli po Liscah, nato je sledil trening. Ob takšnem naponi si nabereš kondicije za nekaj let naprej. In kako danes skrbite za svojo kondicijo? Igram tenis, poleti jo mahnem kar čez vodo na bližnje Jezernikovo tenis igrišče. Vrniva se h kulturi in k vašemu ustvarjanju za otroke. Kakšen odnos imate do otrok? Otroci so se mi vedno zdeli zanimivi, eni so mirni, drugi divji, pri čemer imam raje mirne otroke. Rada se igram z njimi in ta- krat se počutim, kot da sem stara pet let. Otroci so navdih za moje delo. Ko je bil moj sin Izi majhen, sem pisala dnevnik vse do njegovega trinajstega leta in tako mi je zdaj tudi ta dnevnik vir navdiha. Na primer tisti njegovi nenehni »zakaji«. Tako je nastala knjiga z naslovom Zakaj. Torej vam gradiva za pisanje nikoli ne zmanjka? Ni tako. Nisem kot >fabrika<. Ko mi zmanjka materiala za pisanje, se proizvodnja pri meni ustavi. Trenutno sem v obdobju, ko nimam idej in se počutim kot klošar. Sedim in čakam na idejo. In se zavedam, da imam še kar nekaj let do >penzije<. Katera je bila vaša zadnja uspešnica? 1001 pravljica, knjiga tekstov in ilustracij, izdana lani. Američani, na primer, so jo kupili, še preden je sploh izšla, in ji dali odlične ocene. Nazadnje ste razstavljali v dneh pred kulturnim praznikom v Galeriji likovnih del mladih v Celju. Kaj ste postavili na ogled? To je bila razstava mojih ilustracij, na odprtju so si jo ogledali predvsem odrasli, zdaj vodijo tja otroke. Razstava, posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, je bila lepo pripravljena in obiskana. Zdi se mi, da odrasli zdaj bolj vstopajo v sosednji Venera shop kot v galerijo. Pred kratkim so vas nominirali za dve največji mednarodni nagradi, za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado. Prvi natečaj razpisuje švedska vlada v čast sloviti pisateljici za otroke, pri čemer je nagrada Astrid Lindgren največja tovrstna v svetu. Na tem natečaju nastopam kot ilustratorka, v igri za nagrado pa je 138 kandidatov in kandidatk. Marca bodo razglasili nagrajence, podelitev nagrad pa bo maja ali junija v Stockholmu. Natečaj za Andersenovo nagrado pa vsako leto razpiše mednarodna organizacija IBBY, International Board on Books for Young people. Letos je za to nagrado nominiranih 26 pisateljev in 25 ilustratorjev, podelitev nagrad pa bo 20. septembra Pekingu. Torej grem na Kitajsko, potovanje tja pa si moram kot umetnica na svobodi plačati sama. Sama, klošarka, ki je trenutno brez idej in brez denarja. Je res tako hudo? Ni tako hudo, ker pri tem svojem delu uživam, ker nisem od nikogar odvisna, le trenutno sem slabe volje, ko dan pred slovenskim kulturnim praznikom in podelitvijo Prešernovih nagrad prebiram Delo in se jezim na popularnega slovenskega ekonomista Miča Mrkaiča, ki v svojem razpredanju o kulturi med drugim pravi tole: >Če umetniki hočejo imeti nagrade, naj sami vplačujejo v nagradni sklad, ne pa da brez sramu sprejemajo od davkoplačevalcev naropan denar.< Ne vem, zakaj ima Mrkaič umetnike tako v želodcu. Poldrugi milijon, kot ga je letos prejel vsak nagrajenec Prešernovega sklada, je približno toliko, kot prejema minister, ki mu preneha funkcija, in to vsak mesec, eno celo leto. Mrkaič v isti sapi za Delo pove tudi tole: »Kakšen ugled v očeh soljudi ima lahko nekdo, ki brez sramu sprejme denar, katerega je država izsesala tudi od delavk v tekstilni industriji, ki garajo za minimalno plačo?« Kako se ob tem počutite kot kulturna delavka? Zelo slabo, ogorčena sem. Žal so ekonomisti danes najpomembnejši del družbe, kot da oni delajo kapital in ne tisti, ki ga resnično ustvarjajo. Kakšna sprevržena logika! Ekonomisti se v tem času obnašajo kot neka abstraktna kasta, kot kakšni svečeniki v Egiptu. Včasih je bil umetnik veliko več vreden, če pa danes dobi kakšno nagrado, ga pa Mrkaič okrca, da je izsesal uboge tekstilne delavke. Vse >furajo< ekonomisti, kot da so smisel vsega. Moralne vrednote so danes obrnjene na glavo in če kje poveš, da si umetnik, bi te že skorajda moralo biti sram. To vendar ne pelje nikamor. Nič čudnega, če sem v obdobju, ko vidim vse črno in sem brez volje, ker se mi vse skupaj zdi neumno. Kako boste letos izpolnili davčno napoved? Vse te aktualne spremembe povzročajo, da gre večina moje energije v jezo, ko se morám ubadati s tem >papirovjem<. Kapitalizem, ni kaj. Hvalabogu, da so na celjski davkariji tako prijazne ženske, da lahko vsaj od njih kaj izvem. Zdi se mi, da so že same obupale od vseh teh silnih sprememb zakonodaje. Vam davkarija pobere veliko zaslužka? Četrtino od mojega dohodka vzame država, od tistih treh četrtin, ki mi ostanejo, pa je treba živeti, kupovati material za delo in še marsikaj. Zato mi vse, kar pade zraven, tudi nagrada, prav pride, da lažje preživim. Mnogi umetniki na svobodi so v položaju, ko morajo pristati na vsakršen, še tako beden honorar, recimo tisoč tolarjev. In ni dobro, če se nad svojim položajem preveč javno pritožujejo. Jih naročniki, založniki in plačniki enostavno izbrišejo. Ste kulturniki na svobodi kako združeni, organizirani? Umetniki na svobodi pri nas nimamo nobenega sindikata. Umetnik je na prostem trgu in če preveč glasno nerga, izgine. So si pa ti svobodnjaki sami krivi za položaj, v kakršnem so, ker so preveliki individualisti, ne znajo se med sabo zmeniti, zato se je doslej vsak tak poskus izjalovil. Marsikje v tujini so samostojni umetniki organizirani v sindikate, imajo svoja pravila, pravice in podobno. Tam umetniki s ponosom povejo, da so umetniki. Zdaj pa pozabiva na politiko in položaj umetnika, ukrojen po pameti in logiki kapitala in ekonomistov. Vas kot umetnico v bližnji prihodnosti čaka kakšna prijetna pot? Saj se lahko kar hitro spravim k sebi, ko pomislim, da je moj glavni cilj delati za otroke, jim dati novo knjigo, slikanico. A kaj, ko si včasih prisiljen tuhtati o drugih stvareh. Moram se kontrolirati, da ne bom preveč zašla v ekonomske vode in s tem postala ustvarjalno impotentna. Ja, avgusta me čaka prijetna pot na Finsko, tam so me povabili, da sodelujem na delavnicah za osebe, ki se ukvarjajo z otroki. Sodelovala bom na primer na delavnici, kjer bodo glavno pozornost posvetili nastajanju slikanic za otroke. Kakšno pa je bilo vaše otroštvo? Lepo, brezskrbno, igrivo. Spominjam se, da sva se z očetom pogosto igrala besedne igrice, uganke, da sta mi starša pripovedovala pravljice in potem kupovala knjige s pravljicami. Moj prostor za igro z vrstniki je bilo dvorišče pri takrat še edinem bloku ob Ljubljanski cesti in na sosednjih njivah in travnikih. To so bile lepe otroške igre, na primer zemljo krast, fuč in podobne, pa igrice, v katerih sem bila največkrat v vlogi učiteljice, večkrat smo se deklice steple s fanti. Bili smo zares fina >klapa<. Lepe spomine imam na otroška leta in leta odraščanja. MARJELA ACREŽ Dom starejših pri sv. Jožefu Konec prejšnjega tedna je ministrstvo za delo Domu sv. Jožefa v Celju podelilo koncesijo za šestdeset postelj v programu institucionalnega varstva oskrbovancev v domovih za starejše. Dom je tako dobil spodbudo za gradnjo kompleksa, ki bo dvakrat večji od obstoječega. Prizidek k domu v velikosti šest tisoč kvadratnih metrov, ki bi se nadaljeval za obstoječo misijonsko hišo od severa proti jugu in nadaljeval še proti zahodu, pravzaprav pomeni zaključek projekta obnove na Jožefovem hribu. Novogradnja predvideva tri različne oddelke. Poleg oddelka doma za starejše s šestdesetimi posteljami v eno-ali dvoposteljnih sobah z vsemi po- »Povpraševanje po stanovanjih kot tudi zaposlitvi v domu starejših je že zdaj zelo veliko,« pravi direktor Doma sv. Jožefa Jože Planinšek. trebnimi prostori za nemoteno delovanje doma bi pridobili še večnamensko dvorano z 250 sedeži, šest družinskih sob za obstoječe potrebe doma ter štirideset postelj v nadstandardnih bivalnih enotah ali varovanih stanovanjih. Ideja je bila prisotna že ves čas, a jo prej zaradi omejenih finančnih zmožnosti niso mogli realizirati, »šele zdaj, ko smo pridobiti koncesijo, si bomo upali vzeti tudi kredit,« pravi direktor duhovno prosvetnega centra Jože Planinšek. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na približno milijardo dvesto tisoč tolarjev, od tega nameravajo za dve tretjini vrednosti vzeti kredit. »Tako dolgo smo si želeti dokončati projekt grad- nje doma in smo komaj čakali na ponovni razpis ministrstva, pri katerem pred dvema letoma še nismo prišli zraven, zdaj pa smo se kar malo ustrašili, predvsem zato, ker nameravamo graditi večji objekt, kot je predviden s koncesijo,« doda Planinšek. Najprej morajo urediti urbanistične zadeve. Predvsem je treba urediti dovozno cesto iz severne strani, ki bo osrednja pot za novozgrajene objekte. Če bo šlo vse po sreči, bodo poleti skušali pridobiti gradbeno dovoljenje in na jesen začeti graditi. Po pogodbi z ministrstvom so namreč dolžni do 31. decembra 2007 sprejeti prve stanovalce. ROZMARI PETEK Predstave dijakov so navduševale občinstvo. Kulturni maratonci tekli častni krog Dan pred slovenskim kulturnim praznikom so dijaki celjske I. gimnazije pripravili tradicionalni kulturni maraton. Vsako leto ga zaznamujejo izvirne uprizoritve, ki se po razredih vrstijo v bliskovitem tempu. Zakaj častni krog? Razlog bi se lahko skrival v dejstvu, da bo kulturni maraton I. gimnazije beležil že približno trideset častitljivih let svojevrstne zgodovine, morda pa tudi zato, ker so ga letos »tekli« dijaki prav vseh oddelkov šole. »Maraton je današnjo podobo oblikoval skozi leta; včasih so se na svoj način predstavljali različni krožki, ki so delovali na šoli, kasneje se jim je pridružilo še več dijakov, sčasoma so dan, namenjen kulturi in ustvarjanju, vzeli za svojega prav vsi,« pravi Juana Robida, mentorica kulturnega društva. »Tudi sicer smo v Kulturnem društvu Anton Aškerc zelo aktivni, skozi vse leto pripravljamo različne koncerte, proslave, predstave, morda pa je ravno kulturni maraton tisti, ki pritegne največje število dijakov, pa tudi zunanjih obiskovalcev,« dodaja predsednik društva, David Sopotnik. Posebnost kulturnega maratona je samoiniciativa dijakov, ki sami pripravijo predstavo; napišejo scenarij, se naučijo vlog, režiraj o, oblikujejo sceno in odigrajo vloge. Njegova zaščitna znaka pa zmeraj bolj postajata Inventarji o gimnaziji Zgodovinski arhiv Celje je na podlagi obsežnega gradiva, ki ga premore o prvi celjski srednji šoli, izdal publikacijo z naslovom I. gimnazija v Celju 1808 -1975, s katero obeležujejo tudi prihajajočo 200-letnico te izobraževalne ustanove. Desete zaporedne Inventarje, plod skrbnega zbiranja in raziskave arhivskega gradiva šoli, je uredila dr. Ivanka Zaje Cizelj, ki je delo na ponedeljkovi prireditvi po krajšem kulturnem programu dijakov tudi podrobneje predstavila. Gre za eno najbolj izčrpnih dokumentacij, ki pričajo o katerikoli ustanovi v času 19. ter 20. stoletja na Celjskem. Različne šolske statistike, letopisi, redovalnice in zapisniki konferenc, ki so v tokratnih Inventarjih skrbno zabeleženi, so obogatene z odlomki o dijakih, posebnih dogodkih, podkrepljeni z marsikatero sočno anekdoto. »Gre za dokumentacijo, ki živo priča o duhu časa, šolskem uûipu, govori o družbenih spremembah in o tem, kako so se te odražale v mladoštnikovem vsakdanu in nalogah učiteljev, o spreminjajočih se vzgojnih principih ... Nekoč so veljala pravila, ki jih današnji dijaki sploh ne poznajo več,« meni Zaje Ciz-ljeva. Publikacija tako nudi presenetljivo raznovrstno čtivo, tako da ne bo zanimiva zgolj za tiste, ki so povezani šolo. Med drugim boste v njej lahko prebrati, kaj se je zgodilo z dijakom, ki je leta 1938 na tablo narisal kljukast križ, to, da Dr. Ivanka Zaje Cizelj so športne dneve na šoli vpeljali šele 1951, proste sobote pa 1969... »Čeprav se časi spreminjajo, pa bodo dijaki zmeraj ostali dijaki,« je ob prebiranju zapisov o raznih »lum-parijah« še komentirala Zaje Cizljeva. POLONA MASTNAK tudi izvirnost pri interpretaciji že znanih del in drznost pri iskanju novih idej. Letos so za rdečo nit izbrali delo in življenje Antona Aškerca, saj je obiskoval prav to gimnazijo, mineva pa tudi 250-letnica njegovega rojstva. Posebej priljubljena tarča raznih predelav so bile to leto televizijske oddaje s predznakom »razvedrilne« in »talk« ter »reality showi«. Nekateri dijaki so se celo odpravili na ulico in posneli svojevrstne izdelke. Ker se gimnazija ponaša tudi s številnimi pevskimi talenti, so istega dne pripravili še pogovor z Nuš-ko Drašček, Majo Slatinšek in Anžejem Dežanom. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN QAL ER i OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028 JAVNE NAPRAVE „ ^jUáj javno podjetje, d.o.o. ^ v»fvwv Dražen Zečić mi glasbenimi imeni, svojo pot nadaljuje kot pevec. Redno se pojavlja na raznih glasbenih festivalih, za svoje albume, ki gredo za med, pobira priznanja in nagrade. Tudi v Sloveniji njegova priljubljenost, sodeč po razprodanih dvoranah, le še narašča. PROMOCIJSKO BESEDILO kanih hrvaških glasbenikov na Slovenskem, redni gost številnih slovenskih diskotek, ljubljenec ženskih src, ki jim še posebej rad popiha na dušo v svojem značilnem slogu in z nezgrešljivim glasom ... Zagotovo pa vas bo navdušil in do konca očaral Dražen Zečić. Sprva se je pojavljal kot tekstopisec, sodeloval z največjimi hrvaški- 18 ŠPORT ÏIIKSX PREDSTAVLJAMO VAM Ko se učiš od ptic Druženje in varno letenje - Damjan Čretnik svetovni rekorder »Že dolgo sem letel z letali in jadralnimi padali in vsa ta leta sem imel veliko inštruktorjev, ki so me učili leteti, toda dolgo nisem vedel, da sem počel vse narobe. Imel sem sicer občutek, da nekaj ni prav, nikoli pa me ni prešinilo, da bi upočasnil v veter in pospešil z njim. Vse, kar sem potreboval, je bil inštruktor, da me tega nauči. In ta inštruktor ni bil nihče drug kot ptica roparica ... Jadralno padalstvo je med športi vsekakor nekaj posebnega. Pokažite mi šport, kjer se človek uči od živali. Od rib se ne učimo potapljati ali plavati in teka se ne učimo pri konjih niti ne hodimo kot kamele. Kenguruji nas ne učijo skakanja in šimpanzi ne gimnastike. Samo v jadralnem padalstvu posnemamo ptice in se učimo od njih, pa naj si bo to vzlet, pristanek, zbijanje višine z upogibom kril...« je enega lepših opisov športa, ki se zadnje časa vse bolj uveljavlja tudi pri nas, nekoč predstavil odličen izraelski pilot Itamar Neuner. Podobnega menijo tudi v Jadralno padalskem klubu Eol Celje. S črednim nagonom Njihovi začetki segajo v leto 1992, ko so imeli 15 Članov, danes jih imajo približno 90. So eden izmed treh najuspešnejših in najbolj dejavnih jadralno padalskih klubov v Sloveniji. »Naš glavni cilj sta druženje in varno letenje; samo zaradi prvega lahko pride do drugega. Sam temu pravim >čredni nagon<. Čreda je varna, če jih je v njej več. Pri tem ima jadralno padalstvo prizvok nevarnega športa, vendar to ne drži. Varnega ga namreč naredi skupina. Najprej gredo v zrak izkušeni jadralci, nato povedo drugim, ali je varno ali naj raje počakajo. Nesreč je zelo malo, v desetih letih smo imeli nekaj zlomov glež-njev, zapestij in počeno hrbtno vretence, vendar se vsi ponesrečenci še vedno ukvarjajo s tem športom,« klub opisuje eden od ustanovnih članov in zdaj član upravnega odbora Damjan Čretnik. Padalska himna V okviru kluba deluje tudi šola jadralnega padalstva. Štirje uči- Nad Ohridskim jezerom telji na šolskih terenih Golovec, smučišču Prebold in Štatenberg poučujejo vse željne letenja. »Član kluba lahko postane vsak, ki konča začetni tečaj in opravi krst, ki je neke vrste poseben obred v klubu in se izvaja enkrat na leto. Vzletamo z okoliških štartov, najpogosteje na bližnjem MaliČu, ki je naše najljubše vzletišče. Z njim tudi upravljamo, vsako leto tam v času prireditve Pivo in cvetje organiziramo ligo v preletih, »pika tekmo< in srečanje jadralnih padalcev. Klub organizira tudi letenje po različnih lokacijah. Leta 1994 in 1995 smo leteli na Kanarskih otokih, bili smo tudi v Avstriji - Pinzgau, Bassanu, Annec-yu, medtem ko zelo radi dopust preživimo v Baški in Posočju,« na- Preskus opreme v telovadnici daljuje Čretnik. Takrat je mogoče slišati tudi njihovo klubsko himno: »Baba drla se je nanie, ko padalo sem kup'val, celo plačo in prihranke dilerju sem dal, se sladko mi je smejala, ko na Golovcu sem ga >sral<, ko pa prvič sem odletu, pa sem za pijačo dal. Najlepši je Malič, to vsak padalec ve, ko veter gor zapiha, do baze vedno gre.« Leto 2005 nadvse uspešno Celjski jadralni padalci se seveda vsako leto udeležujejo državnih in pokalnih prvenstev v natančnosti pristajanja in motornem letenju, tudi evropskih in svetovnih prvenstev, medtem ko celo leto poteka tudi tekmovanje v preletih. »Vsi piloti jadralnih padal v Sloveniji, ki jih je približno 900, lahko tekmujejo v preletih. Namen tega tekmovanja je, da z jadralnim padalom štartaš in narediš prelet, ki je lahko dolg 10, 20, 100, 200 ali 300 kilometrov, odvisno od pogojev in kraja, ki ga izbereš. Seveda imamo določene omejitve zračnega prostora, kjer ne smeš leteti, pri čemer ni omejeno, kdaj želiš leteti. Vsi člani lahko'tekmujejo celo leto, štejejo trije najboljši poleti vsakega posameznika. Z GPS-napra-vo polete prijaviš preko računalnika in poseben strežnik jih beleži. Tisti, ki naredi tri najboljše, je posamični zmagovalec, štejejo pa tudi glede na klub - štirje najboljši posamično - in tako dobimo skupne rezultate. To je eno od tekmovanj, ki se mu reče XC-pokal v preletih, državno prvenstvo pa je skupek šest-, sedem- ali devetdnevnega tekmovanja.« Uspehi Seveda se v celjskem klubu lahko pohvalijo tudi z uspehi. Zagotovo eden največjih je rekord Damjana Čretnika iz leta 2003, ko mu je uspel svetovni tandemski rekord v vrnitvi z zagrebško jadralno pilotko Natašo Žeželj (136 kilometrov). Leta 1999 je osvojil 3. mesto v XC-preletih in bil član reprezentance Slovenije na SP v avstrijskem Pinzgau in EP v Garmischu. Lani je na svetovnem pokalu na posamični tekmi osvojil drugo mesto, kar je tudi največji uspeh v zgodovini jadralnega padalstva v Sloveniji. »To je bilo v Nišu. Sicer pa je leta 2004 naš klub v Srbiji in Črni gori organiziral tudi državno prvenstvo, tako da teren dobro poznamo,« pravi Čretnik. Imajo pa tudi državnega reprezentanta iz leta 2003 Aleksandra Turka in državnega prvaka iz leta 1995 Roka Preložnika. Celjski jadralci so bili uspešni tudi lani, saj so na celotnem tekmovanju v preletih osvojili 1. mesto v državi. Poleg ekipnega uspeha so bili člani Eola uspešni tudi posamično. Aleksander Turk je osvojil 3. mesto in Damjan Čretnik 6. V perspektivnem razredu je z veliko prednostjo zmagal 18-letni Bojan Gaberšek, med ženskami pa Karmen Tojnko pred klubsko kolegico Majo Laznik. Poleg vseh dosežkov je pomemben tudi državni rekord, narejen v mejah Slovenije, ki je s skupnimi močmi uspel Čretniku in Gaberšku. Prelet sta začela na Ma-liču nad Laškim, letela do Golice ter nato pristala v Kamniku. Za polet v dolžini 140 kilometrov sta porabila 6 ur. Peljal 358 tandemov Jadralno padalstvo je med letalnimi športi najcenejše. Stroški šolanja in nakup padala ljubitelja letenja stane približno šest-sto tisoč tolarjev, prednost pred ostalimi pa je ta, da imaš jadralno padalo lahko doma in ko želiš leteti, ga vzameš, greš in že letiš. »To je šport za dušo. Ko enkrat poskusiš, te zasvoji. Letni porast novih članov v našem klubu je med petimi in šestimi odstotki. Bilo je obdobje, ko je bilo zelo slabo kar se tiče prihoda novih člai zdaj pa je prišla nova generacija mladih in iz dneva v dan je ta šport bolj priljubljen,« pravi Čretnik in dodaja, da je sam peljal že 358 tandemov in da še nihče ni bil razočaran. Ravno obratno, vsi so bili navdušeni. Cena tandema je 12 tisoč tolarjev. Če bi želeli s svetovnim rekorderjem leteti tudi vi, je spletna stran www.bogvetra.com. prava za vas. Tam boste izvedeli marsikaj. Med drugim tudi to, kateri meseci so najbolj primerni za letenje. Tudi s pticami. JASMINA ŽOHAR NA KRATKO Marguč šesti, Kotnikova deveta Vivaldi Park: Na mladinskem svetovnem prvenstvu v deskanju v Južni Koreji sta Celjana Rok Marguč in Domen Jane paralelni veleslalom končala na 6. in 21. mestu. Pri dekletih je bila Velenjčanka Glorija Kotnik 9. V snežnem kanalu se je Braslovčan Luka Jeromel moral zadovoljiti z 28. mestom. Šibenik - prvič Celje: Košarkarice Merkurja se bodo v polfinalu slovenskega pokala pomerile z lj ubljansko Ježico in igralke Slovenskih Konjic z Ilirijo. Zaključni turnir bo 4. in 5. marca, pri čemer ga celjski klub ne bo gostil. V nedeljo bo Merkur v zadnji tekmi rednega dela Jadranske lige pričakal ekipo Šibenika, s katero se bo v Novem Sadu boril v polfinalu final-foura mednarodne regionalne lige. Breg Slatka in Zormana Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Slovenj Gradcu premagali Prevent s 37:27. Dragan Gajič je dosegel 9 golov, Boštjan Hribar 8, Krešo Ivankovič 5, med strelce pa se je z dvema zadetkoma vpisal tudi Sergej Harbok, kar je zelo razveseljivo po njegovi poškodbi rame, ko nekaj časa sploh ni smel močno metati. Sledita še dve pripravljalni tekmi s skopskima moštvoma, nocoj proti Metalurgu (18.30) in jutri proti Vardaiju (16). Ekipi se bosta priključila še Gorazd Škof in Edi Kokšarov, zaradi poškodbe na SP bo še počival Jure Natek, manjkal pa bo tudi Uroš Zor-man, ki si je pořezal desni prstanec. Gorenje je Vardar premagalo brez Iliča, Luke Dobelška in Soviča s 37:35, ko je Vedran Zrnič zadel desetkrat in Jure Dobelšek osemkrat. Tekmeca se bosta v Rdeči dvorani spet pomerila danes (16.30). Kotnikova tretja Kranj: Zimskega državnega prvenstva v kratkih bazenih se je udeležilo 11 plavalcev Marinesa Neptuna. V absolutni kategoriji so imeli 7 finalnih nastopov, v mladinski 12 in v kadetski 2. Na 100 m delfin je Tina Kotnik absolutno osvojila 3. mesto. Osem pripravljalnih minut Medulin: Nogometaši CMC Publikuma in varaždinskega Varteksa so pripravljalno tekmo v Poreču igrali le 8 minut. Sodnik je dosodil enajstmetrovko za hrvaško moštvo, trener Nikola Ilievski pa je celjsko moštvo pozval k sebi. To se mu ni /.godilo prvič, CMC Publikum je igrišče predčasno zapustil že na turnirju v Iranu. Športni direktor Goran Sankovič je dejal: »V prvih osmih minutah sodniki niso dosodili očitnih prekrškov v našo korist. Na nasprotni strani niso piskali treh prepovedanih položajev, po enem izmed teh pa so brez razloga dosodili celo najstrožjo kazen v korist Varteksa. Ocenili smo, da nima smisla nadaljevati srečanja.« Mladi napadalec Jasmin Brčinovič se je po neuspešni preizkušnji vrnil v Tuzlo. Kokotova sa Kitajsko Slovenska Bistrica: Velenjska atletinja Nina Kokot je v skoku v daljino pristala pri 6,16 "metra in izpolnila normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Pekingu. (DŠ) ISPORT 19 V Beogradu brez pravega upanja Bo največ gledalcev na lokalnem derbiju v Rogaški Slatini? Ta vikend bodo vsa košarkarska moštva s Celjskega zaposlena v svojih ligah. V dveh najmočnejših pa bodo lahko ljubitelji košarke na našem območju gledali le srečanje v Šentjurju. Potrditev dviga igre Potem ko so v prejšnjem krogu Laščani doma izgubili z beograjskim Partizanom, bodo gostovali v glavnem mestu SČG pri drugem klubu po kvaliteti v tej državi, Crveni zvezdi. Na pota stare slave jo je z dveletnim delom skušal vrniti Celjan Zmago Sagadin. V tej sezoni je zelo močna, kar dokazuje tudi uvrstitev v četrtfinale pokala Uleb. Zato se Laščanom ne piše nič dobrega. Majhno upanje daje utrujenost po torkovi tekmi rdeče-belih in po slavju zaradi napredovanja. Sicer pa bodo pivovarji iskali predvsem potrditev vračanja igre, ki bi dala upanje za drugi del sezone, za domače prvenstvo. V Laškem je »zvezda« brez posebnih težav slavila za 13 točk, za morebit- no oddolžitev pa bodo Laščani morali počakati kakšno drugo sezono. Zmaga bi bila prvovrstno presenečenje. Zvezda je trenutno tretja v Jadranski ligi, Laško pa že 14 krogov ne pozna zmage. Previdnost ni odveč Šentjurčani bodo po dveh porazih z Jadranskima Iiga-šema gostili Zagorje, ki je zelo nepredvidljivo. Kot pravi uspešni trener Alposa Kemoplasta Damjan Novakovič, so takšne ekipe, ki »igrajo brez prave igre«, le na navdih, še posebej nevarne, zato je ves teden opozarjal igralce. Šentjurčani so z eno nogo že v ligi za prvaka. Do konca tega dela sezone potrebujejo še eno zmago (morda bo dovolj že sedanjih 10), ki si jo želijo že jutri. Ali kot pravi Novakovič, doma ne želijo več izgubiti tekme v tem delu DP. Soštanjčani po odlični predstavi proti Kopru potujejo k drugemu predstavniku iz tega dela Slovenije Kraškemu zidarju. Čeprav so Se-žanci doma še posebej nevar- ni, pa igra ekipe Dušana Hauptmana iz zadnjega kroga kaže, da se moštvo ponovno dviguje v formi inje zaradi tega nedvomno favorit. Zrečani zamenjujejo igralce v tej sezoni kot po tekočem traku. Sedaj so vrnili v moštvo Saša Anica, centra, ki je po prihodu Jadranka Čoviča dobil proste roke. Ker Anič medtem ni našel novega kluba, se je že vrnil v Zreče in bo ekipi že lahko pomagal v Kopru. Trener Slobodan Benič, ki je pazljivo spremljal tekmeca na tekmi v Šoštanju, je za vsaj mesec dni ostal brez Boštjana Sivke. Zato je bila vrnitev Anica nekako logična, kajti novih igralcev se do konca tega dela sezone ne sme registrirati. Potrebno pa je doseči Še kakšno zmago, kot popotnico v ligo za obstanek, ki bo -kot kaže sedaj - še kako napeta. Tudi v nižjih ligah zanimivo Čeprav je večina oči košarkarskih navdušencev na Celjskem uprta v Jadransko in 1. A ligo, pa prihaja do zanimivih zapletov tudi v nižjih ligah. V 1. B ligi so Polzelani sedaj sami na vrhu tabele in imajo vse možnosti, da se morda le vrnejo med elito. A si ne smejo privoščiti kakšnega spodrsljaja, kajti Triglav in Gorica sta le zmago za njimi. Do konca je še dolgih osem krogov. Zanimivo pa bo jutri tudi v Rogaški Slatini, kjer bosta soseda odločala o naslovu prvaka v 3. SL-vzhod in napredovanju v 2. ligo. Spopadla se bosta Rogaška in Terme Oli-mia Podčetrtek. Podčetrtča-ni prihajajo z zmago več in pa +11 s prvega srečanja. Torej mora Rogaška zmagati za vsaj 12 točk, če želi prevzeti vodstvo na lestvici. Že dve leti ni izgubila v svoji dvorani, v lanski sezoni pa jih je prav poraz v Podčetrtku stal napredovanja v 2. ligo. V dvorani n. OŠ pričakujejo precejšnje število gledalcev. Iz Podčetrtka se obeta prava invazija navijačev, po daljšem času pa je tudi v Rogaški Slatini tema košarka oziroma lokalni derbi. JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOŠI SOBOTA, 11.2. Jadranska liga, 19. krog, Beograd: Crvena zvezda - Pivovarna Laško (19). 1. A SL, 16. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Zagorje, Sežana: Kraški zidar - Elektra, Koper - Rogla (vse 19). 1. B SL, 18. krog, Radenci: Radenska - Celjski KK (17.30), Hrastnik - Banex (18), Ljubljana: Bežigrad - Hopsi (20). 2. SL - vzhod, 17. krog: Nazarje - Prebold, Pivovarna Laško mladi - Ilirija (obe 19). 3. SL - vzhod, 15. krog, Rogaška Slatina: Rogaška - Terme Olimia, Vojnik -Koroška (obe 19). Kozjanska liga - liga Kokla, polfinale, 2. tekma, Dramlje: ŠD Šedina - ŠKK Šentjur (15.30), Laško -MK Dobrna (18.30). NEDELJA, 12. 2. Jadranska liga - ženske, 18. krog, Merkur Celje - Šibenik (16). Savinjska liga - Br-glez.com, 1. krog končnice: Parižlje - Pizzeria 902 (8), Tweed - Odgovor (9.15), Gomilsko - Fantasy (10.30), Brglez.com - GG Steklarstvo (11.45). «PANORAMA KOŠARKA 1. A SL 16. krog: Loka kava - Pivovarna Laško 67:76 (19:12, 31:27,44:53); Ivanovič 14, Mi-halič 13; Milačič 20, Jevdžič 17, McMillan 15, Vrečko 10, Kune 6, Finžgar 4, Stmad, Ko-štomaj 2. Vrstni red: Slovan 32, Helios, Pivovarna Laško 29, Alpos Kemoplast, Elektra 25, Postojnska jama 22, Zagorje, Kraški zidar, Koper 20, Loka kava 20, Rogla 19, Krka 18. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK,J0J2. MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog: Nazarje -Beton (19). 2. SL, 12. krog, Radenci: Cerkvenjak - Živex Loka (20.30). SOBOTA J 1^2. MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog, Nova Gorica: Slovenka-Dobovec (19). ROKOMET 1. SL - ženske, 16. krog, Ljubljana: Inna Dolgun - Celje Celjske mesnine (16). NEDELJA, 12. 2. ROKOMET 1. SL - ženske, 16. krog: Škofja Loka: Loka kava - Celeia Žalec (18). Drevi otvoritev ZOI Želja po obstanku Motorne Nogometaše velenjskega Rudarja je pred koncem jesenskega dela 1. SNL prevzel Roman Frangeš. Njegova naloga bo v nadaljevanju prvenstva vse prej kot lahka, saj je Rudar na lestvici zadnji. Klub so zapustili Amel Jahić, Mimes Ibrahimović, Edi Boršt-nar in Damjan Jeseničnik, Peter Mernik pa je zaključil kariero. Novinci so Slavko Komar iz Zagorja, Maksut Azizi iz Olimpije in Peter Klančar iz Ježice ter domača mladinca Alen Pašalič in Damjan Tripkovič. Iz Šoštanja sta se vrnila še Baškim Hajdari in Uroš Rošer. »Za nami je približno mesec dni trdega dela, ko treniramo tudi po dvakrat iia dan. Na štadionu Ob jezeru smo proti SAK-u iz Celovca odigrali brez zadetkov, Krško smo premagali s 4:0 in Zagorje s 6:1. Med petdnevnimi pripravami v Istri smo s Cibalio izgubili s 4:1, s Koprom s 3:1, z Istro pa igrali neodločeno 3:3. Veliko možnosti smo dali novim igralcem in počasi že sestavili ekipo za spomladanski del sezone,« je dejal Frangeš, ki bo storil vse, da bi »knapi« ostali med elito, kar pa bo izjemno zahtevno. JASMINA ŽOHAR sam vendarle na smučišču Celjska koča je bila prizorišče tekme motornih sani. Šlo je za avstrijsko prvenstvo v t.i. snowcrossu, v katerem pa sodelujejo tudi Slovenci, Madžari in Nemci. 28 tekmovalcev je izpeljalo le po eno vožnjo v treh kategorijah, več proga glede varnosti ni dopuščala. Preboldčan Marko Jager je zmagal v kategoriji do 500 kubičnih cm, do 800 pa Trbovelj čan Jure Saviozzi. Oba sta člana celjskega Ski&sea racing teama. DŠ Zasnežene Golte vabijo Na Golteh se danes končuje državno prvenstvo novinarjev, ki smučišče na Mozirski planini zagotovo zapuščajo zadovoljni. Kako tudi ne, ko pa so se v teh dneh dodobra nasmučali na vzorno urejenih progah, ob tem pa jim je streglo tudi vreme. Na planini so temperature v teh dneh nekoliko višje, tako da ni bilo tako mrzlo kot v dolini. Po besedah direktorja družbe Golte Ernesta Kovača bodo na smučišču v želji po kar najboljši smuki takoj, ko bodo temperature dopuščale, začeli »dodelovati« sneg. Zaradi gneče na parkiriščih razmišljajo o organiziranem prevozu s kombijem oziroma avtobusom iz Mozirja. Za vse, ki ne marajo gneče pri gondoli, še vedno velja, da se lahko neposredno na smučišče, do koče Stari stani, pripeljejo z Ljubnega, pri čemer so tudi karte za desetino cenejše. Kakšnih posebnih dogodkov ta konec tedna ne pripravljajo, zato bo tudi gneča nekoliko manjša, vendar, kakor je zatrdil direktor Kovač, se na Golteh nenehno nekaj dogaja. Predvsem smučarje čaka sproščujoča smuka, seveda se lahko na teren odpravite s tekaškimi smučmi, medtem kov smučarskem centru organizirajo tudi različne tečaje ali posodijo vso potrebno opremo. Več o dogajanju na smučišču, tudissliko »v živo«, lahko spremljate tudi na turističnem portalu Golt. PROMOCIJSKO BESEDILO Elektrosignal Celje Elektrosignal Celje smo ljudje, ki s sodobnimi koncepti poslovanja in skupinskim delom ustvarjamo rezultate, s katerimi izpolnjujemo pričakovanja kupcev, lastnikov in nas, zaposlenih. Za uspešno uresničevanje naše vizije vaš vabimo, da se nam pridružite. Iščemo nove sodelavce/ke za naslednja delovna mesta: 1. Projektant elektroinštalacii Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: -VII. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - opravljen strokovni izpit za odgovornega projektanta - najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja projektiranja - znanje angleškega ali nemškega jezika - obvladovanje računalniških orodij Word, Excel, ACAD - vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo 2. Vodia montažnih del Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: - V. ali VI. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del - 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja del - znanje angleškega ali nemškega jezika - obvladovanje osnovnih računalniških orodij (Word, Excel) - vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo 3. Več elektroinštalateriev Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije (izpit C-kategorije zaželen) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, nemško) Svojo prijavo za kandidaturo na delovno mesto z žMjenje-pisom pošljite do 20. februarja 2006 na naš naslov: ELEKTROSIGNAL d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. Na treningu na olimpijski skakalnici v Pragelatu, prizorišču olimpijskih iger, ki jih bodo slavnostno odprli drevi, sta se člana domače reprezentance 19-letni Beltra-me in 20-letni Chiapolino huje poškodovala, a bo Italija vseeno nastopila na moštveni tekmi. Prvemu so morah odstraniti vranico, drugi pa ima več manjših zlomov obraznih kosti. Strahu pred omenjeno skakalnico ne bo imel Primož Piki z Ljubnega, saj ga selektor Matjaž Zupan ni uvrstil med olimpijce, pa čeprav je v svetovnem pokalu pred Juretom Šinkovcem. Doma bo ostal tudi svetovni podprvak med deskarskimi akrobati Matevž Petek, kajti skoki (big air) niso na programu, v snežnem kanalu (half-pipe) pa mu ni uspelo. Članica smučarskega kluba Velenje Ana Drev iz Šmart-nega ob Paki in Velenjčan Bernard Vajdič, član SD Unior Celje, bosta na prizorišče odpotovala kasneje. Slednji je bil lani na SP v Bormiu v kombinaciji 18. - smuk in slaloma bosta v torek, veleslalom in slalom pa dostj kasneje. 25-letni »Beri« se bo šele jutri vrnil s tekem po Španiji. Drevova se zadnje dni pripravlja kar na Golteh. Trenutno je naša druga najboljša smučarka, a ne čuti obremenitve. V Italijo bo odpotovala v sredo. 19. t.m. bo »povohala« vzdušje v superveieslalomu, slalom bo izpustila, nato pa vse stavila na veleslalomski tekmi, ki bo v petek, 24. februarja. Trenutno je na 22. mestu v tej disciplini v svetovnem pokalu. Koliko smučark, ki so uvrščene pred njo, ne bo v Torinu? »Največ štirih. Potrudila se bom za Čim višjo uvrstitev, a v tem trenutku še ne bi zmogla kaj natančnejšega napovedati,« je odločna, da želja ne razkrije 20-letna študentka 1. letnika Filozofske fakultete (primerjalna književnost in sociologija kulture), ki jo je večino kariere vadil njen oče Drago. DEAN ŠUSTER Foto: BLAŽ LESJAK BOVI ÏÏOlil KRONIKA 21 Načrtoval še več ropov? Ropat je prišel kar s taksijem - V preiskavi ropa prijeli še razpečevalca mamil - Ob napačnem času na napačnem mestu? lišpa-nje<,« pravi malčica, ki je prepričana, da ni bila vsakdanje dekle. Živela je v majhnem kraju, kjer so se vsi med seboj dobro poznah, zato so pogosto nastopile težavice. Spominja se dogodka iz osnovne šole, ko je k njim na obisk želela priti učiteljica iz tretjega razreda, a je bil njen odgovor na vprašanje, kdaj naj pride: »Mi takim kot ste vi enostavno ne odpiramo vrat in seveda nimamo dovolj stolov, da bi kam sedli.« Na ta način sta zaključili komuniciranje in učiteljica nikoli več ni izrazila želje, da bi prišla na obisk. Kakšna je bila reakcije mame, ko je izvedela za ta dogodek, nam malčica ni želela izdati. Po končani osnovni šoli se je odločila, da se vpiše v srednjo aranžérsko šolo, ker je vedno rada kaj ustvarjala, rezala, lepila, barvala, kar z velikim veseljem počne še danes. Velikokrat si vzame čas samo zase in ustvarja - nazadnje si je naredila magnetke za na hladilnik. Priznava, da ji včasih prija, da se malce malce »odklopi« in to je odličen način, kako to storiti. Leta v srednji šoli so hitro minila - in ves čas je v njej tlela želja po delu za mikrofonom. Pri sebi je vedela, da bo prišel čas, ko bom sedla za radijski mikrofon in pozdra- vila poslušalce. Konec srednje šole je njena želja postala resničnost. Prijateljica ji je povedala za avdicijo, na katero je odšla brez velikih pričakovanj, tako da tudi velike treme ni bilo. Sama pri sebi si je rekla: »Kar bo, pač bo!« Med skoraj sto kandidati je prav naša malčica postala srečnica. Začelo se je zares - prvič v eter... zanimiva preizkušnja. Takrat jo je malce stisnilo pri srcu, a je bil konec dober. Naša za zdaj še skrivnostna malčica je človek, ki vedno rad sprejema nove izzive -zato se je odločila, da sprejme izziv in se poda še na kakšno drugo radijsko postajo. In tako je zdaj voditeljica četrtkovih večerov na Radiu Celje in v vsakem trenutku za mikrofonom strašansko uživa. »Radijski eter je zame droga in nočem se ozdraviti,« pravi trmasta dvojčica, ki nikoli ne pozabi dodati: »Bodite pridni!«. Ste odkrili, kdo je malčica na sliki? Odgovore pošljite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... Med tistimi, ki ste pravilno ugotovili, da je bila prejšnji teden na sliki Mateja Jazbec, smo izžrebali Edvarda Lamota iz Vitanja, ki smo mu nagrado naše medijske hiše že poslali. 1. ONE - MARY J. BLIGE 8 BON 2. TURNYOURCAR AROUND-RYAN LEE WALKAWAY - KELLY CLARKSON (11 CHECK IT UP- BEYONCE FEAT. SUMTHUG (4) 1. NIONA-NINAPUŠLAF 2. LUČ- NUŠADERENDA 10., 'ARK TUJO LESTVICO: Igor Koran, Partizanska 132, Velenje Aljoša Ternik, Jenkova 35a, Celje ÎI-VESELE ŠTAJERKE JMORAJESVETLEPLATI-MIRA KUNCA Dokažite svojo zaljubljenost Na valentinovo bomo za zaljubljence pripravili presenečenja tudi na Radiu Celje. Zbirali bomo dokaze, da ste dejansko zaljubljeni, med tistimi, ki nam boste v besedi ali s SMS-sporočili to najbolje dokazali, pa bomo izbrali najbolj zaljubljen par. Nagrajeni par bo odšel na sanjsko večerjo, kjer ga bo čakalo posebno presenečenje. Tista prava jagoda na smetani bo namreč zmagovalec Eme Anžej Dežan, ki bo zaljubljencema zapel. Anžeja Dežana, ki je pravkar izdal album, na katerem so skladbe Plan B, Vroče in C'est la vie, tudi v karaoke različici, lahko vsek petek slišite na Radiu Celje. Nocoj bo gostil Alenko Tetičkovič. Foto: PETER KOŠTRUN Radio Celje na festivalu Dnevi komedije 2006 V SLG Celje se nocoj začenja festival Dnevi komedije, ki ga bomo tudi letos spremljali na valovih Radia Celje. V oddajah Iz komedijantske malhe bomo poročali o večernem dogajanju v gledališču, vas seznanjali o nagrajencih večera, ocenah videnih predstav, srečevali se bomo z umetniki in ta utrip skušali prenesti med poslušalce. O vsem tem bosta v večernem programu ob petkih in sobotah poročali novinarki Mateja Podjed in Bojana Avguštin-čič s tehniki Bojanom Piškom, Mitjo Tatarevičem in Aljošo Bončina. Pop čvek z Jadranko Juras V oddaji Pop čvek, ki je na sporedu vsako sredo ob 18. uri, gostimo različne glasbene goste. V sredo, 15. februarja, bomo ob 18. uri predstavili prvenec samosvoje Jadranke Juras, ki pod naslovom Anima združuje 15 skladb. Nekdanja vokalistka skupine Planet Groove je snemanju albuma posvetila veliko svojega časa, poleg treh že predstavljenih festivalskih skladb pa bo na albumu še 12 novih, med katerimi je bila za prvi singel izbrana umirjena pesem Ko bi le vedel. Foto: CIRIL JAZBEC - Št. 12-10. februar 2006 - L POD TRIGLAVOM Sl\ SAMBELJ )D0MA- mvc 2. OČETOVA URA-IGOR IN ZLATI ZVOKI (3) 3. 40 LET - SLOVENSKI MUZIKANTJE (2) 4. BITJE NOVEGA SRCA - NAGELJ (1) 5. NA STARI MUN-OBJEM (4) Tina Župane. Dobrova 22, Senovo Zalika Potočar, Pod lipami 66. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljekob2216uri,lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19, BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Št. 12 -10. februar 2006 - KRC NASVETI Valentinovi modni bonbončki IZLET Z ZELENIM VALOM Recept za izlet sto Oddaja Zeleni val na Radiu Celje tudi letos pripravlja izlet v zeleno, s prepoznavanjem zdravilnih zelišč in spoznavanjem zdravilne moči iz narave. V pripravi pa je tudi knjiga, ki bo izšla predvidoma v času izleta. Zato vam ponujamo Na naš naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zeleni val, nam pošljite en ali več nasvetov za sestavo po vašem mnenju najbolj učinkovitih zdravilnih sestavin, sirupov, mazil ali tinktur proti različnim zdravstvenim težavam in tegobam. S pomočjo strokovnjakov bomo najboljše in preizkušene uporabili v knjigi. Objavili jih bomo z vašimi popolnimi podatki -imenom, priimkom in naslovom ter izvorom (zato dodajte tudi kratko zgodbo o izvoru zelenega recepta in dovoljenje za objavo vaših podatkov). Izbrani zeleni recept bomo zamenjali za sedež na avtobusu za izlet z Zelenim valom. Torej na izlet brez žreba, le z nasvetom iz vaše domače zelene lekarne. Vaše predloge pričakujemo mesec dni, nato bomo opravili izbor in objavili imena nagrajencev, ki jih bomo popeljali na izlet v zeleno! MATEJA PODJED Petek, 10. februar: Nočne ure bodo nemirne in sanje zelo intenzivne. Pojavi se lahko strah pred izgubo, sumničavost in tudi ljubosumnost. Ne zidajmo si gradov v oblakih, a tudi ne bodimo pesimistično razpoloženi. Telesna privlačnost bo povečana, sevali bomo veliko moč in odločnost. Sobota, 11. februar: Zjutraj prestopa Luna v ognjenega Leva in od energije bomo kar prekipevali. V dejanjih bomo prodorni in želeli bomo obrniti svet na glavo. Večer je lahko malce prenapet, lahko pride na dan strogost in ostra kritika nas lahko obremeni. Bodimo prijazni in veseli, ne glede na to, v kakšnih okoliščinah se bomo znašli. Nedelja, 12. februar: Veliko se bomo v mislih ukvarjali z načrtovanjem prihodnosti, imeli bomo potrebo po uspehih in nenavadnih dosežkih. Luna bo popoldne v neugodni opoziciji z Neptunom, zato naj bo moč presoje v ospredju. Vse dobro preverite, kajti v tem času se lahko pojavijo zmote. Ponedeljek, 13. februar Ob 5.4S bo polna Luna ali ščip v znamenju Leva. Pomembno je, da sprostimo nakopičeno energijo in pokažemo, kdo smo. Levja energija bo povzročala, da bomo polni navdušenja in obdani s pozitivno energijo. Vendar velja kljub temu opozorilo, da dejanja ne smejo biti prehitra, dobro moramo premisli vse, kar rečemo ali naredimo. Vpliv polne Lune lahko prinese nenavadne dogodke, nerazumevanje in prehitro reagiranje. Torek, 14. februar: Valentinov dan bo še vedno pod vplivom polne Lune, vendar bo to na ljubezen delovalo kot balzam. Pozornost bo velika, doživimo lahko pravo presenečenje in tudi sami ga bomo lahko vrnili. Čustva in razum bodo delovali skladno in vsaj za trenutek se nam bo lahko svet ustavil. Odličen čas za zabavo, zato skrbno izberite, kam bosta šla z Valentinom, imela se bosta čudovito. Sreda, 15. februar: Lep aspekt med Soncem in Plutonom bo omogočal regeneracijo in revitalizacijo, zato bomo imeli veliko notranje moči. Tudi Luna v sekstilu z Jupitrom bo dobro delovala na vse naše odločitve. Ugoden čas za urejevanje pravnih in uradnih zadev in tudi zadev, ki se dotikajo finančnega stanja. Četrtek, 16. februar: Luna v trigonu z Marsom bo povzročala, da se bodo sprostili energija, moč in pogum. Odličen dan bo za urejevanje sodnih in uradnih zadev. Razum bo zelo prodoren, odločnost na višku. Mimogrede in z veliko pozitivne odločnosti bomo sprejemali velike odločitve. Čas je predvsem ugoden za reševanje zaostalih in drugače težavnih opravil. Astrologinji GORDANA in DOLORES ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 090 4126 (GSM 041 404 935) SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA CENE NA TRŽNICI V CELJU VRSTA BLAGA ZELENJA! BUČNO n CVETAČA KISLO ZEUE ZELENA _ SADJE UMONE MARELICE SUHE OREHI CELI OREHI JEDRCA POMARANČE ROZINE SUHE SLIVE SUHE FIGE DOMAČI KE Priznano podjetje s področja slaščičarstva z blagovno znamko RUSTIKA, zaradi odpiranja nove poslovne enote v Celju, Center Interspar, zaposli: - slaščičarja/ko (m/ž). Od kandidatov pričakujemo: - sposobnost dela vtirnu, resnost, urejenost, komunikativnost, sposobnost vodenja manjših skupin, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, zaželene delovne izkušnje. Pisne ponudbe s CV pričakujemo na naslov: LETRAS d.o.o., Trubarjeva 44, 1000 Ljubljana Če vendarle pride kakšna modna sezona, ko je rdeče barve v izložbah in trgovinah videti komaj za vzorec, ko ljubiteljice energeLsko najmočnejše barve razočarano pogrešajo njeno tren-dovsko prisotnost, jo boste nekje zagotovo našli. V butiku na pariški St. Honore ali milanski Montenapoleo-ne. Pri Valentinu. Saj poznate tega slovitega kreator-ja, ki obožuje diskretno razkošna oblačila, dramatične linije, bogate materiale in predvsem - živo rdečo barvo, ki je postala eden izmed njegovih zaščitnih znakov? Valentino je tradicija, ki izhaja iz leta 1959 in se že de- setletja dolgo drži modnega vrha in predstavlja eno izmed najbogatejših blagovnih znamk na svetu. Morda se skrivnost uspešne kreatorske filozofije Valentina skriva v njegovem življenjskem motu: »Ko ženska v mojih oblačilih vstopi v prostor, se morajo vse oči zalepiti nanjo...« »Woman in red« bi lahko označili tudi del Valentinovih in še veliko drugih kolekcij za pomlad-poletje 2006. Ker je živo rdeča barva izrazito atraktivna, vroča, močna in erotična, bo trditev o »lepljenju« oči gotovo držala. Je morda naključje, da temperamentni gospod Valentino tako obožuje rdečo barvo tudi zato, ker je isto- časno simbol valentinovega - praznika zaljubljencev in vseh tistih, ki se imajo radi? Kakorkoli že - 14. februar trka na vrata in srca, zato ne bo odveč predlog, zakaj se ne bi poleg drobnih rdeče-bonbončastih darilc, s katerimi boste očarali najdražje in se pustili presenetiti tudi z njihove strani, še oblekli po Valentinovo? V rdeče. Da pa ob vsej navdušenosti vendarle ne bi zdrsnili čez rob, bo nemara več kot dovolj zgolj bluza, krilo ali celo le modni dodatek. Rdeči Čevelj- ci, torbica, klobuček ... Kot prijazen, ljubek modni bon-bonček. Nenazadnje tudi ni modro pozabiti, da rdeča barva izrazito razširi postavo... Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVN1K I AVTO ŠKORJANEC| vuww.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70 NOVO! KIA RIO -1.4 Bali 1.5 diesel TESTNE VOŽNJE PLAČILO: 50 % takoj, 50 % čez 1 leto, brez obresti E.O.M. že od 0 % Aveo kot r m©WQtednik n Alfi romeo 159 pet zvezdic V okviru preskusnih trčenj, ki jih opravlja Euro NCAP, so opravili tudi preskusno trčenje z novo alfa romeo 159, naslednico alfe 156. Po tistem, ko so trčenje ponovili - pri čemer je tovarna vgradila ustrezne zategoval-nike varnostnih pasov - je alfa 159 dobila pet zvezdic, kar je najboljša možna ocena. Ob tem je avto dobil tudi 34 točk od 37 možnih. Zelo slabo pa se je alfa odrezala pri varnosti pešcev, saj je tam dobila samo eno zvezdico, medtem ko je za otroke bolje poskrbljeno, saj je dobila štiri zvezdice. PRODAM ŠKODO favorit, letnik 1992, v odličnem stanju, ugodno prodam. Telefon 041 319-837. 524 MERCEDES 200 E, letnik 1994, 1. lastnik, servisna knjiga, 114.000 km, prodam. Telefon 051 318-590. Š63 RENAULTtwingo, letnik 1999, odlično ohranjen, rumene barve, prodam. Telefon 040801-060. 555 KIA pride 1.3, letnik 1997, lastnica, prodam. Telefon 041 772-167. Opel astro 1.4, letnik 1993, prodam. Telefon 041 765-360. ses DAEWOO racer 1500 gsi, letnik 1996, registriran do 24.5.2006, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 585-925. OPEL calibra, letnik 1991, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-413. šus CITROEN caban l/l, letnik 1993,95.000 km, prodom. Cena po dogovoru Telefon 5707-268. ž 63 TRAKTOR Imt 539,2200 ur in tračni obračalnik prodam. Telefon 041 870-510. L153 MLIN za mletje, stiskanje žita, zo krnila, na kovinske valje, posebej primerno za konje, prodom. Telefon 051312-217.Š74 KOSILNICO Bes in traktor Stayer, 18 ks, potreben manjšega popravila, prodam. Telefon 031 656-852. 529 ŽAGO venecianko, za razrez hlodovine, prodam. Telefon 041763-860. 532 TRAKTOR Ursus C 360, letnik 1990, vreden ogleda, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 305-293. 538 ŠIVALNI stroj Singer in motorno žago Partner prodom. Telefon 041 818-339.562 Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. limuzina Pred časom je ameriški General Motors postal večinski lastnik južnokorejskega Daewooja. Ta je na evropskih trgih prevzel ime Chevrolet, ker pri GM menijo, da bodo šli avtomobili tako bolje v promet. Lani se je to tudi zgodilo, saj so chevroleti, nekdanji dae-wooji, našli veliko kupcev. Sedaj tovarna predstavlja prenovljeno izvedenko kalosa, ki se imenuje aveo. Lani so spremenili tri in petvratni različici, sedaj je prišla na vrsto klasična štirivratna limuzina. Aveo v limuzinski podobi je od predhodnika nekaj širši in višji, v dolžino meri 431 centimetrov. Za tovrstne limuzine je značilen tudi velik prtljažnik, kar drži tudi za aveo, saj ponuja 400 litrov volumna, možno pa ga je povečati s podiranjem zadnje sedežne klo- Chevroletaveo pi. Aveo je na voljo z dvema bencinskima štirivaljnikoma, dizelski motor verjetno še pride. Prvi agregat ponuja ob gibni prostornini 1,1 litra 72 KM, kar zadošča za najvišjo hitrost 157 km/h ter pospešek 13,7 sekunde do 100 km/h. Zmogljivejši je seveda 1,4-litrski motor, saj ima 94 KM (176 km/h, 11,1 sekunde do 100 km/h). Menjalnika sta dva (ročni in samodejni), cene še niso znane, saj se bo prodaja začela v začetku marca. Mazda: lani padec, letos bolje Lani so v Sloveniji prodali 1.131 mazd, kar je bilo za dobrih šest odstotkov manj kot leta 2004; ob dejstvu, da je skupni trg padel za dobre štiri odstotke, se torej stanje ni bistveno poslabšalo. Najbolje prodajano vozilo je bila mazda3, in sicer so prodali 577 avtomobilov, kar je bilo za 45 odstotkov bolje kot leto prej. Letos naj bi za svoje avtomobile našli 1.350 kupcev, najbolj računajo na mazdo3 in mazdo6. Novosti bo kar nekaj. Že sedaj ponujajo tako mazdo5 kot tudi 6 z novima dizelskima motorjema, marca se pripelje prenovljena mazda MX-5 (na sliki), najuspešnejši mali roadster vseh Časov, v drugi polovici leta pa sledijo rahlo prenovljena mazdaS, opazno drugačna mazda3, najmočnejša mazda3 MPS in jeseni še prenovljeni B 2500. Nov maserati spider Maserati dokazuje, da ne drži križem rok. Tako bodo te dni ponudili novo izvedenko spiderja z oznako gransport, ki bo imel pod motornim pokrovom 390 KM. Maloprodajna cena bo približno 110 tisoč evrov. V Ženevi dve novi alfi PAJEK Sip 220, dve vreteni in pajek Sip 330, na 4 vretena, prodam. Telefon 031 629-158. šiio PAJEK Sip Spider 350 in tračni obračalnik Sip Favorit 220 prodam. Telefon 041 511-537. Sni KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokultivator ali drug stroj kupim. Telefon 041407-130. 220 MOTORNO žago Stihi ali Husquarna, v dobrem stanju, kupim. Telefon 041 783-939,5718-594. ž 49 ROTACIJSKO kosilnico Gorenje Muta, okrogel priklop (rex) kupim. Telefon 041 453-425. " 543 PRODAM HIŠO nujno prodam. Možna menjava za stanovanje. Telefon 041 628-674. 534 VIKEND v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, 700 m1,400 trsov, z zidanico, možno bivanje, prodam. Telefon 041742-990. 482 HIŠO, 105 m2, gospodarsko poslopje, 139 * 25 m2, zemljišče 1597 m2, v Trnovljah, objekti za rušitev, primemo za nadomestno gradnjo, prodam za 14.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljansko césta, Celje. HIŠO, 250 m!, zemljišče 486 m2, na Ljubeč-ni, prodam za 19.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljansko cesta, Celje. n HIŠO, 300 m2, zemljišče 1000 m2, v Šentvidu pri Planini, prodam za 22.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0. 0., Ljubljanska cesta, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor, 73,27 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodam za 12.309.360 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, POSLOVNO trgovski prostor, 130,84 m2, v Slovenskih Konjicah, center, prodam za 21.981.120 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, TRGOVSKO obrtni lokal v Velenju, 36 m!, lahko tudi z opremo za frizerski salon, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n POSLOVNO trgovski prostor v centru Rogaške Slatine, objekt Tempel, 157,80 m', prodam za 55.200.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n GRADBENE parcele na Gomilskem, od 600 do 1000 m2, prodam. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n GRADBENE parcele v Prekorju, od 600 do 920 m?, prodam. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, GRADBENO parcelo za poslovni objekt, 1.475 m2, obrtna cona Trnovlje, jug, prodam. Telefon 041 601-555, Mille d. 0.0., Teharje 21. n Avtomobilska industrija se že ogreva za ženevski avtomobilski salon, prireditev, ki je na sporedu vsako leto in predstavlja uvod v avtomobilsko pomlad. Kar nekaj novega bo pri Italijanih oziroma koncernu Fiat, ki združuje tako rekoč vso apeninsko avtomobilsko industrijo. Tako bo Alfa Romeo predstavila karavansko izvedenko alfe 159. Sportwagon, kot se bo avto imenoval, bo enako dolg kot limuzina (466 centimetrov), na voljo pa bo s tremi bencinskimi in tremi turbodizelskimi motorji. Pri najmočnejšem bencinskem motorju bo na prodaj tudi kombinacija s stalnim štirikolesnim pogonom. Za povrh bo na ogled tudi spider; to bo dvosedežnik s platneno streho. V dolžino bo avtomobila za 440 centimetrov, kar je to- Volvo prenavlja S80 Švedski Volvo, ki je sestavni del skupine Ford, je v zadnjih letih temeljito prenovil svojo ponudbo in dodal še nekaj novih vozil. Sedaj prihaja na vrsto sicer že znani S80, največji avtomobil pri hiši. Prenova bo očitna, vendar bo avto obdržal nekaj prepoznavnih karoserijskih potez. Zanimiva bo motorna ponudba - avto bo na voljo tudi z dizelskim petvalj-nikom z gibno prostornino 2,4 litra, najvišje v ponudbi pa bo bencinski osemvaljnik, ki ga bo za Volvo izdelovala japonska Yamaha in bo ponujal 231 kW. Pri najmočnejšem bencinskem motorju si bo mogoče omisliti tudi štirikolesni pogon (AWD). Kot računajo, naj bi v polnem produkcijskem letu prodali kakšnih 50 tisoč volvojev S80. vel i kimali. Čisto nov Yaris. AVTO Clil.,II: liko, kot meri kupe brera. Ponujali ga bodo z dvema bencinskima motorjema, in sicer 3,2-litrskim šestvalj-nikom in 2,2-litrskim šti-rivaljnikom. - Št. 12 -10. februar 2006 TO idr rm* i mali oglasi - informacije 27 CEUE, Šmnrjeta. Stonovanjsko stavba, let-nik 1958, dobro vzdrževana, prostori», partelo 1222 m!, odlitnalokatija, prodamo zo 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremitnine, Dobrova 23 o, Celje. kline, pri BIVALNI vikend z dokumentacijo, do 20 km oddaljeno i, Celja, kapim. l.l.l.n 041 689-374. tœ GOZD kupim.Telefon051 £34-940. Lira V OKOIICI Celja kupim starejšo hišo. Kotilo takoj. Telefon 041 601-555. n nik 2001, 90 m' stanovnnjske po kljaiki, pokrito parkirno mesto, str 30.000.000 SU. Telefon 041 368-625. ŽALEC, Migojnice. Parcelo z gradbenim do-voljenjem zo nadomestno gradnjo stanovanjske hiše in pomožnega objekta. ne, Dobrova23a,Celje. V ŠENTJURJU oddam v najem vinograd (pevcanajurka). Telefon 5740-192. S 50 PISARNIŠKE prostore no elitni lokaciji v centru Celja, objekt Maksimilijan, 58 m2, oddamo. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje. POSLOVNI prostor, 18 m', s parkirnim prostorom, mansarda, v Celju, ob Mariborski cesti, oddam. Telefon 041 262-063. ŽALEC, center. Ulični poslovni prostor za storitveno dejavnost, 57 m2, mesečna najemnina 2640 SIT/m2, oddamo. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n ll2B(i0 NAJAMEM POSLOVNI prostor za trgovino, približno 100 m2, pritlični, v centru Celja, kupim. Telefon 041716-126. p GRADBENO parcelo, ob vpadnici v Celje ali nadomestno gradnjo, kupim. Telefon 041716-126. p CEUE, Žalec, Šempeter, Vojnik, Šentjur ali bližnja okolica. Zazidljivo parcelo, 600 do 2000 m2, na dobri lokaciji, kupim. Plačilo takoj. Telefon 04164(1674.207 VIKEND v začetni fazi gradnje ali objekt za nadomestno gradnjo, na razgledni točki, z lahkim dostopom, v okolici Celja, kupim. Telefon 041 817-500. p PREBOLD. Hišo ali dvosobno stanovanje vzamem v najem. Telefon 041 316-423. KMETIJO vzamem v najem. Telefon 041 929-495. Š97 mmm PRODAM V SREDIŠČU Celja prodam 138 m2 veliko meščansko stanovanje, primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041 620-262 ali 041630-015. 268 TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 31.542.278 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., ljubljanska cesta, Celje. geox RESPIRA Smo dinamično trgovsko podjetje, ki nenehno išče nove izzive in se uveljavlja na slovenskem trgu kot ponudnik priznanih svetovnih blagovnih znamk obub/e in tekstila. Za novo specializirano trgovino z obutvijo GEOX - obutev, ki diha, ki se odpira v Citycentru Celje iščemo nove sodelavce: 1. poslovodja 2. prodajalec 3. študenti za pomoč pri prodaji Od kandidatov pričakujemo: Pod 1 - dokončana štiriletna srednja šola - trgovinski poslovodja - dve leti izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih - znanje angleškega ali italijanskega jezika - smisel za modne trende - poznavanje dela z računalnikom - komunikativnost, prijaznost, urejenost Pod 2 - dokončana IV. ali V. stopnja ustrezne smeri (srednja trgovska ali srednja ekonomska šola) - dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih - komunikativnost, prijaznost, urejenost Pod 3 - redne ali izredne študente, ki imajo urejen status in so pripravljeni opravljati dela pomoči pri prodaji Kandidatom ponujamo: - delo v prijetnem okolju - stimulativno nagrajevanje - samostojnost in kreativnost - strokovno in osebnostno rast Če ste vedra in pozitivna oseba, ki zna prenašati svoje navdušenje tudi na druge, hkrati pa vas zanima dinamično delo, potem ste vsekakor oseba, ki jo iščemo. Vabimo vas, da svojo prijavo skupaj z življenjepisom pošljete na naš naslov Eurosport trade d.o.o., Mašere Spasičeva 8, 1000 Ljubljana oziroma na info-@eurosport-trade.si s pripisom » za razpis« do vključno 16. 2. 2006. Vaše prijave bomo obravnavali zaupno. Na izredni lokaciji v centru Celja na Razlagovi 10 prodamo pošlo vno-stano vanj ski objekt s parkiriščem in pomožnim skladiščem. 300 m stanovanjske ali poslovne površine. Informacije: 03 426 48 00 ali 03 548 40 00 pu SKA LA Dunajska 21. Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-sf top L111ML TO ■rrrrrrrr « ilDELFIN ' Ljubljanska I4a. Celj NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 gEEBfflEm IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 DVOSOBNO stanovanje, Kersnikova ulica, 92,30 m2, vseljivo septembra 2006, prodam. Telefon 4913-340, od 16. do 19. ure. 461 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 55,67 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodam za 11.360.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 66,09 m2, visoko pritličje, generalno obnovljeno, prodom za 13.483.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 93,67 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 29.026.085 SIT. Telefon 041 876-888. Moksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 91,26 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 28.589.160 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n STANOVANJE na Čopovi, 43 m2, zelo ugodno prodamo. Telefon 041 601-555. Mille d. o.o.,Tehaije21. n KUPIM SOBO ali garsonjero v Celju kupim.Telefon 573-8214. 4/9 STANOVANJE, 50 do 60 m2, v centru, novejše, dobro vzdiievano, kupim. Možnostzo-menjave za gradbeno parcelo, 1300 m2, 8 km iz Celja proti Šentjurju, ob glavni cesti, zanimiva lokacija. Telefon 5771-275. 500 V OKOLICI Žalca kupim stanovanje, lahko je starejše. Telefon 041971-835. žso STANOVANJE v Celju, velikost in lokacija nista pomembni, kupim. Telefon 051 368- 128. n EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 601- GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 BELA TEHNIKA ELEKTRO MATERIAL H OBY PROGRAM v prostorih bivše trgovine Cank v Stoji vasi. Pon-pet. 9-17 Sobota 9-12 051 395 147 ODDAM STANOVANJE v Celju, Malgajevo ulico, trisobno, prostorno, 83 m2, CAT, telefon, lastna plinska centralna, neopremljeno, oddam za dalj časa. Telefon 041 BETONSKO železo, arm. mreže, keramiko, na zalogi, ugodno prodam. Telefon 031 337-365,(03)5461-165. 44 BUKOVA in smrekova drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 480 16 m bukovih drv prodam. Telefon (03) 5738-189. L140 LES za opaž, debeline 30 in 50 mm, »fršo-longa«, prodam. Telefon 041 763-860. 532 nizkovalno, 197 m!,staro 15 let, pro- 5.000 SIT/m3. Telefon (03) 5799-071. Ô96 DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 67,03 m2,2. nad-stropje, balkon, lastniški,.kril parkirni prastar, prodam i. 22,003.346 SIT. telefon 04187H88. Maksimilijan d. o. a, lj.blj.nsk. resta, Celja. DVOSOBNO stanovanje v Celju, Dečkovo naselje, novogradnja, 59,14 m2,2. nadstropje, balkon, lastniški pokril parkirni prostor, prodam za 19.521.667 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. Ije, novogradnja, 95,05 m2, 2. nadstropje, balkon, 2 lastniška pokrita parkirna prostora, prodam za 30.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje. n CEUE, center. Trisobno stanovanje, veliko 77 m2, prodam. Telefon 041 316-423. 525 GARSONJERO, 34,6 m2, v centru Celja, v stolpnici, prodam. Telefon 031780-115. 041 33 77 89 PONI kobilico, mirno in vajeno otrok, ugodno prodam. Telefon 041264-132. HASKUE (samo psičke), čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, prodam za 30.000 SIT. Telefon 041 230-547. sos BIKCA, težka 130 in 400 kg, prodam. Telefon 041 763-721. 539 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 551-694, (03) 5827-139. 525 DVE telički simentolki, stari 2 meseca, za plemensko rejo, prodam. Telefon 5715-700. 533 KUŽKE, pasma gladkodlaki prinašalec, črne NAJAMEM DVOSOBNO ali večsobno stanovanje v Savinjski dolini (lahko tudi hišo na podeželju) najamem. Telefon (031 ) 212-560. P EN0INP0L ali dvosobno stanovanje naja-mem v Celju. Telefon 040127-939, od 9. do 18. ure. 471 V LAŠKEM najamemo opremljeno sobo z lastnim vhodom ali dvosobno stanovanje. Telefon 051425-950. 528 V CEUU najamem opremljeno garsonjero. Telefon 041 284-857. 552 MENJAM STANOVANJE, 58 m2, last Nepremičnin, na Novem trgu, zamenjam za manjše, do 45 m2, po možnosti v centru mesta, tudi v lasti Nepremičnin Celje. Telefon 051 238845. 576 www.novitednik.com VEČ klafter drv prodam. Telefon 031 629- ■iW'hlli'tl BARVNI televizor in rekorder prodam za 15.000 SIT. Telefon 5718-025. sse PRODAM PRAŠIČE, od 25 do 60 kg in dva 110 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 485 PLEMENSKEGA ovna, licenciran, z oceno 1 A, prodam. Telefon (03) 5778-257, 041 668-777. 491 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon (03) 5869-299, 041 966-252. ž 46 PRAŠIČE, 120 kg ali polovice, prodam. Telefon 041389-622. Ž 48 (04) 5957-714 ali 031 389-181. p TELIČKO sir 5702-634,041 823-925. ž 57 DVA bikca, težka 150 in 170 kg in brejo telico prodam. Telefon 031766-137. Š95 KOBILO, staro 10 let, brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za brejo kravo. Telefon 031 244-809. L165 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodom. Telefon 031 559-502. 558 dam. Telefon 041 324-256. Š105 TELIČKO simentalko, 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š100 PRAŠIČA ali polovice prodom. Telefon 5795-664. 554 PRAŠIČE, mesne pasme, težke od 120 kg do 150 kg, prodamo po 330 SIT/kg. Telefon (03) 5414-151. 564 TELIČKO simentalko, v 9. mesecu brejosli, težko 600 kg, prodam. Telefon 040 746-970. Š108 28 malfoglasi ■ informacije BIKA, težkego 140 kg, prodam. Telefon 031 640-437. šior MLADIČE nemškega ovčarja prodam. Telefon 041 381-467. Ž61 BIKCA simentalca, težkega približno 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 800-716. š 112 PU1SKE, po 480 tolarjev za kg in prašiče, od 100 do 140 kg, po 310 tolarjev, prodam. Možna dostava. Telefon 041 870-666. BELEGA perzijskega mucka, odraslega samčka, oddamo. Telefon 031 870-208. PRODAM SENO, razsuto, koruzo v zrnju, prodam. Telefon 041 794-267. š?i SENO in otavo prodam. Telefon 031 220-864. Š76 SUHO seno in otavo, balirano v štirioglate bale in v refuzi, prodam. Telefon 041 381-543. 514 330 kock sena prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 574-872. 527 DOMAČO slanino (špeh) in domačo slivovko prodam. Telefon 041 898-154. Š91 BALE, okrogle, silažne ali suhe, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 205-439. KVALITETNO domače žganje, slivovo, iz »špengljev« in hruškovo, prodam. Telefon (03) 5725-102. 559 SENO, balirano, sladko in ročno spravljeno, prodam. Telefon 031 806-191. 560 LESNO stružnico, konjskovprego, plemenske telice, pluge in brejo kravo prodom. Telefon 041 587-985. Š89+ TELIČKO simentalko, staro 14 dni in starejšo vitlo, prodam. Telefon 031 538-811. Š87 MLEČNE kvote, za kvotno leto 2006/07, 40.000 kg, prodam. Telefon 051 605-591. ž 53 ČISTILNI parni stroj in parni likalnik prodom. Telefon 5722-291. Ž 54 NIZKA kolesa za kosilnico Bes prodam. Telefon 5792-315. Š93 DVE breji kozi in enofazni cirkular prodam. Telefon 5793-229. š90 BON za 8-dnevno potovanje v Španijo, zo eno osebo, prodom po polovični ceni. Telefon 041 815-631,031 292-911. 542 VEČJO količino seno in dve telički, stari 8 tednov, prodam. Telefon 031 504-324. L164 RAČUNALNIK Ibm Aptiva, komplet 500 Mhz, Windovs 98, prodom. Telefon 041 751-613. Š109 PLATIŠČA za gume, 14 col, 7 krakov, 4 vijaki, za hondo ali seat, prodam. Cena 35.000 SIT. Telefon 041 696-839.577 KUPIM KOMPLETNO prednjo in zadnjo os z menjalnikom avtomobila Zastava Fiat 750 ali poljski fiat kupim. Telefon 5726-364. ž 59 POCINKANE rešetke za stojišče, nove ali malo rabljene, 80-100, kupim. Telefon 041 832-552. Š94 SM IŠČEM delo v gospodinjstvu: likanje, pospravljanje... Imam večletno prakso. Telefon 031 636-170. 390 NUDIMO rednoali honorarno terensko zaposlitev v celjski enoti. Telefon 041 747-126. Torro s. p., Selo 7,3320 Velenje. 449 PRODAM GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19 col, letne in zimske, prodamo že od 2.500 SIT/kos naprej. Boh d. 0. o, Pokopališka 39, Ljubljano. Telefon (01) 5404-677, 040234-969. n VLEČNI aparat s 30 m dolgo jekleno vrvjo, fi 11 mm, vlečna moč 5 ton, prodom. Telefon 051318-592. 417 MOTORISTIČNE jakne, hlače, škornje in čevlje Alpinestars, različnih velikosti, prodam. Telefon 0313664)82. 338 BELO in rdeče vino, mešanih sort in traktorski plug Slavonec, prodam. Telefon 031 768-175. 483 SAMONAKLADALKO Sip, 16 m1, alu stranice, bikca, čb/rh, 5 tednov, prodam. Telefon 031703-799. 489 RAČUNALNIK PII, komplet z miško, tipkovnico in monitorjem, lahko se pripelje in priklopi, prodam, cena 24.900 SIT. Telefon 031484-970. 506 MATURANTSKO obleko, rdečo, številka 38, prodam za 15.000 SIT. Telefon 051 232-279. Š83 DRVA, suha, smrekova in kis, domač, iz bobovca, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 535 ŠTEDILNIK na trda gorivo znamke Plamen in stripe LMS in zlata serija, prodam. Telefon 041 510-198, po 15. uri. 523 ŠL0SARSK0 stojalo (pank) 2 m, 12 predalov, prodam. Telefon 5743-576. 520 MATURANTSKO obleko, dekliško, prodam. Telefon 031 248-266. šsa zaposlimo delavca Za delo v vulkanizerski delavnici in avtomatski avtopralnici na bencinskem servisu OMV SLOVENIJA v Šentjurju. Dodatne informacije po telefonu: 041 672-385 DELO dobi trgovko komercialistka, takoj, v NC Velenje. Europhone, Maja Kopičs. p., Leveč 55, Petrovče, telefon 031 348-670,031 348-660. n ŠTUDENTKO za delo v gostinskem lokalu iščem. Gostinstvo Irena Zdolšek s. p., SvetelkalO a, Dramlje, telefon 031 663- 844. 1 tiha solza spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka IVANA DEŽELAKA iz Reke nad Laškim (23.6.1916-1.2.2006) se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala pevcem, g. Matjažu Piklu za besede slovesa, g. dekanu za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala tudi osebju ZD Laško in patronažni službi, še posebej sestri Zaliki za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Žalujoči: hčerki Slavica in Metka z družinama ter ostalo sorodstvo VOZNIKA, C, E kategorije, zo prevoze po Sloveniji, zaposlimo. Gratours d. 0.0., Škofja vas 30 c, 3211 Škofja vas. Telefon 031 642-205. 513 IŠČEMO urejeno, natančna, komunikativno osebo za prodajo knjig na stojnici v Celju. Telefon 041 884-938. Mladinska knjiga založba d. d., Slovenska c. 29,1000 Ljubljana. n ZAPOSLIMO 5 komercialistov na terenu in 5 sodelavk za polovični delovni čas. Telefon (03) 4282-086. Lindigo d. 0. 0., Kidričeva ul. 13, Celje. 573 ELEKTROINSTALACIJE, adaptacije, monta- GO ingd. 0.0. Opekarniška 8b, Celje zaposlimo slikopleskarje in keramičarje. Pisne prijave pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. Informacije: 041 33 77 89. Š75 AVTOSKORJANEC Podružnica Gaji 42/a. Celje, pooblaščeni servis za več znamk vo AVTOMEHANIKA z večletnimi izkušnjami. Inf.: 031 677-707 v 13, Celje, širi ijev in naprav. Telefon (041 ) 629-644,5414-311. n lefon 051 206-503, Sončni Žarek, Bojan 3230 Šentjur. Š8 HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečno n oblikovanje postave •. Dr^PIRIMAIIisws >2/^252 32 55,01/519 35 52 IŠČEMO pomoč v gospodinjstvu, 2 do 3-krot mesečno po nekaj ur. Zadovoljivo plača- Š0FERJA, C kategorija, zizkušnjami, starost do 40 let, zaposlimo. Stimulativen osebni dohodek, dinamično delo v dobrem kolektivu. Telefon (03) 780-2410. Živex d. O.O., Volčja Drago 40,5293 Volčja Draga. TRGOVCA, z izpitom B kategorije, starost do 35 let, izkušnje niso pomembne, takoj zaposlimo. Telefon (03) 780-2410. Živex d. O.O., Volčja Draga 40, 5293 Volčja Draga. n TRGOVINSKI poslovodja, izpit B kategorije, znanje enega tujega jezika, izkušnje pomembne, starost do 35 let, takoj zaposlimo. Telefon (03) 780-2410.Živex d. o. o., Volčja Draga 40,5293 Volčja Draga. n UREJENA, poštena ženska išče delo v gospodinjstvu. Telefon 051 273-650. 526 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projekliranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Telefon 041649-234, Hql d. o. o., Parižlje 15,3314 Braslovče. n kulturno društvo pristava pri mestinju prireja 1. srečanje starejših harmonikarjev in ansamblov starih nad šestdeset let To srečanje bo v nedeljo, 12. marca, ob 15. uri v večnamenski dvorani v Pristavi pri ogrevanje, kurjenje no drva, olje, 30-letno tradicija. Garancija za peči 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekolje 29 a, telefon 54154)11. 550 KUPIM UTB, 55 ks, brez kobine. Prodam pajek na 4 vreteno in prešo za grozdje. Telefon 041 983-800. Š106 Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) V sredo, 1. februarja 2006 smo se v Žalcu poslovili od ljube mamice, stare mami in prababice LEOPOLDINE BUČAR iz Trubarjeve ulice 1 v Žalcu (16.10.1924-28.1.2006) Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN MARIJI IVANUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini 8. februarja je minilo 10 let, kar te ni več med nami. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Vsi tvoji 548 Zaman te kličemo nazaj, zastal je skromen tvoj smehljaj, pri srcu nas močno boli, ker tebe od nikoder ni. V SPOMIN Mineva leto tihe žalosti, kar nas je za vedno zapustil draai PETER ŠTRUKELJ s Hudinje Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 323 Mar prav zares odšel je tja, i> neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče. V SPOMIN 11. februarja minevata dve leti, kar ni več med nami dragega BRANKA SAJOVICA iz Slane 16 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga ' spominjate. Vsi njegovi son uf- i informacije 29 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, svak in stric JOŽE SAMEC iz Bezovja pri Šentjurju (16.6.1931-26.1.2006) Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti k večnemu počitku, nam izrazih ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dar cerkvi. Hvala tudi prijateljem iz Hotunja pri Ponikvi in Svetega Štefana. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Pla-ninšku za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govorniku Francu Jazbecu za lepe in iskrene besede slovesa, pevcem za sočutno odpete pesmi ter godbeniku za odigrano žalostinko. Vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani, še enkrat iskreno iz srca hvala. Žalujoči njegovi: žena Marija, sin Robi z ženo Ljubo ter vnuka Aleš in Denis ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega CVETA VENGUSTA se zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej sorodnikom, znancem in stanovalcem Kajuhove ulice 15, pevcem in prijateljem iz Kanade. Hvala za vsa pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste darovali lepo cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujem se tudi duhovnikoma za opravljen obred in ganljive besede slovesa. Hvala družinskemu zdravniku dr. Pantošu za vsestransko pomoč v času bolezni. Srčna hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani. V žalosti: žena Martina Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj rned nami več te ni a v naših srcih boš ZAHVALA Zapustil nas je dragi mi dedi in tast JOSIP KARAŽIJA -JOŽE iz Vrbja 68 (11.5.1940-27.1.2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času bolezni in v dneh slovesa stali ob strani in z nami delili bolečino ter darovali sveče in za sv. maše. Iskrena hvala patni Vikiju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku Franju Pasariču in Dušanu Pungartniku za lep govor in trobentaču Viliju Ograjenšku. Hvala I. OŠ Žalec, DU Vrbje, Kliničnemu centru Ljubljana, dr. Je-zerškovi. Bolnišnici Topolšica, dr. Drnovškovi in Zdravstvenemu domu Žalec. Posebna zalivala patronažni sestri Urški Flajs za pomoč pri domači negi, pogrebni službi Ropotar in g. Kisovarju za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Danica, sin Darko in hčerka Majda z družinama Zaman oziramo se tja na hišni prag. kjer tvoje dobrote deležen bil je Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne še zmeraj živi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in stare mame ALOJZIJE FILEJ iz Dramelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala zdravnikom in osebju hematološkega oddelka SB Celje za lajšanje bolečin, g. župniku Milanu Strmšku, pogrebnemu podjetju Žalujka, cerkvenim pevcem Dramelje, g. Francu Lavbiču za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in Vrtnarstvu Celje. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža FRANCA PEKOSAKA iz Nove Cerkve se vsem iskreno zahvaljujemo za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem sosedom, posebej gostilni Ivana in Silve Kline za izkazano pomoč. Posebna zahvala g. Slavcu, Ivanč-ku in Branku Jezerniku. Hvala g. dekanu Vicmanu za tako lep cerkveni obred. Hvala ge. Katici za govor. Zahvala tudi Izletniku Celje za venec in govor ob odprtem grobu. Hvala cerkvenim pevcem moškega in mešanega zbora in za vse molitve. Zahvala tudi dr. Džordževiču in patronažnim sestram. Še enkrat vsakemu iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, otroci z družinami, vnuki in pravnučka Nova Cerkev, 29. januar 2006 M glasu in ne korakov, le pomladni ptičji spev... in pogled zaman te išče, da bi vsaj še enkrat te objet Morda pa le slišiš tih šepet, da v naših srcih si ujet. ZAHVALA BRANKA SOVINCA z Crobelnega (8.8.1952-30.1.2006) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna hvala sindikatu Klime Celje za denarno pomoč. Najlepša hvala Ediju Kukoviču za takojšnje nuđenje pomoči ob njegovi smrti, pogrebnemu podjetju Zagajšek za organizacijo pogreba, govorniku Darku Bezenšku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem Rogla za lepo odpete žalostinke in g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej tisočkrat hvala. Žalujoči njegovi najdražji Kako lepo je čutiti v srcu bližino tistega, ki ga ni, zakaj takrat se spoznaš in veš; da si samo beseda u stavku življenja. (Z. Djipan) Z A H V ALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, ome in prababice TEREZIJE VOGLAR se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem i, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Bolezen te vzela je iz zemeljskih vezi, ponesla te tja, kjer ni gorja. Ko zaželimo tvoje si bližine, mdemo tja v ta mirni kraj tišine tam srce tiho se razjoče, saj verjeli noče. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija • IVANA BRINOVCA iz Štekličeve 1 na Ljubečni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali na njegovem domu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala sindikatu Ljubečna, Transportu Žalař, Lugari-ček s. p., vrtnariji Naglič, g. župniku Alojziju Ko-stajnšku za lepo opravljen cerkveni obred, Marjanu Rezarju, pevcem in trobentaču za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: 2 n Jožek z Celje V celjski porodnišnici so rodile: 27. 1.: Maja JEŽOVNIK iz Celja - deklico, Katja BLAGO-TINŠEK iz Polzele - deklico, Irena KOLAR iz Buč - dečka, Maja OSET iz Šentjurja -dečka, Lidija BOHTE iz Griž - dečka, Edisa KORAJAC iz Velenja - deklico. 28.1.: Sabina KARUPOVIĆ iz Celja - dečka, Klementina TKAVC iz Žalca - deklico, Marjetka ZEMLJAK iz Šentjurja - dečka, Marjeta ROBNIK iz Luč - dečka. 29. 1.: Ksenija KRAMAR-ŠEK iz Dramelj - deklico. 30. 1.: Bernardka GOLOB z Ljubnega - dečka, Katarina KOTNIK iz Nove Cerkve - dečka, Mihela JAKŠE iz Podčetrtka - dečka. 31. 1.: Vesna KOTNIK iz Zreč - dečka, Majda TOPOL-ŠEK iz Laškega - dečka, Petra ŠTARKEL MIHELIČ iz Šentjanža nad Štorami - deklico, Bernarda ŽLENDER iz Loke pri Žusmu - dečka. Celje Umrli so: Terezija VOGLAR iz Laškega, 90 let, Ivan HERCOG iz Celja, 53 let, Franc PEKOŠAK iz Nove Cerkve, 69 let, Danijel KRIŽANEC iz Postojne, 62 let, Justina FERLEZ iz Vojnika, 76 let, Viktor LIPOVŠEK z Lopate, 71 let, Justina KUNST iz Zadobrove, 77 let, Ivan BRINOVC z Ljubečne, 56 let, Jožef BREZNIKAR iz Močilna, 61 let, Adolf PŠENIC iz Vrbja, 64 let, Robert PERKO iz Arje vasi, 41 let, Ivan ŠOŠTARIĆ iz Žalca, 68 let, Leopoldina BUČAR iz Žalca, 81 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Elizabeta ŠKET iz Zg. Negonje, 92 let. Kari RIŽNER iz Žahenberca, 56 let, Cecilija GABER iz Laz pri Dramljah, 78 let, Štefanija ŠKET iz Tržišča, 92 let, Mihael GAJSTER iz Ločen Dola, 95 let, Valentin ŽABERL iz Grobelc, 22 let, Jurij NEŽMAH iz Rogatca, 59 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Milan Emilijan ZDOLŠEK iz Dobja pri Planini, 76 let, Branko SOVINC iz Tratne pri Grobelnem, 53 let, Miran TOPLAK iz Pleto-varja, 83 let, Radovan ROMIH iz Lažiš, 44 let. Velenje Umrli so: Josip KARAŽIJA iz Vrbja, 57 let. Cvetko VENGUST iz Celja, 74 let, Ljudmila BEVC iz Podkraja pri Velenju, 83 let, Janez DEŽELAK iz Laškega, 90 let, Vesna ŠPIČKA iz Velenja, 51 let, Rafaela VRTAČNIK iz Ljubije, 77 let, Ivan MEDVED iz Topolšice, 78 let. rODAIIK KINO Kinematografi si pridržujejo pravico (Jo spremembe programa. Mali piSflk vsak dan. 15.30.17.30.19.30 sobota: 10.00.13.00 nedelja: 11.00,13.00 patele 22.00 Casanova torek: 18.00, 21.00 Šušlja se vsak dan: 16.00.18.20(razen torka). 20.40 sobota, nedelja: 11.20,13.30 petek, sobota: 22.50 vsak dan: 15.10,17.50.20.30 sobota, nedelja: 12.30 petek, sobota: 23.10 vsak dan: 17.50,20.00 sobota, nedelja: 12.00 petek, sobota: 23.00 Usodna prevara vsak dan: 16.20,18.40.21.10 sobota, nedelja: 14.00 petek, sobota: 23.30 Gora BrDkeback vsakdan: 17.40.20.20 sobota, nedelja: 14.30 petek, sobota: 23.20 Munchen: vsak dan: 17.20.20.50(razen sobote) sobota, nedelja: 13.40 Cmok cmok, bang bang vsak dan: 16.40 sobota, nedelja: 11.40 Norčije z Dickom in Jane vsak dan: 19.00 Megla vsak dan: 21.30 petek, sobota: 23.40 Prevzetnost in pristranost vsak dan: 15.45,18.30,21.10 petek, sobota: 23.50 sobota, nedelja: 13.00 Mali pišček vsak dan razen od ponedeljka do srede: 15.50. 17.40. 19.30 od ponedeljka do srede: 15.10.1700,19.00 sobota, nedelja: 14.00 Zadnji dnevi Sophie SchoH vsak dan: 21.20 Miinchen vsakdan: 17.10,20.30 sobota, nedelja: 13.50 vsak dan: 18.00,21.00 sobota, nedelja: 15.00 Usodna prevara vsak dan: 16.50,19.10, (21.30 razen ponedeljka do srede) od ponedeljka do srede: 20.50 petek, sobota: 23.55 sobota, nedelja: 14.30 Casanova (posebne Valentinove projekcije) od ponedeljka do srede: 16.50,19.10.21.30 PEItK in NEDELJA 18.00 Kava in cigarete 20.00 Strti cvetovi SOBOTA 18.00 Within shot 1. sklop 20.30 Within shot 2. sklop 19.00 Savinova hiša Žalec_ Klavirski recital pianiste Tamaře Goličnik klavirska glasba od baroka do 20. 19.30 Dom krajanov Vrbje AG Vrba Vrbje: Črna komedija komedija 19.00 Galerija Velenje _ Slike Vesne Blagotinšek: Zemlja pleše (2004-2006) odprtje razstave 20.00 Likovni Salon Celje_ Večer elektronske in eksperimentalne glasbe DJ Daniel Hafner in DJ Fred 21.00 Plesni Forum Celje_ 19.00 Beneški trgovec 18.00 Satanov klan 20.00 Kot v nebesih NEDEUA 19.00 Satanov klan PRIREDITVE 18.00 Knjižnica Mozirje__ Janez Gregore - Rajšter: Čas m jega življenja predstavitev knjige bo in poezijo SOBOTA, 11.2. 8.00 do 12X10 Cankarjeva ulica, Velenje 11.00 Center Nova Velenje-prireditve- Proslava ob kulturnem prazniku 19.00 Kulturni dom Svoboda Liboje . KD Galicija: Sobota greha komedija 21.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Hic et nunc in Číiris Eckman (The Walkabouts) koncert NEDEUA, 12.2. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrti predstavlja se urar Ivaii Krivec Špas teater: 5žensk.ci 17.00 Kulturni a Mah princ gledališka predstava 17.00 do 19.00 Interspar Velenje Valentinova delavnica za otroke 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec SNG Drama Ljubljana: Molliere, Scapinove zvijače abonma Ponedeljek in izven RAZSTAVE IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana Fotografskega društva Celje MarkaRebova. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna slikarska razstava Karla Pečka, do 28. 2. Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij StojanaKerblerja, do 28. 2. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava ročno poslikanih keramičnih izdelkov Mojce Šon. Likovni salon Celje: večmedijska razstava Purple Volvo Valentine Marka Pož-lepa, do 28. 2. Špesov dom starejših občanov Vojnik: olja na platno Marije Vrbek, do 28. 2. Avla SB Celje: Slovenski kulturni praznik, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.2. Galerija erotične umetnosti Račka Celje: razstava erotične fotografije Galerija Nikca: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Borovo: olja na papirju Draga Šumnika, do 7.3. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Osrednja knjižnica Celje: Pogled skozi objektiv 55 let delovanja Fotografskega društva Celje, do 3.3. Knjižnica Velenje: Topolšica na starih razglednicah in fotografijah. Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. BojanaHim-melreicha in Jureta Miljeviča, do 30.9. Razstavišče Gorenje Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža. Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-ljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11. Galerija Volk: dela Draga Šumnika -Luke, do 28. 2. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodaj: na razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfašpanzla na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Špesov dom Vojnik: slike, olja na svilo Marjete Zajec iz Vojnika Stari pisker: stalna razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Izobraževalni center Štore: Žele-» v Štorah. Mestna galerija Riemer stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Petek ob 20.00 Marko Milešič Šerdoner in Vid Saj- ko: Kenija s kančkom Zanzibarja potopisno predavanje Sobota ob 20.00 Klubski večer Ponedeljek ob 17.00 Delavnica: Samopodoba dnevi komedije PETEK, 10.2. ob 19.30: odprtje festivala Y. Reza: En španski komad Abonma Dnevi komedije in izven SOBOTA, 11.2. ob 19.30 J. B. Poquelin Molliere: Scapinove zvijače Abonma Dnevi komedije in izven NEDELJA, 12.2. ob 17.00 Ž. Vukmirica: Faširanec Izven abonmaja DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 STOPIN'CE 2006 Petek, 10.2. ob 19.00 Podelitev nagrad udeležencem literarnega natečaja Celjskega mladinskega Sobota, 11.2. ob 19.00 Zaključek literarnega festivala. Lite no-vokalni večer z nastopom Kristine Jokič in Jaše Kocelija Redne aktivnosti vdvorani v ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krhlanko, v torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetano iz skupine Power dancers, v četrtek ob 18.00 plesne ure salse, latino in družabnih plesov s Plesno šolo Roily, v ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Ter- ob sobotah ob 14.00 KUD Desanke Maksimovič ob sobotah ob 17.00 Energy break team, vodi Simon Pa- tarčić Trenutna razstava: fotografije MCC fotomodnega vikenda 2005, na ogled do 8. 2. Redno ŠKMŠ: Vadba joge: Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja HTR0NAR0CTE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolaijev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakdjskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oinan. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo R ogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si radio celje Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radioceljc.com uredništvo Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si iPlI ZA razvedrilo Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: bon enkratni obisk aerobike in savne v Centru za zdravje in rekreacijo Top Fit v Celju 3.-5. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. februarja 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 3. februarja. Prispelo je 687 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 10 Vodoravno: ŠTAB, PIVO, ANT, NAOS, REK, MR, ETA, ONATAS, LANUGO, OTTA, EDOMETER, MIAMI, KEA, RADIOSERVIS, TJ, KF, INVALIDKA, RAVNE, LO, VI, IS, OBRAD, LAERTES, DRAPERIJA, MOORE, IAN, RUDA, SAAR, NN, TENOR, KURIVO, AKVARU, BOR, JAK, MORI, PETEK, SO, IVANA, EI, ISLAM, KITARIST, SMOTER, AČ, NORKA, TORERO Geslo: Letošnji Australian open je njun. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 SIT, prejme: Vera Pipal, Migojnice 2 a, 3302 Griže. 2. nagrado - bon v vrednosti 2.000 SIT za bowling v Planetu Tuš in vstopnico za triurno kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Benjamin Kmetič, Opekarniška 12 f, 3000 Celje. 3.-5. nagrado - vstopnico za savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Jana Dragar, Ljubljanska c. 54, 3000 Celje, Edvard Babič, Turje 27, 1431 Dol pri Hrastniku in Zinka Potočnik, C. na Roglo 11 a, 3214 Zreče Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. 1 1 p „ » » » J' Ime in priimek: Naslov _31 horoskop Ona: Okolica si bo napačno razlagala vaše aktivnosti, vendar je tako še najbolje - se vam vsaj ne bodo vmešavali v posle. Včasih je treba držati skrivnosti zase, ker se tako najlažje uresniči zastavljeni cilj. On: Ostal vam je bridek spomin na preteklost, ki vam še vedno od časa do časa zagreni kakšiw urico. Poskušajte pozabiti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, kjer vaš čaka še veliko prijetnih doživetij. Ona: Nečemu se bo treba odreči, zato pa boste veliko pri-dobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, a vprašanje je, kako dolgo še? Dobro bi bilo, če bi poskrbeli za izhod f sili, ki je vedno dobrodošel. On: Pustite času čas in se ne ubadajte z nepotrebnim premišljevanjem. Raje se posvetite konkretnim dejanjem, ki vam bodo prinesla tudi konkretne rezultate. Za kaj takšnega je sedaj več kot. ugoden čas. DVOJČKA % Ona: Glede finančnih zadev bodite samozavestni. Ne nasedajte paničarjem, ki vas obdajajo, raje zaupajte vase in y svoje sposobnosti. Za ljubezen boste morali poskrbeti drugič, saj vam bo zmanjkalo časa. On: Pokazali boste, da niste kar tako, zaradi česar boste deležni hvale. Vse skupaj se bo odrazilo tudi drugje, čeprav česa takšnega enostavno niste pričakovali. Prav zato se boste imenitno zabavali. Ona: Še vedno vam iz spomina ne bo šel nekdo, ki ste ga nedavno tega grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče pa iz tega nekoč še nekaj bo ... On: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti odnos do partnerke, kije to od že kar nekaj časa potrpežljivo pričakovala. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in ponovno bo vse v najlepšem redu. DEVICA Ona: Začudilo vas bo spremenljivo obnašanje osebe, od katere ste bili doslej vajeni zanesljivosti in stabilnega značaja. Vse bo sicer izgledalo precej sumljivo, vendar boste na koncu prijetno presenečeni. On: Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem partnerke, ki bo začela kazati tisto plat obraza, kije doslej niste bili vajeni. Toda nikar ne skrbite, saj boste nad spremembo nadvse navdušeni. Ona: Ali je res treba, da mora partner vedno znova dokazovati, da je vaše ljubosumje popolnoma neutemeljeno. Malo več zaupan/a y njegovo zvestobo vam lahko prinese samo pozitivne posledice. On: Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, ki je kar ne boste uspeli izpustiti izpred oči. Izkoristite teden do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudi kdaj kasneje. ŠKORPIJON Ona: Ta teden lahko pričakujete izpolnitev pričakovanj na ljubezenskem področju, saj so zvezde povsem, na vaši strani. Pustite se zapeljati in spoznali boste tiste strani partnerja, ki so bile doslej skrite. On: Prijeten dogodek vam bo popestril "vroče" dneve, ki so pred vami Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega ... Ona: Če se boste prepustili osvajalčevim komplimentom, se vam obeta zanimiv konec ted-na ob prijetnem klepetu. Prespite pa raje kar doma, saj bo še veliko drugih priložnosti. Edino tista vaša trma... On: Prijateljica vam bo odprla oči, čeprav se tega ne boste takoj zavedali. Postopoma boste spoznali, da je svet okoli vas drugačen, kot ste si ga zamišljali. Veliko lepši, predvsem kar se tiče ljubezni ... Ona: Svoj čas boste večinoma posvetili srčnemu izvoljencu, ki bo nad to odločitvijo več kot navdušen. Povedala si bosta veliko stvari, ki so bile doslej neizrečene in si tako oba olajšala dušo. On: Ujeli se boste na sladke besede, ki pa ne obljubljajo kdo ve kakšno zanesljivost. Premi-slite še enkrat, preden se podate v nekaj, iz česar ni videti zanesljivega izhoda. Predvsem pa pazite .na načeto zdravje. KOZOROG Ona: Nastopil je idealen čas, da si opomorete od preteklih poslovnih naporov, saj se vam bo ponudila priložnost za prijeten izlet y dvoje in to z osebo, ki vam že dalj časa buri domišlji-jo. On: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato pa vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti novo nastalo situacijo. VODNAR Ona: Po nepotrebnem hitite in se vznemirjate. Časa imate več kot dovolj. Ste v zelo ugodnem obdobju, zato ni razloga za paniko. Umirite se in si dobro odpočijte, zadeva še bo iztekla tako, kot si želite. On: Napovedani obisk vam bo prinesel veliko več, kot ste sprva mislili in kot ste sploh lahko pričakovali. Seveda v po-: smislu, predvsem u ' nekdanjo ljubeznijo, še. vedno ne gre iz sanj Ona: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli poceni, a kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite boljši preventivi! On: Lahko bi malo bolj pazili na svoje zdravstveno stanje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi prenekateri načrt, ki bi ga sicer z lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe - obrestovalo se vam bo. -SAMH- ZA&TO Race na snegu Na Golteh se danes zaključuje tradicionalno državno smučarsko prvenstvo noviaarjev-športnikov, ki je v mozirski hotel Benda in na smučišča na Mozirski planini privabilo okroglo stotnijo časopisnih, radijskih in televizijskih »rac« iz Slovenije in tudi nekaj gostov iz tujine. Med njimi je'že vse od nedelje tudi zadnja leta redni obiskovalec slovenske novinarske smučarije Škot Nick Proctor, ki se v »Zgornji« počuti nadvse domače, čeprav zagotavlja, da pregovorne skupne značilnosti Škotov in Savinjčanov doslej ni bilo opaziti ... Zato pa toliko več gostoljubnosti in prijaznosti, po kateri slovijo zlasti gostitelji v hotelu Benda in žični-čarji na Golteh. Slednji bi si prislužili čisto petico, če bi si vsaj ob konicah omislili še dodatno gondolo, ki bi belih poljan željne navdušence hitreje prepeljala iz doline. BRST Foto: GREGOR KATIC Znani slovenski ekstremni športnik Miran Stanovnik si je v torek vzel čas in obiskal zbrano novinarsko druščino. Puščavski lisjak tradicionalnega najtežjega relija na svetu Pariz-Dakar tokrat ni prišel s svojim motorjem, ampak kar v avtu. A v njem je imel tudi smuči, zato je kot predvozač prvi preizkusil progo Lahovnica, na kateri so novinarji tekmovali v veleslalomu. Miran ne bi bil Miran, če ne bi proge prevozil kar v silno zahtevnem, a za oko neverjetno privlačnem telemark slogu. RUMENA STRAN Eden najzvestejših članov novinarske srenje, ki rada smuča, je zdaj že upokojeni novinar Janez Čuček, ki se je v srca Slovencev zapisal kot voditelj TV-dnevnika. V sredo je takole užival ob kisli juhi, ki jo je tradicionalno skuhal Luka Škobeme. Da so bili novinarji zelo zadovoljni z imenitno smučarijo na sijajno urejenih terenih, je s svojo ekipo skrbel Ernest Kovač. Janko Šopar (RTV Slovenija) je predsedoval organizacijskemu odboru, ki je odlično speljal letošnje državno prvenstva novinaijevsmučaijev na Golteh. Vlado Krejač, dolgoletni voditelj TV-dnevnika, urednik Odmevov in TV-dnevnika naTV Slovenija, je na Golteh proslavil svoj 54. rojstni dan. Vsi prijatelji ga poznajo kot Uho. Je nepogrešljiv predsednik SCU - društva novinarjev športnikov Slovenije. Kot se za predsednika spodobi, je ob rojstnem dnevu stotnijo slovenskih novinarjev počastil z rajno kapljico. Ti pa so se mu oddolžili s slastno torto v obliki ušesa. »Ne bojte se je pojesti, ni mastna in v njej ni mojega ušesnega masla,« je bil duhovit Vlado Krejač. Najslabše zastopana je bila na tekmovanjih kategorija članov, v kateri sta nastopila samo dva tekmovalca. Tudi zato se je urednik revije Mariborčan Srečko Klapš okitil s srebrom ... Razpoloženje je bilo lepo tudi zaradi čudovitega vremena, zato so novinarji med kosili, ki so jih imeli na terasi hotela na Golteh, tudi veselo zaplesali. Na sliki Večerov dopisnik iz Ljubljane Jože Jerman Džeri. 041/651 OSO in 03/490 0222 UGLER Kosovelova 16, Ceije LESKARSTVC FASADERSTVO