LETO XXII. — številka 18 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE VEZ KRANJ, sreda, 5. 3. 1965 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot poltednik. Dd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d 1. januarja 1964 kot poltednik n sicer ob sredah in sobotah E DELOVNEGA LJUDSTVA ZAGORENJSKO V ponedeljek, 3. marca, je v Kranju na aktivu komunistov, ki ga je sklical medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, govoril tovariš Roman Albreht, član izvršnega komiteja CK ZKJ. Pred pomembno bohinjsko odločitvijo Referendum o turističnih zmogljivosti Vse dosedanje ugotovitve in izračuni kažejo, da je združitev med Transturistom oziroma bohinjskimi hoteli in gostinskim podjetjem hotel Zlatorog najbolj realna osnova za hitrejši razvoj turističnega Bohinja Ni še tako dolgo, ko smo Pisali o novosti in ugodnosti Podjetja Transturist in bohinjskih hotelov z Zlatoro-Com, ki so se odločili za vrsto storitev za tiste domače Goste, ki teden dni preživijo v Bohinju. Mesec dni bo te-£a in s »paketom uslug«, kot £a imenujejo, so zelo zadovoljni, število gostov se je Precej povečalo, le zadnje £labo vrcaie je bohinjskim turističnim delavcem malo po-naSajalo. Vendar pa je snega sedaj na Vo™5u dovolj in prepričani so, da se bo pravi zimski turizem ta in prihodnji mesec šele začel. Že ob odločitvi o ugodnostih za domače goste, so predstavniki podjetja Transturist oziroma bohinjskih hotelov in hotela Zlatorog povedali, da v obeh podjetjih resno razmišljajo o združitvi, že takrat so omenjali nekatere koristi in prednosti za razvoj turizma v Bohinju, če bi prišlo do takšne odločitve, čeprav so bila že takrat mnenja konkretna, ni kazalo, da se bodo v obeh kolektivih tako hitro zavzeli za dokončno odločitev. Slavko Zalokar naj bo predsednik Kranj, 4. marca. — Danes popoldne je bila v prostorih občinske skupščine Kranj kandidacijska konferenca. Na njej so govorili in ocenili dosedanje volilne priprave ter izvolili kandidate za republiški zbor skupščine SR Slovenije. Ko so govorili o obsežnih kadrovskih pripravah na letošnje volitve, so člani kandidacijske konference z aplavzom tudi podprli kandidaturo dosedanjega predsednika občinske skupščine Slavka Zalokarja in podpredsednika Janeza Sušnika v bodočo občinsko skupščino. Menili so, da je bilo delo obč. skupščine zelo uspešno. Pred dnevi pa so v obeh podjetjih že bili sestanki s člani kolektiva, kjer so na podlagi izračunov, dosedanjih ugotovitev in prihodnjih razvojnih programov predstavniki strokovnih služb zapo- (Nadalj. na 3. str.) Poslanstvo bodočih poslancev Za nami so seje občinskih skupščin, na katerih so razpravljali in odločali o prispevkih in davkih občanov. Skupna vsem sejam o tem občinskem določilu je bila precej živahna razprava. Značilno je tudi, da so se odborniki dokaj lahko sporazumeli pri posameznih vprašanjih, o katerih so odločale občinske skupščine. Na večini sej na Gorenjskem pa je bilo precej pripomb na različna nesorazmerja v občini, kjer pa odborniki zaradi republiških določil niso mogli sprejeti najbolj ugodnih sklepov. Bilo je včasih prav mučno in nenazadnje tudi že smešno, ko je bil takorekoč vsak drugi odgovor na vprašanje odbornika: »To pa določa republiški zakon.« ali pa: »To je republiško določilo.« Zato tudi ni prav nič presenetilo vprašanje na seji radovljiške občinske skupščine: »Kdo pa sprejema republiška določila? Mar niso to poslanci, ki smo jih mi izvolili?« Morda vprašanje ni najbolj na mestu, je pa v sedanjih pripravah na volitve odbornikov in poslancev prav gotovo aktualno. Aktualno zato, ker na sejah občinskih skupščin niso ravno redki primeri, ko odborniki sprejemajo že sprejeta republiška določila. In nič kolikokrat se zgodi, da takšna določila kaj slabo vplivajo na reševanje občinskih problemov. Res je sicer, da republiški poslanec pri sprejemanju republiških določil ne more biti v vsakem primeru neposredni posredovalec oziroma oblikovalec najustreznejših določil za svojo občino. Res pa je tudi, fla se težko zavzema in glasuje za določila, ki bi najbolj ustrezala njegovi občini, če le-te ne pozna, če nima stika z volivci oziroma občani. Nepoznavanje občinske problematike je lahko zato pri sprejemanju republiškm določil precej neugodno za posamezno občino in celo več občin (regijo). Zato se ob sedanji razpiavi o kandidatih za republiške poslance oziroma pripravah na volitve kot eden od kriterijev pojavlja tudi bodoče poslanstvo poslanca v republiški skupščini. Upoštevati je treba, da bodo leti neposredni predstavniki volivcev oziroma občanov v republiški skupščini. In če ti ne bodo poznali problemov in želja volivcev oziroma občin, če se ne bodo pred različnimi odločitvami posredno aH neposredno seznanjali oziroma sporazumevali z občani, se bomo tudi v prihodnje na sejah morali PREVEČKRAT zadovoljiti z odgovorom: »To pa določa že republiški predpis.« A. žalar LJubljana v znamenju hokeja S ponedeljkove tekme za svetovno prvenstvo v B skupini med Avstrijo itn fngostwvtJ«. — fatet F. Perdan Določeni kandidati za republiške poslance Gorenjska, 4. marca — Danes popoldne so bile v kranjski, radovljiški in tržiški občini občinske kandidacijske konference, na katerih so delegati, izvoljeni na kandidacijskih konferencah v krajevnih in delovnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, določili kandidate za poslance republiškega zbora in zborov delovnih skupnosti republiške skupščine. Pred današnjimi tremi občinskimi kandidacijskimi konferencami pa so bile le-te v ponedeljek tudi v Kamniku in minuli četrtek na Jesenicah in v Škof ji Loki. Občinske kandidacijske konference pomenijo nadaljevanje predvolilnih priprav in čimkvalitetnejšega izbora kandidatov za poslance. Hkrati pa so kvalitetna novost letošnjih volitev oziroma priprav nanje, saj na njih ^ možnih kandidatih za poslance odločajo ljudje, ki so jim občani z izvolitvijo za delegate zaupali, da poznajo problematiko in naloge bodočih poslancev. Na vseh občinskih kandidacijskih konferencah so izvolili tudi delegate za medobčinsko kandidacijsko konferenco in razpravljali o možnih kandidatih za poslance družbenopolitičnega zbora in zborov delovnih skupnosti zvezne skupščine. Poglejmo kandidate za republiške poslance, ki so jih izvolili na gorenjskih občinskih kandidacijskih konferencah: JESENICE Republiški zbor: Milan Kristan, dosedanji poslanec skupščine SRS in Janko Burnik, pomočnik direktorja ZD Jesenice, Zbori delovnih skupnosti republiške skupščine: gospodarski zbor: ing. Nemec Štefan in Tone Grošelj, oba iz Železarne prosvetno-kul turni zbor: Jože Gazvoda, ravnatelj osnovne šole v Kranjski gori in Albina Tušar, sociolog v železarni Jesenice MLADINSKA ORGANIZACIJA STRAŽISCE obvešča, da organizira jezikovne tečaje Švedskega jezika vsak ponedeljek od 19. — 21. ure Francoskega jezika vsako sredo od 19. — 21. ure Angleškega jezika vsak petek od 19. — 21. ure Prijave v začetku predavanj. V primeru, če bo dovolj prijav, bodo tečaji še za nemški in italijanski Jezik. Prijavite se lahko tudi za matematiko v Mladinskem klubu (krajevna skupnost) Straž»Me ^sako sredo in petek od 17. — 20. j ure. soeialno-zdravstveni zbor: Slavko Osredkar, pravni referent stanovanjskega podjetja Jesenice in dr. Ažman Tomaž, zdravnik v jeseniški bolnišnici KAMNIK Republiški zbor: Jože šteh, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik in Franc Svetel j, sekretar občinske konference SZDL Kamnik (dosedanji poslanec orga-aizacijsko-političnega zbora skupščine SRS) Zbori delovnih skupnosti republiške skupščine: gospodarski zbor (2 mandata): Stane Simčič, direktor tovarne usnja Kamnik in Danilo Cerkvenik, direktor trgovskega podjetja Kočna Kamnik prosvetno-kulturni zbor: Vinko Dobnikar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik in univerzitetni profesor Albert Čebulj soeialno-zdravstveni zbor: Nande Vode, kmet iz Komende (dosedanji poslanec republiškega zbora) KRANJ Republiški zbor: volilna enota 22 (Kranj I.): Igor Janhar, glavni urednik Glasa, ing. Juran- čič Zdenka, vodja laboratorija v Tekstilindusu; volilna enota 23 (Kranj II.): Vili Tomat, vodja komercialne službe TŠC, Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS; volilna enota 24 (Kranj III.): Peter Bogataj, gumar v Savi, Martin Košir, sekretar občinskega komiteja ZKS TRŽIĆ Republiški zbor: Andrej Pehare, sekretar Tovarne kos in srpov, Vlado Erjavšek, direktor delavske univerze KRANJ, TRŽIČ Kandidacijski konferenci Kranja in Tržiča sta na skupni seji izvolili kandidate za poslance zborov republiške skupščine gospodarski zbor: ing. Beravs Janez, direktor Save Kranj; ing. Eržen Janez, direktor KŽK, Kranj; ing. Repič Miro, direktor ZLIT, Tržič; Rino Simoneti, član izvršnega sveta skupščine SRS; Borut Šnuderl, direktor organizacij sko-kadrovske službe Sava, Kranj prosvetno-kul turni zbor: Milan Batista, osrednja knjižnica, Kranj; Marija Faganeli, direktor os. šole heroja Grajzerja, Tržič; dr. Petrič Ernest, član izvršnega sveta skupščine SRS soeialno-zdravstveni zbor: dr. Fortič Bojan, direktor inštituta za TBC Golnik; dr. Veter Igor, direktor bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj; Edgar Vončina, direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj RADOVLJICA Republiški zbor: Franc Jere, direktor Vodnega gospodarstva Kranj (dosedanji poslanec republiškega zbora skupščine SRS) in Pavle Tolar, direktor GG Bled Zbori delovnih skupnosti republiške skupščine: gospodarski zbor (2 mandata): Franc Cuznar, računovodja LIP Bled, Jože Ka-pus, direktor Zavoda za napredek turizma na Bledu in inž. Mikež Jože, direktor Turistprogresa Radovljica prosvetno-kulturni zbor: Ježe Bohinc, ravnatelj osnovne šole Gorje in Miran Kenda, direktor Delavske univerze Radovljica soeialno-zdravstveni zbor: Svetozar Pezdič, upravnik podružnice KZSZ Radovljica ŠKOFJA LOKA: Republiški zbor: Ivan Franko-Iztok, dosedanji poslanec skupščine SRS Zbori delovnih skupno* sli republiške skupščine* gospodarski zbor: Janez šter, direktor podjetja ALPLES, Železniki in Tone Polajnar, direktor obrtnega podjetja Instalacije škofja Loka prosvetno-kultumi zbor: prof. Klemenčič Boris, učitelj na osnovni šoli Gorenja vas soeialno-zdravstveni zbor: dr. Košir Tone, zdravnik v Škofji Loki in Ivan Oman, kmet iz Zminca Nadaljevanje predavanj 8 Pisali smo že, da je v kranjskih delovnih organizacijah že končan prvi del predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva. Te dni bodo tudi na terenu končana predavanja o vseljudski obrambi, njeni nujnosti, ciljih in nalogah. Zanimivo je, da se je v 48 delovnih organizacijah od 3000 vodilnih delavcev, članov samoupravnih organov in aktivov družbenopolitičnih organizacij udeležilo tega predavanja poprečno 72,5 odstotka povabljenih. Predvsem v manjših delovnih organizacijah so bila predavanja zelo obiskana. Žal pa tega ne moremo ugotoviti za večje in specializirane delovne organizacije, čeprav ravno sled-n.ie pri pripravah na teritorialno obrambo čakajo nekatere specifične naloge. Na terenu bodo s prvo temo iz ciklusa predavanj o obrambni vzgoji končali čez nekaj dni. Predvideno je, da bodo predavanja v 40 krajih v občini, do sedaj pa so bila končana v 32. Poprečna udeležba na teh predavanjih znaša od 35 do 45 odstotkov vabljenih. Se posebno obiskana so bila ta predavanja v Zg. Brniku (61 odstotkov), na Golniku (62), čepuljah (80), štefanji gori (60), v Vcleso-vem (66), Olševku (52), Gradu (50) in Šenčurju (48 odstotkov). Precej slabši pa je bil obisk v mestu. Čez ne'caj dni pa se bodo v občini že začela predavanja o Psihološki vojni, delovanju obveščevalnih služb in naši obrambni ukrepi. Ta predavanja bodo v delovnih organizacijah in na terenu trajala ves mesec. Vendar pa so se organizatorji (Delavska univerza in koordinacijski odbor za probleme vseljud-ske obranbo pri občinski konferenci SZDL Kranj) odločili, da bodo v tistih krajih, kjer so bila prva predavanja zelo dobro obiskana oziroma prostori premajhni, predava- nja o tej temi pripravili dvakrat ali celo trikrat. Tako bo to predavanje dvakrat v Naklem, v KS Huje, Planina Čirče in na Kokrici; trikrat pa v Stražišču, Vodovodnem stolpu, KS Kranj Center in na Zlatem polju. V Zalogu, kjer je predavanje o prvi temi zaradi tehničnih ovir odpadlo, pa bodo 18. marca ob 19. uri združili obe temi. Kljub zelo dobri udeležbi na dosedanjih predavanjih pa moramo ugotoviti, da so predavatelji ponekod pogrešali razpravo. Razen tega so nam člani koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL povedali, da se rezervnim oficirjem, podoficiri em in drugim, ki so se udeležili seminarja ali predavanja v delovni organizaciji, teh (kljub vabilu) na terenu ni treba še enkrat udeleževati. A. Z. Plesni tečaji ZAČETNISKI plesni tečaj vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 in nedeljski od 8.30 do 10.30. Začetek začetnega nedeljskega tečaja bo v nedeljo, 9. marca. NADALJEVALNI plesni tečaj bo sb sredah, petkih od 18.30 do 20.30 in nedeljah od 10.30 do 1230. Vpišete se lahko vsak dan od 18. —19. ure Delavski dom vhod 4/1. Da se tečaj lahko začne, vpisujemo vse dotlej, dokler se ne prijavi zadostno število interesentov. Direktorji podjetij: Mitja Leber (Zlatorog), Veno Doljak (Transturist) in Bojan Plahuta (hoteli Bohinj). — Foto: F. Perdan Referendum o združitvi turističnih zmogljivosti čitev takšnega programa, gredo v milijarde starih dinarjev, izračuni in mnenja pa kažejo, da bi jih združeno podjetje lahko uresničilo. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorji podjetij Transturist, bohinjskih hotelov in Zlatoroga o konkretnih posledicah morebitne združitve, so nam povedali, da bi razen omenjenih prednosti lahko povečali tudi osebni dohodek zaposlenih in kasneje odprli tudi več novih delovnih mest v bohinjskem kotu. (Nadalj. s 1. strani) slenim prikazali jasno sliko o trenutnem in prihodnjem položaju turizma v Bohinju. Na podlagi le-te so razpravljali o združitvi Transturista oziroma bohinjskih hotelov s hotelom Zlatorog. Dokončno se bodo člani kolektiva odločili ta teden na referendumu, ki bo v hotelu Zlatorog danes (sreda), v podjetju Transturist pa v petek. Odločitev za referendum o Združitvi morda prvi hip malo preseneča. Zato poglejmo, katere so glavne značilnosti, da so se odločili za ta korak. Združeno podjetje bi lahko močno zmanjšalo stroške Pri nabavi različnega materiala, pri potrebni mehanizaciji (čiščenje snega, priprava smučarskih prog itd.) pri administrativnem poslovanju in podobno. še bolj bi se to pokazalo Pri prodajanju obstoječih Zmogljivosti. Kot pravijo predstavniki podjetja, bi se združeno podjetje predstavljalo na »zunanjem tržišču« kot močan in zanesljiv ponudnik. Razen tega bi bile izključene kakršne koli razlike v cenah (med posameznimi hoteli). To pa se je do sedaj večkrat dogajalo. In nenazadnje, kar je pri predlagani združitvi najbolj pomembno, je večja sposobnost podjetja pri nadaljnjih vlaganjih v razvoj turizma v Bohinju. Bohinj sicer ima jezero, žičnice, Vogel in hotele. Vendar je to vse, kar lahko danes nudi dokaj zahtevnemu tujemu turistu. Manjka pa mu prireditev, objektov za zabavo in rekreacijo (bazeni, bari, kegljišča, igrišča itd.). S temi objekti in napravami bi lahko turistično sezono poda jšali skeraj na vse leto. Seveda pa si je težko predstavljati, da bi vse to lahko uresničilo eno podjetje (Zlatorog ali Transturist). Investicije, ki jih cenijo za uresni- Skratka, združitev bi omogočila enotnejšo turistično politiko in boljše pogoje, da bi Bohinj že v bližnji perspektivi postal resnični turistični center v tem delu Gorenjske. Kaj takšni centri danes pomenijo, pa lahko vidimo v sosednji Avstriji, Švici in drugih deželah, ko predstavljajo dobršen del dohodka oziroma uspešnega turističnega poslovanja. A. žalar Sredstva za I nie — dolgoročna investicija Za izobraževanje delavcev GG Bled letno daje okrog 14 milijonov S din Sredstva, ki jih delovne or- ; Sanizacije namenijo za izo- | braževanje svojih delavcev, : Se obilno obrestujejo. To je j investicija v kader, dober in sposoben kader pa je prvi P°goj za večjo storilnost de-j3- Gozdno gospodarstvo jfled letno daje okrog 14 mi-hjonov S din za izobraževanje svojih delavcev. Tudi le-tos imago v načrtu bogat prodam izobraževanja. Ta teden v ponedeljek in J^rek je bil v GG Bled izobraževalni dvodnevni seminar vse inženirje in tehnike. u spravilu lesa od panja do kamionske ceste in potrošni- I ka, o uporabi sodobne meha- j nizacije in tehnologije^je predaval dr. ing. Amcr Krivec, ! docent na biotehniški fakul- j teti v Ljubljani. V četrtek bo sociolog dr. 1 Janez Jcrovšek predaval o te- j mi Prednosti in omejitve nagrajevanja po delu. Naslednji teden bo občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa. Na zboru bo dr. Jerovšek predaval o vlogi vodiilniih in strokovnih kadrov na učinkovitost delovne organizacije. Lani so v GG Bled organizirali naslednje seminarje: za traktoriste, za delavce z motornimi žagami, za minerje, za žičničarje (delavce pri žičnicah) in za vodje na delovi-ščih o varnosti pri delu. Po vaseh so za kmete organizirali predavanja o gojenju gozdov, krojenju lesa in vzdrževanju motornih žag. V GG Bled ugotavljajo, da je seznanjanje članov kolektiva s sodobnimi znanstvenimi in tehniškimi dosežki pripomoglo k večji produktivnosti dela. J. Vidic Tržiški proračun sprejet Na 23. redni seji tržiške občinske skupščine, ki je bila minuli petek, so odborniki poleg številnih odlokov sprejeli tudi letošnji občinski proračun. Proračun bo imel 4,905.116 dinarjev dohodkov, največ sredstev pa se bo nateklo iz prispevkov in davkov. Od omenjenih sredstev je največ sredstev namenjenih delu državnih organov — 1,765.905 din, komunalni dejavnosti — 615.000 din, socialnemu varstvu — 605.000 din, negospodarskim investicijam — 520.700 din, znanstveni in kulturno-prosvetni dejavnosti 333.000 din, gospodarskim investicijam 196.400 din in zdravstvenemu varstvu — 117.800 din. Letos so v tržiški občini začeli pobirati tudi krajevni samoprispevek za gradnjo in popravilo šolskih prostorov. Letos bodo zbrali 2,090.956 dinarjev, adaptirati pa nameravajo varstveno ustanovo v Tržiču in Bistrici, poleg tega pa je s temi sredstvi predvideno še financiranje načrtov za nove šole in varstveno ustanovo v Bistrici. Občinska skupščina bo dobila od gorenjske kreditne banke posojilo za adaptacijo varstvenih ustanov, načrte in odkup zemljišča, prihodnje leto za gradnjo šole v Križah, leta 1972 pa za gradnjo šole in varstvene ustanove v Bistrici. Za najetje kredita so se v tržiški občini odločili zaradi tega, ker morajo biti vsa sredstva ob začetku gradnje že zagotovljena, iz krajevnega samoprispevka pa se bodo zbrala šele čez pet let. vg KZ Bled: »Za večfe oseline dohodke« Tako kot v drugih delovnih organizacijah, so tudi v KZ Bled pred izdelavo zaključnega računa za poslovno leto 1968. Podatki kažejo, da so v zadrugi bolje gospodarili na vseh področjih, da pa so osebni dohodki zaposlenih med najnižjimi v občini. Lani so imeli za 511 milijonov S din prometa, medtem ko so 1967. leta realizirali le 432 milijonov S din. Letos so dosegli 127 milijonov S din bruto dohodka, od tega 15 milijonov S din čistega dohodka, ki ga bodo razdelili na sklade. »Cisti dohodek smo ustvarili s skrajnim varčevanjem in pri izredno nizkih osebnih dohodkih,« mi je dejal direktor KZ Bled, »če bi naši delavci imeli samo 20 odstotkov večje osebne dohodke, ne bi ostalo niti dinarja za sklade, pač pa bi izkazovali izgubo«. Vrtnarija, v kateri je zaposlenih 18 delavcev, je imela 46 milijonov S din prometa. Največ prometa je zadruga imela od odkupa kmetijskih pridelkov na podlagi sodelovanja s kmeti, in sicer od odkupa mleka in črnega ribeza. Lani so od kmetov odkupili 189 ton ribeza, leto dni prej pa 114 ton. 1966. leta so od kmetov odkupili 201.086 1 mleka, 1967. leta 318.133 1 in lani 481.057 1 mleka. Podatki zgovorno kažejo, da kmetje iz leta v leto prodajo več mleka. KZ Bled je usmerjena predvsem na dve področji: na razvoj živinoreje in pridelovanje ribeza. Zadruga namreč obsega področje, ki ima posebno dobre pogoje za pridelavo ribeza in razvoj živinoreje. Lani so odkupili za 46 ton telet in 97 ton govedi. S področja KZ Bled je lani šlo v zakol 10 ton telet več kot leta 1967., govedi pa za 15 ton manj. Zadruga nabavlja čistopasemska teleta in mlado živino za kmete, kmetje pa svoja teleta proda- jajo za zakol. Zato je bilo lani veliko več telet prodanih kot prejšnja leta. Z nego?.dnih površin so od kmetov odkupili 1200 m lesa, 300 m pa so prodali lastnega lesa. Lanskoletne investicije so bile usmerjene na ureditev objektov po planinah. To so bila dela, ki so jih že več let odlagali. Med drugim so popravili hlev na Belski planini na Pokljuki. Na pred leti porušenem hlevu so postavili novo ostrešje. Npve strehe so naredili tudi na planšar-skih objektih na Kranjski dolini in Ribenski planini. Za popravila objektov po planinah so porabili 8,5 milijona S din. V KZ Bled je zaposlenih 30 delavcev (od tega 20 žensk), od tega sta dva inženirja in dva tehnika. Eden od inženirjev skrbi za razvoj živinoreje, drugi pa za vrtnarijo. »Letos moramo stremeti za tem, da poboljšamo osebne dohodke zaposlenih. Seveda bomo morali dobro pljuniti v roke, če bomo hoteli to doseči,« je ob koncu razgovora dejal direktor zadruge. J. Vidic Kovinar tovarna tekstilnih strojev in naprav, Kranj sprejme na delo za nedoločen čas tajnico Pogoji: — srednješolska izobrazba znanje strojepisja in stenografije ter pasivno obvladanje enega tujega jezika; Prijave sprejema kadrovska služba podjetja Kovinar Kranj, Savska cesta 22 do 15. marca 1969. Po zborih volivcev v tržiški občini Hudourniki, ceste. V prvi polovici prejšnjega meseca so v tržiški občini vzporedno s krajevnimi kandidacijskimi konferencami potekali tudi zbori volivcev. Ker je bilo na teh zborih slišati precej vprašanj, smo se odločili, da iz razprave povzamemo nekateri najbistvenejše ugotovitve. Prebivalci Križ so na svojem zboru predlagali, da bi novo osnovno šolo zgradili za športnim igriščem. Ko bodo občinski organi dokončno sklepali o lokaciji nove šole, naj na ta sestanek povabijo tudi predstavnike krajevnega odbora SZDL Križe, osnovne šole in domačine. Na zboru volivcev na Ravnah so volivci zahtevali ustanovitev posebne komisije, ki naj bi ugotovila, katera cesta je bolj potrebna rekonstrukcije — ali cesta na Ravnah ali cesta na Slapu, ki je v letošnjem programu negospodarskih investicij predvidena za asfaltiranje. Prebivalci Raven so tudi zahtevali poročilo o gospodarjenju tržiške kino dvorane. V Bistrici pri Tržiču so na zboru volivcev menili, da njihovo gasilsko društvo potrebuje novo motorno brizgalno in so že imenovali posebno komisijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Želje prebivalcev Kovorja so predvsem v ureditvi kovorskega hudournika in da bi prihodnje leto začeli graditi v Kovorju nov kulturni dom. V Žiganji vasi so volivci izrazili pripravljenost, da sami pomagajo pri ureditvi kanalizacije, predlagali pa so tudi, da bi ob cesti IV. reda postavili posebne lope za pesek za posipanje cest. MODERNIZIRATI CESTO KRIŽE — GOLNIK Na zboru volivcev v Senič-nem so udeleženci razpravljali predvsem o modernizaciji ceste Križe — Golnik in o razsvetljavi v Seničnem. Poudarili so, da bi morali omenjeno cesto začeti moder- nizirati že letos, pri tem pa naj bi cesto kvalitetno asfaltirali, da je ne bo treba takoj po otvoritvi spet poprav-Ijati. Zaradi plazu, bi morali popraviti tudi cesto iz Snaiko-vega proti Scbenjam. Volivci iz Podljubelja so se na svojem zboru pritožili nad cestnim podjetjem iz Kranja, ker ni redno plužilo ceste III. reda Tržič — Podljubelj. V Jelendolu menijo, da so sredstva, namenjena krajevni skupnosti, premajhna, ker bi morali urediti vodovod. Ravno tako bi v Jelendolu potrebovali 8000 dinarjev za preureditev dvorane. Glavna zahteva na tem zboru volivcev je bila ustanovitev posebnega odbora za ureditev televizijskega pretvornika. V tem odboru naj bi sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti Jelendol, Lom, Slap, čadov-lje in Podljubelj. Volivci žele tudi, da bi jih seznanili z vsemi rezultati že opravljenih merjenj predstavnikov RTV Ljubljana. Poleg teh vprašanj pa teži prebivalce omenjenih krajev še sanacija zgornjega dela Tržiške Bistrice, kjer bi morali zaradi plazu postaviti nov oporni zid. DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V LESAH Na zboru volivcev in kandidacijski konferenci v Lešah so predlagali občinski skupščini, da bi v prihodnjih letih planirala ustrezna sredstva za dograditev doma družbenih organizacij v Le-šah. Sredstva za ureditev tega doma so jim že obljubili, vendar naj bi jih dobili takrat, ko bosta zgrajena domova v Podljubelju in Lomu. Volivci Leš so imeli tudi Varstvo tudi za šolo obvezne otroke Z zaposlenostjo obeh staršev so bile tudi v Domžalah zadnje čase vse večkrat postavljene zahteve, da tudi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, dobe varstveno ustanovo. V Mengšu in v Radomljah so bili taki varstveni oddelki odprti že prej, le v Domžalah, kjer je stiska s prostorom zares velika, do pred nedavnim ni bilo mogoče uresničiti te vse večkrat postavljene zahteve. S spremembo položaja v Srednji tehniški usnjarsko galanterijski šoli se je ponudila prilika, saj se v bivšem tci-malu t£ šole sprostilo nekaj prostoiov. Stroške za j izvenšolsko bivanje (varstveni oddelki za otroke prvih do četrtih razredov bodo odprti od 8.—17. ure) bodo nosili delovni starši, obe domžalski osnovni šoli, predvsem pa temeljna izobraževalna skupnost. Z otvoritvijo varstvenih oddelkov za šolske otroke se je stanje tudi na tem področju premaknilo na bolje. Predvsem je upati, da bo ob dokaj urejenem otroškem varstvu za predšolske malčke tudi tu v prihodnje poskrbljeno za kar največje število šolskih otrok, ki bodo dobili varstvo .li prehrano. Brojan nekaj pripomb o vzdrževanju cest. Tako naj bi cesto III. reda iz Brezij do Hudega grabna posipali z gramozom, s čimer bi precej pocenili vzdrževanje. Med Lešami in Palovičami naj bi s ceste III. reda uredili nov odcep, ker je dosedanja cesta zaradi preostrih ovinkov neprimerna. V Lomu so predlagali povišanje sredstev krajevne skupnosti od 25.000 na 30.000 dinarjev. Občinska skupščina naj bi se ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta dogovorila s tržiškimi delovnimi organizacijami, da bi lete prispevale del sredstev za vožnjo delavcev na delo. Volivci Slapa so na svojem zboru poudarili, da bi bili pripravljeni s prostovoljnim delom urediti most čez Globoki potok v čadovljah. Televizij sl.i pretvornik pa naj bi po njihovem mnenju postavili na Kriški gori. Q Iz tega kratkega pregleda © posameznih razprav na © zborih volivcev v tržiiki Q obilni lahko ugotovimo, Q da je problemov in odpr-0 tih vprašanj še vedno pre-O cej. Na več zborih je bilo © čutiti pripravljenost vseh ® prebivalcev, da sami po-0 magajo, bodisi z delom ali ® drugačnimi prispevki pri @ urejanju težav. In takšna 9 prostovoljna pobuda bo v Q tržiški občini tudi letos ® prišla prav, saj je znano, Q da vsako leto primanjku-© je sredstev za negospo-9 darske dejavnost?. V. G. Do danes 3473 šoferskih izpitov 20 let tržiškega AMD Tržiško avte-moto društvo je v soboto na svojem rednem letnem občnem zboru proslavilo tudi dvajsetletnico svojega obstoja, že leta 1948 je v okviru kranjskega AMD delovala tudi avto-moto skupina iz Tržiča, ki se je leto dni kasneje osamosvojila. Z namenom, da zvemo kaj več o zgodovinskem razvoju in današnji dejavnosti društva, smo se pogovarjali s predstavnikom AMD Tržič ing. Tinetom Horvatom. »Naše društvo; njegovi začetki segajo še v leto lj948, je ob osamosvojitvi leta 1949 imelo le okoli osem članov. Nekateri izmed takratnih ustanoviteljev društva so aktivni še danes. V mislih imam Francija Globočnika, Mirka Hrasta, Jožeta Goričana, Miloša Babica, Jožeta Jurjevčiča in še nekatere. Tržiško avto-moto društvo je od svoje ustanovitve pa do danes pripravilo 58 društvenih, meddruštvenih in mednarodnih tekmovanj. Lani smo uspešno prestali tudi preizkušnjo pri organizaciji prvega svetovnega prvenstva v avto-moto športu v Jugoslaviji sploh. Poleg tega je v okviru društva, ki je imelo ob koncu lanskega leta 650 svojih članov, opravilo vozniške izpite od 1949 do danes 3473 kandidatov.« DELO V KOMISIJAH »Ali nam lahko v nekaj besedah opišete današnjo društveno aktivnost?« »Že od ustanovitve poteka društveno delo v komisijah. Tako imamo športno komisijo, turistično, šolsko in prireditveni odbor za organizacijo tekmovanj. Za poučevanje bodočih voznikov amaterjev imamo 3 avtomobile. Vsako leto priredimo po tri Izredna skupščina rdečega križa Kranj V petek, 28. februarja, je bila sklicana izredna skupščina občinske organizacije rdečega križa občine Kranj. Delegati so sprejeli poslovnik izredne skupščine in pa pravila občinske organizacije rdečega križa Kranj. Pravilnik, ki je pravzaprav statut organizacije, vsebuje splošna določila, ki tolmačijo namen in splošne naloge te humanitarne organizacije. Med ostalimi členi pravilnika je nekaj novosti. Krajevne organizacije rdečega križa se bodo odslej preimenovale v osnovne organizacije rdečega križa. Nekaj sprememb je tudi med določili, ki govore o članstvu, mandatni dobi v osnovnih organizacijah In pod-mladkarjih. Tako bo sedaj mandatna doba odbo- ra osnovne organizacije na terenu trajala dve leti in ne eno kot doslej. Spremenjeno je tudi ime podmladkarja rdečega križa v mlade člane rdečega križa. Podaljšana je tudi mandatna doba občinskega odbora rdečega križa. Izredna skupščina je bila sicer sklicana zaradi sprejemanja pravil, vendar pa so delegati na koncu poslušali še kratko sporočilo o precej ugodnem zaključnem računu. Na koncu Je povedal še nekaj besed predstavnik glavnega odbora rdečega križa Slovenije, ki Je kranjsko organizacijo pohvalil, saj Je na primer v krvodajalstvu precej nad slovenskim poprečjem. L. M. tečaje, skozi katere gre okoli 100 tečajnikov.« »Na občnem zboru boste poleg pregleda društvene aktivnosti najbrž razpravljali tudi o nadaljnji perspektivi.« »Občni zbor se bo moral odločiti, ali bomo imeli svoje prostore še naprej v Tržiču ali se bomo preselili ob avtomobilsko cesto na Deteljici. Osebno menim, da je naš razvoj veliko bolj zagotovljen ob bodočem avtomobilskem servisu in pralnici na Deteljici, kjer naj bi zgradili tudi svoje društvene prostore. Za uresničitev teh želja in tudi potreb nam je jugoslovanska avto-moto zveza že odobrila 20 milijonov S dinarjev kredita, finančno pomoč pa so nam obljubili tudi na republiški zvezi.« APRILA SPET SVETOVNO PRVENSTVO »Katere naloge pa vas čakajo v letošnji sezoni?« »26. in 27. aprila nas najprej čakajo tri prireditve —■ državno prvenstvo v moto-crossu, svetovno prvenstvo v motcerossu v kategoriji do 250 cem in mednarodna dirka za pokal Karavank v kategoriji motorjev do 500 ccm. Prvi tekmovalci za svetovno prvenstvo v motocrossu so se že prijavili, v teku pa so že tudi vse priprave za izvedbo tekmovanja. Poleg tega nameravamo letos prvič organizirati občinsko tekmovanje v motocrossu z mopedi serijske izdelave. Pripravljamo že lažje motocross proge v Križah, Lešah, Kovorju, Lomu in Podljubelju. Po končanih tekmovanjih mladih mopedistov v naštetih krajih bomo na neki praznični dan organizirali finale. Zmagovalci bodo dobili praktična darila — rezervne dele, gume, bencin ia olje. Vsem nadarjenim tekmovalcem, ki bodo že na prvih tekmovanjih pokazali določeno kvaliteto, bo društvo v bodoče posvečalo več skrbi in jim tudi pomagalo pri tekmovanjih in treningih. Ker je za omenjena tekmovanja že sedaj precej zanimanja, sem prepričan, da bodo kmalu prešla občinske okvire. Za nas bo ta oblika tekmovanja mladih pomembna zato, ker bomo lahko iz množice tekmovalcev dobili dobre bodoče motocrossiste.« VIII G. V prodajalni na Plevni je kupcu na voljo predvsem zahtevnejše blago, saj leži zgradba tik ob cesti in zato s prevozom ne bo težav. — Foto: F. Perdan Takole izgleda notranjost preurejene Merkurjeve trgovine »Kašman« v škofji Loki. — Foto: F. Perdan Na novo preurejene Merkurjeve trgovine v Škof ji Loki in Gorenji vasi Sistem samoizbire fe ugodnejši tako za kupca kot tudi za prodajalca Pred dobrim letom dni, ko se je samostojno podjetje Ze-kznina iz Škofje Loke priključilo kranjskemu Merkurju, so bile njegove prodajalne zastarele, poslovale so na klasičen, dokaj zamuden način. Zelcznina pač ni imela sredstev za modernizacijo lokalov in trgovin. Takoj po ^družitvi pa sta podjetji začeli z razširjanjem in preurejanjem svojih poslovalnic. Najprej je prišla na vrsto blagovnica pri avtobusni podaji, ki že nekaj časa obratuje po sistemu samoizbire. *ako se namreč imenuje nov ^ačin prodaje v trgovinah z Maloprodajnim blagom. Ku-pec sam nabira predmete, ki ^^razporejeni po dostopnih, dob l'cah ro vidnih stojalih in po- prodajalec jih le zapa- kira. Podatki kažejo, da je promet v vseh trgovskih lokalih, urejenih po tem principu, občutno naraste!. Minuli petek so v škofji Loki odprli še dve novi tovrstni poslovalnici: trgovino pri Kašmanu in prodajalno na Plevni. Isti dan je podoben lokal dobila tudi Gorenja vas. Predstavniki podjetja Merkur iz Kranja so povedali, da se je prodajni prostor vseh treh trgovin povečal za skoraj 100 odstotkov — predvsem na račun nekdanjih skladišč. Stroški adaptacije znašajo okroglo 150 milijonov starih din, nadaljnjih 100 milijonov pa je šlo za razširitev in popestritev izbire blaga. Omenjene poslovalnice bodo po novem bolj samostojne, poslovodje naj bi sa- mi naročali blago. Merkur namreč zagovarja decentralizacijo, osebni dohodki posameznih delovnih kolektivov niso več odvisni od uspeha celotnega podjetja, ampak od učinka v lastni trgovini. To je novost, ki se je v svetu že dodobra uveljavila in ki je stimulativna, saj sili uslužbence, da si prizadevajo doseči čim večji promet. Merkur ima v načrtu izgradnjo še več takšnih lokalov. Posebno pozornost, zlasti v prihodnjih letih, bo posvečal podeželju, ki že od nekdaj boleha za pomanjkanjem ustreznih trgovskih lokalov. Odmaknjeni kraji na Gorenjskem bodo tako sčaso- , ma dobili svoje prodajalne, ljudem ne bo treba po blago v mesta. I. G. Letos še večje gospodarske investicije čeprav se je lani investicijska potrošnja v tržiški občini povečala kar za 76,7 odstotka v primerjavi z letom 1967, pa tržiške gospodarske organizacije letos spet računajo na nadaljnje povečanje,[ investicij. Medtem ko je lani tržiško gospodarstvo investiralo za nakup zemljišč, gradbenih objektov in strojne opreme 27,517.697 dinarjev, pa bodo letošnje gospodarske naložbe dosegle vrednost 30,307.240 dinarjev. Nasploh je v gospodarskih naložbah tržiških delovnih organizacij v zadnjih letih opaziti usmeritev v nakup strojne opreme. Takšna struktura investicijskih naložb je nujna predvsem zaradi tega, ker ima tržiška industrija iz trošena osnovna sredstva; zlasti delovne priprave. Poleg industrije, ki predvideva 17,4-odstotno povečanje investicij v letošnjem letu, se bodo investicije povečale tudi v trgovini — za 284,2 odstotka, v gostinstvu 364,9 odstotka, gozdarstvu 33,7 odstotka in v komunalni dejavnosti za 72,2 odstotka. Zanimiv je tudi pregled sredstev za investiranje. Tako bo tržiško gospodarstvo letos namenilo za investicije 65,5 odstotka svojih sredstev, 33,9 odstotka pa z domačimi krediti. Domače kredite bodo najeli v BPT — 6,475.000 dinarjev, TRIU — 239.000 dinarjev in tovarni usnja RUNO — 709.000 dinarjev. Pri investicijah je treba posebej omeniti odločitev tr-žiškega Peka, da opremi svoj računski center. Čeprav nakup elektronskega računalnika v začetku še ne bo bistveno povečal družbeni proizvod, pa pomeni računski center za tržiško gospodarstvo izredno pomembno in daljno-ročno naložbo. Poleg opreme računskega centra predvideva Peko letos še gradnjo novega skladišča, ustanovitev obrata za izdelavo pet, del sredstev pa nameravajo porabiti za zamenjavo in dopolnitev strojev. Bombažna predilnica in tkalnica bo vse letošnje investicije namenila za nakup opreme. Tovarna kos in srpov bo letos dogradila skladišče za material in gotove izdelke, medtem ko bo ZLIT nadaljeval z rekonstrukcijo žage in njenih transportnih naprav. TRIO namerava z letošnjimi investicijskimi vlaganji še bolj izpopolniti izdelavo otroške obutve, ravno tako pa bo tovarna usnja RUNO pretežni del investicijskih sredstev porabila za novo opremo. NOVA TRGOVSKA HIŠA Ob letošnjih investicijskih načrtih ne moremo mimo nekaterih objektov, ki so bili zgrajeni lani. Tako je TRIO odprl nov t brat notranjikov, tržiški turizem pa je precej pridobil z novim garni hotelom na Ljubelju. Poslovna enota ljubljanskega Merca-torja Preskrba je obnovila nekaj svojih prodajaln ter. adaptirala prodajalno konfekcije Gorenjskih oblačil. Poleg tega pa so v Tržiču odprli svoje prodajalne še živila Kranj, Kokra Kranj ter Koka iz Varaždina. Tudi letos je na pcdr;,čju trgovine in turizma predvidenih nekaj novih objektov. V centru Tržiča pri stolpnici bo Preskrba začela graditi trgovsko hišo, predviden pa je tudi nov gostinsko trgovski center v Bistrici ter samopostrežna trgovina pri Dee-ljici. V Bračičevi ulici namerava Veletekstil iz Ljubljane zgraditi svoje predajne prostore. Na področju obrtnih dejavnosti je predvidena v Bistrici v neposredni bližini bencinske črpalke na Deteljici servisna delavnica in pralnica avtomobilov. Vili G. Decembra več prenočitev Po statističnih podatkih občinskih skupščin na Gorenji skem je videti, da se je turi* stični promet v lanskem decembru povečal za dobre tri odstotke. Naraslo je število domačih gostov, in to kar za 5 odstotkov, medtem ko je obisk tujih gostov nekoliko upadel. Prenočitve pa so na* rasle kar za 12,8 odstotka* Število gostov je najbolj naraslo v občinah Radovljica, Jesenice in škofja Loka. Prenočitve pa tudi v tržiški občini. Na povečanje turističnega prometa so v veliki meri vplivale ugodne snežne razmere. B. BlenkuS Pred tretjo letošnjo premiero v loškem gledališču Konferenca za družbeno aktivnost žensk bo letos za 8. marec posebno svečano proslavila slovenske žene. Na predvečer praznika bo v Kranju odprta republiška muzejska zbirka pod naslovom: Slovenska žena v revoluciji. Objavljamo enega od tisoč razstavljenih dokumentov. Pokojni Ambrožičevi mami iz Hrušice so Nemci 1.1942 v enem dnevu ustrelili 4 sinove - talce, njo pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschvvitz. Pegi na Jesenicah Ni minjilo tri dni od naše ponudbe, ko nam je predsed-mik DPD Svobode Jesenice tov. Vari sporočil: »Dve predstavi sta že razprodana«. Tako je baletna šola Kranj gostovala 21. II. v čufar-jevem gledališču na Jesenicah z dvema predstavama baletne pravljice »Pegi na dvoru« v koreografiji Milice Buhove. Obe predstavi sta bili nabito polni in 800 otrok naših fužinarjev je doživljalo pri vsaki predstavi svojevrstno doživetje. Vsak gib ali težak ples, posebno pa še kreacijo dvornega norčka so zbujale pri otrokih nenehne vzklike začudenja in odobravanja. Navdušenje otrok ob našem gostovanju v Novem mestu je bilo spontano ob koncu predstave ali pa je zazivalo, ko ga napovedovalka Mira z neposrednim kontaktom stopnjevala od slike do slike. Toda na Jesenicah je bilo navdušenja in ploskanja med samim izvajanjem, kar se nam pri dosedanjih predstavah še ni zgodilo. Menimo, da je bila to do sedaj najboljša publika, kar je morda treba pripisati vplivu tamkajšnje vzgoje na balet- nem rxxirocju. Vsekakor pa so jeseniški pionirji na zelo visoki stopnji podoživljanja umetniškega plesa, kar drugod tako poorešamo, saj se nam je dogodilo tudi tako, da so otroci skoraj neobcu-teno in- nemo zrli na oder ne da bi kakorkoli sodelovali ali skušali razumeti podajanje, čeprav jim je bila vsebina že prej povedana. In še to! Na Jesenicah ^smo imeli dve predstavi z 800 otroki, v Kranju ob novoletnih praznikih pa 4 predstave z okoli 300 obiskovalci, čeprav je vse predstave plačalo Društvo prijateljev miladinc. Otroci na Jesenicah so sami plačali vstopnino 1,50 din in so kljub temu naipofoiili dvorano dvakrat. Sama organizacija gostovanja in zanimanje otrok za baletno ustvarjanje je ilahko samo dober zgled vsem ostalim krajem in šolam, kako je treba mladini nuditi čim bolj pestro kulturno življenje. In to so na Jesenicah razumeli! Zato je uspeh popoln! »Na Jesenice bi še rade šle«, so vzklikale baletke, ko smo se poslavljali. M. š. Za opereto Planinska roža, otroško igrico Pikapolonček, se bodo v soboto zvečer prvič predstavili loškemu gledališkemu občinstvu mladi igralci — delavci in učenci strokovnih šol, ki so v režiji Staneta Jesenovca (ki igra V Kranju bo večer opernih a rij Tako kot vsako leto doslej, bo tudi letos koncertna poslovalnica organizirala za ljubitelje operne glasbe večer opernih arij. V ponedeljek, 10. marca, ob 19. uri bodo v Prešernovem gledališču peli operne arije naši priljubljeni operni umetniki: Ladko Korošec, Rudolf Franci, Vanda Gerlo-vičeva, J. Evtimova, pri klavirju pa bo spremljala pianistka Dana Huba-dova. Zaradi velikega zanimanja za večer opernih arij, je že od danes dalje pred-prodaja vstopnic v Glasbeni šoli v Kranju. — ar tudi glavno vlogo) in stro- j kovni pomoči Jožeta Audiča pripravili Molierovo komedijo George Dandin ali Osramočeni zakonski mož. Komedija francoskega komediografa Moliera, ki je v svojih številnih komedijah slikal in bičal francosko družbo v dobi sončnega kralja Ludovika XIV., bo prav gotovo trd oreh za igralce, ki bodo stopili prvič na oder, upajmo in želimo, da bi uspeli. George Dandin je nastal v v letih 1667 do 1670, po Ljudomrzniku in pred Moliero-vim zadnjim delom Namišljeni bolnik. Kot v ostalih, tudi v tem slika spopad med meščanstvom in plemstvom in se »pomilovalno posmehuje ljudem tretjega stanu, ki hrepene po plemiškem naslo- slovu« (J. Vidmar). Na škofjeloškem odru so bila v zadnjih dvajsetih letih uprizor-jona tri Molierova dela, in sicer Tartuffe, šola za žene in Namišljeni bolnik, tako bo nova premiera že četrti Mo-liere na loškem odru. Četrta premiera v Loškem gledališču bo sredi marca. Gimnazijska igralska družina že pripravlja domačo komedijo F. Lipaha Glavni dobitek, delo režira prof. Vida Zupane. V Loškem gledališču tudi vadi folklorna skupina Turističnega društva v škofji Loki, ki bo imela svoj prvi javni nastop v aprilu. Skupina bo sodelovala tudi na Izseljenskem pikniku, ki bo letos spet na Loškem gradu 4. julija. J. Krek ŽENKA, ZA DAN ŽENA Sj»/*>, » _ , BOM PA JAZ POSKRBEL |j le NTRALza ODLIČNO KOSILO. Kaj, ti boš kuhal? Ne, peljal te bom v restavracijo hotela Evropa Kranj. ■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■lii— laaaaaaiBaaaaaaaaaacniiaaaaaaiiaaaHfiaaaai illllii SEDA I JE ČAS, DA IZKORISTITE PRILOŽNOST SEZONSKEGA ZNIŽANJA CEN LIGNITU V MESECU MARCU. KOLIČINE SO OMEJENE, ZATO Z NAKUPOM POHITITE! ZNIŽANJE: pri kosovcu 10N din po toni, pri kockoveu 9 N din p o toni. RUDNIK LIGNITA velenje Anglija a novinca i. Ljudski pregovor pravi, da je sreča opoteča, toda tokrat mi je bila naklonjena. Moja prošnja za nekajmesečni obisk Anglije v okviru izmenjave študentov med prijateljskima mestoma Kranjem in Oidhamom je bila po nekaj mesecih negotovosti ugodno rešena. Potem je bilo treba kar hitro na pot. 3. oktobra sem pristal z Jatovim letalom na zamegljenem londonskem letališču — na zemlji, ki sodi k Evropi, pa je v marsikaterem pogledu svet za sebe. Za novinca, pa v kateremkoli delu sveta se znajde, so spočetka važne predvsem tri stvari: denar, hrana in pijača. Z denarjem so se ob mojem prihodu v Anglijo ukvarjaU tudi denarni strokovnjaki. Sicer ne ravno v .okviru reformističnih teženj, vendar pa se je funt negoval še bolj, kot doma dinar. Videti je bilo, da ga vsak teden preoblačijo in na novo stehtanega razkazujejo kot čudežno stvar. Glede hrane in pijače ne bi rad ponavljal že znanih in »razvpitih« mnenj. Naj rečem kratko, da Angleži ljubijo tradicionalno angleško hrano. Stično točko med našo in angleško kuhinjo morda predstavlja krompir: kuhan, pečen ali ocvrt. Ocvrte kvadraste krompirjeve rezine (chips) so zelo priljubljene in. jih pogosto pripravljajo skupaj s kosi polarnih rib. Moj okus se je tem ribam rad odrekal. Glede pitja so Angleži zelo disciplinirani. Ne bi rekel, da ne pijejo radi, saj stočijo obilo piva, pa tudi whisky in cherrv sta jim všeč. Toda lokali so odprti zelo kratek Čas, zvečer od sedmih do pol enajstih in se tudi točno ob napovedanem času zapro. To s« mi je zdelo sprva povsem nesprejemljivo, saj tedaj Pivci šele prihajajo v pravo voljo. Zato pa, kot marsikje drugod, je treba biti tudi pri Pitju preračunljiv in — hiter. II. Angleži sami označujejo Anglijo z vremenom, znanim ^asti po megli in dežju, vendar naj bi bil le dež najznačilnejši za njihovo spremenljivo vreme. Otoku bi pripisal še tretjo vremensko posebnost, to je veter, ki vleče venomer in z vseh strani. Ne-Tedko se počutiš kot na zibajoči se ladji, v katero se sunkovito poganjajo valovi. ^r°ti dežju, pomešanem z *etrom ni pomoči in verjet-*j°vzato mnogi niti ne nosijo dežnikov; če pa jih, so pravi mojstri v ravnanju z njimi. Kot sklepni komentar k vremenjSkm razmeram v Angliji, bom na kratko opisal vreme v prvih dneh letošnje-ge februarja v Liverpoolu: Na večer lepega sončnega dne se je vlil dež, ki mu je sledil sneg s točo ob spremljavi grmenja, v nebrzdanem plesu z'vetrom. Vendar to ni kaj preveč motilo ljudi, ki so se vračali iz lokalov in kina. Enako ni motil mraz naslednjega dne kakih sto študentov, ki so vdrli v Strand hotel in protestirali proti politiki mr. E. Povvella. Vro-čekrvnost študentov je hladila policija, medtem ko je mr. Povvell v miru opravljal napovedano tajno srečanje z univerzitetno konzervativno stranko. Sicer pa je letošnja zima Anglijo presenetila z mrazom in obilnim snegom. Snežni zameti so odrezali mnogo vasi od sveta ter so bile po Škotski in po pokrajinah severne Anglije zame-dene tudi glavne ceste. Na stotine avtomobilov je našlo počitek pod snežno odejo, številne ekipe so se v teh dneh trudile, da bi očistile zbrozgane liverpoolske ulice. Ni manjkalo tudi poročil o človeških žrtvah. 20. februarja je zamedlo v snežnih viharjih 8 ljudi, vihar ni pri-zanesel celo jugovzhodnemu delu Anglije. Znano je, da so Angleži vneti športniki. Največ pristašev igra nogomet. Na tekmah prve nogometne lige se nabere vedno po 30 do 50.000 gledalcev, ki strastno navijajo za svoje barve. Mnogi igrajo to igro tudi za zabavo, zlasti ob nedeljah, ko se zberejo običajno na travnatih poljanah parkov. Poleg nogometa igrajo radi tudi vrsto iger, ki so izvirno domače. Zalo popularen je rugby, ki je nekakšen križani potomec nogometa. Znanec mi je pripovedoval, da se je ta igra rodila na šolskem igrišču mesta Rugby. Med nogometno tekmo se je eden izmed učencev v razburjenju polastil žoge, jo krepko stisnil z obema rokama in zdrvel proti nasprotnemu golu. Idejo so izkoristili in pojavila se je nova igra -— nogomet rugby. Ta primer tudi lepo ilustrira izvirnost angleškega človeka. Ne manjka atletov, ki se ne ustrašijo še tako ledenega vetra; naj dodam, da sem se počutil na vrhu britanskega taborišča (Malveru Hills Conservators) kot na Grin-tavčevem prepihu, čeprav je nadmorska višina 1115 čevljev, to je okoli 340 m. Kot posebnost se kaže tudi moda. To je mini. Ko sem spraševal bolj ali manj resne ljudi o tem, so se vsi navduševali za ta obseg kril. Mini krila so tu postala prava ljudska noša. Včasih se zgodi celo, da merijo Angleži svoboščine celih narodov po tem očarljivem krilu. III. Anglija je tehnično visoko razvita dežela, kar je čutiti zlasti pri opazovanju delovnega procesa. Industrijski objekti zav^majo obsežna področja velikih mest, ven- i dar se le iz redkih dimnikov še kadi. Elektrika se je vtihotapila tudi v domove in je kurjava s premogom uradno marsikje prepovedana. Življenjske razmere so se v zadnjih 50. letih spremenile v mnogih pogledih, toda bivališča so ostala v bistvu enaka. Ulice oblikujejo hiše, ki so si često podobne kot jajce jajcu ter so neometane. Na tujca delujejo hladno, lahko bi rekel, odbijajoče. Sploh je standard na otoku, gledan s te strani, velika uganka, še posebno ob po- I mislcku na starejše zgradbe in kulturne spomenike, ovenčane s svetovno glorijo. Ogledal sem si nekatere zgodovinske objekte v Angliji in se srečal z velikim duhom Shakespeareja. Živel pa sem tudi s študenti in delavci in bdel nad temno okolico Liverpoola in njegovega pristanišča. To je kontrast, ki ga čas izglajuje in je na nekaterih mestih že čutiti navdih novega, svetlejšega življenjskega prostora. Gradijo prostornejša in udobnejša stanovanja, v Birminghamu so enostavno podrli staro mestno središče in zgradili novo. Očitno so imele ceste prednost pri gradnji, saj skorajda ni poti, ki ne bi bila asfaltirana. Danes pretresajo Britanijo številni problemi. Vse bolj kočljivo postaja vprašanje nasičenosti dežele s prebivalstvom in priseljevanjem iz afriških in azijskih krajev. Otok je mesto, kjer se zbirajo pripadniki skoraj vseh narodnosti sveta. Nekateri prihajajo na študij, drugi si iščejo službo. V letu 1968 je bilo v bolnišnicah na novo odprtih mestih sprejetih v delovno razmerje 75% zdravnikov iz tujine. Mnogi od teh menda slabo obvladajo angleščino in je bilo javno sproženo vprašanje njihove strokovnosti. Na univerzi sem se srečal s številnimi Indijci in Pakistanci, ki študirajo tu kot redni slušatelji ali pa so prišli na postdiplomski študij. Seznanil sem se tudi s študenti iz Nigerije, Kenije, '• Ugande, Siera Leone, Burme, Malaje, Japonske, Hongkon-ga, Turčije; od Evropejcev pa so bili najštevilnejši Italijani in Francozi. To je zado-j sten dokaz za pisano življenje na otoku. Vendar pa se kljub vsemu priseljevanju ohranja tradicionalni življenjski ritem in je tudi mlajša generacija obdržala zna- čilnosti stare. Menim, da je beat glasba skupno s plesom in mini kulturo, oz. mini kultom, znak nekakšnega notranjega vrenja in nekakšen ventil za protislovja, ki razjedajo današnjo, mlado generacijo. Dejansko so Britanci še vedno pod močnim vplivom tradicij in vere. Vendar pa so me nekateri dogodki presenečali. Morda je bil v tem smislu najbolj značilen televizijski pogovor telcvizij-ca Frosta s kardinalom Haenanom, ko sta razpravljala o ljubezni in kontroli rojstev kot kvalificirana strokovnjaka. Kardinal Haenan verjame, da bo razrešitev »čudežne« ženske narave omogočila »prirodno« načrtovanje družine, brez vsakih pripomočkov. Isti problem je bil osvetljen tudi v časopisju, toda z druge strani. Poročilo je govorilo o nadarjenosti otrok in je ugotavljalo, da prvenci v poprečju prekašajo ostali prirastek, še posebno tretjega in četrtega otroka, ter je sočasno poudarjalo, da rodijo matere pri 35 letih najbolj obdarjene otroke. O tem vprašanju imam svoje mnenje, dodam naj le, da je slednje ugotovitve prav lahko vzporediti z ekonomskim sistemom Anglije. IV. Čas mojega bivanja v Angliji se bliža h koncu in sedaj že lahko trdim, da sem imel srečno roko pri izbiri liverpoolske univerze (oddelek veterinarske anatomije). Sprejet sem bil nadvse ljubeznivo in mi je bilo omogočeno vsako delo v okviru možnosti oddelka. Profesorju A. S. Kingu, ki vodi anatomski oddelek in T. Gloverju, vodji delovne skupine, v krogu katere sem prebil večji del delovnega časa, se moram zahvaliti za široko sodelovanje. Prijateljski odnos in odprto sodelovanje mi je omogočilo nemoteno strokovno izpopolnjevanje in znanstveno delo. Oddelek je zelo dobro opremljen z aparati za splošne kot tudi nekatere posebne histološke raziskave, vključno z elektronskim mikroskopom. Oddelek sodi v okvir veterinarske fakultete, ki tvori umetnost, znanost, medicino, skupno s fakultetami za pravo in strojništvo liver-poolsko univerzo. Univerza je neodvisna ustanova od leta 1903, glavni njen tvorec VVilliam RATHEBORNE pa tega ni dočakal, umrl je leto prezgodaj. Začetki visokega šolstva v Liverpoolu pa segajo v polovico prejšnjega stoletja. Liverpool je sorazmerno mlado mesto, njegova ustanovna listina s priznanjem kralja Johna nosi letnico 1207. Kralj John je posedoval poleg pokrajine Lancaster tudi del Irske ter je potreboval pristanišče. Vendar pa se je Liverpool v naslednjih 450. letih razvijal le počasi in je bil nepomembno pristanišče. V začetku 17. stoletja je imel samo okoli 2.000 prebivalcev in sedem ulic. Po prvem stiku z Ameriko, ko je pripeljal James Jenkin-son 30 ton tobaka (leta 1648), in po obnovitvi mesta, ki j a bilo porušeno med meščansko vojno, se je pričel Liverpool nenadoma naglo širiti in šteje sedaj približno 800.000 prebivalcev. Liverpoolsko pristanišče, ki leži na obali reke Mersey, je bilo med drugo svetovno vojno pomembna oporna točka zahodnih zaveznikov. V začetku maja 1941 so Nemci z zaporednim bombardiranjem porušili velik del mesta in številne doke v pristanišču. Liverpool se je razvil v dobrih 750. letih v velemesto, kralj John pa počiva od 1216. leta v VVorcesterski katedrali in z njim številni veliki sinovi Anglije. Naj omenim dva: sodnika Littletona (1422— —1481), očeta angleškega prava in polkovnika Ellisa, proslavljenega v VVaterloojski bitki, v kateri je dobil smrtne rane in umrl, star 32 let (1815). Katedrala je izreden zgodovinski kulturni spomenik in leži na temeljih iz časov Normanov. Moram reči, da sem bil kot Jugoslovan povsod prisrčno sprejet. Jugoslavija si je med vojno in po drugi svetovni vojni pridobila velik ugled. Skoraj ni otočana, da ne bi vedel kaj o Titovi deželi. Je pa tudi res, da nekateri zamenjujejo Jugoslavijo s Češkoslovaško. V okviru britanske zveze v Liverpoolu sem srečal mnoge, ki so se zanimali za Jugoslavijo, manjkalo pa ni tudi tistih, ki so že potovali po naših krajih. Dalmacija je za Angleže najbolj privlačna: toplo morje z romantičnimi kraji in običaji. Pač pa so zelo redki otočani, ki jim je znan naš samoupravni sistem in še redkejši so tisti, ki ga razumejo. Vendar pa sem prepričan, da se bo to gledanje v naslednjih letih bistveno spremenilo. Turizem, sodelovanje na različnih nivojih in ne nazadnje prijateljski odnosi med Kranjem in Oidhamom, bodo razširjali obzorje medsebojnega spoznavanja ljudstev obeh dežel. Sodelovanje med Kranjem in Oidhamom je zares pristno. Ob obisku Oldhama, tipičnega angleškega industrijskega centra, ki mu skušajo v zadnjih letih nadeti lepši videz z izgradnjo novih sodobnih objektov, sem srečal dobre poznavalce in prijatelje Kranja. Prepričan sem, da se bo sodelovanje med mestoma še naprej razvijalo po najboljši poti. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil organom občinskih skupščin Kranja in Oldhama, ki so mi omogočili polletno strokovno izpopolnjevanje na univerzi v Liverpoolu. Gostoljubje, ki sem ga bil deležen na poteh po Angliji, me obvezuje, da spregovorim v domačem časopisu nekaj besed o tej deželi. dr. Bavdek Srdjan GLAS * 8. STRAN GLAS * 9. STRAN 37. »Ustavite, hitro!« Je zakričal Flaggu. Flagg je takoj dal povelje vozniku, zavore so zaškripale in voz se je ustavil. »Kdo je bil to?« Toda Petra že ni bilo več v vozu, temveč je tekel v smeri, kamor je izginila temna postava. Le mimogrede je še kriknil nazaj: »Dargi!« Nekaj sekund nato ga je obdajala spet globoka tišina parka. 18. Pred seboj je zaslišal nagle korake in brez premisleka je planil v tisto smer. »Dargi!« je zakltcal glasno. Nobenega odgovora, še enkrat je poklical in tekel še nekaj časa po poti parka, toda možak, ki ga je bil opazil Iz avtomobila, je izginil. Ali je bil to res poslovodja Me-glenega kroga? Za seboj je zaslišal glas Newalla, ki ga je klical in odločil se je, da preneha z zasledovanjem in da se vrne k vozu. Kaj neki je Iskal Dargi v bližini kraja, kjer je bil umorjen Mac Grath? Dargi, ki ga je, kot je dejal sam, priklepal hud revmatizem na naslonjač v njegovem udobnem stanova- nju v hotelu? Tudi Mac Grath je prebival v hotelu, ali je bilo to slučajno? Nevvall Je nestrpno čakal nanj. »Ste ga dohiteli?« Peter je odkimal. »Zginil je, kot da se je vdrl v zemljo.« Ko je sedel v voz, ga je go-drnjaje sprejel Flagg. »Ce je bil to res Dargi, bi bilo bolje, da bi ne bili raz-kričali tega vsemu svetu,« se je jezil. »Zdaj namreč ve, da šte ga videli in si lahko mirno izmisli alibi ali kaj podobnega.« Peter je sprejel ukor. »žal mi je, Mr. Flagg. Mislil sem, da sem odkril kaj posebno važnega!« Flagg je bil velikodušen. »Mislili ste pač dobro, Rae, naj vam bo, toda ne izdajte se še enkrat. Zdaj ne boste nikoli zvedeli, kdo je bil oni drugi, medtem ko on najbrže ve, kdo je Peter Rae — in to bi lahko imelo za vas nepri-jetne posledice.« Umolknil je In spregovoril spet šele, ko so dospeli do Scotland Yarda. »Pojdite z menoj gor,« ga je povabil. »Poslal bcm koga po vaš voz. Dajte Nevvallu ključe, bo že poskrbel za to.« V tem je že stopal po veži proti svoji sobi in odprl vrata. »Res sem vesel, da se bom lahko usedel. Vidim, da sem pretežak za take podvige! Sedite!« Pozvonil je in naročil svojemu pisarju. »Prinesite iz kantins kaj za pod zob, Poole, lačen sem kot volk! In kave tudi, pa poštene!« Pri zadnjih besedah se je vrnil Nevvall. »Tako, to bi bilo opravljeno. Po vaš voz sem poslal Gleasona.« Flagg se je udobno naslonil nazaj in z užitkom vlekel cigaro, ki si jo je bil prižgal. »Gotovo bi radi vedeli, koliko in kaj lahko napišete v slojem časopisu, Mr. Rae, kajne?« je dejal po kratkem molku. »Torej — predvsem n/tl besedice o Mac Grathu in o Tolpi Sov, razumete! Imenujte ga Coleman. Zaenkrat bi se rad izognil vsaki senzaciji.« Potem je spet umolknil in dvignil glavo žele, ko so se odprla vrata in se je prikazal Poole s pladnjem ter ga postavil na mizo. »Evo, Mr. Flagg! Najboljše, kar sem mo^el najti za vas.« Nevvall se je kaj pripravno sukal okrog skodel in krožni, kov, ponudil tudi Petru, in ko so vsi trije prigrizovali, je dejal: »Mac Grath je imel v žepu potni list na ime Wal-ter Courtenav. Vse kaže, da Je imel namen pobrisati jo.« »Bil je previden dečko,« Je dejal Fla.^g, »to mu mora priznati največji nevoščljivec! Ne pozabite me jutri spomniti na Gregga in Bendcrja. Slišala bosta nekaj goi-kih. Tu lahko spet vidite, Mr. Rae,« se je skliceval na sočutje gosta. »Popolnoma nezadostne pomožne moči, s katerimi se mora člevek jeziti! če bi bila oba uradnika vredna vsaj piškavega oreha, bi se to ne moglo zgoditi. Glavo stavim, da se nam višji inspektor na tihem posmehuje!« »Sale?« je vprašal Peter. »Sale, da!« je potrdil Flagg. »Sale ima namreč mnogo finega smisla za humor.« Potem je spet umolknil in ko je spet spregovoril, je kazalo da je bil medtem popolnoma pozabil na Saleja. »Vzrok, zakaj sem vas povabil sem, je namreč naslednji: Zastaviti sem vam hotel nekaj vprašanj in sicer gre za Ltegarda. Medtem sem bil namreč dobil od vojnega ministrstva o njem nekaj poročil in vi ste mi tudi dejali, da ga poznate že iz vojnih časov.« »To je res,« Je dejal Peter. »Prideljen je bil naši enoti kot častnik za zvezo.« »Potem govori naj^ ^ jezikov.« »Francosko, tt^J-; nemško. Tudi Jaz zna* «*J] francoščine. Lisgard ™ JO obvlada perfektno.« »Tako, tako!« J* ft| Flagg zamišljeno. »F» .J"1 tudi na Francoskem ranjen?« »Seveda in še H' go!« »Dve dolgi leti,« J« ft » premišljevanju Flagg'. "aJ je ležal tam po ^Lj nar, takorekoč na ce»« cBaafaiaBucait»BMiiiBaaMaaM^^ ■auaaoi radi prevelikih količin popitega alkohola, drugi v pretepih in pa zaradi neznosne vročine. Zdravniško pomoč je iskalo okoli 8000 oseb. Zaradi želvje juhe Zaradi okusnega želvjega mesa grozi želvam na majhnem otoku v Bengalskem morju popolno iztrebljenje. Zaradi tega je burmanska vlada zaskrbljena in je sprejela sklep, naj otok in želve zavaruje vojska. Tako bi pre- prečili lovcem na želve, da bj te živali ubijali in meso, ki ga cenijo po vsej Aziji, prodajali. Razen mesa so cenjena tudi želvja jajca, zato so te živali velika skušnjava za vsakogar, ki hoče hitro priti do denarja. Grdi bodo prvi Ljudje, ki se ukvarjajo z reklamo, pravijo, da so se ljudje naveličali neprestano gledali lepe obraze na reklamnih lepakih. Zato so v Londonu ustanovili ekskluzivno agencijo, ki išče samo grde fotomodele. Na oglas v časopisju se je prijavilo precej ljudi z »navadnim« obrazom, vendar agencija ni bila povsem zadovoljna. Premalo je bilo »izrazito grdih«. Trenutno je najbolj iskan fotomodel neki delavec srednjih let. Manjkajo mu vsi zobje v zgornji čeljusti. Učinkovita reklama Na pročelju tovarne čokolade in bonbonov v angleškem mestu Brightonu je pritrjen takle lepak: »Znanstveniki so izračunali, da poje vsak Človek v svojem življenju pet telet, osem svinj, 15 ovac, 30.000 jajc, 4500 kilogramov krompirja, 4000 kilogramov sladkorja in 30.000 porcij pudinga. Roko na srce: mar mislite, da bi se potem zredili od ene tablice čokolade?« Telefon za poetične Miha Klinar: Mesta, j* in razcestja III. DEL 206 »Ne vem, kako bi rekel,« se Jak^^e in strelja. »V samomor siliš!« aj^r i »Drugega mi ne preostane, učenj3, bodQ pred nedavnim obsojen na smrt in pomiloščen, teg3.»or £ vnovič pomislili! Vi ste skuhali nesmiselni narodnjakars^ '1111 ga plačujemo!« »Ne gobezdaj!« JU ja . »Te dni si gobezdal ti, zdaj g°e jU{en-:,Učen si in veš, kaj me čaka. Sicer pa zato ni treba, Jp- V mojih papirjih J° je izkazal cesar. — *anez, žlezi ven in se vsa' poslovi od mamel piše: pri ponovni najmanjši nepos' ^ ^ hujskanju k uporu takojšnja ustrelitev! Vidiš, to je tf'Vl!« In po tvoji zaslugi sem to milost &h as y\j nuji "ioiuiji i!) 6ti,(, »Jaz nisem kriv! Nismo se hop' »Ne nismo! Samo na fronto nis^d0 v °gcnj, da se boste domovino! Mene ne Telefonske družbe v svetu si izmišljajo vse mogoče, samo da bi privabile naročnike. Vsi smo se že navadili na to, da po telefonu vprašamo za točen čas ali za najnovejše vesti in drugo. V New Yorku pa so si omislili še nekaj: za vse poetične duše so uvedli novo telefonsko številko, če jo zavrtite, se na drugi strani oglasi znan pesnik, ki odrecitira eno svojih novih še | neobjavljenih pesmi. V viteškem stilu V borovem gozdičku v Tržaškem zalivu sta se dva moška hotela pobiti — zaradi ženske seveda, šlo je za klasičen dvoboj. Ženo prvega je nadlegoval drugi. Sedaj sta oba v bolnišnici. Najbrž pa se nista bojevala s sabljami, saj sta oba čuvarja zakona. Eden je karabi-ner, drugi pa carinik. »Zdaj boste lahko šli! Poslali v njem oprali. V najhujši ogenj za bo zraven!« ri(^icer »Tudi mene ne,« vzklikne Bajne« ((4 ^ pa mi ni žal! Plačujem greh, ki sem ga storil prijatelj a'ngim, ki jih nisem poslušal. Tudi vi si boste naloži'1 ^ečem vaiT)) nj ga prijetno nositi! Jezili se boste h pisala zgodovina.« »Kaj ti veš, V VH1J.J, 111 1 F ' ce bo kdaj o njem kaj je zgodovina,« Sots-Ef študent. »Vem, vem! če cesarstvo proP3^, ik0 d^'. . k?r si že včeraj govoril ti, boš razglašal tale upor k^A ^ t c-lanje in se trkal na prsi, da si bil zraven. Napihoval se MJnoStjC^aistvo ne propade, ga boš skušal zmanjšati do brezF'J $ec>, m boš trdil, da si bil brez krivde poleg, kakor naJDJ J misliš, ko bi rad dvignil roke in si zaslužil milost!" »Zakaj milost? Zaslužim jo!« jK sj »Ne tako naglas, študent! Vsi v h d w dni govoril.« »To je res,« pritegnejo BajberJJ f^i\^h »Jaz da sem govoril? Kaj sem student vedno drhti. j/ 'ii^ »Govoril si, da cesarstvo jemU» ' Dl ki bi se v tem času še tolkel zan)^,l se^ bolj bil sleherni osel, »Tega nisem mislil zares! ka drugih!« »Ponavljal?« se na študentov 0ti^j no več posmehljivih pogledov, ki se študentu nenadom* PfivošČljivi. r sem slišal od »Vsi so tako govorili! Ne prtite krivde name!« postaja študentov glas skoraj jokav. »Govoril si! Učen si! In mi smo ti verjeli! Nasedli smo ti!« Očitki, ki padajo na študenta, so kakor breme, vedno težje breme, naprteno iz bremen posameznikov, ki bi se podobno kot študent radi znebili odgovornosti in krivde za soudeležbo v uporu, ki je tako nenadno vzplamtel in ki še nagleje ugaša. »Name bi radi zvrnili krivdo, kajpak, name?« se študent brani očitkov na način, s katerim si jih ne more obraniti. Črno piko ima. Črno piko v svojih vojaških papirjih. črno piko, ki jo označujeta začetnici nemških besed za politično sumljive in nezanesljive. Črki PV, ki si jih je prislužil s svojim zunanjim In nepremišljenim, a dovolj kričavim navdušenjem za »hejslovanstvo«, ki mu je, preden so ga lani vpoklicali v vojsko, pripadal bolj zaradi prijateljev in zaradi »modnega« zaničevanja svojih profesorjev »avstri-jakarjev« kakor zaradi globljega notranjega prepričanja, ki ga kakor večina mladih ljudi ni še imel in ga ni mogel imeti. Tega se študent prav dobro zaveda, čeprav je bil včasih vselej ogorčen, če mu je kdo rekel, da mlad človek svojega prepričanja ne more imeti in da je to, kar imajo mladi ljudje za »svoje« prepričanje, samo prazno, največkrat modno navdušenje in prepričanje »vzornikov«, ki potrebujejo »prepričanje« mladine za dosego svojih, največkrat skrajno sebičnih smotrov, ki jih potem navadno tudi dosežejo. Mladino se da najlaže obračati, če se ji dobrikaš in jo kuješ v zvezde, ji daješ vlogo, ki jo v resnici igraš ti, ki si na oblasti ali pa bi se radi prikopali na oblast. Tudi študent jim je nasedel in si prisvojil »krekovsko-koroščevsko prepričanje«, ki je uradno sicer še pripadalo »zvestobi cesarju, veri in domovini«, neuradno in tajno pa je špekuliralo že z možnostjo popolne odcepitve od cesarstva in z nameni slovenske, hrvaške, bosenske in srbske avstrijske politične emigracije v antantnih državah o nekakšni novi južnoslovanski državi na ozemlju med Jadranskim morjem na zahodu ter črnim in Egejskim morjem na vzhodu in jugovzhodu. Vsi, ki so med mladimi hoteli veljati za »zavedne« Slovence in vidce prihodnosti, za kakršne bi rad veljal sleherni, k politiki nagnjeni izobraženec, so morali postati »kres« teh novih »narodnih« idej ali se vsaj prištevati k tem idejam, če v krogu svojih prijateljev niso hoteli obveljati za nazadnjake, kratkovidneže in za ljudi, ki ne znajo politično misliti in računati in ki zato ne morejo videti in verjeti v nove velike čase južnoslovanskc sloge in vzajemnosti, v čase, ki prihajajo in ki jih je treba izpovedovati, če hočeš, da se boš takrat, ko bodo prišli, povzpel med prve, med tiste, ki so poklicani, da vodijo in vladajo. < Tak je bil, je študentu zdaj žal. In žal mu je, da se je po nepotrebnem šopiril s tem »prepričanjem«, o katerem v sedanji stiski čuti, da je bilo samo zunanje, nepotrebno, mu bilo v samo škodo že ob vpoklicu v vojsko, ko so ga namesto v oficirsko šolo enostavno poslali kot navadnega vojaka v vojašnico, od tam pa sem v to prekleto furlansko mesto, pa ga to ponižanje vseeno ni spametovalo, da je tudi tu gobezdal popolnoma nepotrebne stvari in se šopiril s prepričanjem, ki ni bilo v resnici nikoli njegovo. Da, hotel je biti nekakšen »apostol« novih časov med temi ušivimi in zagovedenimi vojaki, hotel utrjevati njihovo narodno zavednost in jih spreminjati v nekakšne zveste in vdane državljane države, ki je še ni in ki jo šele obljubljajo narodni izobraženci, med katere se je prišteval vse do davi tndi sam, v resnici pa je bil »nič«, prav tak »nič«, kakor tile vojaki, ki bi ga zdaj radi obremenili in ga spremenili v nekakšnega pobudnika za upor, v nekoga, ki bi moral prevzeti nase krivdo in se zanje žrtvovati, to se pravi: moral bi se pustiti obdolžiti kot eden izmed kolovodij upora, sprejeti sodbo in stopiti k zidu pred puške kakor vsi dosedanji voditelji ponesrečenih in zatrtih vojaških uporov v cesarstvu. »Ne, ne boste me! Tale je poveljeval, tale!« kaže na mrtvega praporščaka Vadeta. »Tale nas je nahujskal! On je kriv!« »Ni, tebe je poslušal', kakor smo te poslušali mi. Vade je šele, potem ko smo pristali mi, pristal na upor.« »On je poveljeval! Menda ne boste trdili, da sem poveljeval jaz!« se študent otepa križa, ki 90 mu ga zadeli na rame. »Kriv ali nekriv! To bodo ugotavljali drugi! Izobesi belo zastavo« ! »Bom! Bom! A vi boste potrdili, da sem vdajo zahteval jaz,« čuti študent trenutno olajšanje. »Vsi smo jo zahtevali!« »Toda jaz sem bil prvi, da ne pozabite!« terja študent. »Prav! Izobesi že vendar!« ga priganjajo. Toda študent si ne upa in najprej pokaže na Jakoba in Bajbetia, in drage, ki s streli še vedno zadržujejo napadalce v zaklonih. »Tile naj nehajo streljati!« zahteva. »Nehajte streljati, prekleti norci!« se zbira jeza za hrbti zadnjih branilcev. »Ali pa počakajte vsaj toliko, da bomo mi zunaj!« Nekateri že segajo po puškah, da bi s poslednjimi branilci opravili sami, vendar nima nihče toliko morilskega poguma, da bi postal morilec. Samo puške mečejo skozi okna, a študent že natika na svojo belo rrajco, nato pa globoko sklonjen z opičjimi koraki previdno stopa k oknu in jo začne vihteti. »Sprejemamo obljube! Vdamo se! Vdamo,« kriči, pri tem pa se za hip nekoliko neprevidneje dvigne, tako da mu glava zaniha nad okensko polico, še isti trenutek omahne, na čelu pa mu zašije rana, nič večja kakor golobje oko. »Vdamo se! Vdamo!« kriče vojaki. Samo Jakob in Bajberle še streljata. Jakob je že izstrelil svoj poslednji okvir. Tipa za novimi okvirji, a je zaboj z municijo prazen. »Dajte mi municijo!« vpije. »Ne damo je!« Zdaj utihne tudi Bajberlova puška. Lep primer sodelovanja s tujino Tržič ne pozna državnih meja časi, ko so državne meje pomenile strogo določeno stikaiišče med državami, so že davno mimo. Naše državne meje s sosednimi državami, ki nas obdajajo, že nekaj let, pomenijo most za stike ln sporazumevanje med različnimi narodi. Znani so nam številni primeri povezovanja med državami, mesti, narodi... In Tržič kot obmejno mesto ni v tem nobena izjema, še celo več, to mesto pod Karavankami ima toliko najrazličnejših stikov z zunanjim svetom, da se je tudi dobremu opazovalcu kar težko odločiti, katero obliko sodelovanja bi postavil na prvo mesto. Pa vendar. Odločili smo se za pobratenje s francoskim mestom Sainte Marie aux Mineš. Tako Tržič kot Sainte Marie aux Mineš imata namreč toliko enakih značilnosti, da je njuno pobratenje res idealno. Mesti druži tudi druga svetovna vojna, ko sta bili v obeh mestih koncentracijski taborišči. Na Ljubelju so med interniranci prevladovali Francozi in Tržičani so jim večkrat pomagali. V Sainte Marie aux Mincs pa je bilo v koncentracijskem taborišču tudi precej Jugoslovanov, katerim so prav Francozi lajšali težko življenje v taborišču. Skratka, ideja o pobratenju je vzklila prav iz skupnega medvojnega trpljenja in hitro je osvojila prebivalce obeh mest. ALZAšKA JELKA V TRŽIČU 2e ob samem podpisu listine pobratenja, maja 1966, je pobratenje prešlo formalne okvire stikov med dvema mestoma, saj je prišlo do spon- tane manifestacije prijateljstva. Takrat so v mestnem parku v Sainte Marie a/M zasadili slovensko lipo, v Tržiču pa so pred osnovno šolo heroja Grajzerja posadili alzaško jelko. Pobratenje je s svojimi konkretnimi oblikami sodelovanja potrdilo sorodnost obeh mest. Spomladi 1967 so tržiški osemlctkarji razstavili svoje likovne izdelke v Franciji, zadnje dni aprila in v začetku rnaja 1967 pa je bil na Ljubelju prirejen gastronomski dan z demonstracijo francoske kuhinje. Nekaj mesecev kasneje so tržiški kuharji predstavili svoje jedi prebivalcem Sainte Marie a/ M. Lani in predlani je v tem francoskem mestu z velikim uspehom gostovala tudi tr-žiška folklorna skupina, katere ustanovitev je porodilo prav omenjeno pobratenje. Lani so svoje francoske kolege obiskali tudi tržiški šoferji in avtomehaniki. MEDNARODNA MLADINSKA BRIGADA Izredno pomembna sta bila lanski julij in avgust, ko je najprej v Tržiču, nato pa še v Sainte Marie a/M delala mladinska delovna brigada. Sestavljali so jo tržiški in francoski mladinci in mladinke. Letošnji program sodelovanja s pobratenim francoskim mestom predvideva v marcu obisk skupine francoskih smučarjev. Obiske bosta izmenjali pihalni godbi iz obeh mest, predvidena pa je tudi izmenjava obiskov delavcev zaposlenih v občinskih upravah. V Franciji bo najbrž letos spet gostovala tr- ZP Iskra Kranj Organizacija TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ razglaša PROSTI DELOVNI MESTI vratarja in gasilca - čuvaja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so odslužili vojaški rok ~ da niso bili obsojeni za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubja; —- da izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za dovoljenje za posest in nošenje orožja. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne Iskra, elektromehanika Kranj, Savska loka 4 do vkljuf:no 20. marca 1969. žiška folklorna skupina. Mesti sta se tudi sporazumeli, da bi za prebivalce izdali posebne izkaznice, s katerimi bi imeli občani obeh mest določene popuste v gostiščih in tudi drugje. SINDIKALNI STIKI Z BOROVLJAMI Naš pregled stikov Tržiča s tujino ne bi bil popoln, če ne bi omenili še nekaterih oblik sodelovanja. Tako ima občinski sindikalni svet in sindikalni organizaciji tovarne pil Triglav in tovarne kos in srpov že nekaj časa tesne stike s sindikatom železarne STEMAG v Borovljah in s krajevnim vodstvom sindikata v tem koroškem mestu. Prišlo je že tudi do obojestranske izmenjave delavcev obeh krajev, ki so se na srečanjih pogovarjali o delavski zakonodaji, socialnih vprašanjih, samoupravljanju in družbenem standardu. Med seboj so imeli tudi številna tekmovanja v kegljanju in streljanju. Tržiška bombažna predilnica in tkalnica že dalj časa sodeluje s češkoslovaškimi tekstilci v Ustiju nad Orlici. Stikom s Koroške se je pridružil tudi občinski komite ZK v Tržiču, ki tesno sodeluje z okrajnim komitejem KP Avstrije v Celovcu. Prišlo je že do izmenjave obiskov obeh partijskih vddstev in organizacije raznih pogovorov o političnem delovanju in gospodarski problematiki. Avstrijske komuniste je na teh pogovorih zlasti zanimalo naše samoupravljanje, delovanje občinske skupščine, zborov volivcev in metode dela z mladino. Ob zasedbi Češkoslovaške so imeli avstrijski in tržiški komunisti pogovor o mednarodnem položaju, mladi Tržičani pa so v Celovcu sodelovali na srečanju mladih iz Celovca, Italije, Zahodne Nemčije in Tržiča. V prihodnje nameravajo poglobiti stike med krajevnimi partijskimi organizacijami iz Celovca in Tržiča. ŠPORTNIKI IN DRAMSKA SKUPINA NA KOROŠKEM številni prijateljski stiki, ki so zrasli v povojnih letih med Tržičem in Koroško, so zlasti po letu 1960 dobili stalno obliko organiziranega sodelovanja. Omeniti moramo gasilce, športnike in dramsko skupino iz Tržiča. Tržiški gasilci so se v zadnjih letih večkrat srečali s koroškimi gasilci v Rožni dolini, Borovljah, Šolah, Kapli ob Dravi, Bistrici v Rožu, Resniku, Šentjanžu in Glinah, koroški gasilci pa so večkrat prišli v Tržič. Gasilci z obeh strani meje so sodelovali tudi v skupni reševalni akciji v Rožni dolini. Tesno sodelovanje je tudi med gorskimi reševalci in planinci, ki so v zadnjih letih že večkrat sodelovali v skupnih reševalnih akcijah. »TRŽIŠKI VEČER« V BOROVLJAH V okviru sodelovanja med občino Tržič in Borovlje, so Tržičani pripravili v Borovljah »Tržiški večer«, Boro-veljčani pa »Boroveljski večer« v Tržiču. Tržiška dramska skupina je lani uspešno gostovala z igrama Magda in Deseti brat v Bilčovsu in Se-lah na Koroškem. Sodelovanje godbe iz Bo-rovelj in Tržiča je postalo že tradicionalno. Obe godbi priredita vsako leto po več koncertov, med seboj pa si izmenjujejo tudi note. S Koroške so zelo razširjena tudi športna srečanja v rokometu, šahu, namiznem tenisu in seveda smučanju ter motocrossu. Doslej je bilo več uspelih rokometnih turnirjev v Borovljah, Celovcu in Tržiču. V prihodnje nameravajo tržiški športniki navezati tesne stike tudi s slovenskimi športnimi društvi v Rožni dolini, kjer imajo močno razvit nogomet in namizni tenis. Iz tega kratkega pregleda tržiških stikov s tujino lahko ugotovimo, da državna meja, ki ločuje Tržič po vrhu Karavank od Avstrije in drugih držav, ne pomeni za sodelovanje nobene ovire. Danes je povsem gotovo, da želja in volje za sodelovanje na obeh straneh ne manjka. Čeprav še tesnejše stike večkrat ovira pomanjkanje denarja, pa lahko kljub temu trdimo, da je Tržič s svojimi organizacijami in prebivalci lep primer ne samo obmejnega sodelovanja, temveč stikov med narodi nasploh. V. Guček Gorenjska .pod zemljo Največja jama — Največji kristal — Medved nad Golnikom čudovito, a skoraj še neraziskano, je naše gorenjsko podzemlje. Od Pokljuke do škofje Loke je stotero bazenov, jam in drugih podzemnih pojavov. Za nekatere so ljudje že zdavnaj vedeli, nihče pa se ni zanimal zanje. Le pastirji so pazili, da bi vanje ne padla živina, in to je bilo vse. O nekaterih so nastale bajke o strahovih in podobno. Sto in več let je že, odkar so kraški pojavi predmet znanstvenega raziskovanja. Pri nas je bila tega deležna v glavnem Postojnska jama in kraški svet v ožjem smislu. Gorenjska pa je domala še do danes ohranila svoje podzemno devištvo. Morda prav zato, ker je že njena zunanjost na površju dovolj in preveč za oči, za ljubitelje narave, celo za turizem, še tega ne znamo predstaviti, uporabiti kot drugod. Panogo takih pripomb je slišati. PRESENEČENJA S POKLJUKE Prva presenečenja so prišla s Pokljuke. Ugotovili so, da je pravzaprav tamkajšnja Medvedova konta največja jama v mašem jugoslovanskem doslej znanem kraškem svetu. Velikanski prostor, katerega prodnata tla so rahlo nagnjena, je zaokrožen in meri v premeru 142 metrov, višina tega ogromnega podzemskega prostora pa meri 57 metrov. Več kranjskih stolpnic in cerkev z visokim zvonikom bi lahko tam zgradili. Arheologi in raziskovalci kraškega sveta pa so bili še posebno pozorni na čudovite kamenčke — prodnike, katerih so polna tla. Ta pojav uvrščajo v čase, ko so ledeniški tokovi utirali pot izpod triglavskih I ledenikov in še ni bila iz:lol- • bijena današnja dolina, se I pravi v čas, ko so vodni to- i kvi bili v višini Pokljuke. ! i POD BABJIM ZOBOM j Na desni strani Save Bo- j hinjke, pod gornjimi sloji Jelovice, nad Bohinjsko Be-lo, kjer je še potnik iz do- i line pozoren na ostro, špiča- | sto skalo, imenovano Bab j i zob, tam v bližini sta kar dve i jami. Ena od teh — Stara jama, ki je že zdavnaj znana, vsaj domačinom, in danes edina naša jama dostopna obiskovalcem, je turistično zanimiva. Vodič Miha Burja iz Kupljenika pa zna povedati veliko podrobnosti o jami, o dogodkih in dogodivščinah tam okrog od nekdaj, iz časa zadnje vojne itd. Nekoč se je tam ponesrečil mladincv ki je padel v jamo. Zato Je zdaj vhod zava-1 rovan z železno ograjo in ! tudi sicer je urejeno za obiske. J V zadnjem času, zlasti pa t lani, je izredno presenetila v bližini druga jama. Njen vhod je domala neviden; majhen skozi ozek rov, iz katerega pa pozimi veje topel zrak in se .celo divjad tam greje. Jamarji so jo odkrili in zlezli vanjo po rovih. Globlje v podzemlju pa so prišli v večje prostore. Postali so pozorni na velike kristale, ki so na tleh med blatom. Izbrali so enega. Bila je 30 kg težka skala samih kristalov v premeni 40 cm. V Institutu za raziskavo Kra- Po jubilejnem zboru kranjskih planincev ob 70. obletnici njihove organizacije Kjer dinar nI le dinar V veliki občinski dvorani v Kranju je bil v torek jubilejni občuj zbor Planinskega društva Kranj. Zgodovinsko pot te organizacije je v kratkem orisal sedanji predsednik meddru-Štvenega odbora gorenjskih planinskih društev tovariš Franjo Klojčnik, ki je omenil dogodek na Stari pošti, kjer so se Pred 70 leti zbrali ljubitelji naših gora in narave ter pod geslom: »Slovenske planine Slovencem!« začeli graditi Prešernovo kočo na Stolu, Valvasorjev dom in druge objekte, dvigali narodno zavest, ljubezen do planin ter krepili fizično in moralno moč, kar se je pokazalo zlasti v osvobodilnem boju. Po zadnji vojni so kranjski planinci vložili največ znoja, žuljev in sredstev za Krvavec, za češko kočo nad Jezerskim, za šmarjetno, za Dom kokrškega odreda na Kališču in za številne druge objekte in poti. Med drugimi gosti je kranjskim jubilantom čestital tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je zlasti omenili družbeni, moralni, zdravstveni in vzgojni pomen planinstva, kar je pohvalno zlasti v Kranju, kjer je izmed okroglo 2100 članov več kot polovica Pionirjev in mladine. »Ves trud, delo in tudi sredstva &o tu bogato naložena, kajti Pri tem dinar ni le dinar, ampak mnogo več. Vsak dober planinec je tudi dober delavec, dober državljan,« je dejal dr. Potočnik. Poročilo o delu društva v Zadnjem lotu, ki ga je podal Predsednik dr. Ivo Valič, je bilo polno številk in uspehov. Poleg dejavnosti na območju društva je omenil tudi sodelovanje z zamejskimi planin-**» zlasti ob lanski gradnji Prve slovenske planinske ko-Ce Pod Kepo na Koroškem, prijateljske stike z Alpenve-reinom iz Beljaka in podobno. Najživahnejše je vsekakor delo mladih v njihovih 11 sekcijah po šolah. O tem že pove samo nekaj številk, da so imeli lani 50 predavanj s prikazovanjem barvnih diapozitivov, 61 skupnih izletov, široko medsebojno tekmovanje pod naslovom Mladina in gore, ki se je zaključilo s kvalitetno prireditvijo v kranjskem kinu Center. S takim tekmovanjem nadaljujejo tudi letos. Prav tako so mladi sami organizirali in izvedli mnoge pohode, seminarje in tečaje, orientacijska tekmovanja in druge akcije lokalnega, področnega in republiškega merila, s katerih so vedno odnašali pokale. Alpinisti so samo lani izvedli 341 vzponov v domačih in tujih gorstvih v počastitev 70. obletnice društva pa so pred kratkim sprejeli sklep za samostojno odpravo na enega še neosvojenih sedem-tisočakov v gorskem vencu med Himalajo in Pamirjem. Jamarski odsek »podzemskih planincev« kot jim pravijo, je med najboljšimi v repub- sa v Postojni so bili presenečeni. Tudi angleški kolegi s° se čudili temu podzemnemu biseru kot edinstvenemu primeru, saj ga ocenjujejo na starost od 700.000 do nn'ijom let. S ponosom so :eJ jami dali ime Kristalna Jama. Medvedi, netopirji in še kaj Zanimiva najdba je bila Udi v tako imenovani Vazni-*arjevi zjavki nad Golnikom, Jer so jamarji podrobneje ^gledali kakih 30 metrov dol-|c>Jamo. Tam so našli del ,elJusti z dvema velikima zo-Il\rria' za katere so strokov-• ugotovili, da pripada-nekdanjemu jamskemu J"°dvedu. Starost te najdbe jj> bi bila 20.000 do 60.003 d k ^ra'v tako zanimive po-tlobne najdbe so v nekaterih j.^ugih naših jamah, ki so jamarji raziskovali zad-a 'eta. Sem sodi zanimiva iah"* -na K°čeniku pri Gor-j\ > ki ima v štirih nadstrop-je ^predeno pravo omrežja r°vov( tako da se je sku-tav*i Jarmrjcv zgubila, dolgo šla m ^e P° naključju na-btvPot nazaj. Tudi Turkovo *USk° p!' p°dnartu še ni ra-rQv an°- Lani so odkrili nov dvo' ^ani so mnoge manjša j rane povezane z rovi. Zna- I na in še neraziskana je jama pri Cerkljah, Bidovčevo brezno v Besniei, Lubniška jama, Dobruška jama in številne druge. Privlačni sta, kakor pravijo jamarji, tudi obe jami pod Kranceljem pri šk. Loki, tako imenovano Marijino brezno in Hudičeva jama. PRETIRANA SKROMNOST O vsem tem vedo pripovedovati člani jamarskega odseka pri Planinskem društvu v Kranju. Jame, tako bi rekli, ne sodijo v planinstvo. Vendar ni tako. Gre le za to, kje je ta dejavnost razvita. Pri nobenem planinskem društvu Gorenjske, čeprav so na kraškem področju, ni jamarske dejavnosti. Razen PD Železničar Ljubljana so edino kranjski jamarji tudi najbolj delavni. Zato ne raziskujejo le gorenjskega podzemnega sveta, marveč pomagajo in .sodelujejo tudi z jamarji v drugih krajih, na drugih območjih. S tem si bogatijo izkušnje. Načelnik kranjskih jamarjev Karel Lipovec je za svoje delovanje tudi zasluženo prejel visoko odlikovanje Društva za raziskavo jam Slovenije. V odseku je sedaj 17 članov. V petih letih, kolikor časa Karel vodi to de- I javnost, so se za silo opremili s potrebnimi vrvmi, žičnimi lestvami, svetilkami in drugo opremo. Toda zelo skromno, večnoma sami. čelade so na primer šili iskat k zasavskim rudarjem, in sicer take, ki so bile že za odmet. Naktonomer je izdelal Karel kar sam. In tako mnogo potrebščin. Skratka, jamarji so domala vsak prost dan, zlasti vsako nedeljo kje, da raziskujejo podzemni svet in to predvsem za svoje stroške. Samo veselje, ljubezen do podzemnega sveta jih spodbuja. Pri vsem tem pa se vsiljuje vprašanje, ali ni tu pretirana skromnost? Ne zasluži naš podzemni svet več pozornosti, več pomoči, širšo organizacijo. Planinsko društvo prav letos slavi 70. obletnico delovanja. Jamarstvo v njenem okviru pa je novo. V glavnem se je začelo po zadnji vojni. Vsaj v načrtnem smislu, da vsako jamo zabeležijo, jo opišejo, slikajo, skicirajo in premerijo. Letošnjemu jubileju so jamarji v resnici dodali lep prispevek uspehov. Pričakovati bi bilo le, da bi ta dejavnost dobila večjo veljavo, priznanje in pomoč tudi zunaj društvenih vrst. K. Makuc liki, edini na Gorenjskem in so bili prav lani nagrajeni. Gorski reševalci, ki prav tako spadajo v področje kranjskih planincev, so lani več kot štirideset krat šli na pomoč. Kot je dejal njihov načelnik dr. Zavrnik Gorazd so bile 4 nesreče še posebno hude in v dveh primerih, če bi ne bilo sodelovanja z helikopterjem, ne bi ponesrečencem rešili življenja. Gorenjska partizanska pot, kot je poročal Andrej Brovč, je vedno bolj obiskana. Ta vodi od Kamnika prek Kamniških planin, Karavank, Stola, Julijcev, Pokljuke, Cerknega in škofjeloškega gričevja do Kranja in ob tem nudi obiskovalcem možnost ogleda mnogih spomenikov, grobišč in obeležij iz zadnje vojne. Prav tako je bila delovna Gorska straža, markacijski odsek s popravili in označevanjem poli, tako da je podpredsednik občinske skupšči-jem pozdravnem govoru, da sem upravičeno dejal v svo-ne Kranj Janez Sušnik pov-je to društvo med najbolj delovnimi in najbolj množičnimi v občini. Na zboru so podelili 118 priznanj najzaslužnejšim še živečim organizatorjem planinstva in nekaterim organizacijam. Gimnazijski pevski zbor in reoitatorji šole Staneta Žagarja so zaključili slovesnost. KAJ PRAVI PREDSEDNIK? Dr. Ivo Valič, znan alpinist in gorski reševalec, je bil znova izbran za predsednika. Poiskali srno ga v bolnišnici za ginekologijo in porodništvo, kjer je prav tako priljubljen kot med ljubitelji narave, ter ga zaprosili za nekaj odgovorov o problemih in perspektivah kranjskih planincev. »Najprej o mladini. Gostje iz Ljubljane so na zboru izrekali laskave pohvale, češ- da je PD Kranj med najmlajšimi v Sloveniji, saj je okroglo 65 odstotkov članstva mlajših od 25 let. So ob tem iz rabljene vse možnosti za nadaljnjo razširitev vrst in kakšne so oblike dela, da imajo mladi v tej organizaciji ustrezno zadoščenje?« »Možnosti še zdaleč niso izkoriščene, saj imamo mladinsko sekcijo le na 11 osnovnih šolah. Je pa še mnogo osnovnih in drugih šol, kjer bi lahko delovale sekcije. Delo pa je oeh/isno predvsem od vodje, mentorja sekcij, ki je običajno pedagog in planinec. Le njim se lahko zahvalimo, da so te sekcije tako aktivne. Žal pa takih mentorjev ni povsod. Upam, da nam bo letos uspelo ustanoviti vsaj še dve sekciji.« »Ob 70. obletnic? je predvidenih več pomembnih akcij in prireditev. Od katerih priča?uijete največ?« »Vsem prireditvam ob letošnjem jubileju, ki se bodo vrstile skozi vse leto, želim*« dati kar največ poudarka z željo, da prikažemo pomemb- nost, veljavo in koristnost naše organizacije,, da si pridobimo še več novih članov. Prizadevamo si, da bi bile vse prireditve kvalitetne in čimbolj množične. To velja za tekmovanje med mladinskimi sekcijami pod naslovoni »Mladina in gore« z množč-no zaključno prireditvijo ob koncu šolskega leta, fotografska razstava znamenitosti, posebnosti in lepot naše ožje okolice, ki jo pripravljamo skupno z Mestnim muzejem in Fotoklubom Kranj, našemu jubileju bo posvečena številka Planinskega vestnika, na sporedu bosta ona ali dve kulturni prireditvi kot tudi zabavna prireditev in nekatere diruge akcije.« »Kot smo slišali na zboru, so se vaši alpinisti odločili za zahtevno ekspedicijo v Hindukuš ali na Karakorum. Ni mar v tam preveč poguma enega samega društva? Kakšni so upi tudi za materialno zagotovitev take akcije? Kakšen je prvi odmev na vaš poziv na članstvo, delovne organizacije itd?« »Prve priprave so že stekle. Sklep Planinske zveze Slovenije, da nam zaupa ter delno tudi financira to izvedbo, je zelo veliko priznanje ne samo našim alpinistom in društvu, ampak vsem občanom kranjske komune. Zaradi letošnje himalajske odprave bo naša odprava šla na pot verjetno šele v prihodnjem letu. Tako se bodo uresnidila dolgoletna prizadevanja in želje kranjskih alpinistov, da bi si tudi v evropskem in morda celo v svetovnem merilu pridobili veljavno mesto. Moram priznati, da smo že v prvih razgovorih dobili vso podporo tudi od najvišjih občinskih predstavnikov. Ne dvomim, da bi ne mogli uspeti s skupnimi močmi. Z zbiranjem prispevkov smo začeli najprej med svojimi člani. Ta delež ne bo velik, bo pa imel veliko moralno vrednost.« »Po prejšnjih izgubah je letošnji saldo končno pozitiven za okroglo 15.900 din. Potrebe pa so še večje: adaptacija Doma na Kališču, Vodič GPP itd. Na zboru je bilo slišati pripombe, da bi moralo biti planinstvo deležno večje družbene pomoči. Kaj mislite o tem?« »Res. Prav tam pa smo tudi slišali, da je ietos občina dodelila mladinskemu odseku 4500 din. To ni veliko, ni enakovredno dotacijam, ki jih dobivajo podobne ali manj množične organizacije, niti ne bo zadostovalo. Vendar nas to ohrabruje, saj pomeni moralno podporo našim prizadevanjem. SIcer pa smo sa obrnili tudi na nekatere ustanove in podjetja. Morda bo nekako šlo.« Tako, nekako, se pravi z optimizmom, z dobro vol; o, ob ljubezni do narave, kot je bilo skozi 70 let, se nadaljuje še dane;. Planincev pač ničesar ne ustavi. fL Makuc Gorski levi z (G) grivo Candv, Gobček, Ringo, Ma-ži, Jogi, Tcrnaž, Muc ... Prav nič čudna imena niso to. To so le taborniška imena tabornikov odreda Gorskih levov iz Duplice pri Kamniku. Ta odred, ki je najbolj delaven na Kamniškem, ima v svojih vrstah prek štirideset Popajev, Bobrov, Planik, Bambijev — to so medvedki, manjkajo pa jim le Čebelice. Mladi taborniki se zbirajo v klubskih prostorih Svobode Duplica in prav zato, ker nimajo svojega prostora, morajo imeti opremo kar posamezniki po svojih domovih. (Še sreča da nimajo dosti cpremel). Imajo dva uporabna šotora, medtem ko so trije neuporabni. Eden je raztrgan, drugemu manjkajo palice ... Seveda taborniki niso tudi brez svojega kompasa, srajce in drugo opremo pa imajo taborniki sami. Njihov načelnik je upokojenec Andrej Koželj in prav njemu se morajo zahvaliti, da so delavni in da obstajajo skupaj. Obiskal sem jih na enem od njihovih sestankov, toda imel sem smolo — ni ga bilo (prišlo je le nekaj tabornikov). Tisti, ki so prišli, so se jezili drug na drugega, kje so drugi člani; očitno so se bali, da bo načelnik izvedel, da niso imeli sestanka (upajmo, da načelnik ne bo bral teh vrstic!). Ni mi bilo težko ugotoviti, da se načelnika bojijo prav vsi in da je on »duša« njihovega življenja in dela. Seveda so imeli sestanek tudi tisti dan. Razložiti so mi morali namreč sestavo njihovega odreda, povedali pa so mi tudi na kratko o njihovem delu. Najbolj je bila zgovorna Marinka, vodnica Planik, ki je vedela povedati kar preveč za mojo beležnico: »Naš odred sestavlja klub Popa j, v katerega je vključeno 12 mladincev nad 18 let; vod Bobrov vključuje sedem fantov od 12—18 let, v vodu Planik nas je osem deklet od 15.-18. leta. Bambiji pa so pripravniki-medvedki od 7. do 12. leta. Odredova uprava se sestaja vsakih štirinajst dni, v njej pa so vsi vodniki posameznih vodov. Dvakrat so že tekmovali na ROT, klub Popaj je v Tržiču dosegel prvo mesto v orientacijskem tekmovanju, maja lani so Planike zasedle prvo mesto v orientacijskem teku, v Gozdno šolo Bohinj so poslali pet medvedkov, med seboj prirejajo različna tekmovanja ob dnevu tabornikov in za slovo od počitnic pa zakurijo taborne ognje. Seveda pa so najbolj ponosni na republiškega prvaka v lokostrelstvu. To je Krivo-votov Iztok-Stan, ki je še mod^edek pa že tako odličen lokostrelec. V njihovi grivi sem pod rubrika Puščice izstreljene na L-koGtr^i&kem tekmovanju — prvenstvu lahko prebral: Naš novospečeni republiški prvak Stan je stal na avtobusni postaji v Ljubljani. V roki je ponosno držal lok, pa pride mimo neki nadebudni tovariš Pametnjakovič in ga vpraša, kje je smučal. Stan je bil užaljen (in ponosen), ker je moral (in smel) tudi njemu razlagati kot mnogim drugim prej in kasneje, da je on Stan, član Gorskih levov z Duplice. Republiški prvak v streljanju z lokom na ležeči cilj premera 1 m z razdaljo 30 m za vse starostne kategorije za leto 1968. Da, prav ste prebrali. Gorski levi niso brez svoje Grive. To je njihovo glasilo, z glavo leva, kamniškim sedlom in taborniškimi znaki na naslovni strani. Do sedaj so izdali tri številke, izdajajo pa jo občasno, ko se jim nabere dovolj prispevkov. O svojem listu so se pogovarjali že na lanski konferenci, proti koncu leta pa so se Bambiji oju-načili in izdali prvi dve številki. Nato so se domenili, da bo Griva glasilo celotnega odreda. Ob novem letu je že izšla tretja številka okrepljena z dopisi dopisnikov drugih vodov. Glasilo izdajajo v 200 izvodih, urednik pa je Mare, po taborniško (če sem iz Grive prav ugotovil) Jogi. V roke mi je prišla njihova tretja številka. V njej so s slikami prikazali Gozdno šolo 68, Candv pripoveduje o tekmovanju z lokom, Gobček govori o levji požrešnosti v Križah, nadvse zanimive pa so sledi divjih živali. Seveda Levi niso tudi brez svojega horoskopa, v kotičku za leve pa sta natisnjeni pesmi Bor do bora stoji in Mrzel veter tebe žene, ter nagradne križanke in vprašanja. Na zadnji strani pa je Candijev dnevnik iz Gozdne šole 68. Precej pestra in zanimiva je vsebina njihove Grive, je košata in kosmata in najbrž se bo nabralo dovolj prispevkov za novo, še bolj kosmato in košato. T. Smolnikar Občni zbor planincev iz Gorij Turistično društvo v Železnikih V sredo, 26. 2. 1969, je imelo Turistično društvo Železniki svojo redno 1. sejo po letošnjem občnem zboru. Na seji so se premlevala razna vprašanja o ureditvi kraja, o 7. čipkarskem dnevu in o razdelitvi sredstev. O ureditvi samega kraja je bilo precej govora o smeteh, ker v kraju niso urejeni prostori za odlaganje smeti in prebivalci večinoma vse odpadke odlagajo v reko Soro. Če je ta večja, smeti odnaša, če pa je manjša, pa smeti ostajajo ob strugi. Tajnik krajevne skupnosti je nato pojasnil, da se o prostorih za smeti že razgovarjajo s pristojnimi občinskimi organi in upa, da bo to v bližnji prihodnosti rešeno. O čistoči je bilo tudi govora po sami cesti skozi Železnike, ker otroci kupujejo razne slaščice v trgovinah, gostilnah in prodajalnah kruha. Otroci odvijejo slaščico in papir vržejo na cesto, le-tega pa potem veter nosi gor in dol. V glavnem so koši za take odpadke že postavljeni, vendar redko kdo upošteva, da bi tak odpadek vrgel v koš. Na seji so se člani TD odbora tudi zedinili, da bi bil 7. čipkarski dan v Železnikih 19. in 20. 7. 1969. Razpravljali so tudi o samem programu, da bi ga popestrili in tudi nekoliko spremenili, da j bi ne bil več tako enoličen j iz leta v leto. Dogovorili so se tudi, da bi na eno izmed bližnjih prihodnih sej pova- I bili tudi ostale organizacije Za sodelovanje in pa pri teg- ! nili tudi podjetja v tem kraju. Del sredstev je bilo razdeljenih predvsem za ureditev samega kraja. V svojih finančnih zmogljivostih pa so se vsi prisotni člani strinjali, da se PGD Železniki dodeli 500 N din za nabavo novega avtomobila. Prostovoljno gasilsko društvo namerava kupiti nov avtomobil, ki bi bil za Selško dolino res potreben, ker je sedanji dotrajal. Samo društvo zbira prostovoljne prispevke na tem območju, upamo pa, da bo levji delež primaknila občinska gasilska zveza, mislim pa tudi, da gospodarske organizacije tudi ne bodo ostale ob strani. F. M. Za boljšo zvezo z Jesenicami Z avtobusno zvezo, vpeljano pred nekaj leti, se je znatno izboljšala povezava Blejske Dobrave z Javorni-kom in Jesenicami. So pa še vedno presledki; ko ne pelje avtobus tudi tri ure in več. Tako na primer ni od 8.45, ko odpelje avtobus oz. od 9.30, ko odpelje vlak z Dobrave, nobenega prevoznega sredstva do 13., to je kar štiri ure. Tudi zvečer je tako, ko odpelje avtobus z Dobrave ob 18.10 in naslednji šele ob 21.30 in prav tako vlak. V smeri Jesenice—Blejska Dobrava pa je tak presledek od 19.55 do 21.15 in v tem času mora marsikdo peš z Javornika na Dobravo ali na Lipce. Lipce in Blejska Dobrava imata precejšnje število prebivalstva, ki so navezani na Jesenice in Javornik. Žele si, da bi morda uvedli nove vožnje ali pa se priključili na avtobusno progo Jesenice— Koroška Bela. srš V nedeljo, 2. marca, so imeli člani planinskega društva Gorje svoj občni zbor, že štirideseti po vrsti. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delo društva lani zelo pestro. V društvu je sedaj včlanjenih 682 članov, med njimi precej mladih. Na zboru so menili, da imajo premalo vodičev, ki bi se ukvarjali z mladimi in jih vodili v naravo in gore. Sicer pa menda tudi v drugih planinskih društev glede tega ni bolje. Sklenili so, da bi bilo treba obnoviti opuščeni Partizanski prelaz med Staro Pokljuko in Zatrnikom. Dru- štvo skrbi za dve gorski postojanki za dom Planika in Dolič. Oba domova pa sta potrebna temeljite preureditve. Vodne rezervoarje bodo skušali urediti kar v sami steni Triglava. Za ureditev obeh domov bi potrebovali okoli 36 milijonov starih din. Pomoč pri adaptaciji je gorenjskim planincem obljubil član upravnega odbora pri PZS. Obenem pa jim je ob štiridesetletnici društva izročil diplomo Planinske zveze Slovenije. Prizadevnim članom pa so za štiridesetletni-co podelili častne značke. J. AmbrožiČ Zbor turističnega društva Cerklje Na minulem občnem zboru Turističnega društva v Cerkljah so ugotovili, da je bila društvena dejavnost v minulem letu zelo pestra. Organizirali so več prireditev, od katerih je bilo mogoče najpomembnejše tekmovanje vasi v kar najlepši ureditvi hiš, vrtov in dvorišč. Lepo je uspela tudi razstava cvetja, saj si jo je v štirih dneh ogledalo več tisoč obiskovalcev. Sklenili so, da bo ta razstava postala tradicionalna. Omeniti moramo tudi prireditvi kot sta bili Planšarski dan in pa Coklarski dan na Krvavcu. Letos nameravajo urediti društvene prostore v prostorih avtobusne postaje v Cerkljah, kjer bi bila tudi informacijska pisarna, prodaja spominkov in drugo. -an Ne tako, Crelna! Dogodekt na katerega kot občan kranjske občine nisem ponosen, je resničen. Zgodil se je v petek, 28. februarja, popoldne v avtobusu podjetja Creina iz Kranja. Da bom razumljivejši in točnejši, bom opisal dogodek tako, kakor sem ga imel motnost videti in kot je pote-kal. V petek, kakor sem že zapisal, sem ob 16.05 vstopil na avtobus Creine iz Kranja. Namenjen sem bil v Ljubljano. Potnikov ni bilo veliko. Ko se je avtobus .premaknil, sprevodnika še ni bilo v njem. Ujel ga je zadnji trenutek. Bil je brez sprevod-niške torbice, kar ni nič čudnega, saj je Sel, po njegovih besedah, v Ljubljano »čakat ženo«. Sprevodnika, ki bi moral v avtobusu opravljati svojo sprevodniško nalogo, očitno ni bilo. Vozili smo proti Ljubljani, ko se je »neslužbeni« sprevodnik, če ga tako imenujem dvignil (po razgovoru s šoferjem) in začel POBIRATI denar. Rečem POBIRATI, saj za PLAČANO VOZNO CENO NOBEDEN IZMED NAS NI DOBIL VOZNE KARTE!! Nič čudnega, saj, kot smo lahko videli, sprevodnik voznih kart sploh ni imel. Bili smo presenečeni. Nekateri pot- niki so se popolnoma upravičeno razburjali in plačali, drugi pa smo to storili brez besedt a nič manj začudeni. Na vprašanje potnikov, zakaj to počenja in kako si to upa, je hladnokrvno odgovarjal: »Ni mam kart,« in neprizadeto zmigoval z rameni. Ko smo v Ljubljani izstopali, smo vprašali šoferja, zakaj tako početje. Odgovoril je, da »pravega« sprevodnika ni bilo in da »bodo krivci že odgovarjali.« Pravilno, da odgovarjajo. Samo, tovariši iz Creine, tovariš sprevodnik, ki je brez voznih listkov pobiral denar za vozno ceno, tovariš sprevodnik, ki ga iz ne vem kakšnih vzrokov ni bilo na službeno dolžnost, ali poznate naše občutke in vtise po tej vožnji. Verjetno ne, drugače kaj takega ne bi počenjali. Čeprav je pobrani denar prišel v blagajno podjetja, se vseeno čutimo oškodovane. Ne materialno! Vozno ceno bi tako ali tako morali plačati. To je dolžnost potnika. Prizadeta pa je naša potniška zavest, da za pošteno plačano vozno ceno dobiš vsaj — VOZNI LISTEK! Se enkrat: Ne tako, tovariši iz Creine! Jože Košnjek Razširjena dejavnost AMD Domžale AMD Domžale je ena izmed tistih društev v Domžalah, ki delajo najmarljiveje, pa je vendar o njih najmanj slišati. Prav je zato, da dejavnost društva, ki se je predvsem v zadnjem času zelo razširila, najde svoje mesto tudi na straneh našega časopisa. Prav gotovo je največji ponos vseh članov AMD Domžale dom, ki so ga v pretekih letih gradili povečini z kastnimi sredstvi. Dom, ki je zrastel na periferiji Domžal, bi bil lahko v ponos tudi večjim kolektivom, ki delajo v veliko boljših pogojih. Ce odmislimo nekaj kreditov, ki jih je društvo dobilo, vidi- mo, kakšno delo je bilo opravljeno, saj je v domu — kateremu društvo namerava v perspektivi dograditi še en trakt — dovolj prostora za vse tiste, ki jim je skupen duh po bencinu. V domu so štiri garaže, upravni prostori, učilnice za bodoče voznike, pralnica, mehanične delavnice in drugo. V društvu se je v preteklosti razvila tudi bogata športna aktivnost. Rezultat tega je, da je društvo tudi letos dobilo organizacijo ene izmed dirk za državno prvenstvo v go-cartu. Brojan Sola za smučarfe-tekače v Železnikih? Prihodnji petek (7. marca) bo v Železnikih ustanovni občni zbor smučarskega kluba Alples. Delavski svet istoimenskega podjetja iz češnji-Ce je namreč na zadnji seji sprejel sklep, da prevzame Pokroviteljstvo nad smučarji i ki so doslej delovali v okviru telovadnega društva Partizan. Tekači, skakalci, alpinci in sankači bodo odslej lahko redno trenirali in tekmovali, kar prej, spričo Pomanjkanja sredstev ter °Preme, niso mogli. Razen te- ga ima pokrovitelj v načrtu ustanovitev tekaške smučarske šole, ki jo bodo vodili znani strokovnjaki. V njej naj bi se vzgajali mladi talenti, ki jih ni malo in ki bi se kasneje utegnili razviti v vrhunske tekmovalce. Vse torej kaže, da bo poleg plani-ške skakalne šole v Poljanah in poleg alpske smučarske šole pri škofjeloškem klubu Transturist na območju občine škofja Loka, v Železnikih, začela delovati še tretja, tekaška smučarska šola. -ig Kamnik DUPLICA 5. marca amer. barv. film VERA KRUZ ob 19. uri 6. marca amer. barv. film VERA KRUZ ob 18. uri 7. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 19. uri Kamnik DOM 5. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL °b 18. in 20. uri 6. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL °b 18. in 20. uri 7. marca amer. barv. CS Mm SVVINGER ob 18. in 20. Uri Kranj CENTER 5. marca angl. barv. CS 4Jlm DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 16., 18. in 20. uri 6- marca amer.-franc. barv. film GORI PARIZ ob 16. *n 19. uri 7. marca amer.-franc. barv. !~S film GORI PARIZ ob 16. Jn 19. uri Kranj STOR2IČ 5- marca amer. barv. CS gjnj SVVINGER ob 16., 18. in *°. uri 6- marca angl. barv. CS 5lr» DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 16. 18. in 20. uri 7. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL °b 16. uri, amer. barv. film Kino DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 18. uri, angl. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 20. uri Jesenice RADIO 5. marca nemško-španski barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO DONA 6. marca amer. film TRIJE VOJNI TOVARIŠI 7. marca; jugoslov. film OPERACIJA BEOGRAD Jesenice PLAVŽ 5. marca amer. film TRIJE VOJNI TOVARIŠI 6. —7. marca amer. barv. CS film PRIVATNI DETEKTIV Dovje — Mojstrana 6. marca sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL Kranjska gora 6. marca nemško-španski barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO DONA Radovljica 5. marca italij. barv. film AGENT SIGMA 3 ob 18. uri, franc.-amer. barv. film PET FANTOV ZA SINGAPUR ob 20. uri 6. marca italij. barv. film MLADENIČ, KI JE ZNAL LJUBITI ob 20. uri 7. marca italij. barv. film AGENT SIGMA 3 ob 20. ur* Škofja Loka SORA 5. marca jugoslov. film LELEJSKA GORA ob 18. in 20. uri 6. marca nemški film ZAKONSKI CETVEROKOTNIK ob 20. uri 7. marca nemški film ZAKONSKI CETVEROKOTNIK ob 18. in 20. uri imiiimiMiuiiitiiiiiiiiiiiiii:!^^ GOSPODARSKE ORG4NIZAC. IN POSAMEZNIKI! S POČASTITE ŽENE ZA NJIHOV PRAZNIK . marec v hotelu Grad Hrib v Preddvoru pri Kranju. Hotel rezervira prostore po vaši želji in pripravi jedila. Za večja naročila izredni popusti. Rezervacije v recepciji hotela ali na tel. št. 74-111. ENTRAL = KRANJ Se priporoča HOTEL GRAD HRIB iiiifiii!iiiiiiiciiiiinnEM!!!rinit£niiiiiiittiiiii!iiiiiiiiiiiiiunninn!n!;iiiiiiiiii!fn?nitMins!:!r!iii;;n Prodam nov električni ŠTEDILNIK. Zevnik Albin, Ljubljanska 38, Kranj 880 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare, in SEME črne detelje. Suha 18, Kranj 881 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Rupa 6, Kranj Prodam BIKA in TELICo" Naslov v oglasnem oddelku 883 Prodam dve KRAVI. Pod-reča 12, Medvode 884 Poceni prodam desni ŠTEDILNIK gorenje. Likozar, Kranj, Jenkova 2 885 Prodam levi ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, MIZO in tri stole. Kmetijsko posestvo, Potoče 2, Preddvor 886 Prodam SPALNICO. Car-man Alojz. Naslov v oglasnem oddelku 887 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA igor. Naklo 39 888 Prodam STRUŽNICO, dolžina struženja 70 cm. Cena 3000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 889 Poceni prodam dobro ohranjeno SOBNO OPRAVO zaradi selitve. Ogled vsak dan na Šempetrski 42, Stražišče pri Kranju •Motorna vozila Prodam FIAT 750, letnik 1966 v zelo dobrem stanju. Jelenčeva 27, Kranj 890 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 500 C, topoli-no. Sp. Brnik 11, Cerklje 891 Izžrebani AVTO škoda 1000 MB pri KB takoj prodam. Kalan Anica, Virmaše 16, šk. Loka 899 Kupim avtomobilsko (kljuko) priključek za prikolico VW. Studen, Pangeršica 6, Golnik 892 Kupim suhe smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 893 Iščem LOKAL okrog 30 mJ za obrt na prometni točki v Kranju. Ponudbe poslati pod »mirna obrt« 861 Nujno iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »SAVA« 894 Iščem žensko, ki bi po službi pomagala na mali kmetiji. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 895 Iščem kvalificirano KUHARICO, restavracija »DETELJICA« Bistrica — Tržič 896 Pri zahvali FELIKSA STARETA je pomotoma izostala zahvala gasilcem za častno stražo in številno spremstvo s prapori. Preklici Izjavljam, da so besede, ki sem jih govorila o TIČAR MARTI, Prebačevo 3, neresnične, zato jih obžalujem in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Nahtigal Magda, Voglje, Šenčur 897 OBRTNO PODJETJE Bistra ŠKOFJA LOKA O CENJENE STRANKE, da najkasneje do 31. 3.1969 vzamejo v kemični čistilnici in pralnici oblačila, ki so bila oddana v letu 1963 ali prej, ker po tem roku podjetje ne bo odgovarjalo za sprejeto robo. Za koriščenje naših storitev se toplo priporočamo. AMD PODNART da je pričetek tečaja za voznika ABC kategorije v nedeljo, 9. 3.1969 ob 8. uri v domu AMD. SEJEMSKE CENE kmetijskih strojev! Sporočite samo svoj na slov in oglasil se bom. Zastopnik Agrotehnike KALAN STANKO Poljščica 4, p. Podnart Izdaja in tiska ČP »Go renjskl tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. - Te lefonl: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10 Vt popusta. Neplačanih oglasov ne ob javljamo. Sporočamo, da je nenadoma preminil Valentin Mlakar rez. kap. I. ki., član organizacij VVI, ZB NOV in ZK ter dolgoletni predsednik organizacije ZROP občine Kranj. Zvestega in delovnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Od njega se bomo poslovili v sredo, dne 5. marca 1969, ob 16.30 na pokopališču v Zagorju ob Savi. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRANJ DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TERENA ZLATO POLJE GLAS * 14. STRAN SREDA — 5. marca 1969 Vlom v trafiko Na Ljubljanski cesti v Kranju je v noči od nedelje na ponedeljek neznanec vlomil v Trafiko TT Ljubljana. Z neznanim predmetom je razbil steklo izložbe in nato pobral iz nje nekaj galanterijskih predmetov in cigaret. Uslužbenec UJV v Kranju raziskuje vlom. — Foto: F. Perdan Zastoj na Poljanski cesti V ponedeljek, 3. marca, je bila Poljanska cesta v Škofji Loki zaprta za ves promet od dvanajste pa do petnajste ure. Tovorni avtomobil s prikolico skopske registracije je namreč zaprl vso cesto, potem ko je zaradi nepreglednosti na cesti voznik zavozil na skrajni desni rob in je zato prikolica zdrsela pod cesto. Večji del avtomobila pa je ostal na cesti in tako onemogočil ves promet. DRUŽABNO PRIREDITEV S PLESOM PRIREJA OB DNEVU ŽENA 8. marca v restavraciji Park KOLEKTIV ******************** DPD Svoboda Primskovo priredi v nedeljo, 9. marca 1969 ob 18. uri v Zadružnem domu na Primskovem veseloigro VDOVA ROŠLINKA Prodaja vstopnic 2 uri pred predstavo pri blagajni. Vabljeni i Tatvina v nezaklenjeni predsobi V nedeljo zvečer je neznanec iz nezaklenjene predsobe v šempetrski 51 v Kranju ukradel moško bundo, last Marjana Vod-njala. V bundi so bili tudi avtomobilski ključi, denarnica ter osebni dokumenti. Avtomobil je trčil v ograjo V vasi Grad pri Cerkljah se je v nedeljo, 2. marca, popoldne zaletel v betonsko ograjo osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Zorman iz Dvorij pri Cerkljah. Nesreča se je pripetila, ker je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti v dvojnem ovinku zaneslo s ceste v ograjo. Sopotnica v avtomobilu je bila laže ranjena, medtem ko je na vozilu za 2000 N din škode. Fotoreporter bi skorajda postal žrtev hlodov, ki so v petek dopoldan na cesti pri Plevni (škofja Loka) zgrmeli s tovornjaka LJ 272-53. Brezbrižni šofer do vrha naloženega avtomobila je govoril nekaj o ograji, ki da je popustila. Nikogar ni bilo, ki bi vozilo ustavi!. — Foto: F. Perdan Sporočamo žalostno vest, da je dolrpela naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in sestrična Marija Gabrič Kovačeva mama izpod mesta Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 5. marca 1969 ob 15.30 izpred križišča na kranjsko pokopališče. žalujoči: hčerka Danica, družine Šinkovec, Gabrič, Nagv, Blažič. Kranj, Ljubljana, Zagreb, Beograd, dne 3. marca 1969 Cesto Kranj—škof ja Loka je letošnja huda zima precej načela. Delavci Cestnega podjetja Kranj sicer že krpajo luknje v asfaltu, toda tistih nekaj lopat peska najbrž ne bo kaj prida zaleglo-— Foto: F. Perdan SREDA — 3. marca 1969 f ■■■■■■■■■ ■■■■»■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^ umcallili Naš komentar Jeseničani spet najboljši Minuli teden je bilo na smučiščih Vitranca v Kranjski gori končano letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince in mladinke. Največ uspeha so spet imeli tekmovalci z Jesenic in so s tem doka* zali, da gredo po stopinjah svojih starejših klubskih tovarišev. Državni prvaki v posameznih disciplinah so postali: smuk — starejši mladinci: štraus (Jesenice), mlajši mladinci: Bernik (Jesenice), starejše mladinke: Kramar (Tržič), mlajše mladinke: Jocif (Triglav); slalom: starejši mladinci — Jamnik (Branik), mlajši mladinci — Bernik (Jesenice), starejše mladinke — Žuraj (Branik), mlajše mladinke — Gazvoda (Jesenice); veleslalom — starejši mladinci — Zavrl (Branik-, mlajši mladinci — Bernik (Jesenice), starejše mladinke — žuraj (Branik), mlajše mladinke — Gazvoda (Jesenice), kombinacija — starejši mladinci: štraus (Jesenice), mlajši mladinci — Bernik (Jesenice), starejše mladinke — Kramar (Tržič), mlajše mladinke — Gazvoda (Jesenice). Junak letošnjega državnega prvenstva je bil nedvomno mlajši mladinec Slavko Bernik z Jesenic, saj je pobral vse štiri naslove. Zelo uspešna pa je bila tudi Sonja Gazvoda (Jesenice), ki je v konkurenci mlajših mladink osvojila tri naslove in bila terej najuspešnejša pri dekletih. Tudi mladinsko državno prvenstvo je bilo v organizaciji jeseniških športnih delavcev. Tokrat je bila organizacija mnogo boljša kot na članskem prvenstvu. Vse proge so bile dobro pripravljene in tudi ostala organizacija tekmovanja je potekala brezhibno. D. Humer Prvenstvo Gorenjske v smučarskih skokih za pionirje Naslova Burjaku in Brenkušu m«.',« - . ulj....', .luiui...!.. Šolarji na. smučeh Preteklo nedeljo je občinska zveza za telesno kulturo Jesenice v organizaciji smučarskega kluba Mojstrana Priredila tekmovanje šolskih športnih društev v veleslalomu za prehodni pokal Joža Gregorčiča. Tekmovanje je sodilo tudi v okvir praznovanja 100-lctnice Železarne Jesenice. Skupno je nastopilo 298 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati: Tekmovalci roj. 1. 1955, 54 •n 53): 1. Modric — 42,4 — (ŠŠD Kr. gora), 2. Franc Kovač _ 42,8 — (ŠŠD Zirovni-Ca), 3. Zvone špec — 43,1 — (ŠŠD P. Voranc, Jesenice). Kegljanje BeSa s 538:535 V nedeljo je bilo na dvosteznem avtomatskem kegljišču gostilne »Mar-kun« na Zgornji Beli prijateljsko kegljaško srečanje v borbenih partijah nied okipo Bele in Preddvora. Zmagali so tekmovalci Bele z rezultatom 598 proti 535 podrtih kegljev. Tekmovalci (roj. 1. 1956 in 1957: 1. Mirko Možina —-47,5 — (ŠŠD Mojstrana), 2. Marico Mlačnik — 48,3 — (ŠŠD Kor. Bela), 3. Ivan Flander — 49,5 — (ŠŠD T. čutar Jesenice). Tekmovalci roj. 1. 1958 in mlajši: 1. Sašo Oblak — 52,1 — (ŠŠD P. Voranc), 2. Čeme — 53,4 — (ŠŠD Kr. gora), 3. Janko Legat — 543 —■ (ŠŠD Mojstrana). Tekmovalke roj. 1. 1955, 54 in 53: 1. Pečar — 46,1 — (ŠŠD Kr. gora), 2. Jnerid Oitzel — 46,5 — (ŠŠD Kr. gora), 3. Zdenka Toman — 52.1 — (ŠŠD Žirovnica). Tekmovalke roj. 1. 1956 in 1937: 1. Slavica Kerec — 51,5 — (ŠŠD P. Voranc), 2. Anica Jalen — 52.8 — (ŠŠD Žirovnica), 3. Plemelj — 54,6 —-(SSD Kr. gora). Tekmovalke roj. 1. 1958 in mlajše: 1. Cuznar — 61,0 — (ŠŠD Kr. gora), 2. Prestor — 71,1 _ (SšD Kr. gora), 3. Mojca Pesjak — 72,1 — (ŠŠD P. Voranc Jesenice). Največ tekmovalcev je bilo iz šolskega športnega društva P. Voranc in sicer 69, iz Žirovnice pa 59. V prihodnjih dneh bodo društva tekmovala tudi v tekih in skokih, društvo pa, ki bo v vseh disciplinah osvojilo največ točk, bo preielo prehodni pokal Joža Gregorčiča. Po prvi disciplini — veleslalomu je na prvem mestu ŠŠD Kr. gara, ki ima 121,5 točke. z. Felc v organizaciji Partizana lz Dupelj je bilo preteklo nedeljo na 25-metrski skakalnici letošnje gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih za starejše in mlajše pionirje. Za naslov gorenjskega prvaka se je potegovalo kar 72 tekmovalcev z Jesenic, žirov, Križ, Kranja, Ljubnega, Krope, Poljan, Pod-brezij in Dupelj. Pri mlajših pionirjih je zmagal Burjak iz Žirov, ki je za las premagal ostale številne tekmovalce. V tej kategoriji so poželi največ uspeha mladi skakalci iz Žirov in Je- senic. Republiški pionirski prvak Boris Cuznar iz Žirovnice pa se je uvrstil tokrat na tretje mesto. Pri starejših pionirjih so imeli največ uspeha tekmo- II. občinski turnir Kranja v namiznem tenisu za Beca in Na letošnjem prvenstvu Kranja v namiznem tenisu, ki je bilo v Voklu, jo nastopilo v B razredu 32 igralcev. Za prvenstvo se je prijavilo kar 64 igralcev, vonriar je nastopila le polovica prijavljenih. V B razredu je zmagal Bec iz tovarne Sava. Prijetno pa je presenetil Mohor iz Vokla. V isri dvojic pa sta zmagala R.akovec in Cuk iz Dupelj, kar predstavlja veliko presenečenje. Med pionirkami pa je zasluženo Premalo za trening Kegljaška sekcija ŠD Borec šteje okrog 30 članov — invalidov. Vendar pa člani dolgo časa niso imeli lastne ekipe, ki bi lahko nastopala na tekmovanjih, temveč so njeni člani tekmovali v drugih ekipah. Sedaj pa so uspeli. Vodja kegljaške sekcije Jože Zagore je o tem povedal: »Imeti lastno ekipo je bila že dolgoji časa naša želja. Sedaj pa nam je to uspelo. To nam je omogočil upravni odbor KK Triglav, posebno pa sta se zavzela predsednik in tajnik. Za vse se jim najlepše zahvaljujemo.« Imajo pa še en velik problem. Ob sobotah imajo sedaj čas, odrejen za trening, ker pa je ravno na ta dan mnogo tekmovanj na keg>jiš*u, jim trening pogosto odpade, tako da ne vedo, kako se bodo pripravili za nartop na državnem prvenstvu. Zato bi radi videli, da bi 10 njihovih č!anov enkrat tedensko lahko brezplačno treniralo. Vprašanje pa je, Ee Km bo uprava KK Triglav lahko ustregla! Vsi člani sekcije so zelo disciplinirani, radno trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja in prijateljske dvoboje z eno samo željo: čim več trenirati. Mogoče pa bi se le dalo njihovi želji ugoditi? v. b. zmagala Zakojičeva iz kranjskega Triglava. Vrstni red: člani B razred: 1. Bec (Sava), 2. Antoiič (Zabnica), 3.-4. Mohor (Vok-lo) in Zupan (Naklo) — dvojice: 1. Rakove-—Cuk (Duplje) 2. Korenjak—Luter (Sava), pionirke — 1. Zakojič, 2. Novak (obe Triglav), 3. Tomšič, 4. Bajželj, 5. Lukan-čič (vse Kranj). Na preglednem tekmovanju pionirk pa je bil vrstni red naslednji: 1. Zakojič, 2. Novak (obe Triglav), 3. Tomšič, 4. Bajželj, 5. Pišler (vse Kranj). P. Didić valci kranjskega Triglava. S precejšnjo prednostjo ja zmagal Marko Brenkuš pred klubskim kolegom Gorazdom Kokaljcm. Pokrovitelj tekmovanja ja bila tovarna Elam iz Begunj. Zmagovalcema je predstavnik Elana tov. Miha Fin/gar izročil skakalne smuči, pa tudi ostali najboljši tekmovalci so prejeli lična priznanja, prvih pet pa praktične nagrade. Rezultati: starejši pionirji: — L Marko Brenkuš (Triglav) 179,5 (20,5 21), 2. Go-razd Kokalj (Triglav) 171,2 (21, 20), 3. Franc Žeml'a (Jesenice) 163,7 ( 20,3, 20,5), 4. Zvone Prešeren (Jesenice) 167,7 (20,5, 20 5), 5. Niko Pa-pler (Triglav) 164,1 (20,5, 1?,5) 6. Branko Primožič (žirl), 7. Dra?o Lombar (Kropa), 8. Darko Pogačar (Jesenice), 9. Riko Klemenčič (Križe), '0. Ivan Zupan (Jasenke) itd. m!ajši pionirji — L Ar.oi Bur>k (AHina žiri) 175,4 (23,3, 20), 2. Zvene Legat (Jesenice) 173,7, (20, 21), 3. Eo-ris Cuznar (Jesenic?) 172,2 (20,5, 20,5), 4. Vili Očko (Kropa) 164,6 (20,5, 19,5), 5. Dra-go Zakelj (Žiri) 161,1 (20 5, 19,5), 6. Nejko Kuhar (Tod-brezje), 7. Jaka šub'c (Po: "a-ne), 8. Bojan Klančnik (Duplje), 9. — 10. Ludvik Lebsn (Jesenice), Zdravko Bogataj (Poljane) itd. J. Kuhar ■w.miiro..i.imn.Mn,nn.imi.^ I Kakšen namen ima tako tekmovanje? V nedeljo, 23. 2. 1969, je bilo v Mojstrani občinsko prvenstvo v veleslalomu za osnovne šole. Udeležba je bila zelo velika, organizacija pa taka, da je nujno treba povedati nekaj besed. Tekmovanje se je začelo z veliko zamudo, in sicer so vozili najprej mladinci, nato mladinke in potem šele najmlajši. Proge so bile za najmlajše razrite in vrata tako slabo označena, da so gledalci v spodnjem delu usmerjali tekmovalce, pa so kljub temu mnogi zgrešili progo. Kako je mogoče, da otroci — tekmovalci 8—10 let starosti dobijo za označitev vratic tako slabe zastavice, čeprav komaj znajo med njimi voziti, starejši pa lepo označeno progo z običajnimi zastavicami. Najbolj začuden pa sem bil nad rezultati mlajših pionirk, ki sem jih videl nekaj dni pozneje. Stal sem na najbolj prehod nem mestu in opazoval tekmovanje. Ker precej tekmovalk poznam, sem začuden nad vrstnim redom, ker so na zgornjih mestih tekmovalke, ki so zgrešile zadnja oziroma predzadnja vrata. Nekatere so plužile po celi strmini in rabile samo za zadnji del proge več časa kot nekatere skoraj za vso progo. Nekaterim sem celo meril čas, vendar ga ne jemljem za veljavnega. Kljub temu pa je bila razlika talca, da je vrstni red nerealen. Pri pionirjih najdemo primere, da jih kljub pravilni vožnji ni na rezultatni listi. To vedo tudi otroci — tekmovalci, ki sedaj začudeno in razočarano komentirajo vrstni red. Mislim, da je tako tekmovanje zelo slaba usluga razvoju alpskega športa v jeseniški občini, vsekakor pa ni spodbudna za naše najmlajše. Kakšen smisel še ima tako tekmovanje? F. Lega* | ^iimiiu..>.:>...<>tiitii;uutiMii;iii!umim 6701306054374556^448437330832467973773682530 Srečanje med Jugoslavijo in Avstrijo se je končalo z 2:1. — Foto: F. Perdan Tretja zmaga naših hokejistov na svetovnem prvenstvu v Ljubljani Avstrijci so bili trd oreh Po blesteči zmagi Jugoslo- j vanov nad reprezentanco ZRN se zdi, kot da je Mlčo-chovim varovancem pošla i sapa. Resda so minuli ponedeljek v borbi proti Avstrijcem zaigrali precej bolje kakor dan poprej, toda spretni severni sosedje bi jim vseeno skorajda prekrižali račune. Stara resnica, da favoritom hi lahko, je spet enkrat pri-Sla do izraza. Rezultat 2:1 v korist plavih je povsem realen odraz tistega, kar smo videli. Slabe podaje, razmeroma malo nevarnih strelov, le tu in tam kak bliskovit protinapad — to so glavne značilnosti tekme med Avstrijo in Jugoslavijo. Skoraj polno dvorano Tivoli sta navduševala edinole Felc, ki je spet enkrat pokazal vse svoje sposobnosti in seveda Slavko Beravs, strelec obeh golov za našo reprezentanco. Akcije slednjega so bile nevarne vseskozi, saj je pošiljal ploščice proti vratarju Schilcherju iz malone nemogočih pozicij. Ne smemo pozabiti tudi bra-nilske vrste, ki — vsaj po zadnjih dveh srečanjih — predstavlja boljši del moštva. Tekmo so naši začeli dokaj hrabro, očitno odločeni popraviti slab vtis iz borbe proti Italijanom. Toda kljub nezadržnim Felčevim prodorom, kljub Janovlm strelom od daleč, ploščica ni in ni hotela mimo avstrijskega vratarja, šele malo pred koncem uvodne tretjine se je mlademu jugoslovanskemu napadu posrečilo zatresti nasprotnikovo mrežo. Beravs in Jug sta skoraj hkrati »vdrla« pred avstrijska vrata. Slednji se je pravočasno odločil za podajo prvemu, ki je puck v naletu ujel in ga preusmeril med vratnice Schllcherjevega gola — 1:0. V drugi tretjini je jugoslovansko moštvo izkoristilo prednost dveh igralcev. Sodnika sta namreč za dve minuti izključila Puschniga in St. Johna. Tribune so se stresle od tisočerih vzklikov, od bučanja siren in zvoncev s katerimi je občinstvo bodrilo svoje ljubljence. Ves preostali čas sta moštvi izmenično napadali. Knez je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. Zlasti kritični so bili trenutki, ko je pred petorico Avstrijcev naša vrata branila — poleg vratarja — le trojica p!avih. Toda gola ni bilo. Pač pa so nasprotniki znižali rezultat kasneje, ko sta bili vrsti številčno spet enakovredni. St. John jo streljal, ploščica se je odbila od drsalk Boga Jana in zašla v mrežo. 25 sekund pred koncem srečanja so Avstrijci namesto vratarja poslali na led šestega igralca. Vendar jim, prav kot Italijanom dan poprej, rezultata ni več uspelo spremeniti. Jugoslavija je zmagala, pičlo sicer, a kljub vsemu zasluženo. I. G. Tvegan vesoljski poizkus PO končf nI tekmL — Foto: F. Perdan V ponedeljek ob 17. uri po jugoslovanskem času se je z izstrelišča na Cap Kennedvju (Florida) dvignila proti nebu orjaška, cigari podobna raketa Saturn-5, ki meri dobrih 120 metrov v dolžino. Trije ameriški astronavti, polkovnik letalstva James McDi-vitt, pilot David Scott in doktor aeronavtlke ter astronavtike Russell Schvveickart, so poleteli v vesolje, kjer naj bi krožeč po zemljini orbiti, opravili vrsto zapletenih manevrov, od katerih je odvisen uspeh ameriškega programa osvojitve Lune. čeprav desetdnevni let vesoljske ladje Apollo-9 ne bo tako spektaku-laren kot je bilo nedavno ob-kroženje Meseca, pa po nevar-nostih, ki prežijo na posadko, skoraj ne zaostaja za njim. Kakšne naloge torej čakajo trojico Američanov? Predvsem velja omeniti preizkus vozila, s katerim bosta — kakor predvidevajo — meseca julija dva astronavta pristala na Lunini površini. Mesečev modul ali Pajek, kot so ga spričo čudnik oblik krstili poznavalci, je spojen s tretjo stopnjo rakete Saturn. Vesoljca McDivltt in Schwei-ckart naj bi skozi poseben prehod zlezla iz kabine Apo-llo v lunino vozilo, Scott pa bi potem moral s pomočjo specialnih raket oddvojiti ladjo od tretje stopnje, jo obrniti za 180 stopinj in se oddaljiti približno 176 kilometrov. Med tem bo Schvveickart zapustil Mesečev modul hi več ur ostal v vesolju. Treba je namreč preizkusiti novo obleko, namenjeno sprehodu po naravnem Zemljinem satelitu. Druga faza poleta, in to najbolj tvegana, bo približevanje ter spojitev, če bi se tretja stopnja rakete Saturn zaradi kakršnega koli vzroka ne aktivirala, bi modul ne mogel »ujeti« matične ladje. V tem primeru je vse odvisno od Scotta, ki se bo moral sam približati ter spojiti z mesečevim vozilom in tako rešiti svoja kolega. Modul namreč zaradi posebnih, brez-zračnemu prostoru prilagojenih lastnosti ne more pristati na Zemlji. Ob letu skozi ozračje bi zgorel. Vmes bodo vesoljci opravili še cel niz raznih operacij, vendar je julijski »pohod na Luno« odvisen predvsem od uspeha ali neuspoha prej omenjenih manevrov. Ali bo šlo vse po sreči? številni ugledni strokovnjaki po svetu menijo, da NASA preveč hiti, da Lunarni modul ni dovolj preizkušen, saj je bil doslej v vesolju šele enkrat in Se takrat brez posadke. Toda ameriški raketarji, opogum- ljeni spričo veličastnega uspeha ladje ApoIlo-8, so optimisti. Za letošnji maj ima NASA v načrtu izstrelitev kabine Apollo-10. Le-ta bo zopet obkrožila Mesec, lunino vozilo z dvema članoma posadke na krovu pa se bo — na podlagi rezultatov sedanjega poleta — odlepilo od njega in se spustilo nekaj deset kilometrov nad površino Meseca. Prva nagrada za študentko arhitekture Gozdno gospodarstvo Bled je nedavno prek časopisa razpisalo javni natečaj za izdelavo zaščitnega znaka podjetja. Za natečaj je bilo izredno zanimanje, saj je 128 oseb iz vseh krajev Slovenije poslalo do določenega roka skupno 200 osnutkov. V žiriji za ocenitev poslanih osnutkov so bili: ing. arh. Gregor Košak, ing. arh. Janez Furst in ing. Cveto Čuk. Najboljši osnutek je delo Nevenke Holec iz Ljubljane, študentke arhitekture. Njej pripada nagrada 150.000 starih din. Druga nagrada ni podeljena. Tretjo (in drugo) nagrado delijo Vladimir Toš iz Maribora, Tine Tavčar prav tako iz Maribora in skupno Marko Dev in Mija Zrnec iz Ljubljane. Ti trije avtorji si delijo 150.000 S din. J, V. i. marec PRAZNIK ŽENA DARUJTE OSREČUJTE f IZBIRAJTE KUPUJTE ▼ v vseh naših trgovinah Hmurha LESC E