. w 14 1 ££h*h-h*w* narodni vestnik NATIONAL HERALD. >fi Največji slovenski dvotednik g * v Zedinjenih državah. - The Largest Semi-Weekly in the United States of America. !»•* ll _ JEKLARJEV Spremenjen. jjekSvRankinu ya«ck« ” e odne ' I 1 ds>oiii>aa il “ v - »a?',* 1 ” 6 '4 '0. jbbljena K JIM POMOČ. ti ?avoi e ČEKE, ie veslu ^deljen svoje iisjejo od . Pa 30. jan. V bistve- r barski P° loža J med ‘ ie ‘ "tim “ spf “ k » • jč spremenil. Za svo- ' Ql ? delavske tovariše “te sedaj več agilnih or- l v iz raznih krajev. Ti ^protestni shod, kojega l ležilo na d 2000 stavku- 1 »jev Priporočilo se jim iJJejo složni in vstrajni zahtevah napram uradm- ar rican Steel and Wire kjer SO bili zaposleni ker T oono podjetje v nepo- utniki zvezi z velikim je- i trustom ali United Sta- 1 korporacijo bi bilo do- jobi pristopili na pomoč tovarišem, sedaj nahajajo- v horbi za obstanek delavci nibenei vseh preostalih je¬ di železolivaren v pittbour- okrožju. Ta pomoč naj bi da v moraličnem, tako tudi mem oziru, ako bi tovariši uprizoriti tudi iz simpatije včerajšnji seji so je zglasi- itovoljno nad 200 delavcev, bi branili okoli jeklar en 'kužem na delo. Eksekutiv- lor stavkujočih jeklarjev se stil tudi brzojavnim potom i urad delavske zveze Mine Workers of A m ori¬ si pomoč; dobil je pa kmalu »odgovor, da je pripravlje- mu?ati stavbarjem označe- i financijelno, socialno, in fizično, samo da dose- 'kujoči jeklarji zmago, anizatorjev te zveze bode jutri v družbi z organi- 'eze American Federati- 'bor več potrebnih kora- )r ist stavkujočega delav- zahteva primerno zviša- ' krvavo prislužene plače o delavnega čas: V dosegu teh ciljev zedinilo se je v živahno agitacijo več zvez ali unij raznih delavskih strok. Iz glavnega urada državne delavske federacije se bode izdalo v krat¬ kim na razne pododseke glasova¬ nje o nameravanih predlogah. Izvolil se bode tudi tozadevni od¬ bor, ki bo zastopal interese delav¬ cev s posredovanjem raznih po¬ slancev pri prihodnjem zasedanju postavodaje. BULUTH, MINN, Monday, February 3, 1913. — Ponedeljek, 3. februarja 1913. Volu m e II. — Letnik II. Preglavica z nova. naseljniskb predlogo. Washington, D. C. 31. jan. No¬ va Burnet Dillinghamova naselj- niška predloga, o katerih se je toliko pisalo, dela raznim poslan¬ cem ter senatorjem dosti pregla¬ vice. Nasprotniki nove predloge našli so namreč v mnogih odstav¬ ki predpise, ki se nikakor ne uje¬ majo z konstitucijo Zedinjenih držav. Tako se je zadnjič zavrnilo predlogo glede izobrazbe pri po¬ sameznem naseljencu, da mora znati citati svojem materinem je¬ ziku. Posebni konferenčni odbor, ki ima nalogo pretresovati še ostale točke nove predloge, je te dni uro čil senatski zbornici rezultat svo¬ jega posvetovanja. Tudi v tem slučaju ni našla predloga pri se¬ natorjih. milosti, med drugimi od¬ klonili so tudi sledeče dve točke: koje se je nameravalo uvesti. Pr¬ vič ni bila senatska zbornica zado voljna z novo predlogo, naj bi imel pri importaciji pogodbenih delavcev veščakov samo trgovin¬ ski minister odločilno besedo. To f iz Jolieta, po svojem odvetniku s f . pc stavkujočih Krojačev v New Torku. ^!°n, D. .C. 30. jan. So- ». Cl Polanec Berger i/. dr- J s ' je poročal danes v dr- rnk '* 0 neznosnih razme- j ! cev Krojaške stroke v ^'. v se ze toliko časa . u oljšanje svojega po- ij,,' a .. llJe "°v predlog se je ral' >0r 8e . dmdl članov, ki 1111 Preišče glavne vzro Y, ir [° a ®trajka krojačev v jj tv r ?. er -i e Posebno povdar a iJ^.^reč ravno ne\v- šivil -i e najbolj amer. indu- 0 mesto n,' ll ] a , I>a zasI nžijo za j T del ° naravnost kri- 0 npliva med njimi /o. na slabe družin- 111 tudi slabo zdravje. ar 'i £ delavcev v državi Ohio. ' ^ks^ 0 ;- 3 °- jan ' S P°- .•1-4^ odborom "^nifai.- ^ eder acije in novih'’ 67 sklenil ° se je •2a p. i f pred Jog v korist Hi S TtT ^ O. 1V:i llv edbf m Vv najbol ' i . '‘ 'klovn ■ Splosue g a O hv ar , jV! . ga dela in dr- i ^ j nje delavcev. Go¬ ri- a,1 ° nanir.eč usluž- ' 'TiieaP laz nili tovarnah "■■»r,;.. ' 10 le P- ših letih. Izmed označenih zitm je bil zavarovan pri hrvaške društvu “Slava Bogu” na Clns- liolmu samo Josip Loncai. Novorojenec pol. poročnika Beckerja umrl. torjev po ljudstvu m ne vec na imenovanje istih po zakonodajah. Dosedaj je ta postava v veljavi že v 10 državah. New York, 3. feb. Soprogo biv¬ šega policijskega poročnika Char- se D a pu J ZO pet britln les Beckerja je zaciei p udarec usode. V soboto povda je deklico, ki je pa vsled ^ lpsue slabosti včeraj umila. Ka¬ kor znano, nahaja se njen moz v Shm Sin-n v mrtvaški celici kjer fll smrtne obsodbe na elektnc- nem stolu vsled »krivde -« znanega Herman Rosenthala. Glavni vodja dinamitardov Frank Ryan na prostem. Leavemvorth, Ivans. Frank Ry- an, predsednik mednarodne zve¬ ze kovinarjev, ki je bil pred ne¬ kaj tedni obsojen v Indianapoli¬ su, Ind. na sedem let državne je¬ če, — je zopet izpuščen na prosto, ker je uročil oblastim potrebno ali zahtevano varščino v znesku $70.000. Izmed 33 obsojenih dina¬ mitardov, je dobil kakor znano, R.yan največ jo odmerjeno kazen. Rvan je sedmi izmed srečnih? kaz njencev oz. dinamitardov, ki so bili do danes izpuščeni iz tuk. zo- pora; ostalih 26 pa še pričakuje svoje rešitve. Oproščena morilka svojega moža. V Lynn, Alass. je bila dne 1. t. popolnoma oproščena kriv de moža Mrs. Wm. m. umora svojega Povver. Ko se je ta nekega večera vrnil pijan domov, je zvrnil v jezi več¬ jo posodo vode na svojo ženo, ki ga je na to potolkla z debelim kolom do smrti na tla. Porotniki Vzrok demoralizacije prenizke plače. Nev York. 31. jan. Na sinoč- uem letnem zborovanju zveze “Consumerš League” je predsed¬ nica Alrs. Frederiek Natham pov¬ dar jala razne vzroke, čemu neka¬ tera newyorška dekleta tako na¬ glo propadajo. Glavni povod te¬ mu je slab zaslužek. Izmed uslužbenk po raznih pro¬ dajalnah je v Nev Yorku 60 odst. deklet nad 16 let starih, ki za - služijo kot prodajalke menj kot $6.50 ha teden; 33 odstot. ki za¬ sušijo približno to plačo. Vsled tega jih privede življenska beda da pozabijo na samospoštovanje, zgubljajo zdravje, ker si iščejo na druge načine še postranski zaslu¬ žek za potrebni živež. Predsedni¬ ca tega kluba je povdarjala, če bi se plačevalo tem dekletom naj¬ manj $9.00 tedenskega zaslužka, bi ne bilo toliko teh nesrečnih žr¬ tev po bolnicah ali poboljševalnih zavodih. Gaynorjev napadalec umrl v ječi. Trenton, N. J. 3. feb. Znani Ja¬ mes J. Gallagher, ki je pred dve¬ ma letoma streljal na newyorš- škega župana Gaynorja, ko se je slednji hotel odpeljati na nekem nemškem parniku v Evropo, je danes v tuk. zaporu umrl vsled življenske oslabelosti. Pri označenem napadu ranil je tudi cestnega komisarja Edvard- sa in bil zato obsojen na 12 let težke ječe. Župan Gaynor je kma¬ lu po svojem okrevanju prosil sodnijo, naj se napadalca ne za¬ sleduje postavnim potom, kar se je njegovi želji tudi ugodilo. lashiženj plačilo roparja. Med spopadom ustreljen. Chicago, 111. 2. feb. Zloglasnega in nevarnega 22 letnega roparja James Higginsa je zadelo danes zasluženo plačilo, ker ga je nek policaj med spopadom ustrelil v glavo. Higgins je namreč danes v dru¬ žbi še z enini roparjem udrl v ne¬ ko gostilno, kjer je zahteval z na¬ basanim samokresom od gostov in gostilničarja vso gotovino. Pokli¬ cali so takoj na lice, mesta detek¬ tiva Herman Ottna, na kar se je vnela huda borba med stražnikom in roparjema. V, lastnem smrtnem strahu je lconečno pomeril detek¬ tiv s samokresom na mladega ro¬ parja in ga pogodil na tla s prvim strelom. Gorje sufragetkam! Poredili in hudomušni dijaki raznih univerz v Washingtomi so prišli na povsem čudno idejo ka¬ ko razgnati dne 3. marca se vrše¬ čo veliko parado sufragetk v Wa- shingtonu. Sedaj že lovijo in ku¬ pujejo po mestu ter okolici stare podgane in miši, katere namera - vajo omenjeni dan spustiti po Pennsylvania Ave., kjer se bo vr¬ šila napovedana parada. Na ta način hočejo hrabre junakinje ženske volilne pravice prepoditi iz sprevoda. Odbor sufraget je to nakano že naznanil policiji, vendar ne mo¬ re oblast ustaviti že sedaj lova na podgane, ali kaznovati prizadete dijake, predno ne izvršijo svojega načrta. Obup vsled žalosti materine smrti. Raleigh, N. Dak. 1. feb. Pred nekaj tedni umrla je 18 letnemu Sam. Koloskotu njegova ljublje¬ na mati na dokaj tragičen način. Aludečo se v hlevu, jo je domač bik nabodel z rogovi v trebuh, da je v groznih bolečinah kmalu za¬ tem umrla. To je pa njenega edi¬ nega sina Sama tako užalostilo, da ni mogel prenašati več brhke¬ ga udarca v družini. Danes našli so ga obešenega v svislih; poleg njega pa listič z napisom, naj se VOJNA NA BALKANU. KRALJ MENELIK UMRL. ZA PRAVICO , Vest o smrti abesinskega kra- I lja potrjena. — Njegov naslednik. Vsa pogajanja glede premirja ostala so dosedaj popol¬ noma ZAČETEK ZOPETNE VOJNE London, Anglija. 3. feb. Ves svet pričakuje danes zvečer 7. ure, ko bo počil zopet prvi strel iz so¬ vražnih vrst na trdovratne turške čete. Glasom medsebojnega spo¬ razuma poteče namreč danes štiri¬ dnevno premirje vsled tega se bo pričelo zopet bojevanje na kri in življenje takoj proti mraku. Morda se bo dovolilo Turkom vsled prizadevanja zastopnikov velevlasti še 4 - urno podaljšanje premirja za pomislek, naj bi se torej udali do 11. zvečer. Govorilo se je tudi, kdo naj od¬ da pri zopetnem napadu prvi strel; pri tem so pa Turki izjavili, da jim je v tej zadevi vseeno, ali naj pade prva krogla iz sovražne ali iz turške strani. Zvezne balkanske države name¬ ravajo najprvo napasti trdnjave Drinopolje in Skader; Bolgari bo¬ do pa pričeli streljati na turške čete nastanjene pri Čataldži. Za Srbe je najbolj važna strategična točka v Albaniji, kajti med doma¬ čini pojavilo se je zadnje dni mnogo tajnih družb, naperjenih napram sovraženim obmejnih Sr¬ bom. Avstrijski častniki v albanskih vrstah? London, Anglija. 3. feb. Sem¬ kaj je došla iz mesta Addis Ab- beba v Abesiniji vest o smrti on¬ dotnega kralja Menelika, znane - ga še izza italijansko afrikanske vojne. Njegov naslednik princ Lidj Jeassu zasedel je presto) zad¬ njo nedeljo z veliko svečanostjo. Novi vladar, ki je vnuk umrlega abesinskega kralja je komaj 17 let star. Že pred leti izbral si ga je Menelik svojim naslednikom. Mladi vladar Abesinije se je izšo¬ lal po evropejskih učiteljih, vsled tega je zelo izobražen dasiravno še tako mlad; govori in piše an¬ gleški, francoski in nemški jezik' popolnoma pravilno. Njegova ma ti je hči pok. kralja Atenelika o- možena z Ras Michaelom princem in guvernerjem treh abesinskih pokrajin. Tekom zadnjih 5 let raznesla se je že neštetokrat vest o Meneliko- vi smrti, to pa vsled njegovih po¬ litičnih nasprotnikov. Znano je, kako uspešno je Me¬ nelik pi*ed nekaj leti premagal v Afriki italijanske čete. Njegove¬ mu odločnemu nastopu v vojski, dasiravno poglavar bdeuinskega naroda, se je tedaj čudil cel svet. Abesinija šteje okolu 8 milijonov prebivalcev. Svoje vladarske in vojaške uredbe ima pa sestavlje¬ ne popolnoma po evropejskem na¬ činu. Pok. kralj Menelik je bil na prestolu od leta 1889. so obtoženo ženo popolnoma spro-|ga pokopljejo poleg dragoljublje- stili. ne matere. joti, Anglija, 3-.' feb. Govori j se, da imajo albanski uporniki! približno 100.000 modernih pušk s kojimi nameravajo streljati na sovražne čete. Albanskim četam bodo baje? zapovedovali avstrij¬ ski častniki kojih je prideljeno že veliko število med Albance. Tako je padlo zadnje dni v nekem boju blizu Dibr mnogo Srbov. Uradno se ta vest še ne potrjuje. Albanske zmešnjave. Aled albanskim ljudstvom na¬ stale so prave zmešnjave vsled raznih političnih naziranj. Vse nasprotne pripadnike nove provi¬ zorične vlade se je zadnje dni are- tovalo kar v celih skupinah. Al¬ banci so tudi mnenja da jim bodo morda velesile pripomogle do za¬ željenega uspeha. V prilog miru podal se je te dni z Dunaja princ Hohenlohe Waldenburg Schil- lings Fnerst do ruskega carja Ni¬ kolaja v Petrograd z lastnoroč¬ nim pismom avstrijskega cesarja proseč posredovanja miru. Turška vlada, istotako tudi bol¬ garska, sta izdali naredbo napram vojnim časnikarskim poročeval¬ cem. Mohamed Shefket paša je določil da se ne smejo ti poroče¬ valci približati četam razun 20 milj v daljavi. Turki imajo še vedno upanje. Carigrad, Turčija. 3. feb. Tur¬ ško ljudstvo pričakuje nestrpno na izid sestanka nemškega in an¬ gleškega ministra v Sofiji, glav- uem mestu Bolgarije. Dasiravno poteče pogojeno premirje že da¬ nes zvečer ob 7 uri, — imajo Tur¬ ki še vedno upanje da še ne bo pričelo zopet z ofenzivo. Nemška vlada se je izrazila po svojem za¬ stopniku napram bolgarskemu ce sarju, naj bi se odobrilo vse tur ške zahteve ker se še ni odobrilo zahtev balkanskih zaveznikov od velevlasti v celem obsegu, Angli¬ ja je pa priporočala absolutno premirje. Vendar se je med tem časom Turčija dobro pripravljala za slu¬ čaj vojske. Iz raznih mest v Mali Aziji priklopilo se je med tem ča¬ som stalni vojski mnogo novin¬ cev : bolnice so izpraznili kolikor le mogoče, da se pripravi dovolj prostora za nove ranjence. Stare l Iz spomina bivšega dunajskega župana. Dunaj, Avstrija. 30. jan. Bivši, sedaj že odstavljeni nadžupan Dr. Neumayer je imel dolgotrajno tožbo z socialistom Shuhmeier- jem, ker ga je ta pri neki občin¬ ski seji nazival največji sramot ni madež dunajske mestne obči - ne. Ker se mu je pa sedaj to do¬ kazalo, je bivši župan svojo tožbo umaknil. S tem se mu je zadado še večji moralični udarec. Nemški cesar 54 let star. Berolin. 27. jan. Nemški cesar Viljem praznoval je danes svoje 54. rojstno leto. Tem povodom je imenoval svojega sina, prestolo¬ naslednika Viljema polkovnikom telesnega huzarskega polka. bolnike se je premestilo v razne dobrodelne in druge zavode, na¬ hajajoči se v mestu ter okolici. Mladoturška vstaja. Berolin, Nemčija, 3. feb. Iz za¬ nesljivega vira se poroča tuk. 1' stom, da se je pojavila med mla- doturško stranko in starim vojaš¬ tvom prava vstaja. Turške čete se dan na dan puntajo, ker so Ml.a- doturki pred kratkim Umorili Ka¬ zim pasata, ljubljenca vojakov. Ko se je danes podal novi tur¬ ški vojaški poveljnik Enver Bey do svojih čet blizu Iladem kenj?.. namenoma iste pomiriti mu voja¬ štvo ni dovolilo izstopiti iz avto¬ mobila. f 1 i i 1 Kurdicheva konjenica, nasta¬ njena v azijskih vojašnicalvrne Carigrada, tako tudi nastanjeno v Selimine V danes uradno in odločb lo, naj se Nazim p?ŽJ, ŽENSKIH ca takoj kaznuj VSEH DRU - ui hotelo UbmuIN. povelja glede 0 . . , noeišča. šeiO SiOVenkaHl! Drinopolja, ne Z voj'ne°^ IH CENAH. p k j er strogo kr prijatelj; ima tudij imen čaš rote. j SALO GO TER PRE- i I 0 » & Minnesotske vesti. duluth. _ Izmed mnogoštevilnih na prosto izpuščenih dinamitardov, nedavno obsojen* v Indianapolis lnd., nahaja se tudi Duluthean Fred Mooney. Posrečilo se mu je dobiti zahtevano varščino v zne¬ sku $10.000 in vsled tega so ga iz¬ pustili iz državne kaznilnice v Leavemvorth, Kans. Ko se je peljal zadnjo soboto iz Chicago proti svojemu domu, ga ie več njegovvih tovarišev na raz¬ ličnih postajah iskreno pozdravi¬ jo Dospevši v Duluth, se je takoj podal na svoj dom, kjer se mu je priredilo prav prijateljski spre¬ jem. _ Državni pristaniški inženir poroča, da je znašal skupni uvoz trdega premoga leta 1912, 1,461,- 985, t. mehkega pa 7,123.054; pri meroma z letom 1911 se je uvozi¬ lo skupaj v Duluth približno za 150.000 ton manj premoga kakor lansko leto. —Dne 31. jan. t. 1. razpravlja¬ lo se je v naši državni zakonodaji v St. Paulu, Minn., o novi Kle - merjevi predlogi, ki se nanaša na gostilniške koncesije raznih pivo- vareu v državi Minnesoti. Posla - oec Klemer iz Faribaulta je za predlogo, naj se ne dovoljuje več pivovarnam ali veletrgovcem go¬ stilniških koncesij; to velja v pr¬ vi vrsti za razne agente, uradnike in podnajemnike pivovarn. Zanaprej se ima od vsakega prosilca nove gostilniške konce¬ sije zahtevati zapriseženo izjavo, da ni prosilec ne agent ali usluž¬ benec pivovarne ali veletrgovine. Naši gostilničarji bodo gotovo s to postavo zadovoljni; moralo bi se pa isto še v toliko predelati, da bi ne smele pivovarne prodaja¬ ti na drobno pijače raznim stran¬ kam po privatnih hišah. Prodaja na drobno naj bi se vršila samo s posredovanjem koncesijoniranega . gostilničarja, saj plačuje za to od $500 do $1000 letnega davka. — Upravnik Doric Theatre nam javlja, da se v njegovem gledali¬ šču predstavljajo najbolj izbrane premikajoče slike in druge pred¬ stave, katere so podučne in za¬ bavne. Zatorej se priporoča cenj. Slovencem v obilen poset. Obilo zabave po trudapolnem delu je vsakemu priporočljivo. EVELETH. — Dne 1. t. m. je petletni sin - ček Frank Lubanoviča vsled ra - dovednosti stresel nekaj čudnega praška v gorečo peč. Hotel se je prepričati, kak učinek bo naredil prašek v ognju; a ta nevarna igra je imela zle posledice, ker je po - vzročil prašek eksplozijo. Prestra¬ šen in hudo opečen po glavi in ro¬ kah tekel je zatem neprevidni de¬ ček na prosto klicaje očeta na po¬ moč. Pričakuje se, da opekline de¬ čka niso smrtno nevarne. — Gdč. Marija Brintz, hčerka lastnika mesnice, Jurij Brintza, se je povrnila zadnji torek zopet domov iz znane Mayo-ve bolnice v Rochester, Minn. Na potu jo je spremljala gdč. Marija Slmtte. — Leta 1912 se je izplačalo iz pokojninskega sklada jeklenega trusta znesek $640,238.29, od te svote so dobili vpokojeni usluž - benei Oliver Iron družbe $13,274.- 72. Po rudarskih okrajih se je plačala sledeča pokojnina raznim rudarjem: Gogebic Range $2540 lOc ; Marcjuette Range $7571.71; Menominec Range $1307.53; Mes- saba Range $1018.80 in Verini - lion Range $836.58 ; skupaj dobi - va sedaj 1843 uslužbencev opravi¬ čeno pokojnino. ELY. COLERAINE. — V Canisteo rudarskem okro¬ žju dovolila je znana Oliver Min - ing' družba prvič dosmrtno pokoj¬ nino bivšemu rudarju Mauricu Fitzgeraldu, ki je delal za označe¬ no družbo neprestano skozi 40 let. Letne pokojnine mu je dovoljeno $204.60. CHISHOLM. — Dne 29. jan. došla sta sem¬ kaj na ženitovanjskem potovanju rojak Otmar Tancig in njegova soproga Marija, rojena Klinc, ki sta se pred kratkim poročila na Virginiji. Tem povodom prire - dili so jima njuni prijatelji ozna-. čeni dan v Karlovi dvorani prija¬ teljski večer, obiskan po mnogo - številnih gostih. Tem povodom nastopil je tudi tukajšnji tambu- raški klub z mičnimi komadi. Mr. Tancig je imel zadnji čas na Kinneyu dobro idočo mesno trgovino, namerava se pa sedaj naseliti tukaj, zaeno bode tudi v trgovski zvezi s svojim tastom F. Klincem, posestnikom in trgov - ceni iz Virginije. Mlademu paru želimo mnogo sreče! — Ob našem bližnjem Long - vear jezeru nameravajo zgraditi na spomlad veliko in moderno parno žago. Lastnik iste bo po ¬ znat lesni trgovec A. Loeberger. Novo podjetje bo imelo zaposle ¬ nih več sto mož. — Tukajšnjo Shenango rudar - sko družbo toži bivši rudar Ed. F. Hair na $30,000 odškodnine, ker je izgubil lani meseca junija med sijc.e' pri nakladalnem stroju eno Iz 1\ mahal t$ va se ho Vršila te dni Krjavelj J žnim sodiščem na Hib - kozico ali'Ttb>, po Butci štritu; političnega klu - enega kozlička čtse vljudno vabi- ua spomlad.'Saj b\se vrši dne 16. da ono kozo sparjithovih prosto - Strunom ali psom‘(tu je več važ- treba. Konj trafec Vti se bo raz¬ žrlo do p a de; tudi jh volitvah in enkrat .sedaj v Eve ldh v prid slo- 1 im nov. pik čer. . . 'lovanskega Znanemu Trbovčevtor še nima pa kar zavidam, ker jepavljanske- niič na neki tomboli vij se ozna - jbu, ki mu \i dosego — Vest o nepričakovani smrti na Elyu splošno znanega P. R. Vail-a, tovarnarja in senatorja na Virginiji, Minn., je vse naše me - sto užalostila. Mr. Vail je storil med časom svojega trikratnega županovanj* veliko za prod vit na¬ šega mesta' Tu je imel pred leti obsežno trgovino z železnino, se - daj last tvrdke Laing. Predno se je pa preselil na Virginijo, je imel tudi tukaj veliko prodajalno nia- nufakturnega blaga, sedaj v ro - kah tvrdke Murphy. — Blag mu spomin! GILBERT. — Pri zadnji občinski seji skle¬ nilo in odobrilo se je več predlog v korist občnih naprav. Za redne upravne stroške občine se je do¬ volilo $3000; za vodovodni sklad in za razsvetljavo pa $2000. Do - ločilo se je, naj se ima vse ceste označiti z imeni in številkami, ker so dosedanje že zelo nevidne. Ustanovilo se bode tudi dve no¬ vi policijski stražnici; prvo na Minnesota Ave., drugo pa na New Jersey Ave., istotako se bo zgra¬ dilo novo ognjegasno postajo na hribčku poleg šole. Občinski svet¬ niki priporočajo za prihodnje vo - litve, vršeče se spomladi, nov si - stem, po avstralskem načinu. — Tukajšnji “Baskett Bali” igralni klub višje šole si je zad¬ nji teden uspešno pridobil djve zmage v igri z nasprotnim klu - bom iz Mount Trona in Two Har- bors. Med igralci je tudi nekaj slovenskih dijakov, namreč: F. Erchiill, F. Indihar in T. Brchull. Čast jim ! > — Naš rojak Frank Indihar, ki ima ob Ely jezeru v celi okolici najlepšo farmo, je isto te dni pro¬ dal ker se namerava naseliti v Virginiji ter odpreti ondi neko tr¬ govino. Rojak Indihar je obdelal svojo zemljo v tako rodovitne nji¬ ve da se mu je pri prodaji gotovo izplačaj, njegov trud, ker je dobil za vse gospodarstvo lepo svoto. na novem prostoru želimo mu tu¬ di dosta uspeha pri kupčiji. HIBBING. — Na dokaj čuden način se je rešil gotove smrti minuli teden že priletni naseljenec Wm. Curran, bivajoč v svoji koči blizu "Rijan Dama 15 milj oddaljeno od tukaj. Ko je delal začetkom tedna zunaj svoje bornje kočice, postalo mu je slabo vvšled srčnega napada. V hudem mrazu 'ležal je več ur na snegu dokler se mu ni posdecilo spraviti se na varno v 'kočico. Sla¬ bost ga je pa vedno bolj in bolj trla. Že skoro na pol mrtev moral je prestati na ta način pet dni in pet noči brez kake pomoči; ni mu bilo namreč mogoče poklicati ka¬ kega soseda iz bližine. Šele 5 dan se je postarani mož ojunačil da je dal s strelom iz puške znamenje na pomoč. Nek sosed ga je kasne¬ je spravil k zdravniku Weiricku v Hibbing, da mu je podelil prvo pomoč; kasneje so ga pa prepe¬ ljali v duluthsko okrajno bolnico in sodijo, da ne bo okreval. — V Hibbingu namerajo upe- 1 jati povsem novo naredbo tikajo¬ či se profesijonelnih prijateljev opojne pijače. Naš policijski načelnik odobra¬ va metodo mesta St. Cloud, Minn. kjer devajo pijance iz navade na črno” listo. Kdor vsled pijančevanja zane¬ marja svojo družino, kdor je bil vsled tega prestopka že večkrat kaznovan, tega se bo na občinske stroške stavilo v policijski album ali na črno listo. Tako izdelane slike pijancev nameravajo razo¬ besiti v vse gostilne, da bodo imeli gostilničarji in natakarji natan¬ čen upogled pri prodaji pijače članom “črne” liste. Če bo prišel tak pijanec iz navade v kako go¬ stilno, kjer se bo blestela na steni njegova pomenljiva slika, temu se ne bo smelo dati na zahtevo ni kapljice opojne pijače. Zarez po¬ snemanja vredna naprava! NASHWAUK. Družba nove Mesaba pocest- he električne železnice namerava podaljšati svojo progo tudi po na šeni Itasca okraju. Iz verodostoj¬ ne strani se poroča, da bode tekla nova pocestna železnica za goto¬ vo že leta 1914. Proga bo vezala naselbino Keewatin, Naslrvvauk, Calumet, Minn. Marble, T.aconite, ITolman, Bovey, Coleraine in Grand Rapids. Skupna dolžina označene proge znaša približno 43 milj, nove prometne »aprave be I i nar ---'•gjlj*'--- 2.00( bo pa lahko posluževalo do 12. 000 iudstva iz gorioznačenih našel bin. VIRGINIA. — Dne 30. jan. proti jutru umrl je po kratkem bolehanju po ce¬ lem železnem okružju Minneso¬ te splošno znani Patrick R Vail, lastnik Virginia pivovarne ter bivši senator. Bolehal je po malem že več let, vendar ga je vrgla bolezen šele od novega leta dalje na postelj. Tej bolezni pridružile so se zad¬ nji čas še koze, kar mu je gotovo pospešilo bolj hitro s mri. Pok. Patrick Vail se je rodil pred 54 leti v državi Wis. poročil se je pred 24 leti v Iromvood, Midi. z gdč. Marijo Gleason. Krna lu zatem se je naselil v Elyu, kjer je imel železno trgovino do leta 1904. Na Elyu je še vsem mešča¬ nom v dobrem spominu saj je bil izvoljen trikrat v županski urad, kasneje so ga izvolili tudi v dr¬ žavno zbornico. Preselivši se na Virginijo je bil zopetno izvoljen enkrat državnim poslancem, enkrat pa senatorjem svojega volilnega okraja. Zapuš¬ ča ženo s 4 otroci. Hudodelstva nedorastlih na Francoskem. Iz poročila pravosod nega ministra, podanega za leto 1910. je bilo med obsojenimi 36 od stot. mladoletnih in 10 od stot. celo takih, ki niso imeli niti 15 let. “Milijoni, darovani za javne šole,” — piše radikalni list “No- uvelles” sam — “žal niso zadrža li naraščanja mladih zločincev.” Od 3044 obsojencev je bilo 306 analfabetov, s splošno dobro izo¬ brazbo 2666, a 166 jih je bilo celo z višjo izobrazbo. Zanimivo je pač tudi število 13,865 obsojencev, kaznovanih zaradi nepokorščine in zoperstavljanja napram nadzo¬ rovalnim organom. Opazuje se, kako pojema spoštovanje do avto¬ ritet. Zaradi goljufije je bilo kaz¬ novanih 6375 oseb. — Pisali smo že nekoč na tem mestu, da ima demon alkohol na Francoskem svoj prestol. A kjer vlada alko¬ hol, tam pada ljudska morala, tam narašča število hudodelcev. Odtod torej te žalostne slike iz t ol i bogate francoske dežele. češčina na dvoru rumuskega kralja. Ko se je avstrijski mini¬ ster za zunanje r eČi mudil pri rn- munskem kralju, j e g r0 u Berchtoldu poleg drugih dos o- janstvenikov predstavljen tudi kraljev arhitekt Čeli Kari Lamam avstrijski podanik, rojen v Mladi Boleslavi. Minister Berchtold se .je spustil z arhitektom Lamanom v češki pogovor, katerega se je v deležil tudi navzoči rumunski po¬ slanec in rumunska kraljica E i- zabeta (pesnica Carmen J3ylva sama, ki goji češki jezik že vec let. Kralj je poslušal češki pome¬ nek pol ure. Nato je rekel: . Pro¬ sim, gospoda, vi več govorite po češko tukaj nego v Pragi. Jako mi je všeč češki jezik, je zares lep, _* ’ i nmhipm Ko bi al mi je, da ga ne umejem. Ko * -i ^ 1 Ivi C/i tv tl xiix jc, O.Čl ge* ~ " . ne bil že tako v letih, bi se ga kar začel učiti.” Motor bodočnosti. Te dijii preiz¬ kušajo v Frankobrodn ob nav- začnosti grofa Zeppelina iznajdbo inžernirja Boschardta, ki je kon¬ struiral motor, ki dobiva svoje sile — elektriko in magnetizem — samostalno iz zemlje in zraka. Stroj se popolnoma razlikuje od dosedanjih motorjev ter bo napra vil silen preobrat v brodarstvu, kakor tudi v prometu na suhem, posebno pa v zrakoplovstvu. — Kaj me vprašuješ, saj veš kje je dobiti najboljšo ' kapljico? — Kje pa, Pepe? — Jurce, ali res ne veš za go¬ stilno Charleta Zgonca na Lake St. v Chisholmu. On prodaja pri¬ stno domačo kaplpjico iz newyor- škega grozdja. Hajd z menoj, da se prepričaš. Prepričan sem, da ga boš nesel še ženi en bokal, da bosta bolj na roke. Pri Chas. Zgoncu je dobiti ve¬ dno friško pivo in drugovrstne pijače najboljše vrste ter tudi fi¬ ne smodke. Pri njemu so vedno na razpolago tudi prenočišča in rojaki, ki pridejo v Chisholm, so vedno dobro došli. Ti, Pepe, kaj pa bo za prigri¬ zek? — Ha, ha, lia, —- pečen krom- NAZNANILO. — Iz urada dr. Friderik Bara¬ ga št. 93. K. S. K. J. se naznanja, da je društvo dne 12. januarja na svoji redni mesečni seji, sklenilo da se pristopnina zniža na $3.25c. za dobo treh mesecev; Vsi na no¬ vo pristopli člani plačajo sedaj samo $3.25c. pristopnine. Zatoraj priporočam pristop vsem onim tukaj v Chisholmu stanujočim rojakom, kateri ne spadate še v nobeno društvo, v zvezi s K. S. K. Jednoto. Zdaj imate priložnost z malimi prispevki postati članom društva in Jednote, katera prav po materino .skrbi za svoje člane; bodisi v slučaju smrti ali bolezni ali v poš 0 če je član zavaro¬ van prot prišli sNaj ,se torej vsak zaveden 0 žnost k® z odlašanja po- žuri da j j st( , rao : plan društva in Jednote^ zvijačami. , Zgoraj imeno¬ vanega tfrušt va, še naznanja vsem članom stanujočim na Chisholmu, da se naj polno številno udeleže seje dne 9. februarja 1913. Tem potom tudi prosim člane goriome- njenega društva, da bi se na dru¬ štvenih sejah obnašali kakor se spodobi dobrim društv. bratom, ki gledajo za korist in uspeh dru¬ štva, ne na društvenih sejah do- prinašati take stvari, ki k druš¬ tvu ne spadajo, kakor se je godilo to na zadnjih sejah; da bode vsaj mogel dr. predsednik malo reda držati. Ker to je jako žalostno, če se ne vrši seja mirnim potom. Glejte: Člani in bratje se imenu¬ jemo ! Pa mesto, ljubezni in sloge ki bi morala biti med nami, je so¬ vraštvo in zakaj ? Zato, ker ako ima eden ali drugi kako stranko, pa pri društveni seji dela ž njo prepir.Bodimo združeni in deluj¬ mo vsi skupaj za korist in blagor društva in njegovih elanov; ne pa v propast! Vedni prepiri in nov društveni odbor, to se rado ponavlja kjer ni sloge, ker se čla¬ ni ne zavedajo društvenega cilja. Ob koncu pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J. po¬ sebno pa dr. Friderik Baraga, št. 93. Jacob Petrich, tajnik. pil’! Na prodaj je 120 akrov zemljišča, dve milje odda¬ ljeno od Nashwauk, Minn.; zemljišče se nahaja v Section 18, Town 57, R 22 in sicer: Lot 3, N. E. 34 of S. W. H in N. W. 14 of S. E. M- Dalje 160 akrov zemljišča severno od Buhi, Minn., katero leži Sec. 27, Town 59, Rang 91 in sicer: N. W. 34 of S. E. 14, S. E. 34 of S. W. 34 , N. 34 of s. W. 34 . Za cene in podrobnosti obrnite se na lastnika JACOB STUBLER, 108 East Second St., Duluth, Minn. PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Gilbert in okolici se priporočam za poprav¬ ljanje ur in naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno zlatnino. Pridite in kupite, da se prepri¬ čate o solidnem blagu in cenah. Za vsako popravo ur jamčim, ta¬ ko tudi za dobro, trpežno novo blago. Podpirajte svojega tu ži¬ večega rojaka, ne pa tujca, ki pride ter zopet gre. Svoji k svo - jim! JOSIP Č1MŽAR, Broadway St., Gilbert, Minn. IŠČE SE MARIJA GOLOBICE, rojena Skala, doma iz vasi Kal pri Semiču, okraj JVJe^lika na Dolenjskem. Pred dvajseti- ijii leti jo bivala v Leadville, Colo. — Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, naj ga blagovoli sporočiti meni, njeni sestri. Neža Novak, P. O. Greaney, Minn. 1-27-2-3 PRIPOROČILO. Rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Buhi, Minn., in okolici ter oni, ki se pripeljete od daleč po novi poulični že¬ leznici semkaj, vstavite in zglasite se v moji na novo otvorjeni edini sloven¬ ski GOSTILNI. Poulična kara se vsta¬ vi ravno pred mojim podjetjem. Točim vedno sveže pivo in vsakovrstne druge fine pijače. V zalogi imam tudi dobre smodke. Potujočim je na razpolago pri meni čedno in ceno prenočišče. — Za obilen poset se vljudno priporoča Fran Arko, po domače Cvarin, lastnik go - stilne, Buhi, Minn., (glavna cesta). OPOMIN. Podpisana opozorjam rojaka Luka Ribič-a v Bitvabiku, stanu¬ joč na Cass Location, da naj pu¬ sti za lansko leto za košnjo prev¬ zeti vrt v takem stališču, kakor ga je prevzel od Matt Bandeka. Jaz moram plačevati od zemljišča davek ali pristojbino. O tem pla¬ čilu imam potrdila v rokah. Za lansko leto kupil je samo mrvo a zemlja je pa/ vsled najemnine moja. Toliko mu v ravnanje. Marija Bavdek, Bhvabik, Minn. — Za vsebino oglasov tujih tvrdk ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo našega lista. Ven¬ dar pa prosimo cenj. odjemalce, ki kupujejo od tvrdk priobčenih v našem listu, naj nam izvolijo vsako morebitno nerednost ali ne¬ poštenost prizadeto na ta način naznaniti. Mi skušamo priobče¬ vati samo dobre oglase; slahib tvrdk ne bomo nikakor priporo¬ čali rojakom, ki bi jim morda u- tegnile škodovati. Uprava “N. V.” NOVA BRIVNICA. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v novi hiši rojaka Anton Geržina lepo urejeno brivnico. Priporo¬ čam se bratom Slovencem za obilen po¬ set. — Milan Gavrich, brivec, Chis - holm, Minn. 27-1-27-2 Wa!ter H. Radermacher odvetnik in pravni zastopnik PISARNA: D0WLING BLOCK, BR0ADWAY STREET GILBERT, MINN. Zastopam več najboljših in najsta¬ rejših zavarovalnih družb proti ognju, na življenje in proti ponesrečenju. Pre¬ skrbujem tudi varnostne (Suretj) bon- de. Ves ta oddelek bo zanaprej vodil gosp. Louis Vessel. Posebno pozornost dajem pVi tožbah in v vseh pravnih zadevah. Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $ 24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila, se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62 nd St., N. E., CLEVELAND, O. Priporočilo. Dobro izkušeni brivec se priporoča cenj. občinstvu za obilen poset. Briv - nico imam nastanjeno v prostorih po- znatega saloona št. Praprotnika, kjer izvršujem brivsko obrt kar najbolj vestno. Govorim angleško in nemško. Pridite enkrat k meni in prepričajte se o postrežbi in delu. A. ZASTRW, BRIVEC LAKE ST., CHISHOLM, MINN. NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”. THE FIRST STATE PRVA DRŽAVNA BANKA V * v Tem potom se naznanja vsem rojakom iw .11 u J * u jaiYUm v J]., , t neseta, in okolici, da je nova banka že opravi* * ^ ^ . — - lc 68a t ■ :1) ' jemati in izplačevati vloge, rojaka Poslovanje se vrši GEO- L- BROZICH. dokler ne bode naše lastno poslopje dograjeno A Naša zveza z večjimi bankami v Duluth Minneapolis, Minn., Chicago, 111., in New Yorj-' vam jamči absolutno solidnost v poslovanju. N. v OD ULOO PLAČAMO PO 3“, 00 Rojaki, poslužite se naše banke in izročite vaš e hranke nam v pohrano. Pr!- DENAR V STARO pošiljamo hitro, točno in po najnižji ceni, kar gočuje zveza z najboljšimi bankami tu in nam oa» mozemsir V P „<# „ ;:> v v 'nP. f’ > ¥ eri 0 Al? rvv te VI' 3 ‘ “ ke. pel " lrii» oS $ ¥ r vil> eil»° •' y . 3 ;e»° 1)£ !■' THE FIRST STATE OF ELY, MINN. GEO. L. BROŽIČU, M. J. MURPHV, predsednik. 31 30 • siri® in b javne 1 ' 1 r (rt jne® S P C * Pokopa« so 20. i aI1, , 'tDO r akeV , ■; še vedno Jeri s ■ umrli s° v ; biT« 1 V.tael Žagar, v. - Katan ] roarica- K 1( rineelj. «1® pan Močnik. L - *t ai 'i e ,s. h let- - Bclzemljaka, 4 n* delavec, ortia. Ivana 8 v-, —- Alo, ts, 55 let — ek, i mesece' delavec, 72 k livarjev si Umrla je { ri-rtoncelj, po KLOBUK DOLI pred Duluth Universal moko Spomin na kakovost te moke ostane se dolgo pri človeka že potem, ko na ceno. Radi tega kupuf te vslkdar, vedno in P°’ vsod moko, katero izdeluje Duluth Universal mlinarska družba. Naročajte, širite Narodni Ves n;: * * v r JOSIP scharabon BLIZU UNION POSTAJE. , . «5 West Michigan St., ©ULUTH, ^ KADAR, PRIDETE V DULUTH, POSETlT^ ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. 1 • f Pošiljam denar y staro doit* 0 ' PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUT#' NACHOD & KUEHNE. Prodajam parohrodste Iti železssiš Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško km 1 - “VELIKI SL 0 VENSK 04 N 6 LEŠK 1 C o K 1 „ 1.1 _ . • -i*. - .. • v*,__ ,ri i khife 0 ' da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angl ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl- 3 „ie s - ' - - • ,, spisom držav o.„v.-an K i. oiuvmce, _ „ 'sakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spj .. „. ' skl h ničem t— t _- •, . 1 .; > ,1 'ih pisem in kako se postane amerikanski . j 0 v. ega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in an = j h-o ^ n hsa, trdo in okusno v platnu vezana (na ( stane $2.00, in se dobi pri: ^ j V. J. K 5 J 8 EI KA, 538 W. 145 «* STREET, NE " ' °fn edino in naj večje založništvo slovensko - angleš^ slovenskih knjig.,— pišite po cenl fiff, t &T'-’ Z stare domovine ■ avi % ! V' eno >vi *«*■ »1 ‘ {it "'kl=| v ponedel jak, CarBa «oj, v in °2ei&tw Ll Tioko stane S* na cen °' "o i« P°* Kraois^ 0 Dne 17. 3 aI \ se - ]e ivora odpeljalo v » ia i X* »> 100 S1 °' r " H e wia» i>» 40 Hr - 27,vIW. f V lu ° ,n , Q i!o 25, na Dolenj- I \Y^ trt . t v . V St. Mihael f«.i'' lll iV l 14 slovenskih ru- >elJ al ° i na 16 Kočevar- punaj n a iU fTlik iv. Murnik. Dne je 1,0 r? S umrl ces. svetnik _ °' l tajnik trg. m obrt- J^a Kranjsko v p., vi- ne III. reda, vite, (1 Sfovoga reda itd. biva- • K ' ,-. in i Pokojnik je bil LJU ,I žehii odbornik in je bojevnik stal vedno * " tih narodne napredne f Deloval je v vseli narod¬ ovih z nenavadno eneigi- J “tilnostjo. Posebno velik . r | e bil revežev in sirot. In ,e tu bolan, ni zapustil teh. 'i zadnjimi božičnimi praz- f , „ eiln0 stal na želu odbora, P*\ e l za obleko revnih o- 7 eno besedo, bil je prvi oče L siromakov. Več o njego- . niem delovanju bomo še Irili Blagega pokojnika ■inski narod ohranil vedno j n em sponhnu. [0 pali so ga ,, - ]m popoldne ob treh b i rakev k Sv. Krištofu, kjer e vedno med ljudstvom ne- b ljena njegova soproga, rurliso v Ljubljani: Anton n , bivši posestnik, 92 let, — „i 2agar, mestni delavec, 67 - Katarina Keber, bivša sta- jjg 75 let. — Amalija Ber¬ il rejenka, 10 mesecev. — Močnik, ključarjev sin, 3 - Marjeta Lasenar, strežni- ; l e t. - Franja Bravec, hči mijaka, 4 leta. — Josip Ko- delavee, 47 let. — S. Pati- b. Ivana Supančič, usmiljenka J Irt. — Alojzija Kodič, kuhari- |oa let. — Vladislav Ino, reje- *. i mesecev. — Ivan Papež, favee. 72 let. — Avgust Kru- I.livarjev sin 4 mesece. Carla je gospodična Ivanka kttoBC-elj, poštna aspirant in j a 'v Miji vasi pri Retečah pri Ško- i Loki. Umrla je v Kranju ga. Olga ‘Olik, roj Mally, soproga dr. barda Savnika. Zapušča 7 o- K. P, I. P. fcla je dne 16. m. m. v Pre¬ ši! pri Brdu v celi župniji in ;; i0 1 A ‘ v Višnjigori je izvo- ' Mie, posestnik v Viš- w v Statlstlk a- o tujskem !. i i i j i ■ min °lem letu je prišlo 52 v,v n U ° 7 , 0 - 672 tujcev, tedaj - : leta 1911. V hotelih * )s ,ii n °r Val0 55.900, po dru- *?2. }> f a Prenočiščih pa ^ samez nih mesecih se '"'ar 4(iir °' le: J ailu ar 4676, \ m a i maree 5823, april '\ .' J' juni i 6576, juli ^' n °vemK september 'h er 9177 in december w : ~~ ^ r °ti strupen odbojT Znano J e letos • 'i, z Kranjski razpisal 1 ' Pokončavanje mo dra- : ' v >5- Sg ■ lzre den. Na tisoče ■ sj® P° k °nealo strupe- 7“ : ' k ra --°.' °bčini Radoviča l ni °dras ov j 1 S T e • 1 ' e Pokončalo ■' M-iaesei i fi s ^ Jurjevič >68 pnstnili(gado- »*• IS. jan. az uesla po Spodnji ga motu. Dne 11. oktobra m. 1. je ležal a' sobi posestnika Martina Kočarja v Šenturski gori na klopi za mizo 21 letni Lojze Perne, po¬ sestnika sin iz ravno tiste vasi, v družbi dveh fantov, ki sta paV sled pijanosti trdno spala. Kočar je pa imel v miznici v. neki kuver¬ ti spravljenih 710 kron gotovine, za katero je Perne dobro vedel. Sklenil je se jih polastiti,,kar je tudi storil. Priča Angela Kočar, ki se je ntudila z drugimi domači¬ mi zunaj sobe, je slišala, kakor da bi se bila miznica trdo zaprla, takoj nato je stopil obdolženec iz sobe in odšel. Sum te tatvine se je tako, obrnil na Perneta. Ta je spočetkom tatvino tajil, konečno pa je priznal, da je on denar — vzel. To priznanje je pa takoj zo¬ pet preklical, pri sodniji je pa ob¬ stal, da je on storilec, da je dal denar spraviti.Janezu Habjanu z naročilom, naj ga lastniku vrne, ker je njega sram, in da je to v pijanosti izvršil. Poizvedbe so pa dognale, da Habjan, ni niti kraj¬ carja od njega prejel ter je vse to izmišljeno. Ker se je sodišče-o njegovi krivdi prepričalo, ga je na 8 mesecev težke ječe obsodilo. Nad 140 absolventk ljubljan¬ skih trgovskih tečajev čaka letos na-službe. Trgovci slovenski v Tr¬ stu. .Gorici.. Celju. Mariboru, ki dopisujejo z zunanjimi tvrdkami mesto slovenski pa v nemškem ali luŠKem jeziku, mesto da bi imeli slovensko korespodenco in knji¬ go, bi lahko marsikateri teii slo¬ venskih gojenk pripomogli do službe in kruha, tako pa premiš¬ ljujejo le-te o -- prakučni vred¬ nosti trgovskih tečajev!... Podržavljenje ljubljanske poli¬ cije si vlaRa po svoje predstavlja, kakor vidimo iz imenovanj na vo¬ dilna mesta pri bodoči policijski direkciji. Vlada je pri tem popol¬ noma pozabila, da je Ljubljana slovenska, in nas je s tem, da no¬ če imenovati slovenskih uradni¬ kov, katere bi ljudstvo razumelo ponižala in dokazala, da nam tudi n a j p r i m i ti v n e j ,š i h pravic ne pri¬ vošči. Pil tem noben izgovor ne pomaga, ker imamo domače slo¬ venske in izvežbane moči. »Sedaj se krivica še da popraviti in vla¬ da bolje stori, če se na naše želje ozira in nastavi tudi domače osob- ker bi drugače morala zago¬ varjati stvar, ki je krivična in že- ljiva za nas Slovence. Čedne razmere na Uranskem. Slovenski Narod piše: Iz kam¬ niškega okraja. Bral sem v ‘ £ Uči¬ teljskemu Tovarišu” imena vseh tistih, ki jih je klerikalni deželni odbor obdaroval z draginjskimi dokladami. Sram me je, da sem Kranjec, ker naš klerikalni dežel¬ ni odbor je v dejanju pokazal, da stoji pod turško in arnavtsko pra¬ vičnostjo. Ta brezsrčna razdelitev res kliče po maščevanju, ako je še a j pravice na svetu. Pomislite! Deželni odbor je katehetu Smre¬ karju v Ljubljani, ki kupčuje z graščinami in ima poleg duho- vske, še za svojo katehetsko služ¬ bo 2320 K letne plače, dal še h pla či 25 od sto. draginjsko doklado, siravno ne uči, ker ima dopust, da voda neke gospodinjske tečaje, za kar dobiva še posebno 600 K Se¬ veda čuke in “Čuklje” je tre¬ ba d ra go plačati! Mi davkoplaee- va t cl ’ s kater!,ri denarjem plačuje deželni odbor, pa vprašamo te lju di: Ali vaš ni sram, da si daste svoje prepričanju plačevati? Se¬ veda, sila kola lomi! Ampak naj¬ odločneje protestiramo proti te¬ mu, da deželni odbor z našim de- narjem dela tako. Lampe, Pegan in Zajec lahko s svojimi hlapci tako postopajo, če jih imajo in iz svojega plačujejo, ampak Z denar jem davkoplačevalcev ne bodo ta¬ ko delali! To je sistem, ki ni udo- Izpred sodišča. Denar ga je maeen v pošteni človeški družbi Ravnotako je ta deželni odbor dal še 8 frančiškanom in 6 dru¬ gim katehetem 25 od stot. dra¬ ginjsko doklado. V našem okraju pa so bili prezrti učitelji in učite¬ ljice, ki žive zares v beraški (o- prostite ta izraz gg. učitelji!) raz merah. V celem je bilo prezrtih 16 in med temi 4 učitelji. Dobu je ni učitelj, ki skrbi za mater m jo ima pri sebi. Dobili je nista uči¬ teljici, ki imata tudi pri sebi ma- Somišljeniki, podučite ljudstvo o početju teh deželnih očetov, da ho pomagalo spoditi to katoliško gospodarstvo leta 1914, iz deželne hiše. — Kamniški davkoplačeva¬ lec. Štajersko. Strašna rodbinska žaioigra v Studenčicah pri Mariboru. V ma¬ riborski okolici v Studenčicah se je zgodil dne 16. jan. zločin, ki je v Mariboru in v okolici vzbudil velikansko, pozornost. Delavec Reiter se je morah preseliti v dru¬ go stanovanje in je izročil svoji ženi Mariji 3 krone, da plača te¬ žaka, ki ji je pomagal seliti pohiš¬ tvo. Žena, ki je udana pijači, je pa malone vse tri krone zapila, ležala pijana ženska v sobi; mo¬ žu, ki je bil lačen, ni pripravila večerje, vsled cesar je začel raz¬ grajati. Drugo jutro je bilo v Rei- terjevem stanovanju vse mirno. Reiterja in Reiterjeve niso sose¬ dje nič videli in so šli zato v ne¬ zaprto stanovanje, kjer so zagle¬ dali strašen prizor: Marija leži z razbito glavo v krvi sredi sobe mrtva. Boje se, da se je Reiter, ko je ubil ženo, tudi usmrtil. Reiter je znan kot zelo priden delavec. Morilec svoje žene aretiran. Delavca Reiterja, ki je v Studen¬ cah svojo ženo usmrtil, so orož¬ niki aretirali. Nesrečnež je' zapu¬ stil svoje stanovanje 16. jan. ob pol 6. uri zjutraj, ne da bi vedel, da je žena mrtva. Šel je v Mari¬ bor, kjer je v neki žganjarni pri¬ povedoval, ko je spil nekaj kozar¬ čkov žganja, da je pretepel svojo ženo; potegnil je vrv izpod oble¬ ke in rekel, da mu ni več za živeti, ker je žena taka pijanka, in da se hoče obesiti. Orožniki so v Stu¬ dencih izvedeli, da stanuje Reiter jeva mati v Dagošab. Stražmoj- ster Ehrlich se je podal v Dagoše, kjer je pazil, če pride Reiter k svojimateri. Reiter je res 16. jan. ob štirih popoldne prišel k svoji materi; morilec je bil ves pobit in je pričel plakati, ko je orožnika zagledal. Izgovarjal se je, da^ je pretepal svojo pijano ženo začet¬ koma le z jermenom, ko je pa za¬ gnala v njega skledo s koruzno moko, jo je vrgel na tla in jo ob- suval z nogami, na katerih je imel težko škornje. Reiterja so izročili marobirskemu okrajnemu sodiš¬ ču. Smrtna kosa. V Brežicah je umrl posestnik in lončar Josip Hafner. — V Še. Štefanu pri Šmarju je umrla učiteljska kandi- datinja gdena Hedvika Podpe¬ čan _ V Formiun pri Moskanj- cih je umrl posestnik Frane Kor¬ par. v .v, • Umrl je v Celju orožniški po- stajevodja Jakob Sterniša. Obesil se je pri Sv. Lovrencu na Dr. polju kočar in železniški delavec Jožef Predikaka. Bil je zelo vdan pijači, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot zelezms- ški delavec odpuščen, h se^ to ga je gnalo v smrt. Zapušča ženo m šest. malih otrok. Dva otroka zgorela. J e dni j izbruhnil v Kapel. P 1 i pri posestniku J' ! • ogenj, pri katerem dva otroka, prvi v let in drugi v strosti štirih let. Napaden in težko poškodovan hil v neki gostilni J”-' pa Gorjup ni vedel m je v šali nameril samokres proti svojemu 17 letnemu prijatelju Jožefu Rov- šeku, posestnikovemu sinu. Samo¬ kres se je izprožil in Rovšek se zgrudil na tla, ker ga je kroglja smrtno nevarno ranila. Ropa osumljeni morilec zaprt. V Laškem so dne 13. m. m. areti¬ rali postopača Miho Lednika, ki je osumljen, da je začetkom me¬ seca decembra usmrtil in oropal raznašalca kruha Jakoba Somre- ka iz Celja. Vinska letina na Spodnjem štajerskem. V-“ AUgein. \Veinzei- tung” priobčuje svetnik Portele članek, v katerem se bavi z rezul¬ tati vinske letine leta 1912 na Av¬ strijskem. Na Štajerskem ceni pri delek leta 1912 na 398.000 lil, na- pram 402.706 hektolitrov leta 1911. Primorsko. Lenassi in dr. Luzzatto oproš¬ čena. Glavna krivca pri polomu laške “Bance popolare” v Gorici Lenassi in dr. Luzzatto, sta bila od sodnega dvora v Trstu oproš¬ čena. Proces je trajal več dni in je vzbudil v Gorici in Trstu vse- občo pozornost. S tem bi bilo to žalostno poglavje končano. Eksplozija v Trstu. Trst, 17. januarja, Malo minut pred pol¬ nočjo je eksplodiral na parniku “Sebenico” karbit. Eksplozija je bila’ strahovita. Slučajno so bili na parniku samo'4 osebe od kate¬ rih sta en kurjač in neki albanski težak težko ranjena, ostala dva pa lahko. Vsled eksplozije so se pretesle hiše ob pomolu “Sanita” in šipe na Rivi so popokale. Ško¬ da je velika. Zmrzil na poti domov. Posestni- nik Valentin Biščak iz Volč, obči¬ na Košana, se je 18. m. m. s svojo ženo peljal iz Trsta domov. Mož si ga je nekoliko preveč privoščil ter v mraku ni natančno videl ce¬ ste. Zavozil je v jarek. Majal se je iskat ljudi, pri tem pa je oma¬ gal. Ker moža dolgo časa ni bilo naza, šla ga je žena iskat in dobi¬ la ga je priGoričah nezavestnega ležati na cesti. Biščhka so pobrali šele nekaj ur potem; ker ni mogla žena priti do ljudi. Biščak pa se ni več zbudil. Drugi dan je umrl. Bolgarsko odlikovanje. Bolgar¬ ski car je jjodelil okrajnemu zdravniku ,.,v Vrstu dr. Ivanu Hammerscftmuiw»^« it. (Za¬ plenjeno!) ... , Mi nismo poslednji" narod na' Balkanu, ki se je pred sto leti dvignil proti turškemu bar¬ barstvu, in ki je sposoben, da živi in mre po svoji volji. Če nam meč že tiči v prsih, čemu ga še obračati v telesu? Železo je preširoko, da bi prebilo naša zlomljena rebra in da bi nam nje¬ gova ostrina prerezala življenje tvorni organ. Usoda je v podobi vile rekla Marku kra - ljeviču, utelešeni duši vsega jugoslovanskega naroda, da ne bo poginil niti od kopja, niti od meča, nego edino od,božje volje. Te simbolične besede imajo za naš narod tudi danes isti pomen: da nas se tudi v tem stoletju ne more uničiti z mečem, ker se ne zdi, da bi bila božja volja, da bi končali svoje življenje, ne da bi bili izpolnili svoje narodne in človeške dolžnosti (Zaplenjeno!) V Rimu, dne 10. januarja 1913. .Ivan Meštrovič.” POINCARE. Navdušenje ljudstva, ko je bil naznanjen dne 17. januarja t. 1. rezultat volitve v na¬ rodni francoski skupščini, jn oyacije, ki jih je prebivalstvo- prifejfrtčrTITPteinu predsedniku republike, ko še je v odprteiu vozu peljal z versailIškega gradu v Pariz, je bilo dokaz, da je bil Poinea.ro izvoljen v soglasju in z voljo javnega mnenja, kar je tudi razvidno iz izjav francoskega časopisja. V tem slučaju je jav¬ no mnenje v interesu celokupnosti vzvišeno nad parlamentarnimi intrigami in nad oseb¬ nimi nasprotstvi, ravnotako kakor je bil tudi Poincare vzvišen na svojem političnem potu. Vsled tega je tudi pričakovati,. da se nas¬ protja v republikanski stranki ublažijo. Pri¬ staši demence au j evi in, Combesovi so sicer prisilili Poincarejevo ministrstvo, da je pred časom demisijonrralo, kar bi se sicer zgodilo šele 18. februarja, ko prevzame Poincare po¬ sle predsednika. Ker je v Dulutlm ter Okolici pretežna ve¬ čina delavcev tuje narodnosti, se je sklicalo za včeraj pop. ob 2 uri v Kalamazzoo dvorani v Dulutlm javni ljudski shod. Vdeležilo se ga je precejšnje število delavcev raznih strok in raznih narodnosti, Že dobri stvari na ljubo udeležil se je tega shoda'tudi ured¬ nik našega lista, da čuje ljudsko mnenje, raz¬ ne nasvete, proteste, itd.; saj smo vendar Slo¬ venci po raznih železnih okrožjih v Minn., tudi prizadeti v tej novi predlogi. O zboro¬ vanju ne bomo podrobno govorili temveč prinašamo le jedro štiriurnega mednarodnega delavskega posvetovanja. Shoda vdeležil se je med raznimi delavski¬ mi zastopniki tudi Morris Kaplan, vodja tuk. socialistične organizacije, dalje Mr. W. E. McEvven, glavni tajnik zveze Minnesota State Federation of Labor in izdajatelji lista “The Labor *World”., dalje poznat odvetnik in finski publicist, O. J. L ar sen ter več drugih. Po živahnih debatah se je sklenilo predložiti zakonodaji v St. Paulu memorandum ali pro¬ test sledečih aočk: Črtati se ima popolnoma v označeni postavi besedo “samovoljno za¬ nemarjenost, pri poškodbi med gospodarjem in delavcem. Namesto $3000 posmrtnine, naj se določi $5000. Označeno svoto za odškodnino pri pone - srečbi tega ali onega uda na telesu je preniz¬ ki!, isto se mora, primeroma zvišati. Vse zdravniške stroške, zcOavvila, pristoj¬ bino za bolnišnico plačevati mora gospodar od . prvega dneva ponesreČbe do onega časa dokler ne dobi poškodovanec ' primerne od¬ škodnine. -Med inozemci in ameriškimi delavci ne sme se delati pri plačevanju odškodnine ni- kake razlike. Stroške za zavarovalnino plačevavti mo¬ rajo gospodarji sami iz svojega žejni ali bla¬ gajne. t i Naj bi se v strašnem času slišala in ne bila prezrta beseda umetnika s-slovanskega juga, čegar muza mora umolkniti, kadar nastopi orožje, da odločuje usodo pesnika, ki se ne more vzdržati, da ne bi govoril. (-Zaple - njeno.) Odkod ta improvizirana ljubezen za ekso¬ tično narodnost, ki se v svojem momadstvu po turški anarhiji zabava z odsekanimi gla¬ vami in katera samo življenje nasilnika sma¬ tra za dostojnega človeka? Odkod ljubezen za podivjane Arnavte, plemenita skrb za njihovb -svobodo, priprav¬ ljenost, da se s silo evropskih vojakov izvoju- je dostojno življenje priviligiranim razbojni¬ kom, dočim se dsotojno in zasluženo življenje svobodnih državljanov nasilno zavira milijo¬ nom dobrih 'in civilizovanih Avstrijcev? Razume se, naj bodo Albanci ali kateri¬ koli drugi narod in naj bo še tako majhen na številu in tako slab na kulturi, oni vendarle imajo po človeškem pojmovanju pravico do svobodnega življenja. In ako bi kdo izmed mojih rodnih bratov hotel zatirati kak narod, bi bil jaz prvi, ki bi temu najodločneje nasprotoval. Predvsem pač moramo biti ljudje in potem se šele sme- 1 mo deliti po raznih razlikah. Ali kako se more govoriti o'poštenih na¬ menih tam, ; kjer se hoče izposlovati svoboda arnavtški naciji, dočim se ta svoboda jem¬ lje drugim večjim in kulturnejšim narodom? Na Drač in L ješ imajo Srbi svoje zgodo¬ vinske pravice, 'dasi v teh krajih prebivajo večinoma Turki in Arnavti. Ako pa name - rava Srbija to nezndtnošt odlomiti od tako- zvanega arbanaškega teritorija, ne dela tega iz objestnosti in slasti ekspanzije, marveč iz težke potrebe.,.. (Zaplenjeno!) _Ne, ni samo Drač, kar so rezervirali za Arnavte, treba jim je zasigurati Skader, ki ga je zgra¬ dil srbski kralj Vukašin in čegar zgradbe je opevala naša narodna;pesem, ona o kraljevski Na pozdrav Briandov, ki je novoizvoljene¬ mu predsedniku čestital v imenu ministrstva, je odgovoril Poincare: “Zelo sem ganjen vsled izjave zaupanja, ki mi je je napravila narodna skupščina. Trudil se bom, da se iz¬ kažem vrednega tega zaupanja.., Na visokem inestn, ki je bom zavzemal, bom lahko poza¬ bil na včerajšnje boje in razžalitve. Bodite prepričani, da bom vedno nepristranski pre- sojeval. Zvest čuvaj ustave in zakonov bom. Nad vse hočem postaviti interese naše na - rodne obrambe in skupno z odgovornimi mi¬ nistri bom varoval enotnost naše zunanje po¬ litike. Gospodje, morete se zanašati na mojo udanost napram republiki in domovini....” Tudi inozemstvo se za to volitev mnogo bolj interesira, kajti gotovo je, da osebnost Poineareja ne izgine vsled tega iz mednarod¬ ne politike, ker je Poincare odstopil kot mi¬ nistrski predsednik in kot voditelj zunanjih zadev. Dočim je Faillieres le reprezentiral, ne bo njegov naslednik tako pasiven. Poin - eare je kot minister zunanjih del kazal nena¬ vadno delavnost ravno v vprašanjih politike. Ko se je balkanska kriza poostrila, je skušal Poincare dobiti nitke evropske diplomacije v svoje roke in preprečiti vojno. Ko pa je po zmagah balkanskih zavezni - kov postalo akutno vprašanje posredovanja miru, je -zopet Poincare sprožil inicijativo za rešitev 'težkih problemov, ki so nastali vsled turških porazov. Sir Edvard Grey .je imel si¬ cer večji uspeh, toda Poincare ga je navzlic, temu lojalno in z vsemi močmi podpiral. In nedvomno je, da se Poincare kot predsednik ne bo zadovoljil s skromno vlogo, kakor so jo dozdaj igrali predsedniki francoske republi - ke, temveč bo aktivno nastopal v mednarodni politiki. Poincare je pač premočna individu- aliteta, da bi postopal le v mejah, ki so se jih do sedaj držali njegovi predniki. In to bo velikanskega pomena za bodoči razvoj med¬ narodne evropske politike. Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, Ko Vas domačin postreže boljše, , cenejše in z istim blagom. m ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. SLOVENSKA TISKOVNA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN, Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK” v fV ,f > Naročnina za Ameriko: 1JT. fcr* jv« .“V” :bU e Za celo leto za pol leta - - 2.00 1.00 Za Evrope In Canado: P ; kot se sP ■TOl 1 ! It e stvari. “(to ra£°: biti ne- “piskati ta i $3.00 1.50 Za celo leto za pol leta Glavni urad : 82 Cortlandt St. NEW YQRK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Podružnica : 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja I ^jnebnii 1 -h, leti hlt ko je ved „ratura, d a Irtiuembo nd so pa vzrok sj glivice, k pBfflOČjo močn ! fatere imenuj' jja. Op&zo jlirie, njih n hrana, t vari .jo, toplota a njih rast, vs ! ftv- Znanstveni $ i držati mlet go pri kravah i za mleko, d p e tudi sam, m. K & mr lo, če PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. J fcb dobra sr « 10 . ki se vsik j k? denar. N; ija bakteričn sii Krote in tople P rast, in za | Kakor pr (f®« Pšenica, i P® mokrote H tale sijati in ij^nihra] TPplivom j ^terije «1 C* 0 'Tek P)'( t ‘ b> ei *e B TELEFON 120 GEORGE, L. BROZICH ely, Minnesota PRVA SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA V MINNES0H Vnm preskrbi popolnoma zanesljivo Zavarovalnino proti požaru in na življenje pri najboljiškib ameriških in evropskih družbah : : = POŠILJA DENAR v staro domovino hitrp, točno in zanes¬ ljivo, kar omogočuje zveza z najboljšimi bankami. IZDELUJE VSA NOTARSKA GELA. L-ršuJ e za staro domovino in Ameriko, F\. ^ vojaške prošnje, posreduje pri so t 1)1 PRODAJA VOŽNJE LISTKE za vse prekomorske parobrodne družbe po najnižjih cenah. PRODAJA ZEMLJIŠKA Rojaki naj bodo pri nakupu zemlji^, zni ter naj se za cene in podrobnos 1 nejo pismeno ali ustmeno na ,nC ’ $ 9 @ @ (ielstvo in gospodinjstvo. POTNI S P o MI N.I. Piše M. Pogorelc. i‘ 0 (BOITIIR) ^ Brunschniid. Viljem c ra vnanJe. z mlekom < otneMo za vspes- ^ D °. P ja mlekarja; za- ^.nienim čitateljem >* !i f o' nekaj navodil o S- V pridobil kot slu- <; a WscM” mme - 1 „ vf »a masla je naj »'• a . s ; r rmer ja, ki prideluje ^ nileko — za ta p^de- ; življenju Amenkan- Pf vl ogo kot kruh. ' lJ;l pravilno negovane ‘dpogoj za izV 1 'f n 1Z ‘ !pr j; m asla, zato ker je f, e > raV zdravo, m nna *f e lastnosti za okusno v’ molži treba toraj skrb- ne pride v mleko ka- 1 ki bi povzročila f u spremembo mleka tedanje, gnitje, kipe- ■ e pok varjenje.^ Mleko .h' kolikor mogoče v is- ai„ kot je bilo v vimenu, v' spreminja, se spridi, 'sot se spridi meso, sadje, l st vari. In zato spremem- w razkrojbo, zato sprije- , biti nek vzrok. V prvi jjkati ta vzrok v spremem nebnih vplivov; zato se hitreje pokvari kot leti Ilire j c puxv v ui* — ■ je bolj jednako pod- vedno toliko mrzla ie v j) H V - ura, da zadržuje narav- pnenibo mleka. V drugi vr¬ la vzrok spremembe mleka \riivire, katere se vidijo le •jo močnih poveealnikov, imenujejo strokovnjaki .. Opazovanje življenja ■ie, njih navade in razvoj, ,m tvarina iz katere po- ), toplota najprimernejše- b ijiii rast, vse te stvari so ra- I^Bastveno potrebo, .da mo ji fcti mlekar najskrbnejše ipri kravah, v hlevu, pri po- h*" mleko, da mora biti sna- sam ' ' n ’ da mora držati hS nrzlo, če hoče, da bo iz LA 1 dobra smetana in dobro ‘M ki se vsikdar lahko proda denar. Našlo se je, da se r n . K ,JG, Ud »C I* bakterieno življenje pov¬ ij *■ k le čaka prilike za raz- R » !p čaka pravilne hrane, p ^ ' n toplote za neznansko Ir- ■ ® za brezštevilno mno- I • ’ 1 '‘k 01 ' prične kaliti seme, r '^oiea, če se izpostavi v- pj te mokrote in toplote in ži- kal, tako se prične oživ¬ ljati in množiti bakteri- ''“i hrani, če se ispostavi 1 " ora toplote, in ta raz- p-i e ab glivic povzroča bo mleka. J« po opozovanjili in ^ ! d a s e mleko ne spre- ai1 ’ ce se drži tako prist- , sna žno kot je bilo v vi- 'J 1 " krav - In tudi, če e 0 mnogo bakterije domenilo, če se drži mr- 2 lvice v mrzloti ne oži- l raz . vi i a j°' Tudi huda 'nicujoča za bakterij- 0 .f : Za toraj, če se mle- U f ' 1 e ’ držalo se bo dol¬ bi n ‘ embe , če ne pridejo ,b a 8 * 1Vlce Idi bakterije ^dnosti je temelj j n , lz del°vanja surove- 1 s,! ’ n - e ; le masl o slabo, je tem '.- 0 iedue g a ali ikteni i. p °g°jev. Vse Pa nji, * f najdejo v aravrJ’ skodl J lve - Nekaj iobri ,!i POtrebnih > da se ^ S? masla - Zatoraj l Ho ZVOja neza ž e ljenih in r tn k.,],, / ' K,ra ,| n!i zna- C““' »n, H eS,i r “ v °j » -i' ka igra toraj velikansko vlogo pri napravi surovega masla. Molža krav. Molža je navadno nepreljubno delo na farmi ; v zato se hiti z molžo brez vsacpga po¬ misleka, da je to opravilo prvi predpogoj snažnega mleka, ergo snažno smetane in dobite ga 'suro¬ vega masla. Mleko, kadar priteče iz vimena, je skoro prosto nezaže- Ijenib glivic, če so krave zdrave in pravilno negovane. Če . hi se za¬ šlo držati tako snažno in prs¬ tno kot je v vimenu, držalo bi se dlje časa brez vsake sprembe. Pr¬ ve bakterije primešajo se mleku pri molži. Z molzenjem se odstra¬ ni oddrgne od vimena dlake, kož¬ ne luskine, prali, in če je vime ne¬ snažno, tudi vsa nesnaga, ki se ga drži. Ves ta materija!/pride; v ka- blico, “žehtar” ali “paiT”, in za¬ nese v mleko velike množine bak¬ terij, največ nezaželjenih. Toplo¬ ta in mokrota mleka, in njega se¬ stoj se ravno pravilni, ko pride nileko iz vimena, za neznansko hitro razvoj in neznansko Mitro množenje teh glivic, ki bodo pov¬ zročile, da se bo mleko : v kratkem času spremilo, pokvariio-. .če se ne prepreči pravočasno glivični raz¬ voj. Hitrost spremembe mleka je toraj najbolj odvisna od tega ko¬ liko bakterij je našlo -priliko za vstop v mleko, in pri kakošni tem peraturi ali toploti se mleko drži. Ta dva dejstva naj bosta vedno pred. očmi skrbnega mlekarja. In, ker je rezultat snažnega, pristne¬ ga, okusnega mleka okusna, pri¬ stna smetana, in okusno pristno surovo maslo, za katero se dobi najboljše odjemalce iii najvišjo ceno, bo skrbni mlekar pazil, da bo kolikor mogoče zabranil vstop bakterije v mleko in nje razvoj. Molža naj se vrši toraj pod koli¬ kor najbolj mogoče snažnimi oko¬ liščinami, da bo kolikor mogoče manj bakterije prišlo v nileko. In mleko naj se takoj po molži shla¬ di vsaj na 50 stopinj Falirenreit, če ni mogoče nižje, da se prepreči razvoj onih bakterij, ki bpdoMucU pod najboljšimi okoliščinami na¬ šle vstop v mleko. Kar se tiče to¬ raj spremembe mleka radi snage, so štiri glavne stvari, ki to spre¬ membo pospešujejo ali zadržuje¬ jo, namreč — snaga krave, snaga hleva, snaga mlekarja, in snaga posode za mleko. Snaga v teh stvareh ni nikdar pretirana in do¬ volj natančna, dovolj skrbna. S precejanjem mleka se pač zamore vidna nesnaga odstraniti; ni pa mogoče izločiti mikroVskojučnih odlomkov nesnage, še manj pa bakterije. Sarajevo. Zadnjič sem omenil, kako smo se peljali na lesenem vozu v druž¬ bi bratov Masič do izvira reke Bosne. Med potjo mi eden reče če ljubim krstitko”, na kar sam mu pritrdil “da”; menil je na¬ mreč našo vero, ki ima v svojih obredih tudi krst, Naglaševal sem mu tudi čemu naj bi se delalo ob ti priliki razliko med polumese- cem in med mano j ? in da sva si po krvi slovanska brata. Na to mi pripomne da ima v posebni časti Švabe (Nemce); jaz sem mu pa naravno njegovo nadziranje zavračal rekoč da ljubim le moj slovanski narod. Predlagal sem. da pustimo politično vprašanje o Švabih in verske dogme o krije n: pokii iesecn pri miru in da bodi¬ mo samo kot slovanski bzl.elr.iki muom jeni do našega cilja, in te- mu nasvetu sta mi oba pritrdila. Tako smo dospeli v pri; ..znem po¬ menku do krasnega izvira reke I * l SI K .', * V teh mislih zapustil sem konečno j lepo mesto Sarajevo in se dalje j n . v.* proti trdnjavi Jajca, s katerimi sem že preje omenil. JlSSSiSčSR KS- Priporočilo. RAZNNOTEKOSTI. 4- ‘n Za5,i• KI je W To 3 ! na , Za dose g° l rn UUBt;gQ k ''"bžnio .■• S ?. doseke s tem vseCfe razv °i fv.' n, »rzlo tp ! , S pomoe - , - do casa > da se '"''“niii i • aa se V .snL’• an; i u smetane kakffi je več J -i ttei-ii , tuu je.ve( kf,r hitro k0t pezažel .l e "Ja. i • se Prične pro 4 ■ h.M; eimue pro- ik " l'rem 0 /' a fl 3 f e bak - ^•'■‘^Tjenih ‘\ Zadržu ie- Ih - Malaga mle Kar se tiče snage krave, ne pri¬ čakuje se, da bi jo farmei’ tako skrbno štriglal in krtačil kot ko¬ nja, Vendar je treba tudi kravo snažiti, krtačiti in štriglati, ne le zato, da se odstrani nesnaga in izpadle dlake, marveč zato . ker je snaga glavni pogoj tudi za krav- jino zdravje, in zato ker je mleko snažnih in zdravili krav proste j e bakterij kot je ono nesnažnih in bolehnih. In snažno, pristno mle¬ ko, povedali smo že, je vir boljših odjemalcev in boljše cene za su¬ rovo maslo kot je nesnažno in ne¬ pristno, pomešano z vsako jakim smetmi, prahom in glivicami. Mlekar ne more snage nikdar pre tirati — to je treba povdariti. Za- toraj, kedor se nameni pečati z živinorejo v svrho produkcija mleka, mora polagati vso pozor¬ nost snagi. Daljše dlake na vime¬ nu naj se postrižejo, in predno se prične z molžo vmije naj se vime in sesce ali ziske z mlaenp vodo. S tem se deloma odmljfe prah in druga nesnaga, deloma se pa pri¬ lepi na vime, da ne pade v kabli- co pri molži, če se molze v hlevu je paziti, da je zrak čist in sna¬ žen, da ni prašen in smrdljiv. Naj boljše je molsti zunaj na protein. Če se pa molze v hlevu in so kra¬ ve-na prostem zunaj, spravijo naj sp v hlev precej časa pred molžo, da se prah, ki se dvigne s hojo in otepavanjem, poleže. Tildi ni pra¬ vilno, če se polaga krma, ali če se nastilja tik pred molžo. Šprahom, ki plava po zraku, pride v'mleko velike množine ‘bakterij; zato je skrbeti, da je hlev pri' molži koli¬ kor mogoče prost pralni. Hodniki hleva bodo naj pometeni, in, če so prašni, naj se lahno poškropijo. Moja spremljevalca sta mi pri¬ jazno razkazala vse znamenitosti, in krasote tega kraja, kako daleč sega meja njihovih posestev, svo¬ ja gospodarska poslopja itd. Le na mestu hleva za konje bilo je vsled ognja pogorišče. Sumila sta nekega pravoslavnega popa, da jima je zanetil krasen hlev za ko¬ nje iz maščevanja, ker je stal hlev preblizu njegove cerkve. — Že zadnjič sem omenil, da Slo¬ vanom v Bosni zemlja naravnost ni na prodaj. Kupujejo jo v obče nemški Židje, ali takozvani Švabi. Ta jo šele proda domačinu potem, ko je naredil zase primeren dobi¬ ček. To sta mi tudi omenjena bra¬ ta Masič pritrdila. Voda pri izvoru Bosne je že precej velika, tako da se nahaja le malo oddaljeno že nekaj vod¬ nih mlinov; pravili so mi, da teče ta voda vedno enakomerno iz svo¬ jega ustja, ne upliva manjo ne su- šja in ne hudo deževje. Kraj pri iz¬ virku je/zelo romantičen. Voda prihaja na dan na vznožju hriba, ki je daleč na okoli lepo z gozdom zaraščen. Nek sopotnik, kojemu je moral biti kraj znan se je proti svojemu prijatelju nepovoljno iz- ražai*- eemu so- v novejšem času zgradili široko vozno pot blizu iz¬ vira Bosne in s tem presekali div- no skalovje. Na malem naravvnem parku pri izviru Bosne je več malih je¬ zero z žlahtnimi ribami. Nek srb¬ ski profesor je bil onočasno v pi¬ janosti vrgel večjo količino dina¬ mita v vodo, vsled česar je nare¬ dil okoli K 60G.— škode na ribah. Sredi parka izviru je okusna restavracija kjer igra tamburaški zbor v zabavo izletnikov. Kaj le¬ po je odmevala na tamburicah znana slovanska narodna himna “Lepa. naša domovina”, in druge slične komade. Da zares. Lepa na¬ ša domovina, žal da na Balkanu že toliko stoletij razkosana! Ka¬ kor znano, spada bosansko in lier- cegovinsko ozemlje že od leta pod pokroviteljstvo avstrijske vlade,. dosti krasnega slovanskega ozem Ija so pa izpulili balkanski zavez¬ niki zadnje leto iz krvavih tur¬ ških krempljev. — Krasen je razgled na visoki hrib izpod katerega sumi bistra voda Bosna. Če bi zamogla ta vo¬ da govoriti, bi upila o krivici ki se godi še neprestano raznim Slo¬ vanom. Nedaleč od Sarajeva stoji zgodovinsko znana trdnjava. Jaj¬ ce v spomin še izza bosenske oku¬ pacije. Ondi leži slovanski kralj Štefan ubit po Turkih ker ga je izdal nek domačin sovražnik. V bližini tega bosenskega para- navedenem izvirku se diza pri prostirajo krasne biše^bratov oia- 3 ic; lepa je ondi tudi domača prfi vnslavna Cerkev. M bližini je. raz sic; voslavna cer-- _ . v gled na kraj Igman, Bjelosman in na levi strani na Trebovie. a- ko sem malo opisal mesto Salaje¬ vo z ožjo okolico. Kakor že omenjeno, je Saraje¬ vo dokaj prijazno podgorsko mesto. Po malo obrasemh - ‘ vitih gorskih grebenih se nahaja več podzemeljskih n\nadz me - skih utrdb. Tu je sknt ° ' ^ rednega dinamita na milijone vr določenega v slučaju vvojne. Na¬ pravo S utrdb plačati je moralo i turist vo z naloženimi v* naravno iJMdsivu ^ , . • i i • v zalivalo se mu \e- sjnlčTRli elžtVixl* ■ ’ . ii Bodi slepo moli za nas pokor- 3 čeravno te po ki iVici no v ali ne s . ilai-imo na tla. - Saj »» P>“- kanone in vojaštvo prot. teb,. Radikalen boj proti umazani li¬ teraturi. Zadnje dni se je v Augs¬ burgu vršila razstava proti uma¬ zani in malovredni literaturi. Ob tej priliki so se pobirali zvezki te literature ter so ljudje znesli sku¬ paj krog 17.000 zvezkov, ki so tehtali skoro 6 meterskili stotov in bili vredni 2000 mark. Vso to zalego nenravnosti in poneumnje- vanja so oddali mestni plinarni za kurjavo. Med ljudstvo se ja pa v zameno razdelilo 2000 dobrih knjig . Koliko potrebuje dvamilijonska armada? Ogrski domobranski mi¬ nister Ilazai je v ogrski zbornici podal sliko o oskrbi dvamilijon- ske armade. General je izvajal: Vzemimo, da znaša stanje arma¬ de dva milijona mož. Ta armada potrebuje na dan 30,000 met. sto¬ lov živil, v slučaju vojne tedaj v treh mesecih 2.700.000 met. sto¬ tov. 500.000 konj, ki spadajo k armadi, rabi — če računamo pov¬ prečno 8 kg na vsak rep — dnev- j no 40.000 met. stotov krme. Potre-! ba slame, nastilja in drv znaša 80.000 met. -stotov na:dan. Obleka j se v vojnih naporih tako izrabi, da jo je treba čez tri mesece od vrba do tal nadomestiti z novo. Da se vse te ogromne potrebščine spravijo o pravem času na, dolo¬ čeno mesto, je razumljivo, da se mora za nekaj časa na železnicah ustaviti vsak drug promet; isto- tako potrebuje vojna uprava za prevoz vsa razpoložljiva vozila, t. j. 200 tisoč voz in 40.000 konj. Naravno je tudi, da morajo vsa prizadeta podjetja ostati v pol¬ nem obratu in mora biti popolno- na zagotovljena dobava,premoga ne le za ta podjetja, nego tudi za razne tovarne, pri preskrbovanju vojne potrebščine. Cenjenim rojakom v Eveleth in ! okolici se priporoča za razna stavbena dela bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvr¬ šujem solidno ter po nizkih ce- ah. Josip Intihar slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Minn. Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING-, MINN. John Povsha, lastnik. KNJIŽEVNOST. Zelo zanimiv je letos’“ Sloven- ski llustrovani Tednik”. Zadnja, t. j. 3. številka priobčuje 14 slik poročila o mirovnih pogajanjih v Londonu, o grško-vzhodnem pa - triarhu Joahimu IH. v Carigradu itd. .Posebno zaniiE^ve in poučne So razprave “Od Berila doJriri- ^ I \ 1 . - O 'V -i n r\ dona” (o berolinskem 1878 m o londonskem 1913 kongresu). “Iz čarobnih kuhinj moderne vojne” (s 4. slikami, kako izdelujejo mo¬ derno orožje: granate, šrapnele itd.) in “Kaj je vzrok turškemu uorazu”. — “Slovenski Ilustro - :vani Tednik” si je pridobil kot sotrudnike moči prve vrste. V i. številki je priobčil n. pr. sestavek lavnega ruskega vojnega pisate ¬ lje Nemiroviča Dančenkova; v 2. številki izpod peresa zitpiiika Še - gula življenjepis profesor Bezen- šeka, ki živi v Sofiji na Bulgšr - skem; v 3. številki črtico bulgar - skega pisatelja Sp. Konstantino - va in prof. Bezenšeka; jedrnato pisano črtico “Doktorjev dolg” od Vlad. Levstika itd. — Sodelo ¬ vanje so obljubili “Slov. Ilustr. Tedniku” priznani pisatelji in u- metniki, tako da bo lahko zadovo¬ ljil čitatelje, ki žele dobrega zani¬ mivega čtiva. — Naročnino spre - iema tudi “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. PROTEST. Mi pevci in člani Slov. delav¬ skega pevskega društva “Bled” v Conemaugli, Pa. odločno prote¬ stiramo proti dopisniku v “Pro¬ letarcu” v štev. 279. Omenjena oseba J. B. se zaletuje v naše dru¬ štvo “Bled”, ter ga naziva kot nepoznano društvo; sploh kot la¬ stnika g. J. Pajka. V obče se ti J. P>. zelo in prav pošteno motiš, kaj ti naše društvo je poznano že os¬ mo leto Slovencem po Ameriki. Mi smo priredili že veliko nasto¬ pov z jako dobrim uspehom, to nam daje povod javno priznanje občinstva ali udeležencev. Med tem je pa društvo v Franklin Bo- rougli le 2 in pol leta pri življe¬ nju; je splošnosti ali v javnosti prav malo poznato društvo iz- vzemši. po kričanju v nekaterih listih. Tebi J. B. pa svetujemo da pustiš poštene osebe pri miru. ter da se ne zaletujes v stvari, ki se prav popolnoma nič ne tičejo tvo¬ jega nosu. V Conemaughu, Pa. dne 26. jan. Pevci in elani Slov. del. pevsk. dr. “Bled.” Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96 . PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. mmm m dbb mmm nas John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. Rofaki? Spominjajte se NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH JOHNA AMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. ce si Mosten ali otožen poseti paš Ely Opera Mouse kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike ko jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. L Slovenskega Zavetišča! KUPUJTE PRI. TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. AUSTRO-AMERICANA DRUŽBA. SLOVENSKA TISKOVNA DRUlBA H Narodni Vestnik ff 31 EAST MICHIGAN ST. D ULUTH, M INN. H □ £3 Direktna črta met! New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra| j kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA m WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski j j . jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil si obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agenls, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike j j v Zedinjenih državah in Canadi. TISKARNA “N A ROD Ml VESTNIK” IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA: DRUŠTVENA PRAVILA, VABI¬ LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE itd. ZMERNE CENE, DELO OKUSNO, : : : TOČNA POSTREŽBA : American Exchange === Bank=B== VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvatov mesto. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo vožns liste. 3°| 0 obresti ed vlog. A'4 j’4 j'4 J*?, JV, j’*. JV. v »V. »V. je bilo še okoli $2500 dolga sedaj je vse pla čano in ! .januarja 1913 ostalo je v blagajni še nad $1200. To je bi¬ lo lahko, ker vsaka družina pri¬ speva na leto po $25—30, med tem ko samci, ki imajo svoja po¬ sestva, plačujejo polovico. Kateri težko plačujejo, so prispevkov prosti. 'Razun tega plačali so še dva misijona, ko j e je imel mil. g. škof Koudelka tu, na stroških nad $1000. In vendar nobenemu nič ne primanjkuje. — Ponedeljak 27. januarja bilo je tu 6 porok naenkrat; pri vsa- kej svatbi pa nabirajo svatje za “sirotčinec” (sirotišnico) v Lisl- le, 111. ali za isti namen v St, Lou¬ is, Mo. Vem, da se je samo na eni svatbi nabralo $25; pod $10 se pa na nobeni ne nabere. V slovaški Jednoti (izhaja Middletown, Pa.) čitam vsaki teden, koliko se na¬ bere med Slovaki pri krstih za njihove dobrodelne zavode. Čemu ne bi nabirali Slovenci pri sličnih priložnostih v take namene za nameravane dobrodelne zovode?? Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Rev. Smoley. P. S. Ako si kedo slovenskih fantov želi dela, na farmah, mu rad na¬ znanim pogoje in razmere. Sheboygan, Wis. Prav težko sem se odpravil od prijaznih sheboyganskih Sloven¬ cev, ki so, kakor že zadnjič ome¬ njeno jako uljudni ter prijazni. Živijo medsebojno lepo v slogi, zanimajo se za lepe knjige in ra¬ zno časopisje in vsled tega tudi napredujejo v raznih zadevah. Prav malo jili je, ki ne bi imeli tu svoji hlastnih domovonj, in ta zelo lična, Kras tako mali naselbi¬ ni dela tudi domača farma cer¬ kev; lahko so ponosni na to stav¬ bo. V Sheboyganu imajo zavedni Slovenci tudi svoj “Slovenski Narodni Dom”; pa ga iščite po nekaterih večjih mestih ali nasel¬ binah. Še enkrat se lepo zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost za časa mojega bivanja tukaj. Ogla¬ sil se bom pri vas še večkrat. Že¬ lim Vam vsem skupaj veliko na¬ predka, zdravja, sreče in zado¬ voljnosti. John Vodovnik, zast. “N. V.” Chicago, 111. O čem Mr. Klepec kot zastop¬ nik A. S. dopisuje v prvi oz. naj- st.arejši slovenski list v Ameriki, razglašen tudi “katoliški”, — se lahko sklepa po njegovih preda¬ lih, da je v principu A. S. vse kaj druzega, kakor se pa katoliške¬ mu listu spodobi. Klepce napada, udriha in piha ter kot o—1 riha. Zdaj mu ni prav to, zdaj ne dru¬ go, samo da gre “biznes”. zato pa maže in laže okoli kar le more. Pregovor veli: kdor hoče posne¬ mati osla, se mora priučiti njego ve melodije “I. A.” vsled tega pa, z znanim rigačem Klepcem sploh ni vredno govoriti. Pisatelju teh. vrstic znane so vrline tega jolietskega Klepčača ki vedno kriči:'“Mi pri A. S. smo unijski.” — Najdičiepec odgovori kje je Mr. Klepenkot poslovodja in brisač pri umazanih policah A. S. ? Kje je, in koliko časa-spa¬ da h. kaki uniji že (pn? Kjd so še nekateri unijski gg. tovariši, ki ti eijo pri A. S. kot zajjee za grmom. urejene. Redijo šop oživino, pro šiee itd. Komaj par let, že odkar tukajšnji kmetje prodajo prašiče na trg. Letos se je odpeljalo na tisoče prošičev iz Belekrajirie in sicer po K 1.24 v. kg. očiščeno; kar tega ni bilo popreje, si je vsak kmet zase živadi doma obdr¬ žal ; sedaj pa toliko več izredi kar hoče prodati. Kmetje imajo večkrat tu ali tam kak shod da se poučijo o ži- gori, kjer tega še m bdo do sedaj, akoravno so nam bili nekaj pogri¬ zeni nemškutarji nasprotni; peli smo, kakor najsrečnejši narod na svetil, kateremu v nobenem oziru ničesar ne primanjkuje. Krasno je bilo slišati lepo zve¬ nenje ob božičnih prazni,ah. Ce smo ga poslušali zunaj naprostem culi smo zvenenje po vseh cer kvah celo dve uri daleč v okolici. Pozdrav do vseh znancev m vmoreji, sadjastvu in o vinarstvu. ...T. ' / Ameriki. Namreč: deželni odbor vojvodine ’ c lC JeV ' j gip Mantel. kranjske je priredil v dnevih 5. ] in 6. januar j au t. 1. v Dobličah v ! --- šoli kmetijski poučni tečaj. Predavala sta gg. strokovna u- j čitelja Rudolf Zdolšak in Anton j Zdolšek o sadjarstvu, zakaj ne ob rodi sadno drevje v tem kraju kakor podrugih. Pred 25 leti si nebi bil nobeden kmet mislil, da bode moral tedaj vinograd “Re- golat a dandanes to že vsak vidi potopisne četice. ’ Piše F. Gram. . Poglejmo sedaj v celosti, kaj zemlja v jednein ali drugem kra¬ ju stane? kaj v resnici plača, kaj rodi? Oglejmo si celo Ameriko zahodno od tukaj kakor je v res- potrebno, in da ravno tako bode n i c i ( j n primerjamo vse natančno morali delati s sadnim vrtom; kaj I vzeto brez oglasov brez graje ali ti ta kraj potrebuje gnoja, ni ta- nevredne hvale, kor po drugih krajih, kjer gnoja i y m h - krasn0 , zdravo pod- ne potrebujejo, m da veejmoma nebie _ Voda jedno tretino izvrst- sadijo drevje v tak kraj, kjer no- ! na dve ^ škodljiva in stru- bena stvar noče vee rasti ; kakor | Zmlja; dolina v Prvo izvr- b°de potem se drevo obrodilo? st kje) . ^ alkali; kjer je ta ni ter cela brez gnoja. ! vredna popolnoma nič. Zemlja z 1 ot T. g e vori1 uc . ltelj ■ Auton ! vodo. Prajerija se kuni od 100 tol. Poglejmo še malo o napredku li¬ sta. Ali je zamogel sploh shajati toliko let z samo bornim d o bre¬ kom naročnine? Veščaki so trdili, da je bilo to jedva v pokritje po¬ štnine. Odkar smo mu pa odvedli molzno kravico pri K. S. K. Jed- aoti, odmaknilo se je tudi ono pe¬ ro, ki je trikratno ob enem pisalo pri A. >S. Da, Klepec le malo s krinko pri A. S. doli, pa bodemo imalu razvideli ves napredek pri njem. Dom ima vgnezden, prav pri onem domu narodno bratskega prepira. Mogoče je bil pri zidavi doma A. S. še kak kamen plačan po žuljavih rokah sobratov K. S. K. J. če se je nehote zavalil na urad A. S. Mogoče vse?. Kajti ob času zidave doma A. S. bil je pred sednik A. S. zaeno tildi predsed¬ nik K. S. K. J., torej mož v enih hlačah; znal je računati koliko stane urad Jedhote in urad A. S. Da s tem napredkom tega lista je tako kakor se je izrezila ona ba- harska muha: “Jaz vlečem plug in or j e in. ” Pri tem je pa sedela upreženem konju na hrbtu. Kle¬ pec upije dalje: Poglejte kaj ima¬ mo tu v Jolietu. Krasno cerkev, šolo in še celo K. S. K. J. z ura¬ dom vred in dvorano”. Cerkev in šola je ljudska, oziroma škofojva last, to je res ljudstvo postavilb; ali urad K. S. K. J. je izčrpan in posiljena zidava, postavljena z žu Iji trpina delavca, ki je Jednoti kakor dokazano naravnost v ško¬ do. Do diines ni prinesel niti cen¬ ta dobička temuč le izgubo. Torej je res dokaj čudna K lepčeva sa¬ mohvala o Jolietu Jednotinem do¬ mu. Da čast nekaterim izjemam iz Jolieta. Ako bi pa hotel človek te pohvaliti v A. S., se zahvalo kratkomalo zavrne, ker ata Ne¬ manič kot predsednik A. S. te za¬ hvale ne potrdijo. Hvala in slava naj se glasi dotjčneinu kdor jo v resnici zasluži; tega načela naj bi se držal g, Klepec pri A. S. — C. — Ely, Minn. Tem potom se najtopleje zahva¬ ljujem Jugoslovanski Katoliški Jednoti, kakor tudi elanom dru¬ štva sv. Srca Jezusa, štev 2. v me- c. kr. vinarski nadzornik Boh. 000 tol/jedila; plačajo najemnine stu; Ely, državi Minn. ki so mi tako točno izplačali svoto $200.00 ki sem jo imel dobiti od Jednote za bolno podporo in odpravnino. Nadalje toplo priporočam Ju¬ goslovansko Katoliško Jednoto in i je društva vsem rojakom širom Amerike, pri katerej se vsak lah¬ ko zavaruje zraven smrtnine tudi za vse ;druge slučaje bolezni in poškodb in katera tako točno in hitro plačuje vse svoje obveznine. Frank Rovtar. Planinšek o živinoreji in gnoje n ju. • ( G. Planinšak je govoril da v več višje aker; obdelana kmetija od $150—500 aker. Zemlja se odda 1 v najem od 2—8 tol. aker. Dolina krajih lezi živina v gnoju da bi si MiUer v divja zem lja še neobde moral po napravit! za odtok gnoj- U in z yodeno avico . stane mce. Vidi se tu m tam da, nimajo j od 60 _ 75 to] _ aker . Zemlja se ne hlevi oken za svetlobo m se manj more oddati v najem po Set aker; za sveži zrak za živino m da sve- loh jo nobeden no6e v najem. tlooa ter sveži zrak sploh ne stane L-,, ,. T ->. .v , .... L , i Okolica Pnee le ingirana zemlja; me ako se omisli kako okno. I vs ir,n is pravico vode stane od. /o—luu . žival bi morala imeti tudi take j tol . aker . ba j e ras te tu izvrsten jasli, da bi iz njih bržje jela, ne j krompir ? isto pšenica, oves in go- pa iz lojtrie, ker se mora nate- j tovo tudi različne trave. Povdar- govati s, celim životom. jati pa moram še enkrat, da polo- Nadalje je govoril, da marsika- j vica zemlje v državi Utah isto ta- teremu teče gnojiea na sosedov ko v Cole rado ni absolutno nič vrt potem se jezi da tam lepša vredna z vodo ali brez nje, kjer trava raste kakor na njegovem, i ima alkali v sebi. Poglejmo sedaj Vsak bi si moral razkopati toliko j sadne vrtove v Grand Junction, prostora, kamor se ta gnojnica | Colo. Po najboljih informacijah izteka ker se potem pograbi za j se ondi kapital se ne obrestuje vrt ali kam drugam na svojo ! čez 1 od stot. obresti. Zahodno od zemljo. Dne 6. januarja sta predavala Skalickv in deželni zadružni asi¬ stent dr. Josip Podobnik. G. Boh. Skalickv je govoril o vinarstvu in kletarstvu, da je ma- Denver.MDolo., so kmetije po 10 akrov, katere stanejo od 6—15. letno' od 80—200 tol. zadnje jako redko; ali na kapital od % do 1 Y ‘2 odstot obresti. Kjer ni prospekta za vodo, ako lo vinogradnikov, kateri razume- je zamlja še, tako dobra in tovelja jo, kako se mora velika stara trtač*'**"'H&ŠMZ»aTŽiost4 zemlje Home-ste pravilno skrajšati, Torej je izri¬ sal trto in pokazal da je bilo jas- ads. V Colo radi ali zahodnem Kansas in zemlja vredna popolno Črnomelj na Dolenjskem. Še vedno je prijazno v Belikra- j jini. Do danes smo še brez snega, j ako se nam ravno večkrat pomu¬ di. Vreme je tukaj jako spremen¬ ljivo, namreč: ,včasi dežuje in I kmalu pride sever pa zopet, zmr- ! zuje, potem pride za njim jug: po j hribih čez poljansko goro se pa : megla vleže v černomeljsko polje, j kadar je nad tem poljem t. j. v vinski gori ali v hribih lepo vre¬ me in solnce sije, je videti meglo čez polje kakor velikansko morje. Megla se premika in se delajo ka¬ kor hribi in doline ali pa kakor valovi na morju. Ko hitro kak močan veter pride, se megla vdi- gne dalje po hribih potem se zo- blaei in imamo zopet deževno ali pa naj raji oblačno vreme. Ljudstvo se je balo da bodo imeli zopet tako toplo zimo, kakor lansko leto, ko je potem zneg za- pal že na spomlad in uničil vdno- grade in sodna drevja; torej se ni tako hoti, kajti sedaj zmrznuje in je še precej mrzlo ta čas. Če človek pregleduje Belo Kra¬ jino sedaj, kako izgleda, in kako je bila pred 25 letih, bode videl, da je izboljšana za 100 odst. Gra¬ dijo se lepe hiše tu in tam, bodisi v mestu ali na deželi; seveda, se sliši večkrat, da temu vse Ameri¬ ka pripomore in o tem sem se pre¬ pričal tudi osebno. Marsikateri je /prišel iz Amerike in je več ali manj denarja poslal; ali prenesel tiste groše da si je popravil svoj lepo urejeni dom. Bil sem v Jaški na Hrvaškem in ko si ogledam lepo belo mesto, liise po vrsti na obeh straneh ob cesti, in mi reče nek advokat od tam: da ko je Jaška pogorela pred 15 leti se je začelo te Hiše graditi in sicer vse z Ameriškimi denarjem; torej tako je več ali manj po celi deželi. Tukajšnji kmetje ki dobro ob¬ stojijo, imajo svoje kmetije lepo no videti vsakemu; ravno tako je ! nič, edina izjema je, ako ima na- povdarjal zaradi preveza, da ima j selnik veliko proste paše da se vsak prevez več ali manj mladič I bavi z živinorejo. Vsak naselnik kateri ne rodijo in kod taki se I pusti drugače zemljo ko hitro do- morajo odstraniti v prvem času. j bi pravico do nje z mislijo, da bo- Posebno je govoril o letošnjem j več dežja ali da se bode obe- vinu da je dobil več vprašanj, ker | s ^ a zelenim iz Vzhoda za lep de- letos bo vino manj stalno kakor j nar - prejšnja leta, zatorej bode vsak j Med mojim bivanjem v Colo. prisiljen posodo žvepljati in vino | imel sem priložnost kupiti enaka pretakati in koliko žvepla mora posestva po 3 tol. aker ali ceneje, pri tem rabiti. ' da- bi jo zastonj dobil in mogel Dr. Josip Podobnik je govoril sLdi na nji toliko časa, kakor o kmetijskih zadrugah. G. Podob¬ nik je deželni zadružni asistent, in preglednik računov po vsili za¬ drugah. Hvalil je vse zadruge da kako dobro vspevajo, posebno je zadruga v Dragatušu, da je v le¬ pem stanju, da je denar tu vložiti, — Sploh je bolj vlagati' denar v kmetijske zadruge kakor v veli¬ ke banke ker zadruge nimajo davke za plačati. Posebno je svaril ljudstvo da so v Galiciji judje (čifuti) preva- rili ljudstvo, da nima papirnasti denar toliko veljave sedaj zaradi vojske, kakor poprej, in dobili in pokupili so tega denarja za 20 odst. manjše veljave in da so tudi že tukaj v tem kraju začeli v enih okrajih tako plašiti. Torcje se ba¬ ti ljudskih krivoprerokov. Tukaj nam kaže že, da, ni stara domovina tako zapuščena kako si eni v novi domovini predstav¬ ljajo in tudi ljudstvo je bolj civi¬ lizirano ko je bilo pred leta. V prvih časih niso bdi prisiljeni v šolo. in tudi starčki so večinoma že pomrzli, torej mladina ki je zrastla ta že čita tu in tam, kake knjige in časopis in sprevidi kaj jo prai' in ni prav. Ako vidimo da propade kaka kmetija zaradi zadolženja, kate¬ remu je le vzrok kaka posebna nesreča ali jo pa sam zapusti za¬ radi odpotovanja v drug kraj. Belokranjski kmetje radi pije¬ jo, in se veselijo pri pristni kap¬ ljici domh predelanega vinčka. Tu in tam se sliši da se opeva le¬ poto deklet, domovine prijaznost in gostoljubnost slovenskega ljud stva ploh. Pred kratkem se je v- stanovilo Slovensko pevsko dru¬ štvo v Maverlenu, to je v vinski t dil v okolico Burlington, lova, kjer je bilo do leta 1889 tako ne¬ zdravo, da nobeden človek ni mo¬ gel živeti v okraju, faktično v državnem poročilu berem, da so ljudje izdali več denarja za qui- nin, kakor za davke, sol in slad¬ kor in naj se potrudi danes tja¬ kaj ljudje ondi ne vedo več kaj je malarija in vse to je napravila sekira in kanalci. Pri nas nikoli ni bilo tako slabo; sploh polovica ljudi, vsaj kateri žive tukaj že leta, nikoli še niso bili bolni. Jaz živim sedaj 5 let tukaj in ne vem od nobene bolezni; toraj je narav nost bedasta trditev da so kraji ali voda tu nezdrava; pač pa z gozdi ven, orji zemljo, in odpelji jo proč ako spremeniš vodo mla¬ ke v kanalu, bodeš tukaj tako zdrav kakor kjer koli drugje na svetu. $ 4 NAŠI ZASTOPNIKI. postava veleva. Splošno pa za kmetijstvo ta ni vredna se pečati z njo; kajti le enkrat na 6 let se pridela življenje in to je za vsa- koga izguba kateri jo zastonj do¬ bi in se obija na nji leta kakor predpisano. Kakor sem že omenil jako fina je okolica Griley za krompir, kateri se pa zopet pro¬ daja malo drugače kakor stane delo. Omeniti moram tudi da kme tje izvrstno uspevajo v okolici Garden in Sugar Citv in da iriga- eija je naredila skoraj čudeže v tej okolici. Koliko je dela z vodo imamo natančnih podatkov, le kar sem čul, ne premalo. V južno vzhodnim Kansasu stane zemlja od 30—90 tol. aker, najema se do¬ bi od zemlje 1—3 tol. od akra. Poglejmo sedaj naše kraje in našo ravnino. Zemlja se kupi v gozdu dan danes po 20—30 tol. aker, to je razlika lege. čiščenje in v graja stane 12—15 aker. Go¬ tovo porobki ostanejo v zemlji za ono ceno. Vzemimo orana zemlja z porobki stane 40—50 tol. aker in vsa enaka zemlja prinaša naj- manje 5, a v velikih slučajih pa pavola bombaš 20 tol. najemnine od akra letno. Ako vzamemo se¬ daj vse naše slabe strani v poštev, to je preveč gozda, preveč mokro spomladi, kjer še ni kanalov in računamo s posameznimi slučaji nerodne bolezni v poletju v zapr¬ tih gozdovih in da se naj zemlja računa v ostrili zrakih 25 odst. dražje, kakor naša, — — naj vsak bralec sam napravi sodbo, kje je zemlja za kupiti. Gotovo gozdovi zginevajo, kanalizacija se danse že povsod dela, kjer jo še ni. Ako bi se cenjeni bralec potru- Za 3iwabik, Minn.: Jacob Delak. Za Sly, Ivlinn.: Math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: Maks Volčanšek. — G. Kotze. Za Chisholm, Minn.: Anton Maline. Za Gilbert in okolico: Louis Vessel. Za Greauey, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - ti eh. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Eauch, Minn.: Goo. Brozieh. Za C'rosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Eice, Minn.: Vouk & Oman. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Moh?.\vk, Mich., in okolico: Anton SthTveiger. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvich. Za La Salie, 111.: Frank Ivrule. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Bliseli. Za So. Chicago, 111.: Anthonv Motz. Za Waukegan in North Chicago, I1L: Math. Ogrin. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. Za Gary, Inči.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. Za Faircliild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Garrett, Pa.: Jos. Yame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petricli. Za Marianna, Pa.: Henry Lamuth. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za Leadville, J acki own. Stringtown, Bocktovvn in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Mihvaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Biamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naznanja mo, da smo izročili glavno poto - valno zastopstvo g. LOUIS VESSELU. iz Gilbert i. Minn., kojega slika je priobčena tu zgoraj. Mr. Vessel nastopil je svojo po¬ tovanje začetkom devembra. Ob¬ iskal bo cenjene rojake po Minne¬ soti in ostalih državah. Opravičen je sprejemati naročnino za list, oglase in tiskovine. Rojakom ga najtopleje priporočamo, da bi mu šli blagohotno na roke. Upravništvo in uredništvo “NARODNEGA VESTNIKA” 405 West Michigan Street, Duluth, Minn. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. SLOVENSKO V AMERIKI (Se ima inkorporirati v državi Illi nois ^ NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVffv NAROD V AMERIKI. d;0 URADNIKI; Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St v , Podpredsed.: Paul Schneller, 208 5th St., Cal m , ' Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave. cv" 1 Blagajnik: Geo. L. Brozieh, Box 424, Ely, j[j )lr ' Ca NADZORNIKI; Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ate Frank Mladich, John Žvanut, A. II. Skubic p' , boj, vsi v Chicago, 111. ’ ‘ ai 4 k i i wl ’i r e6]l l eO.!: t ¥ J jčd° ,ir»' r jv0 žjt m DIREKTOSIJ obstoji iz vseli zgoraj navedenih uradnikov kov ter še sledečih rojakov: John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, 111, Lonšs J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, 111. E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado Vsaka slovenska organizacija, ki šteje ih nj r il03 & - > odp^ , S° k ai ,g,daj F i#* “ n C skrln - * po dva več društev, je opravičena do enega elana v ^; re u Vsak slovenski list v Ameriki je opravičen d 8 ga mesta v direktoriju. Vsa ostala samostojna društva so opravičena enega zastopnika v direktoriju. Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zavetišče v A*- riki, ki naj bode spomenik skupnega narodnega de]!** potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo eden drugega skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morejo. ° Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljat-, tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave., Chicago ki denarne pošiljatve oddaja blagajniku tedensko i se P a V*? UjvBau .r “ e denarja. Kahš ■sna bip> J '"i a 0 First National EVELETH, MINN. Naj starejša narodna banka na kapital in preostane $ 122 . 000.00 ( PošiSfanio denar v Avstrijo po najn^Č v P^robroclni listi za vse c Plačamo obresti po 3 od S ka, 111 ^ h *'i ' •' 6 ta v v edi . te S tov. . .V *l«1 ČN|>». ' cvHa / St., X* eiv v klet J Av e ,ic . p. Chi *^«a ni »»d* (Dalje.) Simeon, čegar ime si gotovo že slišal.” ]i‘- sel “ Tu kaj je napisano tvoje ime prvo na tem na- i»»f 011 . ti si obsodil visokorodno gospico v okrutno Sl . n j'’ a li skušala rešiti nekega rimskega vojaka, in le : k " S ' ' e ' ako prejmeš ti to kar si namenil drugim. Pri- fr* vi; ‘ n .° |ite ga z verigo k stebru na strehi Nikanorjevih .r^Vaše svetišče, Simeon, je razdejano in ti go¬ lf Tfttel^eti dal l’ e -” ' Rimljan,” je odgovoril, “vendar bi mi hitrejša » ugajala- . ....... ' " jp e ijali Simeona m ga priklenili na sramotni steber. U kar se tiče te deklice,” je nadaljeval cezar Tit. "^azareiika, o katerih ljudje slabo govore, češ, da so i n oznanjajo nauke, ki bi svet uničili. Zato bi A' °, b j j 0 oprostili. Radi tega se glasi moje povelje, da p;' ' skl . bl zan jo in kadar se opomore, jo pošljemo v Rim, ^ r0 , slovesni izprevod, ako mi ga naklonijo bogovi. v korist ranjenih vojakov. tdo. te ie po dv 3 1 v direktor ravigen do, opravičen.. l,/ etišče v Ajj. °dnega d e fc leu drugegj (rejo. i se pošiljaj e., Chicago, M tedensko. pa 03 proda kot sužnja JJ J , ned tem skrbel zanji?” ničesar žalega ne oglasi oni častnik, ki jo je rešil. „ 1, prijatelj,” odgovori Tit, “da se , fk lici, ki je moja last. dibomo z njo, kakor da bi bila moja lastna hči,” odgo- i. lV . ■’ e fl v ]en varuh zaradi rane na nogi poslovil od svojih voja- v V’ 0d koder J e imel odjadrati v Rim, vzel je seboj tudi , , . ! ru Je lmel častnik svoj šotor slučajno ravno iia vrtu, cas iast starega Benonija. In tu je prebivala tudi Mi- ■ j v , ac nje dm se P J e zdravje vidno boljšalo. Skrbna postrežba \ ■, - mnogo pi ‘p orno gl a, zlasti pa morje, ki ga je Miri jam toliko lju- h j} a ,J a ° lag0 : nil 8 « ^ jo zjasnila glava ; spoznala je kraj, kjer biva, za- ? dala je palmo, kjer se je čestokrat senčila med lilijami. Tam je bila v m P r ) nese rimski vojak pismo in darila od Marka. Podoba tega po., anCa V ^ s -opjla živo pred oči in ko v tem hipu stopi k njej njen /n-/ 1 ! 1 ! 0pn ^°. c s ® 1UI Palico, tedaj ga pogleda Mirijam in se zgane. Markovo^ismo* ^ ^ ^ laV ° n tisti častnik, ki ji je prinesel nekdaj ‘ Hči moja, kako si počivala?” pozdrav 1 jo sočutno gospodar. Hvala lepa, prav dobro! Povejte mi pa, ali ni to mesto Tir in a 1 ui o vit mojega starega očeta Benonija, kjer sem se navadno iz- prenajala. Kako more to vendar biti? Tako dolgo je že tega, odkar st m se izprenajala po tem vrtu in toliko se je zgodilo v— toliko straš¬ nega, cesai se ne morem popolnoma spominjati,” in zakrila si je z ro¬ kami svoje oči in vzdihnila. !\e misli na to, reče veselo. “V življenju se prigod 1 zelo mno- go, 'ar je najbolje, da se pozabi. Da, to je Tir. Sinoči ga nisi mogla spoznati, ker je bilo pretemno, in ta vrt je bil v resnici Benonijev, ka- voi so mi povedal 1 . Čegava last je sedaj, ne vem. Mislim, da tvoja m cesarjeva.” reče: tedaj vstane Mirijam, se približa svojemu varuhu, ga pogleda in John Povsha javni notar IIIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—Srd Ave. Village Livenr konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBEI SLOVENSKE TRGOVINE katere se priporočajo cenjenim rojakom v blagohotno vpoštevanje. J AURORA. ..Gostilne: Josip Viranth, G. Kovač, John Kostelc, Anton Skubic, M. Turk. Mesnice: Geršič-Grahek; Tony Smol- eič. — Obleka in čevlji: Josip Sekula. Gostilne: Frank Arko. Mesnica in grocerija: 1 k V Rimu, ako nam bo dano živeti do tedaj, boš dajal [o deklico. Sedaj jo pa vzemi seboj, kajti opraviti nam žn imi stvarmi, kakor je življenje in bodočnost tega >>tro prsih \ znaki h po- hterji xpell so natisnj« )c. stekleni«; iredb in eet, litin® 1 ' n go Pilulo ol»: s li 50c.) devetnajsto poglavje. Dekle z biseri. j je že poteklo, pa bojevanja še ni bilo konec : Judje so se Gorenjem mestu. V teh bojih je bil častnik, ki je rešil iko ranjen v nogo. Ker ni bil več sposoben za boj in ker zaupal, je dobil povelje odjadrat 1 z drugimi bolniki proti eti seboj velikanski del zakladov, ki so jih vzeli Judom. Se¬ greta za odhod dolgotrajnih priprav. Častnik je Mirijam T tabor svojih vojakov na Oljsko goro ; imela je zase svoj šo- ;«stara ženica ji je stregla, in postrežbe je Idla potrebna. Irsno zelo slaba in duševno popolno pobita. Večji del se ji t glavi, in to nekaj tednov. Strašne podobe o bojih, ki jih je pzovit požar in razdejanje svetišča v Jeruzalemu, vse gro- ki so se godile, klanje, pobijanje, vzdihujoči ranjenci, mrliči , ona priklenjena na verigo; vse to so bili strahovi, ki so jo begali. Vsa preplašena je v omotici, kričala, klicala na po- lar je prišel ob tak 1 nepriliki k njeni postelji gostoljubni lenila se ga je okolu vratu in ga iskreno prosila, naj jo mesi, nje, naj jo skrije v votlino k Esencem itd. . zamerite, ali niste vi oni rimski častnik Gal, ki mi je prine¬ sel pismo od Marka?” Da, jaz sem ti pred leti prinesel pismo od Marka, ki so ga ime¬ novali srečnega. Jaz tudi nikdar nisem pozabil tvojega ljubeznjivega obraza in sem ga takoj zopet spoznal v času, ko je bilo zelo dobro zate, da s 1 našla prijatelja. Ne, sedaj ni da bi o tem govorila, stara sužnja te kliče. Čas je, da kaj zavžiješ in tudi jaz moram kaj prigrizniti in si prevezati svojo rano.” , Ono jutro Mirijam ni več videla Gala. Skril se je, ker je vedel, da bi ne bilo dobro zanjo, obnavljat 1 te veselo-žalostne spomine, ker je komaj za silo okrevala. Mirijam je najraje sedela na vrtu in zrla na morje in premišlje¬ vala, kaj vse je doživela in pretrpela, kaj je sedaj ž njo, o tem ni ni¬ česar vedela. Povelje Titovo ji je bilo neznano. Vselej je prišla stara sužnja in jo spremila v šotor, kjer je obedo¬ val stotnik Gal. Nekega dne je na potu srečala oddelek vojakov in je hotela bežati, ker so ji vzbudili spomine na grozno klanje. “Ne boj se jih," reče sužnja in se nasmeja. “Slabo bi se mu go¬ dilo, kdor bi se drznil samo prst vzdigniti proti dekletu z biseri.” “Dekletu z biser 1 ! Zakaj?” jo vpraša Mirijam. “Tako te kličejo zaradi tvoje ovratnice, in zato ker te radi imajo. ” In res so jo ti divji vojaki veselo pozdravljali in ji ploskali, eden izmed njih pa ji je celo poklonil šopek divjih cvetlic, bi jih je moral s težavo nabrati, ker so bile v onem letnem času zelo redke. Ona jih je vzela in se je milo zjokala, ker je bila še vedno slaba. “Zakaj ravnate tako lepo z menoj," je vprašala, “ki sem samo uboga vjetniea, kolikor vem.” “Ne, ne,” je odgovoril vojak. “Mi smo tvoji vjetniki in vesel 1 smo, ker se ti zdravje zopet boljša.” “O, prijatelji, prijatelji,” vzdihne Mirijam in zopet bridko za- plaka. (Dalje prihodnjič.) _. . Eveleth Photopph Studio 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnih slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. BUHL. John Spolar, Fr Perhaj, Kajfeš & Co. CHISHOLM. Gostilne: Fr. Medved, Chas. Zgonc, John Lamuth, John Bradač, J. Cham- pa, St. Praprotnik, A. k M. Geržin. Grocerije: John Bartolj, Jos. Jakša. Mesnice: Peter Staudohar, Joseph Loushin & Co. Slaščičarna: Frank Jurokovie. železnina: Kukar & Mantel. Mesnice: Lapp Bros., I van F. Babich. Slaščice: Tony Brodnik. Ure in zlatnina: Jos. Cini žar. Knjige: Jos. Schmalz. Zavarovalnina, zemljišča in zastop - ništvo listov: Louis Vessel. Gostilne: mar. HIBBING. John Povsha, Anton Kro- MEADOWS. Gostilna: Marolt & Koelievar. Gostilna: McKINLEY. Tony škoda. BIWABIK. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih Zvez slovenskih Jednot in po primernih cenah. 29. E. Madison Street Room 1114 . Chicago, Sli. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. ian Mlserla (Janez Španski spisal P. L. Colama. Prevci E. T. m res .’ Kili a. 3 F 3 - ailij-r .0 ji« 1 Kn ib**# , 0 oSU e . i 0 * rili)* 1 (Dalje.) •wslišite; kur bogatini imajo, to so revežem pokradli. Pa Kdo dela v vinogradih in prideluje vino? Re - 'M 1 ' m žanje pšenico in peče kruh? Revež!.. .. Torej :i11 ' da to vino in ta kruh pripade revežu, ki ga pridela, in ,IU bogatinu, ki mu ga vzame?. ...” r '(' Prav imaš!” se mu začudi Salamanka. "Jezus, kako ,etl ■)“ ta dečko!” * v Pi nogavice naredim? Torej morajo biti , Sem tud ‘ in zima bo kmalu prišla.” gospa Salamanka! Vsaka stvar ob svojem času! Si- '• 1 'lod. ’ ■ svmja vam pa uide.” 1 Uo > ljubi moj, ali bo name tudi kaj prišlo pri tisti raz- : k / i'.'i Ja P° r vsaka druga in dobili boste svoj del. K ,,l Z ° pristavi Lopezinek s skrivnostnim obrazom. h ar ll 1 , U p° ^ ma ln izbruhnilo. Toda če me zasačijo, potem j„ ( ^ ( ' rna ndo Po, tam me pa že mrzlica pobere.” 1 ernando Po, ali ima kaj s kraljem Ferdinandom ' n a ’ Sr P °| te ’ Sala manka! Kaj še! Fernando Po je samoten 6 1 mor ja, kamor pošiljajo v pregnanstvo mučenike ti, ki Podi! Jaz bom molčala kakor grob. Ampak po- * z tlt'avnik S I 81 " 3 .^ azume š, ali bi mogel narediti, da pride v . iiioi ° Va in pa oni mali vinograd zadaj, ki ga je J t Ainpal ^ sedaj še ni čas za to,” odgovori Lopezi- Mzabil ” De Pravim, da mora biti danes al 1 jutri; samo T . , r ° ko Proti ^ m - drUgem ’ '2’" Pove dati Pravi _ —reče Lopezinek čez nekaj časa v,,] 0 ,*■ ^i ar ij a nincmu stanovanju, ki je bilo zaprto. »D 0 trmi?” / 'Li-rio d res ne gre iz glave?” odgovori starka in se la ® nekaj zate.” “Takoj grem, da ga jlzaženam v glavo!” “Prav imaš! Le pojdi, pa jo obriši ž njim tja po smrčku, utna- z ari k o ! ’ ’ “Ali je sama?” vpraša Lopezinek in pogleda proti njenemu sta¬ novanju. “Jaz ne vem; kadar je sama, se je treba kar prekrižati pred njo, kakor pred hudobo.” “Teta, pojte no pogledat, kaj dela; če je sama, se prikradem k nji vedrit, čeprav ni dežja.” “Ne, ne, jaz ne grem; ona me ima na piki in bi me še razpraskala .... Pa čakaj no, takoj bomo videli, kaj dela.” Salamanka se vzdigne 'n stopi k otrokom, ki so se igrali tam pri vhodu na dvorišče; pokliče enega ter ga poboža po licih, ki so bila lepo cvetoča in rdeča, pa tudi lepo umazana. “Bog pomagaj! Kakor rožca v blatu! Glej no, Pepe, kako uma¬ zana lička so to!” Stara hišna je izvrstno poznala človeško srce in je vedela, kaj premoreta v njem prilizovanje in lakomnost. Pojdi z mano, mal 1 ,” mu reče in ga pelje v svojo sobo, “te bom lepo umila in krajcar ti bom dala, da boš imel za fige.” In hipoma spremeni glas ter mu reče s svojim najbolj zapeljivim smehom: “Čakaj, Franček, jaz bom poiskala krajcar, ta čas pojdi p ati k Marijani in ji rec 1 , naj mi posodi možnar, da si natolčena cvetja za čaj.” Nedolžni ogleduh je zletel urno kakor ptič in se smehljal figam, ki jih je od daleč duhal. Marijana je sedela pri oknu na klopi in hitela šivati, vmes pa se je večkrat ozrla na ulico; nabrane obrv 1 in stisnjene ustnice so raz¬ ločno kazale, da za šale ni bila pri volji. Ko je zapazila, da so se vrata odprla, je srdito pogledala dečka, ki jo je zmotil v grenkih mislih. “Marijana,” reče deček z boječim glasom, “gospa Salamanka > "da ji posodi možnar, da si natolče cvetja za čaj.” “Rec 1 ji, da naj si ga kar z glavo natolče,” odgovori dekle jezno j in zapahne vrata. Prestrašen je stekel otrok sporočit, kaj je opravil. “Kai si upa to dekle! Ji bomo že še dali popra, da bo malo bolj | nriiazna ” reče Salamanka, ko čuje nežni odgovor, ki ga ji l e na¬ znanil Franček s tresočim glasom, ker se je bal, da pride ob tiste fige, ki jih je že komaj čakal. “Ali je bda sama?” vpraša Lopezinek. 3 šivala, pa je skočila kvišku in vrata zaklenila. ’ z dolgim nosom,” rčee Lopezinek; vzelo mu SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 10i. • PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. DULUTH. Gostilne: Jos. Seharabon, Elija Rat- kovič, Marko Uanoulovich. NEW DULUTH. Gostilna: Pretner & Skala. ELY. Gostilne: Frank Virant, John Gouze, Jos. Seliškar, Jos. Skala, G. Medved, Martin Skala, Agnich bratje, M. Kapš, Anton Hrast. Zaloga piva: Josip Geržin. Grocerije: Slogar bratje, J. Koval in. sin. Manufakturna trgovina: Pet. Bezek. Trgovina z mešanim blagom in mes¬ nica: Math. Kapsch. Brivec: Frank Cerček. Krojači: Jos. Sehweiger, John Te - ran, Math. Spreitzer. Kava in čaj: Frank Erčul. čevlji in obuvala: John Grahek, John Zalar. EVELETH. Gostilne: Ges. Kotze, Frank Stebalj, Jos. Francelj, Math. Miroslavič, Math. Primožiči), John Agnich, Jakob Ahčin, Anton Fritz. Mesnice in grocerije: Geo. Brine, Pe¬ ter Junke, Frank šebat, A. C. Nema- nich. Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrozicli. Manufakturija trgovina: A. Murnik. Zavarovalna agencija: Maks ■. Vol - čanšek. Fotograf: I. Fugina. GILBERT. Gostilne: John Francelj, John Praz¬ nik, Jos. Brula, Tony Zalokar, Tony Arehul, Tony Jndihar, John Mustar, Marko Matekovich. — -- ---< S '- Grocerija in trgovina s krmo: Matli. Vidas. PINEVILLE. železnina in grocerija: Mart. Sever. TOWER. Gostilne: Jak. Skala, Mat. Mihelič, čevljar: John Meierle. Krojač: Jos. Stonič. KINNEY. Mesnica: Math Plutli & Co. VIRGINIA. Gostilne: Jos. Spreitzer, Fr. Tram- push. t CHICAGO, ILL. Gostilne: Frank Vrečko, John Ko- šiček, Narodna Dvorana, Martin Po¬ tokar, Maks Smiljanič, John žefran, Jos. Perko, Avgust Poglajen, Anton Mladič, John Cernovič. Grocerije: Frank Jurjovee, Frank Banič. Mesnica in grocerija: Alois ’ Stritar. Stavbeni podjetnik (kontraktor): Brata Lukežič. Izdelovatelj smodk: John Vollcer. Izdelovatelj kož za bobne: Mike Žumer. JOLIET, ILL. Gostilne: Jos. Božič, Luka V e is, Frank Božič, John Grahek, Mih. Bo¬ žič, Jerry Lavrič, Mat. Štefanič, Jos. Štefanič, Mih. Kočevar, Anton Do- viak, Logan k Petrič. Groserije in mesarije: Geo. Stonič, Anton Pezdirc. Grocerije: Mih. Kopatz. Trgovina z likerji in grenkim vi¬ nom: A. Horvat. JOLIET-ROCKDALE. Gostilne: Martin žagar, Ana rentič, Anton Anzek. Ma- PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO tOc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik vogal Šeste zapaone avenue in superior street TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. Deposit Vbur I M®žy in our; pravi, vendar ti moški; starega bika se ni bal, pa se pred !” se razhudi Salamanka. “Pojdi pa k oknu, če Bomo videli, ali se bo dala vkrotiti ali ne! je s skledo v roki v k>o tak 6 iYv nedri Š e ter pokaže posušen šopek Jf ' 'rgi a ’ s 7 a „je imela v kiti Marijana. P v papir- Potem mu in . I,r) a n °^ Pe CVe tlice Marijana skozi okno Janezu >zin ek -? ota Prestregla, ko je v kleti pri okencu prislu- 1 raz d r ažen strga šopek iz rok in skoči na noge “Pri oknu je “Zdaj lahko grem je pogum. “Kakšni so vsakim krilom trese ti je vrata zaprla! Lopezinek je poslnš.l Salamnnkin svet, on, pa stopila v sobo^mrMaU. ^ — in bogatinih...” Frančku se je čudno zdelo, da je kar odšla m da mu krajcarja m dal a; plašno zakliče za njo : . “ Gospa Salamanka, kaj pa krajcar. K°,je, r , Sinko moj, posti se, kadar to »pove n„a sveta mat, 1 ' ■ hudomušna starka m izgine v sobo. (Dalje prihodnjič.) NAGROBNE KRItE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN 8 Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago ve x pohval od Slovencev. •kev, odgov or 1 Prodajam Goncord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & Sl. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. NASA BANKA NAJ BO V As A BANKA.- Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebiie nasvete in po¬ jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na, nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO Jj ODSTOTKE. Mfners State Bank chishoimjMBnn. SVALČICE Izvrstne svalčice narejene iz turškega tobaka. 10 ** Sc Naprodaj v vseh tobakarnah inraznih trgovinah. splutovinastim ustnikom CORK TIP NajboSjse svalčice na celem svetu. TURŠKE GROZOVITOSTI V STARI SRBIJI. (Konec.) ,šf. 36. Staniča Milosavljevič. Sušič. 10. novembra 190(j, storilec rnuzelman Hačir. Imel je deklico deset dni pri sebi zaprto in jo je na prigovarjanje svojih somišlje¬ nikov bičal, da bi pristopila h mo¬ hamedanski veri. Le z velikim trudom se je slednjič posrečilo oprostiti deklico. št. 41. Sotir Zarovič in tri dru¬ gi kmetovalci. Leonovo, 22 maja 1907. storilec Azir iz Orkuš. Dan popred zahteval je Azir od vasi Leonovo, da mu izplača 100 tur¬ ških funtov. Ko so imenovani kmetovalci šli v mesto na trg, jih je Azir napadel in napravil za ujetnike: ter je dal v vas sporoča¬ ti da jih takoj ustreli, če mu ne ffmesejo denarja. Prebivalci so -zbrali 10 funtov denarja in so ga prinesli Azir ju, na kar je ta izpu¬ stil ujetnike. St;. 45. Jakob Maksimovič, Ča¬ rali, 16, januarja 1909, storilci muzelmanski banditi. Napadli so •Jakobovo hišo, so jo popolnoma razdejali in mu ugrabili hčerko. . 46. Trpko, kmetovalec, Dov¬ je, Konj are, 6. februarja 1909 storilec Asim, poljski čuvaj te va¬ si. Ugrabil in odpeljal je Trpku hčerko. Št. 70. Hčerka Vukalina Šoški- ‘a, Cetine, 28. julija 1911, storilca Ibra in njegov oče Sevda. Ugrabi¬ la in odpeljala sta Vukalinu hčer¬ ko. Vse reklamacije očeta in srb¬ skega duhovnika v Gusinju so bile zaman. Št. 71. Jovanka, hčerka Mlade¬ na Markoviča, Omerane, 1. sep¬ tembra 1911, storilca Assan in njega oče Ahid iz iste vasi. Sta ugrabljeno hčerko od prizadetih udarcev na pol mrtvo pripeljala nazaj. Kaka nasilstva so vladala še le¬ ta 1912, tedaj tik pred balkansko vojno, nam kažejo naslednji slu¬ čaji : Št. 10. Tasa Štamenovič, Berev- ee pri Ferizoviču, . 20, februarja 1912, storilec Salia ' iz Jezerca. Zahteval je odkupnino 20 turških funtov, ki jih je takoj ugrabil.— Št. 11. Sima Rešič, Ipek, 22. fe¬ bruarja 1912, storilci muzelmani iz Rugova. Popu Simi in vsem Sr¬ bom, ki imajo vinograde, naložili so tribut, oziroma odkupnino. Od enega so zahtevali dva, od druge¬ ga šest zlatnikov itd. Če bi teh ne plačali, grozili so jim, da jih .sploh ne puste več v vinograde. Št. 24. Vas Ugljare, 27. aprila 1912, storilec Čazim iz Dobreva. Časim je naročil prebivalcem te vasi, da mu morejo njegovo polje obdelavati s 30 pari volov; če bi lega ne storili, mu imajo takoj preskrbeti 300 patron in puško .Mausereo. Št. 41. Abram Berovič, Novi Pazar, 26. maja 1912, storilec Sa¬ vn'- Zahteval je, da mu Abram ta¬ koj preskrbi puško Mausereo. Ker Abram te ni imel, ponudil je nasilnežu denarja. Ta pa je tega odklonil in izjavil, da lioče ali Mausereo ali Abramovo glavo. Št. 44. Stevan Vudjakovič, Ga- ličnik, 1. junija 1912; št. 45. Kr¬ sta Ciucarič, Galičnik, 1. junija 1912; št. 46. Arza Bohuja Korič, Galičnik, 1. junija 1912, storilci muzelmani. Naložili so vsakemu odkupnino 400 turških funtov de¬ narja. Te strašne, razmere pa niso bile le v Stari Srbiji, temveč Gidi po Makedoniji, Epiru in Tesaiiji. Z upravičenjem pravi torej geograf prof. Jovan Cvijič, eden naj! o’.; stremljenje, trpinčili ter izrablja¬ li in skrunili na naravnost besti- ialen način. sni poznavatelj&v Balkana v sve¬ ža k r ..jem. prvotno žaVngleški list “Ri 'Lov of Revietvf’ namenjena spi¬ su, “da je tu vladala oblast naj- večje anarhije iu nasilja, morda edinstvena v svetu”. Prebivalci niso bili varni ne limet ja, ne živ¬ ljenja. Celo nežno imladino, ki ji prizanašajo celo nkjrazdivjanejši narodi so Turki, ki /so se izkazali kot nedostopni 'za vfeako kulturno Zatiranje Srbov m drugih bal¬ kanskih narodov vršilo se je prav sistematično. Običajno se je v vsa ki vasi najprvo naselila dvojica ali trojica muzulmanov. Pod mu¬ slimani imamo tu kakor v: objav¬ ljenem seznamu turških grozovi¬ tosti, skoraj brez izjeme razumeti mohamedanske Arnavte iz Alba¬ nije, torej pripadnike onega raz¬ bojniškega in nekulturnega rodu, ki so ga toprav v zadnjem času nekatere velevlasti vklenile v svo¬ je srce. Dočim so muzulmani sme¬ li nositi orožje, je bilo Srbom to ubranjeno. Omenjena dvojica ali trojica je začela terorizirati celo vas. Izsesavali so prebivalce na vse mogoče načine, nalagali jim razne davščine, jih silili, da so jim .jemali rodno zemljo. Če je prišlo do kakega odpora od strani Sr¬ bov, prišla so muzulmanom obo¬ rožene čete na pomoč in do kakih grozovitosti je potem prišlo, nam kažejo slučaji iz objavljenega se¬ znama. Kake oblasti tu sploh ni bilo ali pa ni imela nobene moči. Posledica teh nasilstev je bila, da so Srbi prišli od rodno zemljo in posest. Štiri petine njih so postali “čifčije”, to je zakupniki tuje zemlje, toda zemlja, ki je bila nek daj njih last, ki so jo nekdaj ob- delavali zase, a ki so' jo morali od sihdob obdelavati za rauzulman- skega nasilneža. Kdor se ni hotel ukloniti temu groznemu nasilju, bodisi da je imel še nekaj premo¬ ženja, bodisi da mu ni bilo skrbe¬ ti za veliko rodbino, ta se je mo¬ ral iziUjliti. Takih izseljencev je prišlo od leta 1876. pa do danes okoli 150.000 v Srbijo. Tu žive s podporo in v breme srbske vlade in čakajo na trenotek, da zopet zasedejo svojo imovino, zapušče¬ na sela, v katerih so se med tem nastavili albanski kolonisti. Naravno je, da Srbija teh raz¬ mer ni mogla trpeti in prenašati, tako iz obče človeških kakor iz narodnih in gospodarskih ozirov. Prav tako, kakor proti Srbom, pa so Turki nastopali tudi proti bol¬ garskim in grškim prebivalcem. Pomoči ni bilo od nobene stra¬ ni. Ureditev balkanskih razmer, ki so jo obljubile že leta 1878. na bčfolinskem kongresu, so velevla- sfi odlašale od leta do leta. Kaj so jim bili mar pretresljivi klici z Balkana, kaj, solze mater in otrok, kaj obup z rodne grude prepode- nega prebivalstva ? In tako so bal. kanski narodi sami vzeli ureditev razmer v roke. Kako sijajno so to izpeljali, smo imeli priliko doži¬ veti. Iz krvi, prelite na Balkanu, se 'je rodil nov rod, riiogočen in zmagovit! Kdor eita brezprimerne grozo¬ vitosti, ki so se godile na Balkanu bi se ne mogel prov nič čuditi, če bi 'bili zmagoviti rešitelji Turkom poplačali z enako mero. Saj velja še v današnjem času v vojski na¬ čelo: “Oko za oko, zob za zob”. A nič takega se ni zgodilo. Obču¬ dovanje vsega kulturnega sveta vzbuje strogo disciplinirano in prizanesljivo postopanje balkan¬ skih zmagovalcev. Akoravno so dobili marsikaterega znanega na¬ silneža v roke, ki ima nebroj gro¬ zovitosti na vesti, smatrali so ga kot navadnega bojnega ujetnika in so g aodvedli v ujetništvo, kjer se mu je predobro godi. P osameznini nedisciplinirani elementi, ki izrabljajo situacijo, se seveda nahajajo v vsaki vojski, tudi med onimi narodi, ki se pri¬ števajo najkulturnejšim. In tako se n: pr. prav nič, ne čudimo, da so se v Solunu zgodila posamezna nasilstva, da so vojaki s silo po¬ skušali oropati tamošnje premož¬ no židovsko prebivalstvo itd. Zgo¬ dovina vseh vojsk pozna take slu¬ čaje in popolnoma napačno bi bi¬ lo, jih generalizirati. Sicer so pa te slučaje zakrivila grški vojaki. Tako ni tudi nič izrednega, da mora vojskovodja včasih nasto¬ pati z izjemno strogostjo. Znano je n. pr. da so nemške čete v fran- | cosko-nemški vb.jski leta 1871. požgale in razrušile mako vas, iz katere je padel kak' zahrbten strel, osobitm odkar so se začeli pojavljati francoski prostovoljci. In srbskim generalom naj se šteje v zlo, da so semintja z vso stro¬ gostjo nastopili proti Albancem, tem znanim balkanskim razbojni¬ kom, ki so jih neštetokrat varali? ipetovano se je pripetilo, da so Albanci v svojih pozicijah razo¬ besili belo zastavo, 1 hoteč s tem povedati, da se podajo. A ko so se približali srbski vojaki, nič hu¬ dega sluteč, so jih obsipali s kre¬ sijami in tako pomorili. Kaj za¬ služi vojak, ki postopa tako proti vsakemu mednarodnemu pravu, proti vsakemu človeškemu čutu? Kaj drugega je seveda s pro¬ stovoljnimi četniki, s temi hrabri¬ mi predhodniki balkanske vojske. To so junaki, ki se posvetijo-zgolj svojemu narodu, ki morajo biti silno pogumni in ki pozabijo na vse, na očeta in mater, ženo in otroke, le da morejo služiti svoji domovini. Že. davno pred vojsko so hodili po balkanskih poljanah, podžigali narod, obljubljali pro¬ stost in osveto. Pri vsakem kora¬ ku so bili v smrtni nevarnosti in če so jih turški vojaki zajeli, so jih na mestu postrelili. Kdo more tem hrabrim prostovoljcem zame¬ riti, da tudi oni ne poznajo par- dona? Rešitev svojega naroda so videli le v pogibelji Turkov in so temu primerno, postopali. Ali ne veljajo enaka pravila tudi za na¬ še “štrafune”, ki veljajo celo kot neka elitna četa? Ali nimajo tudi oni v vojnem času nalogo, da vsa¬ kega sovražnika, ki ga dobe. z o- rožjem v roki, razorožijo in v stra kovalen izgled obesijo na prvo drevo ? Grda hinavščina je torej, in po¬ samezni časopisi s slastjo poroča¬ jo o takih slučajih in jih dajejo na rovaš balkanskemu narodu v obče. Prav tista hinavščina, ki jo je kazala cela kulturna Evropa, ki jo je že desetletja sem vedele, pod kakimi grozovitostmi stokajo balkanski narodi, a vendar ni ga¬ nila prsta. Človek, ki čita poroči¬ la, dobi le en vtisk, ki ga najbolje; izrazimo z besedami: “Mi vstaja¬ mo, a vas je strah !” NaglašatLje treba še enkrat in to priznavajo vsi poznavalci raz¬ mer, da so vojaki balkanskih dr¬ žav pokazali tako vzorno discipli¬ no, da bi lahko marsikateri solda- teski služili v izgled. Bleščečih u- niform sicer niso imeli, a v naj- hujšem ognju in naprabk vsem naporom so se izkazali kot pravi možje, nasproti sovražniku pa so vkljuk vse mgrozovitostim, ki bi jih imeli maščevati, nastopil člo¬ veško in krščansko. Vojska je zmagovito končana. Po mestih in selili, po katerih je še pred kratkim vladal oholi in nečloveški Turek, plapola srbska trobojnica. S kakim veseljem je prebivalstvo sprejelo svoje rešite¬ lje, nam najbolje kažejo ganljivi prizori ob prihodu srbske armade. Doneli so zvonovi, ceste so bile posute s cvetjem, ženske z razple¬ tenimi lasmi so padale na kolena, , oljubovale vojakom noge in kli¬ cale: “Rešitelji naši, rešitelji na¬ ši; 1 ” Plakali so starci, žene, otro- Smešnlce. t Učitelj: Kako vpliva vreme na Eskimake, ki žive v deželi večne¬ ga snega in ledu. Učenec: Žebe jih. Gospa (pri obisku svoje piija- *• t- • ncrila imaš? teljice): Kaj toliko per Pepček: O, še veliko več ga ima mo, pa je a - zastavljalnici. Tožnik: Povejte mi po pravici, gospod doktor, kaj mislite, ali do¬ bim svoj denar? Advokat: Mislim, da ga bova dobila. Sodnik: Ali ste bili že kdaj ka¬ znovani zaradi prehitre vožnje? Izvošeek: Ne — ampak osem dni sem Lil zaprt zaradi prepoča¬ sne vožnje. Sodnik: To vendar ni mogoče! Izvošček: Pa je le res! Če bi bil prehitro vozil, bi me ne bili vjeli, ko sem podrl nekega policaja. — Vi hočete vzeti mojo hčerko, pa še službe nimate? — Ravno vsled tega imam čas za ženitev! Turist: Slišite, oča -+- jeli tisto- le oni stolp, v katerem so v starih časih graščaki pustili ljudi od la¬ kote umreti. Kmet: Včasih so se v tistem stol¬ pu dobro imeli, ampak dandanes puste tu notri umirati ljudi od la¬ kote. V tem stolpu stanuje na¬ mreč naš učitelj. Ženit ovtfnjski kandidat: Ali slišite, gospod, ta gospodična, ki mi jo tako toplo priporočate ima strašno rdeč nos... Ženitovalski posredovalec: Ali vas to ženira? Saj to je vendar koneentriqana sramežljivost. — Zakaj ste pa dali v svoji no¬ vi hiši napraviti vse tako ozko: vrata, stopnice, okna. — V ■ t 1 - da mi ne bi mogla ka¬ ka stii p3La, ) » T .Dihotapiti klavirja. —> Torej kapelnik je tvoj glas pohvalil ? Kaj ti je svetoval, ali opero ali opereto? — Rekel je, da sem najbolj spo¬ soben za kinematograf. Na prodaj je lepa hiša s 7. sobami v Vails Addition to Ely. Proda se po nizki ceni. Za ceno in podrob¬ nosti se je obrniti nai Geo. L, Brozich, Ely, Mimi. POZOR! POZOR! ci, pa tudi osiveli vojskovodja in od bojnega dima opaljeni častni¬ ki in vojaki so si otirali solze ve- Ijea. Kdor pozna nadarjeni in prožni srbski narod, kdor pozna njega pravično, v najlepšem pomenu be sede, demokratično upravo, kdor je videl, kako skrbe Srbi za šol¬ stvo in javno’ zdravstvo, ta ve, da je Srbija kakor nikdo drugi po^- klicana, zopet oživi državo Duša¬ na Silnega in jo pridobiti splošni kulturi. Prav to velja za Bolgare ki so v ravno končani vojni doka¬ zali, da niso le dohiteli, temveč v marsičem naravnost prekosili druge kulturne narode. Naša av¬ strijska monarhija pa, ki je z obe¬ ma naradoma v najtesnejši trgov¬ ski zvezi, naša država, ki je kot prva poklicana, da zadosti kultu- ni potrebi osvobojenih pokrajin in katere trgovskim in industri- jalnim težnjam se torej odpira nov horizont, naj lojalno podpira prizadevanja Srbije in Bolgarije. Da imajo vsi merodajni državniki Srbije resno in odkritosrčno vo¬ ljo, ustvariti kar najprijateljske odnošaje med obema državama, o tem ni dvoma. Tudi na naši stra¬ ni mora biti to prizadevanje, če nam je na srcu prospeh naše av¬ strijske domovine, ki se ji na Bal¬ kanu odpira polje mirnega kul- Kdor želi dobrega, naravnega oliij- skesra vina, obrne naj se na spodnji naslov. Razpošiljam vino v sodčkih po 25 , 50 in več galon. Sodček jo galon rde¬ čega vina stane $ 20 . 00 , rumenega $ 25.00 in belega $ 35 . 00 . Za pristnost vina in točno postrežbo jamčim. Mrs. Frances Lanslie, 6121 ST. CLA 1 R AVENIJE, CLEVELAND, OHIO. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do« bite me pri Miners State banki. POZOR, ROJAKI! ga prizadevanja bi bilo ugodeno srčni želji vseli avstrijskih Slo¬ vanov ! B. Dobil sem iz AVashingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem ča - su se mi je posre¬ čilo ižnajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim iu ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno ; popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne .osi¬ veli. — Ravno ta¬ ko zrastejo moškim v 6 . tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8 . dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega ■pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 B. 64th St., Cleveland, Ohio. iništvene vesti. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno društvo Sv. Frančiška št. 1027. (Catholic Order of Foresters) Ely, Minn. Vsakateri, ki mu razmere dopušča - jo, da zamore poieg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral po¬ stati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštu araka društva imajo lep obrednik, po kate - rem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak nauči lepo dostojnosti pri društvenih sejali. — Društvo sv. Frančiška obreduje popolnoma v slo - venskem jeziku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko za¬ varuje za bolniško podporo po $ 20.00 na .mesec in za smrtnino za $500.00, $1000.00 ali $2000.00. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Glea- son dvorani, ob 8 . uri zvečer. — Za na- daljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C, R.; Joseph Sclrvveiger, V. C. E.; John Matkovich, R. S.; Jacob Skala, F. S.; John Gouze, T. K.; John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. Jednota na Ely, Minn. Je najstarejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške JeJ- note v Ely, Minn. — Redno seje dru - štva se vršijo vsako prvo nedeljo v me¬ secu v Jos. Skalatovi dvorani, ob 2. uri popoldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, zo izgubo enega očesa $ 200.00 in oboli očes pa $800.00. Ravno takepse plača popolna podpora $800.00 za po - polno onemoglost vsled kakoršnekoli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam plačalo toliko podpor; dru¬ štvo je združeno z J. S. K. Jednoto, ki posluje po popolnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko po¬ polnoma zanesete. — Za nadaljna po¬ jasnila se je obrniti na sledeče odbor - nike: Joseph gpreitzer, Box 974, pred¬ sednik; Jos. J. Peshell, Box 165, taj - nilc; Chas. Merhar, Box 319, blagajnik; John Matkovich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Srca Jezusa št. 2, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Odbor za leto 1913: John Hutar, predsednik, Box 960; Ant. Knop, pod¬ predsednik; John Ivoshak, prvi tajnik, Box 395; Alojzij Champa, podtajnik ; Anton Golobič, blagajnik, Box 902; John Marhar, zastopnik, Box 95. Go¬ spodarski odbor: Josip Kolenc, Matija Oberstar, Jakob Mulec. Zastavonoše: John Kaplan, John Debelak, Jos. Tan¬ ko. Redarja: Frank Perušek, Frank Mrak. Vratar: Ignac Cimerman. — Člane društva Srce Jezus št. 2 opozar¬ jamo na premembo dneva naše seje, ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, namesto vsako nedeljo po 20 tiin, ka¬ kor je bilo dosedaj. Važna je tudi pre- memeba glede bolnikov, kateri se mo¬ rajo od sedaj naprej zglaševati edinole pri tajniku društva, bratu John Ko - shaku, Box 395, Ely, Minn. — Nadalje se priporočamo za obilen pristop; dru¬ štvo obstoji v najboljšem redu in pla¬ čuje točno vse svoje obveznosti. — Odbor. Društvo sv. Petra, št. 20, S. K. Zveze, Eveleth, Minn. To društvo spada pod Slovensko - Hrvatsko Zvezo v Calumetu, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako če¬ trto nedeljo v mesecu v Maks Stipeti- čevi dvorani, ob 2. uri popoldne. Dru¬ štvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko-Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800 smrtnine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300; za izgubo ene no¬ ge pod členkom $300: za eno oko $150; za izgubo polovico stopala na eni nogi $150; za izgubo treh prstov do tretje¬ ga členka na eni roki $150; za izgubo obeli rok $800; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800. Društvo plačuje $20 bolniške podpo¬ re na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo pol leta po $20 na mesec. — Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slov.-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam društvo, ka - kor tudi Zveza, natanko izplača podpo¬ ro ob času bolezni in v slučaju smrti smrtnino vašim dedičem. Odborniki : Franic Kochevar,, pred¬ sednik; Frank Peny, podpredsednik; j Frank Lcnich, I. tajnik; Frank Pre -■ bele, II. tajnik; Frank Bozicli, blagaj¬ nik. Bolniški obiskovalci: za mesto in Adams Seetion John Shute; za Spruče Location John Lukane; za Faval Lo- eation Frank "Jarc. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tajnika: Frank Lenieh, 420 Grant Ave., Eveleth, Minn. POZOR ROJAMI | Sledeče tri pijače so pristne, importirane Sleaece m i«:«'-'-, tako. arenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost i n / Kranjski brinjevec, m Slivovec, Tropinovec, Higb Life Bitters, A. Horwalovo Gre«i< korist. pišite po cenik, ki Katere prodaja samo na debelo A. HORVVAtT?^ ; Ul lllUJ u pol lm enom ail° r ^ r 6e mirc Največji sovražni Slov. podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 112 v Moadows (Hibbing), Minn. SLABA PEČ. O tem je ; ko ti morila tvoja peč ne S ■ AN DRE W ROINE, nasproti po gle v kuhinji je nedvomno riiu. w j 1 -,. ; i dobra gospodinja. — Ako ti morda tvoja peč ne “B ■ •»led tam je dobiti poči, ki so vsem gospodinjam po '°9 U STEEL CORAL RANGE gos »Bili Pri najboljšega izdelka, jamčena za dvajset let. -' a 1 Ki * vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Chernugelna, Alcadovvs, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zadnji seji je sklenilo društvo, da plačuje čla¬ nom, opravičenim do podpore, SOc na dan ali $24 na mesec. . Odborniki : Frank Gornik, predsed¬ nik; Andro Divjak, podpredsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mihael Skrbenc, II. tajnik: Marko Ma¬ jerle, blagajnik; Andro Ožanič, zastop¬ nik. Gospodarski odbor: John Vider¬ gar, načelnik, Frank Kozličar in -John Mohor. Bolniški odbor: Blaž Gorše, na- j čelnik, Jožef Mihelčič; Dane Smolčič, redar. — Odbor. ANDREW ROINE a , r 'V ■»Ve * trgovina železnine CHISHOLM - 50* » mili * M. F. SKALA, agent 23 !f5 Hi Hi Hi H! “Pabst“ MilwauKee Peop!es“ Duluth £{ Slovenci iz Ranga mndivši se v Duluthu, prenočujte v S Fina zaloga domačih in importiranin La Salte hotelu Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilni 0 12—14 LAKE AVE., DULUTH. j blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer j od 50c do $1.50 na dan od sobe. | Hi Hi m Hi m m Se uljudno priporoča vsem cenjenim ely, 1 \nmn. Telephone No HiffiHiHiHiHiffiHiffiffiHiHiHiHiISHi