ISSN 7704-01985 9 ______ . . . RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »I0473mhz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 23. maja 2002 / letnik LV / št. 21 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT ERAPETUA,d.o.o. Ptuj, Ob Dravi 3a HIT TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA TA TEDEN / ta teden Cestni moriji ni konca Pioleg dejstva, da nas je v Sl^-veniji zajel val zbiranja podpis^-v za ta ali oni referendum, da se nam dogajajo evrovizijske sestre in da je že čutiti svetovno nogometno nestrpnost, nas je še posebej minuli konec tedna nase spet opozorila smrt, ki neizprostno kosi na naših cestah. Lunin zadnji krajec je konec binkoštnega tedna očitno storil svoje, saj je bil minuli vikend zagotovo najbolj tragičen v letošnjem letu. Od petka do ponedeljka je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah ugasnilo kar 8 človeških življenj, letos že 92, kar je 12 več kot v enakem obdobju lani. Pa je za nami šele dobra tretjina leta! In če smo že pri številkah, je pretirano, če me skrbi, da na slovenskih cestah vsako leto umre okoli 300 ljudi, med njimi za velik razred šolskih otrok in mladostnikov, da za posledicami teh nezgod ostane okoli 8.000 poškodovanih, veliko invalidov za vse življenje, in navsezadnje dejstvo, da zaradi prometnih nesreč vsako leto izgubimo blizu 51 milijard tolarjev? Kaj je s prometno zakonodajo, kaj z nacionalno pro-metnovarnostno strategijo, mar so ti dokumenti le farsa za peščico zanesenjakov? Učinkoviti zagotovo niso. Groza me je, saj je med vzroki za cestno morijo daleč na prvem mestu hitrost. Prevelika hitrost. Ta nas ubija, ali če hočete, s tem se ubijamo. In skorajda neizogibno je, da se bo cestna morija nadaljevala tudi čez poletje, čez glavno turistično sezono. Pričenja se vroče, soparno vreme, ki voznike še bolj utruja. Kaj bo šele tedaj, kajti iz izkušenj vemo, da sta julij in avgust običajno najbolj črna. Da letos le ne bi bilo tako! Veste, strani črne kronike so zanimive - dokler se na njih ne pojavi priimek kakšnega ožjega sorodnika ali - bog ne daj - kar naš. Tega pa nihče ne želi, mar ne? Storimo kaj za to in ne divjajmo! LJUBLJANA / o vračilu denarja za telekomunikacije Danes pobuda za referendum V torek, 21. maja, so se v prostorih Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani na 3. razširjeni seji sestali člani upravnega odbora vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Za zaprtimi vrati so analizirali stanje in nadaljnje aktivnosti v zvezi s sprejetim zakonom o vračanju vlaganj. Po seji so pripravili tiskovno konferenco, na kateri je predsednik upravnega odbora zdru- Darko Fras ženja Darko Fras povedal, da je sprejeti zakon nesprejemljiv. Zato so se odločili, da bodo danes (23. maja) v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Predsednik združenja pravi, da jim ne bo potrebno zbirati 40.000 podpisov državljanov, saj računajo na podporo 30 poslancev državnega zbora. Pogovor s perdsednikom združenja Darkom Frasom pripravljamo za naslednjo številko Tednika. Zmago Šalamun TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. že od 2.900.000 SIT Enkrat Golf, vedno Golf.W Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 pïEt Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE IPE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J KEOR d.o.o., Zrkovska cesta 87, 2QQQ Maribor KIDRIČEVO / talum je naprodaj Kdo bo kupil naj-veijega izvoznika DANILO TOPLEK: "NIHČE NE KUPUJE MAČKA V ŽAKLJU, TALUM JE DOBRO IN PERSPEKTIVNO PODJETJE!" Nova livarna livarskih ligur je že pod streho. Foto: M. Ozmec Kidričevski Talum, ki s hčerinskimi firmami vred trenutno daje kruh 1.195 zaposlenim in je lani pridelal 1,3 milijarde tolarjev dobička, je v zaključni fazi ene največjih 110 milijonov dolarjev vrednih investicij, je po sklepu vlade od sredine maja naprodaj. Privatizacija aluminijskega giganta na Dravskem polju, ki lahko za seboj potegne vrsto sprememb, je zagotovo več kot dober razlog, da smo za mnenje o tem zaprosili predsednika uprave in glavnega direktorja mag. Danila Topleka. Gospod Toplek, vas je odločitev vlade o prodaji Taluma presenetila? "Nikakor ne, saj je bil vladin ukrep pričakovan, praktično smo pri tem tudi sami sodelovali. Dejstvo je, da vlada želi prodati svoj delež. Znano je, da je 80-odstotni lastnik Taluma ELES - Elektrogospodarstvo Slovenije, kapitalski sklad pa je 5,6-odstotni lastnik. Prodaja se torej enotni 85,6-odstotni delež države v družbi TALUM." Kako komentirate izjavo državne podsekretarke v ministrstvu za okolje in prostor Jasne Kalsek, da je eden od pogojev za odkup Taluma tudi razširitev na druge dejavnosti, vključno z ureditvijo projekta termične obdelave trdih odpadkov? Mag. Danilo Toplek: "Nihče ne kupuje mačka v žaklju." "To trditev je treba razumeti le v kontekstu, da bodoči lastnik Taluma ne bo onemogočal izvedbe projekta termične obdelave komunalnih odpadkov, če in ko se bo vlada odločila za realizacijo tega projekta - vedeti je namreč treba, da gre za državni in ne Talumov projekt." Kdo pa bi lahko postal vaš lastnik, ali imate o tem že kakšne informacije? "Zaenkrat še ne, prepričan pa sem, da nas lahko kupi le tisti, ki bo izpolnjeval vse pogoje, načrtovane v vladinem predlogu privatizacije Taluma. Po mojem bo ves postopek, realno gledano, trajal leto dni, čeprav vlada optimistično pričakuje, da bo to končano že konec leta." Ali se z novim lastnikom lahko v Talumu kaj spremeni? "Vsekakor se lahko, tako kot povsod drugod, saj ima vsak lastnik svoje cilje in svoje poglede na to, kako novo pridobitev vključiti v svoj sistem. Spremembe se lahko pripetijo kjerkoli, od proizvodnje do trga in seveda tudi kadrov, kar bo pač v skladu s podjetniško kulturo novega lastnika. Ni pa nujno, da bo to kaj slabega. Vsekakor je treba vedeti, da nihče ne kupuje mačka v žaklju. Talum je dobra firma, s solidno preteklostjo in perspektivno prihodnostjo." M. Ozmec nadaljevanje na strani 3. PO NAŠIH OBČINAH MARKOVCI: Bajukov žolč na vlado in medije STRAN 2 PO NAŠIH OBČINAH DESTRNIK: Pred četrtim občinskim praznikom STRAN 6 REPORTAŽE ZG. PRISTAVA: Niti grama gnojila, ne kapljice strupa STRAN 14 IZOBRAŽEVANJE SPODNJE PODRAVJE: Poniževalen odnos do tehnike STRAN 8 9770040197046 MARKOVCI / javna tribuna sds in nove slovenije Bajukov žoH na vlado in medije Javna tribuna o aktualnem političnem utripu v Sloveniji, ki je v četrtek, 16. maja, v organizaciji krajevnih odborov strank SDS in Nova Slovenija potekala v Markovcih, je bila dokaj dobro obiskana, saj je bila tamkaj{nja kinodvo-rana skorajda polna. Morda tudi zato, ker so na njej sodelovali prvaka obeh strank Janez Jan{a in Andrej Bajuk ter kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar, ki pa se ni oglasila. Kulturni utrip je primaknila pevska skupina Kor. Prvak Nove Slovenije Andrej Bajuk, ki je uvodoma predstavil analizo trenutnega stanja v državi iz strankarskega zornega kota, je vladi in vladajoči koaliciji očital vrsto napak in nesposobnost obvladovanja ekonomske situacije, medijem pa, da ne odigravajo svoje vloge, saj naj bi poročali enostransko in neobjektivno. Večkrat je omenil zgodbo o uspehu, ki jo z aro-ganco, katere so že vajeni, že celo desetletje "prodaja" vladajoča LDS. Ob tem jim je očital spretnost, da so vedno uspeli najti kakšnega zunanjega sovražnika, da je bil za njihove neuspehe vedno kriv nekdo drug. Obnašanje vladajočih je primerjal z narkomanijo, saj naj bi zahtevali vedno več, enako kot zasvojenci. Nekajkrat se je spravil tudi nad medije, ki naj ne bi odigravali svoje vloge, saj naj ne bi pisali o bistvenih problemih, ampak le o tistih, ki so v prid vladojoči koaliciji. Med največjimi nevarnostmi naši državi je posebej izpostavil plačilno nedisciplino, katere bistveni del in vzrok je po njegovem država sama. Precej žolča je poleg vlade zlil tudi na finančnega ministra, saj vlada naj ne bi bila sposobna vsem državljanom zagotoviti enakosti pred zakonom in davčnimi obveznostmi. Oba naj bi bila največji krivec za te in številne druge nepravilnosti, posredno pa naj bi bili krivi tudi mediji, ki naj bi pihali v isti rog in jim bili vedno pripravljeni pomagati. Bistvena nezmožnost te vlade je po njegovem v vzorcu mišljenja, ki ni pravi; če želimo postaviti Slovenijo na noge, pa bo najprej potrebno zategniti pasove. In prav zaradi tega se Bajuk strinja z Barbaro Brezigar, ki je prepričana, da je čas za nove ljudi. zicije naštel vrsto zadev, ki so po njegovem nepravilne. Ugotovil je, da v minulih 10 letih žal nismo uspeli storiti vsega, kar bi lahko, da bi se bili sposobni pripravljeni soočiti s konkurenčnim prostorom, v katerega vstopamo. Pri tem je predvsem Janez Janšo in Andrej Bajuk odborov strank SDS in Nsi no Nekoliko previdnejši pa je bil tokrat prvak Socialdemokratske stranke Janez Janša, ki je Baju-kovo analizo ocenil kot "zelo dobro in žal tudi točno". Tudi on je z zornega kota obeh strank opo- Med udeleženci v dvorani so bili tudi (od leve) Miroslav Luci, Barbara Brezigar, Franc Pukšic in soproga Andreja Bajuka. Foto: M. Ozmec PTUJ / nov uspeh ptujskih pekarn in slaščičarn Čista petica za donaiki kruh Podjetje Ptujske pekarne in sla{čičarne je bilo tudi letos uspe{no na ocenjevanju kakovosti kruha, ki ga je že drugič orgniziralo Združenje pekov v okviru Žitne skupnosti Slovenije. 16 slovenskih pekarn je v ocenjevanje prijavilo 39 vrst kruhov, od tega jih je 26 bilo ocenjenih z odlično kakovostjo, devet pa s popolno petico. Popolno petko je letos prejel donački kruh, ki mu je lani do čiste petke manjkalo zelo malo, markovski beli kruh pa je prejel oceno odlično. Donački kruh je rženi mešani kruh v obliki hlebca. Izdelan je iz ržene in pšenične moke po postopku počasne fermentacije s pomočjo kislega testa. Glavna značilnost tega kruha je rahlo kiselkast okus in svežina, ki traja nekaj dni. Zaradi posebnega postopka ročne izdelave je značilne nizke oblike, ob prerezu je opazna večja luknjič- avost sredice. Direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelač je ob ponovnem uspehu na ocenjevanju kakovosti kruha povedala, da je donački kruh med kupci zelo iskan. Nekateri ga kupijo tudi za cel teden vnpa-rej. Žal pa ga v vseh trgovinah kljub velikemu povpraševanju kupcev ni mogoče kupiti. Letošnji dosežki imajo po di-rektoričinem mnenju še toliko večjo vrednost, ker je proizvodnja nekoliko trpela zaradi investicij. Rezultati so tudi potrdili, da podjetje v resnici dela veliko na kakovosti izdelkov. Letošnje drugo ocenjevanje kakovosti slovenskega kruha je vnovič pokazalo, da Slovenci jemo dober kruh. Z ocenjevanjem se njegova kakovost le še povečuje. V kratkem pričakujejo ponovno preverjanje kakovosti; nagrajene izdelke namreč nadzirajo z nenapovedanim vzorčenjem v trgovinah. Ce kakovost ne bo ustrezala, bo kruh priznanje izgubil. MG v spremstvu prvakov krajevnih javni tribuni v Markovcih. opozoril na luknje v finančnem sistemu. Da bi bili sposobni priložnosti izkoristiti, je predlagal šest točk, ki bi jih bilo nujno potrebno spremeniti, da bi izboljšali ekonomsko in politično situacijo v državi in predvsem, da bi bili kot bolj odprta družba sposobni odgovoriti na izzive, ki so pred nami. Ce hočemo izkoristiti prihodnost, moram - meni Janša - najprej urediti preteklost. Osnova je po njegovem v popravi krivic in spravi; po enajstih letih namreč še nismo uspeli urediti narodne sprave, saj so na oblasti politične sile, ki bi to še vedno reševale le s preglasovanjem, ne s konsenzom. Zaradi tega tudi denacionalizacija še ni končana. Drugi pogoj je vzpostavitev socialne in pravne države, pri čemer je opozoril na neenakost pred zakonom in na socialno nepravičnost. Razlike med bogatimi in revnimi so prevelike in Slovenija še dolgo ne bo socialna država, o čemer govorijo. Tretji pogoj je v dokočanju reform, ki smo jih začeli; predvsem je omenil pokojninsko, socialno in finančno reformo, pri čemer je opozoril tudi na nepravilnosti pri privatizaciji bank. Cetrti pogoj je ureditev vprašanja rodnosti, večanja števila prebivalcev oziroma vprašanja demografije, ki ga popolnoma zanemarjamo. Še huje: po njegovem mnenju smo sprejeli ukrepe, ki jih celo destimulirajo. Ob tem je opozoril na Puckov predlog, ki za več otrok predvideva večji davek. Peti pogoj je po Janševem mnenju enakomernejši regionalni razvoj Slovenije, saj smo izjem- no centralizirana država. Šesti pogoj je ohranjanje čimbolj zdravega naravnega okolja, saj bo največji problem bodočih generacij zagotoviti dovolj zdrave oziroma neoporečno pitne vode. V slovenskem parlamentu zelo pogreša Zelene, ki naj bi bili zastopani v vseh evropskih parlamentih. Ob vsem tem je Janša vendarle videl tudi nekaj pozitivnega: to, da smo vendarle pričeli sprejemati veliko dobrih evropskih standardov, ki omogočajo kakovostnejši razvoj. Še nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo po njegovem tako velike priložnosti, kot je sedaj pred nami, zato je prepričan, da ima sedanja vladajoča kolalicija še nekaj možnosti, da potegne zavoro in se prične obnašati bolj racionalno ter gospodarno. Ce kupujemo vladno letalo za 15 milijard tolarjev, potem kažemu svetu, kot da bi se kopali v denarju. Oba prvaka sta se med drugim zavzela za čimprejšnji vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato ter menila, da je predlog opozicije za predčasne volitve vendarle racionalen. V krajši razpravi so poslušalci v dvorani postavili nekaj zanimivih ter tudi nekaj politično usmerjenih vprašanj, saj je padlo precej grenkih besed tudi na nekdanjo koalicijsko partnerico SLS, ki naj bi bila po Janševih besedah največji poraženec na volitvah, Bajuk pa je ponovno zatrdil, da bo čas dokazal, kako je bila njegova vlada ena najskromnejših v vsej 10-letni zgodovini Slovenije. Na vprašanja glede lastninjenja zavarovalnic, o protinatov-ski kampanji v Sloveniji in neuspešnih pogajanjih s sosednjo Hrvaško nismo slišali povsem jasnih odgovorov. Franc Pukšič, ki je bil ob Miroslavu Luciju eden najvidnejših predstavnikov SDS v dvorani, je pojasnil bistvo zakona o telekomunikacijah, ki je bil prav tega dne sprejet. Na javni tribuni je bila tudi kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar, vendar se ni priglasila k besedi. Na vprašanje, kje je danes SDS, pa je Janez Janša ob koncu odgovoril: "Pravi odgovor na to vprašanje bo prišel na jesenskih volitvah. Ankete so za stranko dokaj ugodne in vsekakor pričakujemo več kot na minulih volitvah. Po aprilski raziskavi je razlika med SDS in LDS maj-nša od polovice. Ali gre nam tako dobro ali pa njim tako slabo?" M. Ozmec Kradioptuj 89,S-9S.2-IO«mh. —-nTTOi Drvižba za časopisno in radijslto dqavnost RADIOTEDNII^ d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičcva 6,2250 Ptuj, tel.: 0fi/74W4-10, 0^49^437, falcs: 0^493435, elektronska pc^ta: nabirainlkSradlotednllcsl, s^ne strâriï:liepi77vvww.raai&ïëahTIemii bogovi pridniitio. AishUos, stiirogrild traged v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 23.5.- 6.6. 2002 NA GOSTOVANJIH ELEKTRA Predstava za izven, 20.00 P R E M 1 E R A v angleškem jeziku 23. četrtek STEVARDESE PRISTAJAJO Predstava za izven, 20.00 24. petek EKSHIBICIONIST Predstava za izven, 20.00 1. sobota SAMOTNI ZAHOD Predstava za izven, 20.00 2. nedelja SHOPING & FUCKING Predstava za izven, 20.00 3. ponedeljek NAGON Predstava za izven, 20.00 4. torek ZGODBA 0 USPEHU Predstava za izven, 20.00 5. sreda SARAH KANE/4.4« Predstava za izven, 20.00 6. «etrtek NAGON Gostovanje v SNG Drama Maribor Ob 12.00 Inl 9.30 HAJDOSE / promocijski koncert gmajnaric Triletno delo kronale s kaseto in CD V prostorih GD Hajdoše je bil 18. maja promocijski koncert pevk Gmajnaric, članic KD Valentina Žumra Hajdoše, ob izidu njihove prve kasete in CD plošče. Gmajnarice med svojim sobotnim nastopom. Foto: C. Goznik Ob tej priložnosti so v goste povabile nekatere pevske skupine, zapel pa je tudi nekdanji pevec skupine Štajerskih sedem Rudi Šantl, ki se je odločil za samostojno pot. Skupaj z gosti so pripravile zanimiv in prijeten večer glasbe in petja, ki je v hajdoško dvorano privabil številne ljubitelje ubranega petja. Med gosti je bil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki se skupaj z ustvarjalci veseli vsa- kega njihovega uspeha. Pevke Gmajnarice so skupaj od marca leta 1999. Na njihovo pobudo je bilo tudi ustanovljeno KD Valentina Žumra Hajdoše. Predsednica Andreja Glažar jih je predstavila kot najaktivnejše članice društva. Niso samo dobre pevke, so tudi dobre organizatorice. Sobotni koncert so v celoti pripravile same in ga ob svojem prazniku podarile vsem ljubiteljem dobre pesmi. Brez njih ni kulturnega dogajanja v občini Hajdina in širše. Vodja skupine je Silva Kajte-zovič, v njej pa še pojejo Katica Zajsek, Olga Vidovič, Vera Za-goranski, Marjana Podgorelec in Marija Pulko. Nekaj časa je v njej pela tudi Marjana Bone. Prvo vajo so pevke imele 1. marca 1999, 20. marca pa že prvi nastop. Vaje imajo enkrat tedensko v Hajdošah pri eni od pevk doma. Repertoar si izbirajo same, obvladajo že čez 40 pesmi. V glavnem so to ljudske, ponarodele pesmi, eno - Glas gmajnaric - pa jim je uglasbil Boris Rošker na besedilo Olge Vidovič. Prvič so jo predstavile javnosti na sobotnem promocijskem koncertu, pesem pa je tudi ena od trinajstih pesmi na njihovi prvi kaseti in CD plošči. Pevke druži veliko prijateljstvo in disciplina. Vsako druženje, nastop ali vaje jim prinaša novo veselje in radost. Letno imajo od 15 do 20 nastopov. V treh letih delovanja so nastopile že več kot 50 krat. Uspešne so bile tudi na prvi reviji malih vokalnih skupin. Bile so dobro ocenjene, vendar so se odločile, da bodo ostale med ljudskimi pevkami. MG MARKETING Komunikacijska strategija (3. del) V današnji številki homo ponazorili nakupne procese oz. korake pri potro{nikih. Na podlagi teh procesov oglaševalci dolo~ajo komunikacijske cilje, o katerih smo govorili v pretekli {tevilki. Z nakupnimi procesi pri potro{-nikih se ukvarja ve~ teorij, ena od njih je hierarhija efektov oz. učinkov. Hierarhija efektov pravi, da ljudje pred nakupom naredijo serijo miselnih korakov (od zavedanja do nakupa), katerih u~inek naj bi bil viden {ele po do-lo~enem ~asu. Oglaševanje pa je sila, ki "prisili" ljudi, da naredijo te korake (ob tem ve~krat nastane problem, saj naro~niki in prodajalci ponavadi želijo, da oglasi učinkujejo že v trenutku ohjave). Hierarhija efektov oz. u~inkov vsebuje šest točk: zavedanje - potencialni kupci se ne zavedajo obstoja izdelka. Zavedanje vzpostavimo z neprestanim ponavljanjem imena v sporočilih (npr. slogan Mercator — najboljši sosed je nastal ob Mer-catorjevem pohodu po Sloveniji, ponavljali pa so ga več let); poznavanje - potrošniki se zavedajo, da izdelek obstaja, nimajo pa o njem nobenih podatkov. Ljudi je potrebno seznaniti z dejstvi o izdelku (npr. pri izdelkih, ki prihajajo na trg, je potrebno jasno poudariti koristi ter ime izdelka in proizvajalca); vsečnost - potro{niki vedo, kaj izdelek ponuja, nimajo pa do njega nobenega odnosa. Ce ljudje na izdelek ne gledajo z naklonjenostjo, je potrebno ugotoviti, zakaj je tako, in povečati všečnost (npr. pri avtu, ki se slabo prodaja, je potrebno poudariti prednosti, ki jih ima pred konkurenco); naklonjenost — potrošniki imajo do izdelka pozitiven odnos, naklonjeni pa so mu enako kot drugim izdelkom. Potrebno je doseči večjo naklonjenost do izdelka (npr. potrošniki imajo pozitiven odnos do mobilnih telefonov, ponudniki pa morajo prepričati potrošnika, da je njihov izdelek najboljši); prepričanje — ustvariti je potrebno željo do nakupa in prepričanje, da je nakup pametna ideja. Ce je ciljno občinstvo naklonjeno izdelku, vendar ni prepričano o nakupu, ga je potrebno prepričati o koristih, ki jih nakup prinese; nakup — potrošniki so prepričani glede izdelka, vendar ga ne kupijo. Potrošnika je potrebno prepričati, da se odloči za nakup (ponudi se nižja cena, darilo, preizkus izdelka, ipd.). Več o teorijah nakupnih procesov boste izvedeli v knjigi Tr-ženjsko upravljanje (Kotler) in Psihologija tržnega komuniciranja (Ule, Kline), kjer boste lahko prebrali več tudi o ostalih teorijah (AIDA...). Pišite na e-naslov: zlato. ogledalo @radio-tednik. si ali fideljbrever@yahoo.com. Va{e komentarje, vpra{anja in pripombe bomo z veseljem upo{te-vali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog DESTRNIK / četrti občinski praznik Osrednja prireditev bo v soboto Na Destrniku bodo ob koncu tedna praznovali že 4. praznik občine Destrnik. O prireditvah ob prazniku smo se pogovarjali s predsednikom odbora za pripravo občinskega praznika in občinskim svetnikom Janezom Irglom, ki je prireditve tudi predstavil. Praznovanje se je pričelo že prejšnjo soboto s športnimi tekmovanji. Na šahovskem tekmovanju so se pomerili {ahisti domačega športnega društva ter iz Bistrice ob Dravi; slednji so tudi zmagali. Popoldan je sledilo srečanje v malem nogometu med ekipama z Zavrha in Des-trnika, domačini so zmagali s 5:1, zve~er pa je bila {e ko{ar-karska tekma med veterani iz Lenarta in [D Destrnik. Tekma je bila zares prijateljska, saj je bil rezultat 82:82. Vsa tekmovanja so bila v {oli oziroma v des-trni{ki večnamenski dvorani. Proslavljanje ob~inskega praznika se bo nadaljevalo jutri ob 18. uri z odprtjem približno en kilometer asfaltne ceste na Destrniku proti Zasadom; vrednost investicije je okrog 13 milijonov tolarjev. Va{ki odbor Destr- nik bo pripravil kraj{i kulturni program in srečanje občanov. Osrednja proslava bo v soboto. Ob 16. uri bo slavnostna seja občinskega sveta, ob 17. uri pa bo odprtje tradicionalne likovne razstave ter razstave vseh dru{tev, ki delujejo v občini. Ob 18. uri bo v dvorani osnovne {ole na Destrniku svečana prireditev ob občinskem prazniku. Slavnostni govornik bo župan občine Franc Puk{i~, na prireditvi pa bodo podelili tudi zlata, srebrna in bronasta občinska priznanja, Poklicna in tehni{ka kovinarska {ola Ptuj Janez Irgl, predsednik odbora za pripravo občinskega praznika. Foto: Fl pa bo podelila občini Destrnik občinski grb. V kulturnem programu bodo nastopali člani kulturnega društva Destrnik in godba na pihala Gasilskega društva Destrnik. Ob 20. uri bo predvidoma avdicija za ptujski festival domače zabavne glasbe. Po proslavi bo pogostitev za vse nastopajoče in udeležence proslave pred gasilskim domom Destrnik. V nedeljo, 26. maja, bo v šoli ob 8.30 uri srečanje vseh občanov, starejših od 65 let (na ogled bo tudi razstava), sledila bo slavnostna maša (praznik je povezan s patronom sv. Urbanom), po maši bo župan točil "županovo vino" (predsednik odbora pravi, da ne gre za volilno kampanijo, ampak za tradicijo), popoldan, ob 15. uri pa bo v Ločkem Vrhu odprtje obnovljene Hameršakove (Kumrove) kapele (v občini skrbijo za kul- turno dediščino in vsako leto obnovijo delček kulturne zapuščine). Proslavljanje občinskega praznika se bo nadaljevalo tudi drugo nedeljo, torej 2. junija, s kolesarjenjem po vinsko-turistični cesti. Kolesarji se zberejo pred turističnim domom na Destrniku ob 9. uri in se peljejo okrog 15 kilometrov do Jiršovcev, kjer bo ob 11. uri odprtje asfaltne ceste in mostu. Gre za 1200 metrov obnovljene asfaltne ceste, obnovitev pa je stala 21 milijonov tolarjev. Na Destrniku ob prireditvah, ki so posvečene občinskemu prazniku, pričakujejo številne goste iz Slovenije in tujine, veselijo se tudi srečanja s svojimi občani, zadovoljni pa bodo, če se bodo prireditev udeležili tudi naključni udeleženci. Franc Lačen Destrnik vas vabi ob ob~inskem prazniku SAKUSAK / biseroporocenca terezija in franc meznarič "Zelena" in biserna poroka V Sakušaku v slovenskogoriški občini Juršinci sta praznovala 60-letnico zakona Terezija in Franc Meznarič. Poročila sta se leta 1942, v vihri druge svetovne vojne. Franc se je rodil leta 1919, Terezija pa ga je s svojim rojstvom prehitela za eno leto. Franc je služil vojsko v gardi kralja Petra, bil Spoštovane občanke in občani! Ob prazniku Občine Destrnik vam s spoštovanjem čestitam! Skupaj si prizadevamo za prijetno počutje in nove pridobitve v našem kraju. V zahvalo se nam pridružite na praznovanju 4. občinskega praznika. Vaš župan: Franc PUKŠIČ Bisero- in zelenoporočenca z županom občine Juršinci (prvi z desne). Foto: Kosi mm Srečko Pukšič s.p. Destrnik 2,2253 Destrnik Tei.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262 lal po ugodnih cenah! prisilno mobiliziran v nem{ko vojsko in bil tam tudi hudo ranjen. Po drugi svetovni vojni je bil zaposlen v več državnih službah in dočakal upokojitev v ptujski Perutnini na delovnem mestu kontrolorja materialnega in finančnega poslovanja. Še dandanes vozi, s poudarkom, da zelo varno vozi 29 let star osebni avtomobil audi, dela v domačem vinogradu, kjer mu pomaga tudi žena. Včasih je bil tudi čebelar, zdaj pa čebelarsko tradicijo nadaljuje sin Franček. Žena Terezija je bila vseskozi in je {e dandanes prizadevna gospodinja in skrbna mati sinu Frančku ter hčerki Marici, ki je žal že pokojna. Zanimivo in spodbudno je, da sta se na biseroporočni dan poročila vnukinja Natalija in njen izvoljenec Du{an. Obema paroma je čestital Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, in zaželel {tevilnim naslednikom Mezna-ričeve družine še mnogo "plodnih let". Ni odveč zapisati, da so svatje s svojimi slavljenci vztrajali na gostiji vse od sobotnega dopoldneva do petelinje budnice v ranem nedeljskem jutru. ^JOS) ^TOi/^ Fsem občankam in ^ našim strankam ; X H R E r^ M1C N A čestitamo oh prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 14c, tel.: 02 753-45-41 Potrčeva c.l, Ptuj, tel.: 02 778-88-21 Marko Antolič s.p. E-mail: marko.antolic@amis.net VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA Cenjenim stranicam in občanom čestitamo ob praznilcu občine Destrnik. Drsteija 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSI\/I: 041 709-255 éSltĚlUÍ. OtmarArnuš s-p. ELEKTROINSTALATERSTVO Občinski svetnilc čestita posiovnim partnerjem ter občanom za občinsici praznile Destrnik 38a, tel.: 02/753-29-81, GSM: 041 640-462 elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.p. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel./Fax: 02/753-14-11 GSM: 041/731-214, E-mail: joze.zelenik@amis.net FASADERSTVO-SOBOSLIKARSTVO TER ŠniKATERSTVO Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Destrnik ^ tttttt»ttttttttttttt»ttt Srečko Arnus s.p. Gomilci 6, 2253 Destrnik, tel: 02/753-39-01, GSM: 041 385-188 Mai^an Lozinšek s.p. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Drsteija 15a, 2SS3 DESTRNIK tel.: 02 754-34-31 GSM: 041 728-943 PLESKARSTVO DEMIT FASADE Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! PTUJ / marija horvat - najprijaznejša uslužbenka Strankam je treba predvsem prisluhniti V aprilskem izbiranju najprijaznejših uslužbencev so sodelovale upravne enote Sežana, Hrastnik, Ptuj, Litija in Dravograd. V odsotnosti presednika vlade dr. Janeza Drnovška je petim nagrajencem 14. maja priznanja izročil notranji minister Rado Bohinc ter ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se je ta pobuda predsednika države prijela. Po izboru državljanov je najprijaznejša uslužbenka upravne enote Ptuj Marija Horvat. Marija Horvat je zaposlena v oddelku za upravno-notranje zadeve, ki je nekoč sodil pod občinsko upravo, sedaj pa je v upravni enoti. Najprej je delala na registru prebivalstva in izdaji osebnih izkaznic, zaradi povečanja števila vlog za izdajo potnih listin so jo leta 1992 premestili. Dobila je pooblastilo za izvajanje postopkov na področju potnih listin. Z osamosvojitvijo Slovenije se je povečalo število tujcev na območju upravne enote, od leta 1996 vodi postopke na področju migracij. Po izobrazbi je Marija Horvat diplomirana upravna organizatorka. Od vsega začetka dela v državni službi, kjer je nabrala že 22 let delovne dobe. Priznanje za najprijaznejšo uslužbenko upravne enote Ptuj ji veliko pomeni. "To je zame nekaj najlepšega. Sploh ta podelitev in vse, kar je z njo povezano. Priznanje je toliko bolj dragoceno, ker je to priznanje občanov za tvoje delo. Občutka, da so občani zadovoljni s tvojim delom, se ne da opisati, to je največ, kar si človek lahko zasluži s svojim delom. To je potrebno doživeti. Skupaj z mano veselje ob priznanju delijo tudi domači. Takšno priznanje, kot sem ga prejela jaz, bi si po mojem zaslužili vsi delavci oddelka za upravno-notranjeve zadeve glede na stranke in rezultate svojega dela," je po sprejemu priznanja povedala Marija Horvat, ki v začetku ni želela govoriti za javnost. Bala se je takšnih ali drugačnih odzivov, ker pa gre tudi za promocijo dela upravne enote Ptuj, je v pogovor le privolila. TEDNIK: Nam lahko, prosim, predstavite področje svojega dela? M. Horvat: "Področje dela, ki ga opravljam, obsega vodenje postopkov za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje iz različnih razlogov, sprejemanje prošenj za dovoljenje za stalno prebivanje in izdajo osebnih izkaznic ter potnih listin za tuje državljane. Prevladujejo postopki iz razloga zaposlitve in dela v Republiki Sloveniji. Pri tem gre predvsem za poklice, ki jih v Sloveniji ni, kot so zidarji, tesarji, varilci in zdravniki. Glede na to, da je naša upravna enota tudi obmejna, je tudi veliko postopkov v okviru t. im. dnevne migracije. Gre za postopke, ki so vezani na delavce, ki dnevno zaradi dela prehajajo državno mejo, ki pa v Sloveniji nimajo prebivališča." TEDNIK: Kako dolgo trajajo postopki, ki jih izvajate? M. Horvat: "Največ vloženih prošenj je povezanih s psoeb-nim ugotovitvenim postopkom. Pri teh so zakonski roki za rešitev nekoliko daljši. Trudim se, da postopke vodim tako, da jih zaključim v čim krajšem možnem času. V zelo redkih primerih se postopek zavleče od enega do dveh mesecev. Predvsem se dlje časa rešujejo zahtevki, ki jih stranke vložijo na velepos- laništvih Republike Slovenije v tujini za pridobitev prvega dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji." TEDNIK: Kak{en je va{ odnos do strank oziroma s kak-{nimi strankami se srečujete? M. Horvat: "Stranke prihajajo z različnimi prošnjami, vprašanji in problemi. Za stranko si vedno vzamem čas. Najprej ji prisluhnem, zatem temeljito razmislim o njenih zahtevkih, šele nato ji predlagam možne rešitve v okviru zakonskih določb. Pogovor s stranko vodim tako, da se stranka v upravnih prostorih ne počuti utesnjeno, ampak sproščeno, to mi veliko pomeni. Pogosto se zgodi, da vprašanja strank niso povezana samo z mojim področjem dela, ampak se navezujejo tudi na delo drugih upravnih organov. Tudi v teh primerih se potrudim in poskušam pomagati po najboljših močeh. Zase lahko trdim, da se nikoli ne držim strogo določenih uradnih ur pri sprejemanju strank. Opažam pa, da so stranke zadovoljne, če lahko upravne zadeve uredijo, ko jim to najbolj ustreza, kadarkoli v času poslovanja uradnega organa. Lahko rečem, da so stranke izredno korektne, čeprav izjeme obstajajo. Z nobeno doslej nisem imela težav, tudi s tistimi, ki jim ni nikoli nič prav, sem se znala pogovoriti in zadevo urediti. Potrebno je le izbrati pravilen način komuniciranja. Zavedati se je potrebno, da je vsak posameznik kot stranka v postopku nekaj posebnega - poglavje zase. Danes so stranke zelo zahtevne, zanima jih marsikaj, hočejo konkretne odgovore. Da jih lahko zadovoljiš nista dovolj samo prijaznost in nasmeh, najbolj jim lahko pomagaš, če imaš potrebno znanje, če delo, ki ga opravljaš obvladaš, in potrebno širino, ki pa ti je ne da samo znanje." TEDNIK: Je težko biti prijazen v odnosu do strank? M. Horvat: "Rekla bi, da je vse v značaju človeka. Jaz se rada smejim, smeh je pol zdravja, pravijo. Nasmeh je tisti, ki lahko v odnosu do stranke veliko naredi. Lahko rečem, da me smeh drži pokonci, čeprav znam biti tudi zelo resna, ko je treba." TEDNIK: Kakšne pa so vaše želje? M. Horvat: "S svojim delom sem zadovoljna. Delo s strankami mi leži, rada bi ga opravljala dokler bom lahko. V službi, kjer ne bi imela opravka z ljudmi, ne bi mogla delati. Želim si, da bi bile stranke z mojim delom zadovoljne, tako kot doslej. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so v tej akciji oddali glas zame, in vsem, ki so mi za prejeto priznanje čestitali. Posebej pa bi se za čestitke zahvalila načelniku upravne enote Ptuj mag. Metodu Grahu." Drnovškov pečat in priznanje za najbolj prijazno uslužbenko meseca aprila 2002 v upravni enoti Ptuj, Marija Horvat hrani na vidnem mestu. Večno jo bo spominjal in opominjal, da je priznanje sicer enkratno, v praksi, pri vsakodnevnem delu s strankami, pa ji bo nalagal še dodatno obveznost, biti še boljši. Ker je izbira najbolj prijaznega uslužbenca meseca projekt vlade, v upravni enoti Ptuj, je povedal načelnik mag. Metod Grah, nimajo predvidenega posebnega sprejema. Za take primere tudi ne predvidevajo finančnih nagrad oziroma ne razpolagajo s sredstvi za stimulacijo oziroma nimajo niti posebnih meril za ugotavljanje uspešnosti. "Razen moralnega zadoščenja, da stranke znajo ceniti dobro delo, prejemniki priznanj v teh primerih, ne dobijo ničesar," je dodatno pojasnil zadevo načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah. MG Marija Horvat. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / IZ LETA V LETO VEČJE POVPRAŠEVANJE PO SOCIALNIH STANOVANJIH Socialna stanovanja v Jadranski in Čuikovi Mestna občina Ptuj je po najnovejših podatkih lastnica 176 socialnih stanovanj, s katerimi po pogodbi upravlja Podjetje za stanovanjske storitve. Povprašanje po socialnih stanovanjih je iz leta v leto večje: na zadnji natečaj zanje je bilo oddanih 84 vlog, prosilci so jih vrnili 60, na listo pa je bilo uvrščenih 50 prosilcev. Lista se vsako leto na novo sestavlja, pri tem pa je realnost taka, da lahko ugodijo le petim do šestim prošnjam letno. Mnogi se neuspešno uvrščajo na liste po več let, preden dočakajo stanovanje, ki zaradi socialne note ni nič manj kvalitetno, saj mora biti urejeno skladno s predpisi, ki veljajo za stanovanja. Letos je upanje, da bo rešenih več vlog. bili pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Tu se kaže predvsem priložnost za mlade družine, ki so se odločile za nakup starejših stanovanj in jih želijo obnoviti. Projekti za preureditev Cuč-kove v poslovno-stanovanjski objekt so izdelani. V teku je pridobivanje gradbenega dovoljenja. Temu bo sledil razpis za izvajalca del. Kot je povedal Bogdan Kovač, sodelavec I. za stanovanjske storitve v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj, računajo, da bi letos uredili najmanj tri, če ne vsa načrtovana stanovanja. Ker je v tem objektu vprašljiva statika, bo v enem delu potreben tudi poseg v konstrukcijo, zato se je tudi zavleklo projektiranje. V Jadranski ulici 6 bodo skladno z ureditvenimi načrti letos uredili tri socialna stanovanja. Dve so že dokončali in že imata stanovalce, eno še urejajo. V Cučkovi 2, kjer je do nedavnega bil zdravstveni dom, bodo v pritličju uredili štiri poslovne prostore, predvsem za potrebe invalidskih organizacij, zato je vključena tudi gradnja rampe za invalide, v prvem, drugem in tretjem nadstropju pa skupaj 12 stanovanj. Vsako leto se v proračunu mestne občine Ptuj zagotovi od 15 do 30 milijonov tolarjev za ureditev socialnihn stanovanj. Letos so jih 30 milijonov tolarjev, 15 milijonov pa je rezerviranih za stanovanjsko izgradnjo individualnim prosilcem, ki lahko dobijo do 50 odstotkov zneska kredita pod takšnimi pogoji, kot so ga prido- ... PA BREZ ZAMERE V znanju je moi ... pa tudi precej izgubljenih živcev Prejšnji teden (prejšnji, ne pretekli) se je v naši regiji zgodila tragedija, katere vzrokov verjetno ne bo v celoti spoznal nih~e. Dvoje mladih življenj se je kon~alo, še preden je pravzaprav sploh za~elo dodobra in v polnosti živeti. Prakti~no vse je še bilo pred njima, a zdaj se vse to zdi lahko le še kot neka ne-skon~na možnost, ki ne bo nikoli aktualnost. Glede na to, da pa se o tem ni kaj dosti pisalo, tudi tukaj ne bomo po nepotrebnem metali soli na še sveže rane, pa tudi hudo pametne se ne bomo delali. Bilo bi neokusno, s ~loveškega vidika verjetno tudi brez~utno in kruto. Zakaj pa potem te stvari sploh omenjamo? Ne zato, ker bi hoteli na dolgo in široko razpravljati o tem, ampak zaradi nekega povsem drugega razloga, ki je spodaj podpisanega ob tem žalostnem dogodku vzpodbudil k ponovnemu razmišljanju o stvari, ki mu že dolgo ne da miru. Recimo, da je pa zdaj ~as, da misli spravi tudi na papir. Ob tem vseeno moramo dodati zgolj še en stavek o tragediji, ~eprav smo rekli, da jo pustimo ob strani. Fant, ki je kot prvi od te tragi~ne Shakespearove dvojice kon~al življenje, je bil v ~etrtem letniku, prav sedaj bi torej moral opravljati maturo. Ima to z vsem skupaj kakšno globljo povezavo? Igra to kakšno pomembnejšo vlogo? Ne vem. Kakor vam pa~ potegne. Morda bo (je) tudi kdo od vas dobil podobno asociacijo (poti in delovanje mišljenja imamo pa~ vsi do neke mere enake, vendar pa po drugi strani vsak svoje mišljenje finišira sam). Okej, pa ~etudi ti dve stvari nista popolnoma ni~ povezani, to ne vpliva na namen in cilj tega, kar zdaj berete. Kajti namen tega je malce pogledati, ali v našem šolstvu res vse super štima. Odgovor na to je: Ne. Ne štima. Pa poglejmo malo, zelo zgoš~eno, zakaj ne. Po eni strani je naš šolski sitem zelo uspešen. Dela to~no to, kar naj bi dober šolski sitem tudi po-~el. Odraža norme, ki so v veljavi v družbi, katere šolski sistem je, predstave, kaj je zaželeno in kaj ne, kaj dopuš~eno in kaj ne, skratka, da odraža trenutno stanje v družbi in podmladek nekako skuša narediti za njen del (bolj strokovno se celotni zadevi re~e socializacija, mislim, da sekundarna). Vendar pa se že takoj na za~etku pojavita dva temeljna in najve~ja problema. Če smo rekli, da mora šolski sistem kar najbolje prenašati vrednote in ozra~je družbenega sistema v šolske klopi, zna biti to zelo hud problem. Pazite, tukaj ne govorimo o vsem tistem plemenitem in visokolete~em izrazoslovju in vrednotah, ki jih šolski sistem opisuje, vceplja, pa kako je treba predstaviti vse objektivno, vcepljati enakopravnost, spoštovanje do druga~e misle~ih in tako dalje, ne, tukaj imamo v mislih predvsem tisti družbeni duh, ki ga v šoli ne omenjajo tako pogosto in tako na glas, a je še kako prisoten, tako v družbi kot tudi v šoli. In kot smo rekli, šolski sistem prav dobro funkcionira, če je njegova naloga, da med drugim posreduje tudi ta duh. Hudič pa ti~i, kot vedno, tudi tukaj v podrobnostih in na videz nepomembnih stvareh. Ta duh družbe, ki ga šola posreduje in ki se preko vseh mehanizmov, ki so na delu v šoli, prenaša na znanja željne, je namreč duh neznanske tekmovalnosti, rivalstva, boja za preživetje, ki vse bolj vlada v moderni džungli, neizprosnega biti ali ne biti, stresa, neprekinjenega pehanja za novimi višavami osvojenega znanja. No, morda se komu to zdi popolnoma okej, a tu smo prišli do drugega problema. Na prvi pogled se zdi, da s pehanjem za čimveč znanja ne more biti popolnoma nič narobe. Vendar poglejte še enkrat. Kar se zrcali skozi to, na videz povsem legitimno pot, je boleče dejstvo, da se v našem šolstvu (in to na vseh ravneh) daje prednost kvantiteti pred kvaliteto. Se huje. Zdi se, da kvaliteta pravzaprav nikogar prav nič ne briga. Sicer se tu in tam omenja, a kaj, ko se zdi, da pod kvaliteto skoraj vsi mislijo zgolj še bolj povečano kvantiteto. Kar pa je, milo rečeno, povsem zgrešeno. Leto ima samo 365 ali pa 366 dni in se ga pri najboljši volji ne da bolj raztegniti. Pa še od teh dni jih je precej namenjeno počitnicam, tako da se znajdemo pred situacijo, ko je treba v približno devet mesecev natrpati stvari, za katere bi povprečen človek potreboval najmanj enkrat več časa (če ne še več), da bi jih vsaj koliko toliko normalno predelal. Kar nas pripelje do tistih, ki so to znanje zadolženi v kar najbolj normalni obliki podajati. Da ne boste mislili, da inflacija podatkov duši zgolj nabiralce znanja, tudi tisti, ki so jim to preobilico podatkov dolžni vsuti na glavo, niso nad to zatrpanostjo kaj preveč navdušeni. Se več, prav tako kot učenci so tudi učitelji zaradi ogromnega kurikuluma vse prevečkrat živčni, nervozni in na koncu z živci. Učni načrt pač morajo izpolniti, pa kakršen koli že je. Kar seveda še dodatno oteži pedagoški proces, ta pa potem spet inducira zgolj napetost in rahlja živce vsem njegovim udeležencem, kar se pa potem spet izraža v pedagoškem procesu in tako dalje. Blodni krog je tu. Podajalci znanja nervozno skušajo najti način, kako v enem šolskem letu predelati vso to množico podatkov in snovi, ki jim jo nalaga kurikulum, zraven pa še morda celo vsemu skupaj dati kak smiseln izgled, znanja lačni pa si razbijajo glave, kako za hudiča vso to snov predelati, opraviti vse te izpite, napisati vse te seminarje, kako sploh vsej tej množici različnih podatkov dati oziroma najti glavo in rep. Oboji pa za nameček delajo nervozne še drugi druge. Krasno. Gregor Allé Objekt na Cučkovi 2 je trenutno v slabem stanju, z obnovo bo pridobil na vrednosti, predvsem pa bodo pridobili ljudje, ki bodo v njem dobili stanovanje in si tako rešili enega od osnovnih eksistenčnih problemov. Katere stavbe na Ptuju naj bi v prihodnjih letih še spremenili v poslovne in stanovanjske namene v tem trenutku še ni znano. O novogradnjah ne razmišljajo, krediti, ki jih v te namene daje Stanovanjski sklad Slovenije niso ugodni. Tudi zato socialnih stanovanj, čeprav bi jih morale zagotavljati vse občine, v lokalnih skupnostih ne gradijo oziroma urejajo. MG MAJSPERK / ustanovili lokalni odbor stranke mladih slovenije Mladi ne bodo vet križem rok Doslej so mladi iz občine Maj šperk lahko le križem rok in nemo~no opazovali, kaj se dogaja v njihovem okolju, z ustanovitvijo lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije pa ne bo ve~ tako, zatrjujejo, saj se bodo zavzemali za večje možnosti razvoja in uveljavljanja mladih, da ne bi več zapuščali haloških domov in se selili v urbana okolja. Ustanovnega zbora lokalnega odbora SMS Majšperk sta se ob tamkajšnjem gasilskem domu v petek, 10. maja, poleg domačinov in predstavnikov drugih političnih strank udeležila tudi generalni tajnik stranke SMS Jože Vozelj ter članica sveta stranke Vanja Režonja. Odsotnost predsednika stranke Dominika S. Černjaka sta opravičila, saj se je v istem času udeleževal ustanovnega zbora stranke v rojstnem Slovenj Gradcu. Stranka mladih Slovenije je v 8. volilni enoti zadnje čase vse uspešnejša, saj je na omenjenem območju ustanovljenih že sedem lokalnih odborov. Poleg pravkar ustanovljenega v Majš-perku delujejo odbori še v Ljutomeru, Ptuju, Vidmu pri Ptuju, Lendavi, Murski Soboti in Šentilju. Vodstvo stranke je veselo, da so uspeli priti v parlament, in verjamejo, da bo ob novih volitvah spet tako. Za predsednika lokalnega odbora stranke SMS Majšperk so izvolili Draga Lorberja, podpredsedniško funkcijo so zaupali Martinu Lampretu, tajniške posle pa Mateji Planec. Drago Lorber je ob izvolitvi izrazil veselje, da so tudi mladi v Majšperku končno prišli do spoznanja, da lahko le z aktivnim vključevanjem v politične, gospodarske, kulturne in druge dogodke v občini nekaj spremenijo. Rezultat tega je ustanovitev lokalnega odbora stranke v Majšperku. Z delom in aktivnim vključevanjem v vsa dogajanja v občini se bodo zavzemali, da se bo v Halozah začelo življenje v boljših razmerah ter da bodo imeli ljudje več možnosti za zaposlitev. Mladim je potrebno zagotoviti takšne pogoje, da po končanem šolanju ali študiju ne bodo zapuščali rojstnega kraja. Dovolj je osamljenih, zaklenjenih in zapuščenih hišk. Zavzemali se bodo tudi za reševanje stanovanjske problematike, za kul- Mladi ne bomo več križem rok in nemočni, pravi predsednik LO SMS Drago Lorber. Foto: M. Ozmec turno povezanost med ljudmi, za ohranjanje in vzpodbujanje življenja na podeželju - skratka za boljšo prihodnost mladih in vseh, ki čutijo tako kot oni in jih podpirajo. Svoje misli pa je sklenil z ugotovitvijo, da smo mladi tako dolgo, dokler kujemo načrte, se borimo ter verjamemo, da bo vsak naslednji dan lepši, boljši in zanimivejši od prejšnjega. Robert Krajnc iz lokalnega odbora SMS Ptuj je ob čestitki majšperške kolege spomnil, da je bila stranka praktično ustanovljena na travniku, in jih ob tem vzpodbudil, da od travnika do parlamenta ni tako daleč, kot se zdi. S čestitko in željah po dobrem sodelovanju so se mu pridružili še Brane Kolednik iz lokalnega odbora Videm, predstavnica stranke SLS, sicer pod-županja občine Majšperk, mag. Darinka Fakin, v imenu stranke LDS svetnik Marjan Kokot ter Ciril Murko iz DESUS-a. Po uradnem delu zbora so za vse udeležence pripravili še to-variško srečanje ob zvokih tria Melody. M. Ozmec PTUJ / tekmovanje mladih tehnikov V šolah poniževalen odnos do tehnike Zveza za tehnično kulturo Slovenije vsako leto organizira srečanje in tekmovanje mladih tehnikov v več disciplinah oziroma panogah. Letošnje srečanje, ki ga je organiziral Regionalni center Maribor, je bilo 11. maja na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju in na letališču v Moškanjcih. Ob srečanju smo se pogovarjali z mag. Gorazdom I. Gumze-jem, predsednikom organizacijskega odbora, in Sonjo Pogo-revc, vodjo regionalnega centra. Povedala sta, da se je letošnjega srečanja udeležilo kar 265 učencev iz podravskih osnovnih šol. Mag. Gorazd I. Gumzej s Pedagoške akademije v Maribo- ru je bil zelo kritičen do odnosa šolskih oblasti do tehnične vzgoje, saj ne vzpodbuja mladih za tehnične poklice, v devetem razredu devetletke tehnične vzgoje ni, pa tudi med izbirnimi programi pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev v devetletki tehnična vzgoja ni na voljo. V srednjih šolah pa sploh ni predmeta tehnične vzgoje. Zato Regionalni center za teh- nično kulturo v Mariboru prireja srečanja in tekmovanja, da spodbuja mlade v tehnično razmišljanje in ustvarjalnost. Državno tekmovanje bo 1. junija v Dolenjskih toplicah. Mladi tekmovalci so se pomerili v dvajsetih disciplinah: treh kategorijah avtomobilov na električni pogon, s foto razstavo, iz učenčeve domač delavnice, z izdelki z uporabo električnega orodja, v izdelavi maket, tehnične dokumentacije, konstruiranjem z elektronsko zbirko, modelarskimi zmaji, modeli jadrnic, modeli raket s padali, z novo učno tehnologijo, s Fischer tehniko, z nalogami in konstrukcijami iz elektronike, s prostoletečimi jadralnimi modeli, raketoplani, razstavo teh- ničnih izdelkov in z nalogami in konstrukcijami s področja strojništva. Prva mesta na tekmovanju so v posameznih disciplinah dosegli: Uro{ Keti{ iz O[ Lenart (mentor: Daniel Divjak), Ale{ Rola iz O[ Sv. Ana (mentorica: Irena Rola Bek), Rok Vaupotic iz O[ Ormož (mentor: Darko Špacapan), Mojca Prelog, Suzana Sven{ek, Cvetko Pir{ in David Kaljun iz O[ Sp. Polskava (mentor: Ivan Tisaj), Nejc Ilje-vec in Miran Petek iz O[ Ljudski vrt (mentor: Miran Petek), Eva Jug, Uro{ Resnik, Rene Pir{ in Maru{a Plavcak iz O[ Poljcane (mentor: Goran Sa-bolič), Peter Verdenik in Alen Skledar iz O[ Maj{perk (mentor: Jože Režek), Luka Lah in Borut Novak iz O[ Videm pri Ptuju (mentor: Anton Ko-vačec), Filip Kuntu, Natalija Toplak, Aljaž Kovacic, Janez Ferk in Martin Pelcl iz O[ Bojana Ilicha Maribor (mentorja: Franci Klasinc in Martin Knu-plež), Peter Duh, Janez Pod-hostnik in Gregor Moleh iz O[ Jur{inci (mentor: Branko Horvat), Vili Koderman in Ale{ Černezel iz O[ Breg (mentor: Vitomir Horvat), Matej Franic iz O[ Franca Rozmana Staneta Maribor (mentor: Boris Kraut), Robi Tucic iz O[ Fram (mentor: Valerija Vodopivec), Samo Mur{ec iz O[ Volicina (mentor: Irena Pernat), Davor Hvala, Dejan Korez, Tibor Ci-cerl, Matjaž Mr{nik, Ale{ Ko-dela in Miha Kodela iz O[ Olga Meglic Ptuj (mentor: Boris Šegula), Ivan Danko iz O[ Mladika Ptuj (mentor: Majda Kramberger Belšak) in Rok [ef, Gregor Rajner, Mitja Kotnik in Christian Jakobic iz O[ Ru{e (mentor: Tone Cenčič). Franc Lačen Mag. Gorazd I. Gumzej in Sonja Pogorevc. Foto: Fl PTUJ / AVTORSKI PROJEKT ROMANE ERCEGOVIČ "Elektra" v angle{kem jeziku Lansko leto oktobra je na odru Gledališča Ptuj Romana Ercegovič izvedla svoje avtorsko delo, monodrama Elektra. Predstava je nastala v sodelovanju Gledališča Ptuj (OB program) in Studia za raziskovanje obrednih oblik gledališča. V četrtek, 23. maja si bomo lahko ogledali premiero Elektre v angleškem jeziku. Tudi angleška predstavitev Elektre bo izvedena v OB programu Gledališča Ptuj in predstavlja že drugo sodelovanje Gledališča Ptuj in Studia za raziskovanje obrednih oblik gledališča. Po predstavi bo Klub prijateljev ptujskega gledališča, ki ga vodi Zlatko Ješe, organiziral srečanje v Teater kamri hotela Mitre. Pogovor z avtorico bo vodila Majda Fridl. Zgodbo o Elektrini družini poznamo iz Homerjeve Iliade in starogrških tragedij. Dramatizacija mita o Elektri avtorice Romane Ercegovič se skozi perspektivo stare grške zgodbe dotika vprašanja patriarhalnih vrednot v sodobni družbi. LJUBLJANA / prva obletnica lestvice slovenskih radijskih postaj Coca-Cola Airplay Charts Znani ljubljanski lokal Casa del Papa je prejšnji teden gostil vzhajajoče in že uveljavljene zvezde slovenske glasbene scene. Razlog je bil praznovanje prve obletnice lestvice slovenskih radijskih postaj Coca-Cola Airplay Charts, ki se je po enem letu predvajanja razvila v radijski šov nacionalnih razsežnosti, saj jo predvaja in sooblikuje 26 radijskih postaj po Sloveniji, med njimi tudi radio Ptuj, ki skupaj s Hišo idej iz Maribora, v kateri nastaja ta ekskluzivna glasbena oddaja, pripravlja airplay lestvico - lestvico največkrat predvajanih skladb. Glavne zvezde večera, nepogrešljive Sestre. Foto: Blaž Ivanuša Za to, da nam ni bilo dolgčas, so poskrbeli voditelj šova Jernej Kuntner v vlogi slovitega Pšem-ka, vse svoje talente so razkrili člani boy skupine Game Over, slovenski kloni Backstreet Boy-sov, sicer še en produkt uspešnega dela prodorne managerke Natke Geržina. Prisoten je bil seveda tudi Sebastian, ki pa tokrat ni bil glavna zvezda večera, saj so ga zasenčile naše predstavnice Slovenije na letošnjem Ev-rosongu, Sestre. Dodatno težo prireditvi je dala tudi Vesna Pi-sarovič, hrvaška evrosong zvezda, ki je zabave željne goste zabavala do jutranjih ur. Ne smemo pa iti mimo že uveljavljenih imen na slovenski estradi, namreč Sasha in Anje Rupel, ki sta znova dokazala, zakaj sta po toliko letih še vedno med po-pularnejšimi slovenskimi glasbenimi izvajalci. Crtomir Goznik TEDNIK M tad M f m», PODLEHNIK / PRVI OBČINSKI PRAZNIK Občina Podlehnik bo 1. junija slavila prvi občinski praznik. Slovesnosti se bodo začele že jutri ob 18. uri z gasilsko vajo PGD Podlehnik, Videm, Tržec, Lesko-vec in Sela. V soboto bo pred ga-silskom domom 6. dan gasilcev, 30-letnica PGD Podlehnik in predaja novega vozila. V soboto popoldan bo v OŠ šahovski turnir. V nedeljo bo sledilo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in družabne igre pri ribniku. V ponedeljek in torek bo potekal turnir v malem nogometu in rekreacijsko kolesarjenje, v sredo se bodo s kulturnim programom predstavili učenci OŠ, v četrtek pa bo sledil nastop domačih društev. V četrtek bodo odprli razstavo, ki bo prikazovala življenje in delo v občini Podlehnik. Osrednja prireditev bo v soboto, 1. junija, ob 16. uri, ko bodo poleg kulturnega programa, slavnostnega govora in poleditve priznanj predstavili simbole občine. PTUJ / ŠE ZADNJE TESTIRANJE ŠKROPILNIC Za lastnike njivskih škopilnic, ki še niso opravili testiranja, bo Poklicna in tehniška kmetijska šola organizirala še eno testiranje, in sicer prihodnji četrtek, 30. maja, od 9. do 13. ure na šolskem dvorišču pri šolskem centru v Ptuju. Informacije dobite na tel.: 772 44 11, int. 201 ali na 031 654 862. ŽETALE / DRUGI EKSTEMPORE Od 3. do 9. junija bo v Žetalah drugi mednarodni slikarski eks-tempore. Lanskega prvega srečanja se je udeležilo 84 slikarjev, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo, predvsem iz sosednje Hrvaške oziroma iz občine Đur-manec, s katero sodeluje občina Žetale. Vzporedno s srečanjem bodo organizirali prodajno razstavo podarjenih del udeleženih slikarjev. Izkupiček bodo namenili za obnovo Vukove domačije, ene najstarejših cimpranih hiš v Dobrini, za kar bo poskrbelo Turistično društvo Žetale. PTUJ / AKTIVNOSTI OB TEDNU GOZDOV Od 27. maja do 2. junija poteka teden gozdov. Tudi letos so pripravili gozdarji številne aktivnosti, ki imajo namen poudarjanje pomena gozdov in osveščanje človeka za spreminjanje njegovega odnosa do tega neprecenljivega naravnega bogastva. V okviru svojih aktivnosti gozdarji vabijo na odprtje razstave, ki bo v Mestni hiši v Ptuju v petek. 24. maja, ob 12. uri. Gre za rastavo fotografij Cirila Ambroža Drevesa, drevesa, gozdovi. Razstavo so omogočili Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Maribor in Krajevna enota Ptuj. JB MARIBOR / MLADI NOGOMETAŠI V EUROPARKU V Europarku bodo v soboto, 25. maja, pripravili pester nogometni dan. Na tekmovanje so povabili mlade nogometa{e iz osnovnih {ol in za najbolj{e tri ekipe pripravili nagrade - Europarkove darilne bone - v vrednosti 100.000, 70.000 in 50.000 SIT ter spominske pokale. Vse mlade nogome-ta{e bodo pogostili v restavraciji McDonald's. Zaradi bližajočega se svetovnega prvenstva v nogometu so v Europarku od 25. maja do 18. junija za vse obiskovalce pripravili nagradno igro. V njej bodo lahko napovedali, katera izmed 32 udeleženih reprezentanc bo osvojila naslov svetovnega prvaka v nogometu. PTUJ / partnerski obisk gimnazijcev v franciji Prehitro iztekla pravljica V okviru evropskega projekta Comenius ptujski gimnazijci že drugo leto delajo na področju prostovoljnega socialnega dela. V decembru so gostili prostovoljce s partnerske šole v Tanzenbergu (Avstrija) in v februarju iz partnerske šole v Les Herbiersu (Francija). Od 4. do 10. maja pa so vrnili obisk svojim vrstnikom v Franciji. Osrednji cilji našega projekta so spoznavanje in razvijanje različnih pristopov, možnosti in načinov dela v prostovoljnem socialnem delu, širjenje ideje prostovoljstva in interesa za prostovoljno socialno delo med mladimi kot aktivni obliki preživljanja prostega časa, razvijanje etičnih in moralnih vrednot med mladimi, dvigovanje senzibilnosti za težave in stiske drugih in osebnostna rast posameznika. Pomembni vzporedni cilji vseh projektov Comenius so tudi spoznavanje zgodovine, kulture, izobraževalnih sistemov in različnosti partnerskih držav, poglabljanje znanja jezika partnerskih držav in druženje z vrstniki. Dijakinje Anja Popovic, Mateja Arnus in Laura Sardinsek, so svoja doživetja in rezultate dela z obiska v Franciji strnile pod naslovom Prehitro iztekla pravljica. *** Francija, Paris, Les Herbiers ... še pred kratkim so za nas te besede pomenile neuresničljive sanje. Sanje, ki so se spremenile v resničnost. Za nas je 4. maj 2002 nepozaben dan. Že navsezgodaj smo se zbrali na brniškem letališču. Spremljala sta nas Darja Roka-vec, ki vodi prostovoljno delo na naši šoli, in Brane Rokavec, ki je koordinator za mednarodne projekte na naši šoli. Prav dobro se spominjamo naše nestrpnosti in nenehnega pogledovanja h kovčkom. Letalo je kmalu poletelo na drugo stran Evrope. Okrog 10. ure smo prvič stopili na francoska tla. S polnimi rokami prtljage in planom pariškega me-troja smo se odpravili iskat naš mali hotel Rive Gauche v četrti Saint-Germain de Pres. Za počitek ni bilo časa, saj smo se najprej odpravili na nepozabno panoramsko vožnjo po Seini, že prvi dan navdušeni stopali po Eifflovem stolpu in občudovali to francosko metropolo Pariz. Prevzela nas je mogočna arhitektura in veličina Louvra, na lastne oči smo se spogledale z Leonardovo Mona Liso in se pridno nastavljale fotografskemu aparatu. Sprehodile smo se po slavni Champs Elysees, občudovale Place de Concorde in Slavolok zmage, na katerega smo Skupinski posnetek pred začetkom dela se tudi povzpele po 284 polžasto zavitih stopnicah. Ker imata Francija in Pariz zelo pestro zgodovino, smo od-{li tudi v Les Invalides, kjer je Napoleonovo truplo zavarovano s sedmimi marmornimi sarkofagi. Moramo priznati, da nas je ogled navdu{il in utrudil. V naslednjih dneh smo si ogledali {e boemsko ~etrt Montmartre in baziliko Sacre-Coeur. Seveda nismo spregledale stavbe, kjer plesalke rade ple{ejo znameniti kankan, Moulin Rouge. V ponedeljek nas je ~akala pot s hitrim vlakom TGV v Les Herbiers. Les Herbiers leži v pokrajini Vendee na severozahodni obali Francije. Po {tevilu prebivalcev je podoben Ptuju, pokrajina je izrazito kmetijska, na obali pa je razvit turizem. Po dveh urah PTUJ / novo v centru domino Vrhunski stroji firme Konica Pravilo, da je čas denar, se vse bolj uveljavlja v naši vsakdanji praksi. To velja tudi za pisarniško delo, kjer nas časovna stiska sili v odločitve za nabavo opreme, ki nam omogoča čim hitrejše in čim bolj kakovostno delo ter komuniciranje s poslovnimi partnerji. Kot nala{~ za re{evanje va-{ih morebitnih težav na tem podro~ju je v Ptuju, v prvem nadstropju centra Domino, zastopstvo svetovno znane firme Konica. Gre za zastopstvo ljubljanskega podjetja SANE-LEC, d.o.o., ki je uvoznik aparatov omenjene firme. Poobla{~eni prodajalec in serviser za obmo~je Prekmur-ja, [tajerske, Dolenjske in Koroske je samostojni podjetnik Roman Gril. Dejavnost opravlja dobri dve leti, sicer pa ima na podro~ju servisiranja pisarni{ke opreme bogate, devetletne izku{nje. Bistvo njegove ponudbe so fotokopirni aparati omenjene firme Konica, ki omogo~ajo v desetih razli~nih modelih hitrost od 12 do 190 kopij oziroma printov v minuti. Toda to {e ni vse. Gre za sodobne stroje, tako reko~ zadnji dosežek stroke. Kopirni stroj je s prik-lju~itvijo na ra~unalnik hkrati Samostojni podjetnik Roman Gril ob sodobnih, lahko trdimo univerzalnih pisarni{kih strojih znamke Konica tudi tiskalnik, faks in skener, na njem pa lahko obdelujete formate od A5 do A3. Aparati imajo dveletno garancijo, ki jo daje proizvajalec, ta pa zagotovo najbolje pozna kakovost svojih izdelkov. Predstavitev opisanih aparatur si lahko ogledate na že omenjenem naslovu v Domina centru vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah do 12. ure. Strankam omogo~ijo ogled strojev in njihovih funkcij, na željo pa se oglasijo tudi na sedežu stranke in tam opravijo predstavitev. Prav tako pomembna dejavnost zasebnega podjeta Roman Gril, s.p., pa je servisiranje pi-sarni{ke opreme, za kar sta na voljo dva serviserja s - kot že omenjeno - bogatimi izku{nja-mi. V nujnih primerih zagotavljajo servis v kateremkoli delu Slovenije in v kateremkoli delu dneva v roku petih ur. Zagotovo je informacija nadvse zanimiva za vse uporabnike in na~rtovalce nakupa strojev vrhunske kakovosti Konica. Ce se vam na osnovi zapisanega poraja kak{no vpra-{anje ali ~e boste morda že jutri potrebovali pomo~ serviserja, vas ~akajo na telefonskih {tevilki: 041 280 782. PR vožnje so nas v {oli Le Lycee Jean XXIII sprejeli direktor, profesorji in dijaki. Za dobrodo-{lico so nam pokazali kurenta, fotografije s pustnimi nor~ija-mi in vtisi iz obiska na Ptuju. Skupaj z avstrijskimi dijaki so nas popeljali po {oli. Šola deluje v okviru nekdanjega samostana in je prav mogo~na. Po ogledu smo nadaljevali delo. Drug drugemu smo predstavili svoj na~in prostovoljnega dela, izku{nje, ob~utke in rezultate. Uvodni del smo predstavile v franco{~ini, nadaljnja predstavitev pa je potekala v angle{~ini. Mislimo, da nam je predstavitev zelo uspela, saj smo jo popestrile tudi s pripravlje- nim CD-jem. Francoski u~itelji so nam zastavili veliko vpra-{anj. Izrazili so veliko navdu{e-nje nad na{im delom in željo, da nekatere pristope dela vnesejo tudi v svoj del projekta. Proti ve~eru smo se s svojimi gostitelji odpravili na domove. Naslednje jutro nas je ~akala {ola. Šolske ure v Franciji trajajo 55 minut, u~enci in u~itelji pa so v {oli od 8. zjutraj do 17.30 zve~er. Presenetilo nas je, da so med poukom in odmorom veliko bolj tihi in poslu{ni kot mi. Cel dan smo sodelovale pri pouku, se nau~ile tudi nekaj {pan{~ine in aktivno vodile uro angle{~ine. Profesor angle{~ine je zelo pohvalil na{ besedni zaklad in izgovarjavo. Naslednji dan je bil dela prost, saj je v Franciji dan zmage nad fa{izmom državni praznik. S svojimi gostitelji smo obiskale pe{~eno obalo Atlantika. Voda je bila premrzla za kopanje, zato smo si v nje namakale le noge. Na{i gostitelji so nas z navdu{enjem sprejeli v svoj dom, nam pokazali pokrajino in njene znamenitosti, predvsem pa nam kuhali pristne francoske specialitete. V Franciji je sir zakon. In spet železni{ka postaja v Nantesu in ... in trenutki, ko si ~lovek najbolj želi ostati, a mora oditi. Tudi solze so pritekle, a tolažila nas je misel, da se {e sre~amo. Po vrnitvi v Paris smo obiskali {e muzej inmpresionistov Orsay, znamenito Notre Dame in pokopali{~e Le Pere Lacha- ise, kjer smo rockerice obiskale Morrisonov grob, seveda pa tudi grob Chopena, Edit Piaf, Balzaca ... Na{ mozaik je skoraj že sestavljen. Vsak droben raznobarven ko{~ek, pa naj bo to sme{en pripetljaj na metroju, izložbe s prefi-njenimi modeli poletnih kolekcij in miniaturni listi~i z astronomskimi cenami, dopolnjuje nekaj lepega, nekaj, kar si bomo zapomnile za vse življenje. Težko je ~loveku, ki ni bil z nami popisati, kako ~udovito je bilo, kako je teden hitro minil in kako smo hvaležne vsem tistim, ki so nam omogo~ili to pot. Na potovanju smo združile koristno s prijetnim. Utrdile smo znanje francoskega jezika, predstavile Ptuj in Slovenijo in stkale ter poglobile prijateljske vezi. Veliko ve~ Francozov zdaj ve, da Slovenija vendarle obstaja, da pri nas ni vojne, da imamo ko{~ek obale in planine, da smo odprta država in v koraku z Evropo. Zdaj smo {e bolj ponosne, da smo Slovenke. Mogo~e bodo Francozi ravno zaradi nas treh, kdaj pri{li na obisk v Slovenijo in svoje navdu{enje prenesli tudi drugim. Prepri~ane smo, da se bomo v Francijo {e vrnile, saj nam je vtisnila nepozabni pe~at, ostajajo nam pa tudi fotografije in naslovi francoskih prijateljev. Bilo je nepozabno! Škoda le, da se je ta pravljica tako hitro iztekla. A, ker smo rade prostovoljke, ker bomo s tem delom {e nadaljevale, nas ~akajo nove. PTUJ / tekmovanje mladih članov rdečega kriza Humanitarnost kot del izobraževanja V dvorani Območne gasilske zveze Ptuj je bilo 14. maja, v tednu Rdečega križa Slovenije, tekmovanje mladih članov Rdečega križa o znanju iz RK. Organiziralo ga je Območno združenje RK Ptuj, sodelovalo pa je enajst ekip desetih osnovnih šol s Ptujskega. Mlade tekmovalce je pred tekmovanjem nagovorila predsednica Obmo~nega združenja Zalika Obran. Poudarila je pomen tak{nih tekmovanj za {ir-jenje znanj o Rde~em križu, organizaciji, katere ~lovekolju-bnost se vselej izkaže, ko je potrebno pomagati ljudem. Ve~ bodo mladi vedeli o Rde~em križ, lažje in bolje bodo razumelo idejo RK. Čeprav so vsi tekmovalci v priprave vložili veliko truda in znanja, naj bo nagrada za vse znanje, s katerim bodo lažje pomagali pomo-~i potrebnim, je {e poudarila predsednica Zalika Obran. Pravila tekmovanja je mladim razložila sekretarka Anica Kozoderc, ki se je tudi zahvalila vsem mentorjem in tekmovalcem, da so se tekmovanja udeležili. Vseh enajst ekip iz osnovnih {ol Dornava, Olge Me-gli~ Ptuj (dve ekipi), Trnovska vas, Hajdina, Podlehnik, Zavr~, Ljudski vrt Ptuj, Jur{inci, Videm in Žetale, je pokazalo veliko znanja o Rde~em križu. O zmagovalcih je odlo~il {ele tretji krog. Zmagala je ekipa O[ Ljudski vrt, druga je bila O[ Juršinci, tretja pa O[ Olga Meglič - I. ekipa. Nagrade za najbolj{e je prispeval Mercator SVS, d.d., Ptuj, za malico vseh pa so poskrbeli v Gastroju. Vsi nastopajo~i so tudi prejeli pri- znanja za sodelovanje na leto-{njem tekmovanju o znanju iz RK. Na Ptujskem je po zadnjih podatkih ~ez dva tiso~ mladih ~lanov RK. Za nekaj besed o tekmovanju smo zaprosili tudi Marijo Kor-par, predsednico komisije za mlade ~lane RK pri Obmo~nem kar je delno tudi razumljivo, saj ima vsaka organizacija svoj vzpon in padec, pa ponovni vzpon. Z leto{njim odzivom na tekmovanje so sicer zadovoljni, vendar že prihodnje leto pri~a-kujejo bolj{ega. Na Ptujskem je 28 osnovnih {ol, letos jih je sodelovalo le deset. Vse je po pre-pri~anju Marije Korpar odvisno od prizadevanj vodstva {ol, od navodil obmo~nega združenja, predvsem pa od ravnateljev {ol, od njihovega posluha za tovrstno vzgojo. Brez izobraževanja Kulturni program so pripravili u~enci O[ Ljudski vrt, ki so leto{-nji zmagovalci tekmovanja o {irjenju znanj RK. Foto: MG združenju RK Ptuj, ki je bila predsednica tekmovanja. Povedala je, da imajo tovrstna tekmovanja na Ptujskem dolgoletno tradicijo. V~asih so vsebovala od splo{nih vpra{anj do prakti~-nega preizkusa znanja, ki je {tel tudi kot izpit iz prve pomo~i pri {oferskem izpitu. V zadnjem ~asu pa so nekoliko zvodenela, na humanitarnem podro~ju ni dobrega izobraževanja, je {e pre-pri~ana Marija Korpar. V zadnjem ~asu v prid temu ne govorijo dogajanja v vrhu Rde-~ega križa Slovenije, kar pa tistega, ki je ~lan RK po svoji vesti, ne bi smelo omajati v njegovem prepri~anju. MG ORMOŽ / občni zbor veteranov osamosvojitvene vojne Naj ne bo pozablieno Minuli konec tedna je v Ormožu potekal redni letni občni zbor, na katerem so se zbrali {tevilni ~lani ormo{kega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Ob pregledu dela za minulo leto so povedali tudi veliko kritičnih besed o dogodkih, ki so se dogajali med osamosvojitveno vojno junija in julija 1991. leta in po njej. Ormožani so bili prizadeti, ker je bil tik pred desetdnevno vojno za Slovenijo ukinjen štab TO v Ormožu in potem priključeni štabu TO v Ljutomeru, kar mnogi še danes razumejo kot nezaupnico ali celo ponižanje. Podobno doživljajo tudi člani ormoškerga protidiver-zantskega voda, ki so na mostu čez Dravo v Ormožu postavili barikado, ki je vzdržala vse dni vojne za osamosvojitev Slovenije. Zamerijo pa tudi zgodovinarjem, ker so spregledali, da se je prvi ognjeni spopad v desetdnevni vojni za Slovenijo junija in julija 1991 pričel prav v Ormožu. Na tem območju so bili še nadvse odmevni spopadi SLOVENSKA BISTRICA / PRODAJNA RAZSTAVA »UMETNIKI ZA KARITAS« Združitev umetnosti in dobrote že nekaj let se na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino zbirajo likovni umetniki in ustvarjajo likovna dela in namenjajo svoje znanje, talent in čas "nekomu". Ta "nekdo" pa je točno določen, odvisno od namena kolonije. Letos so to "mladi na robu". Tako motiv likovnika, da s svojim delom pomaga nekomu, ki je pomoči potreben, pripomore k njegovi lažji odločitvi, da se likovne delavnice udeleži. Zadnji teden v lanskem avgustu se je na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino zbralo štirinajst slikarjev in en kipar. Nastal je fond likovnih del, ki jih razstavljajo v raznih krajih Slovenije. Razveseljivo je dejstvo, da je vedno več stalnih kupcev, ki se odločajo za nakup slik iz likovne kolonije Umetniki za Karitas. Prodajna razstava Umetniki za Karitas je pristala tudi v galeriji Grad v Slovenski Bistrici. Tu bo na ogled vse do 9. junija 2002. VT PREJELI SMO "O nepravilnostih je potrebno govoriti" Spoštovani gospod Jožef Kraner! Zahvaljujem se Vam za hiter odgovor, saj sem n^'vedel, da smo javni delavci v javni upravi dolžni spregovoriti javnosti za javno dobro. Nepravilnosti, na katere me opozarjate, bom preveril, in če držijo Vaše navedbe, tudi ustrezno ukrepal. Ne strinjam pa se s trditvijo, da vas "silim, da spregovorite o stvareh, o katerih bi Vam in Občini Lenart v dobro, raje molčali". Če se dogajajo nepravilnosti, je o njih potrebno spregovoriti in jih odpraviti, to je bil tudi namen mojega pisanja. Nasprotno, Občini Lenart in občanom škodujete, če na morebitne nepravilnosti ne opozorite. Kot javna delavca sva to dolžna storiti, saj dobivava plačo davkoplačevalcev. Narobe pa je način, kako nas opozarjate na nepravilnosti. Na način, da svoje slabosti opravičite s tem, da je po vašem Občina Lenart še slabša. Če ste za te nepravilnosti vedeli že prej, bi pričakoval v smislu dela za javno dobro, da me boste opozorili takoj, ko ste nepravilnosti zaznali. Zahvaljujem se Vam, da ste se stranki opravičili in jo obiskali na domu. Delavcem ste pa zagotovo razložili, da delovni čas ne pomeni, da stranke ne smemo sprejeti pred uradnim začetkom dela. Vaše navedbe, da skrbite za "naše", torej občinske stranke, kažejo na to, da ne razumete svojega poslanstva. Ko stopi občan v občinsko hišo, ni ne "naš" in ne "vaš". Je preprosto občan, ki je storitev uprave, občinske ali državne, že zdavnaj plačal preko davkov in zato se spodobi, da ga temu primerno obravnavamo. Ne občina in ne upravna enota ne delata drug za drugega, ampak za občane, ljudi, ki nas plačujejo iz davkov in prispevkov. Čestitka za opravljen proces denacionalizacije bi bila neumestna, saj ste za ta namen dodatno zaposlili celo "armado" ljudi. To bi bilo enako, kot bi nekdo pričakoval čestitko, ker je prišel v službo. Bom pa Vam čestital, če boste sedaj, ko je po Vaših navedbah denacionalizacija končana, dali te strokovnjake z visoko izobrazbo na razpolago gospodarstvu. Nikjer v gospodarstvu delavci nimajo na razpolago pol ure plačanega časa, da se pripravijo na delo. To je mogoče samo v birokraciji. Zavzemam se za takšno kulturo dela, kjer bosta tisti, ki ustvarja, in tisti, ki porablja, vsaj izenačena. Navedite mi primer podjetja, kjer lahko delavci porabijo pol ure, da se pripravijo na delo. In prav gospodarstvo plačuje birokracijo. Preoblikovanje birokracije ni mogoče z uredbami in prisilo, ampak z vzgledom, opozarjanjem na napake in izobraževanjem ter usposabljanjem. Od Vas kot visokega državnega birokrata pričakujem ravnanje v skladu z najboljšimi civilizacijskimi dosežki modernih demokracij. Za vse države, kjer je birokracija toga in neprijazna, velja, da so revne, tako v duhovnem kot tudi materialnem smislu. Ni potrebno, da smo na to ponosni. Včasih je tudi takšno dopisovanje potrebno, da si ljudje razjasnimo stališča. Čeprav se vse ne da rešiti ob kavi, kot menijo nekateri, Vas vendarle vabim oz. bom vesel Vašega vabila. S spoštovanjem! Zupan: mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. ing. na Kogu (drugi dan je tod mrgolelo tujih novinarjev in snemalcev raznih TV postaj, tudi CNN) in v Sredi{~u ob Dravi, kjer je JA že prvi dan spopadov razstrelila osmo kontrolno to~-ko na meji proti sosednji državi Hrva{ki, da ne omenjamo "obiska" {estih tankov JA v samem Ormožu - hiteli so pomagat tistim na drugi strani Drave, da bi se lažje prebili proti Radgoni, ko so dodobra razdejali celo Petrolov bencinski servis v mestu, ki so ga ravno v tistem ~asu obnavljali. Veterani vojne za Slovenijo so zadovoljni le z obeležjem spopadov na mostu ~ez Dravo, ki so ga postavili leto dni po vojni za Slovenijo. Ormo{ka veteranska organizacija se je v minulem letu {te-vil~no okrepila in sedaj {teje 120 ~lanov, njihov predsednik pa bo {e naslednja {tiri leta major Miran Fišer. Kot je povedal, ra~unajo na {e ve~je {tevilo ~lanov veteranske organizacije vojne za Slovenijo, saj ra~unaj-o, da se jim bodo ob {tevilnih vojakih, ki so v osamosvojitveni vojni sodelovali, pridružili {e {tevilni drugi. Na obmo~-nem sre~anju, pripraviti ga nameravajo ob dnevu državnosti v Sredi{~u ob Dravi, bodo razvili svoj prapor. Želijo, da bi prisega mladih vojakov slovenske vojske bila kdaj tudi v Ormožu, saj bi to bila priložnost, da bi {ir{o slovensko javnost opozorili na že pozabljeni prispevek Ormožanov ob nastajanju mlade samostojne države. VT PTUJ / 8. festival mlade ustvarjalnosti Zakljuiek v soboto V soboto bo ves dan potekal 8. festival mlade ustvarjalnosti, ki so ga organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj, Zveza kulturnih dru{tev Ptuj, Gimnazija Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj. V stari steklarski delavnici bo ob 9. uri gledali{ka delavnica, ob isti uri pa v Narodnem domu literarna delavnica. Ob 10. uri bo v Klubu Centra interesnih dejavnosti odprtje razstave fotografij udeležencev zimske delavnice. V stari steklarski delavnici bo ob 12. uri razstava foto delavnice, predstavitev dela likovne delavnice in produkcija video delavnice. Ob 14. uri bo v istem prostoru Gledali{ki studio in Dekli-{ki pevski zbor Gimnazije Ptuj predstavil ...komu neznana je resnica, da jo ljubim... Ob 15. uri bo nastop plesne skupine Gea DPD Svoboda Ptuj, ob 15.30 pa produkcija gle-dali{ke delavnice. V narodnem domu bo ob 16. uri produkcija literarne delavnice, ob 16.30 nastop orientalske plesne skupine Kluba ptujskih {tudentov, ob 17. uri pa nastop Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih {tudentov pod vodstvom Robija Fegu{a, od 18. do 21. ure pa bo nastop ansamblov Brez zamere, Kopije Cir-kovce in Popperkeg. Mentorji delavnic so: Branka Bezeljak Glazer, Stojan Kerbler, Milan Poto~nik, Tomaž Plavec in Mitja Čander. Fl maribor Underground festi^val 25. maja bo v Pekarni (dvorana Gustaf) v Mariboru tradicionalni MKC Underground festival, na katerem se predstavljajo nove skupine iz SV Slovenije. Nastopilo bo devet skupin in posebni gostje - angle{ki legendarni punkerji UK SUBS. Vrstni red nastopajo~ih: 19.00 Druga vrsta (skupini se opra-vi~ujemo, ker pomotoma ni navedena na plakatih), 19.30 Meadows, 20.00 Nagana, 20.30 Skul, 21.00 Rebellion, 21.30 Kord, 22.00 Mal o bo, 22.40 Mu{kat Hamburg, 23.20 gostje iz Anglije U. K. SUBS, 01.30 Payback. ORMOŠKE NOVICE / ormoške novice ORMOl / PANDORA NA DRŽAVNEM SREČANJU Plesna dejavnost je na območju severovzhodne Slovenije dobro razvita, saj je na območnih revijah sodelovalo kar 130 otroških, mladinskih in odraslih plesnih skupin, ki jih je ocenjevala selektorica Mojca Kacjak. Za medobmočno srečanje, potekalo je minuli petek v Šentilju, je s tega območja tako izbrala 18 plesnih skupin, med njimi tudi plesno skupino Pandora iz Ormoža mentorja Tomaža Bolcarja, ki so nastopili s koreografijo z naslovom Mora. Selektorica na medobmočnem srečanju Daliborka Podboj pa je v Šentilju med nastopajočimi skupinami izbrala tiste, ki se bodo udeležili državnega plesnega srečanja pod naslovom Sredi prostora in bo potekalo v Novi Gorici 6. in 7. junija. Med uvrščenimi skupinami na državno srečanje je tudi otroška plesna skupina Pandora iz Ormoža. SVETI TOMAŽ / DVANAJSTA LIKOVNA KOLONIJA Konec tega tedna, v soboto in nedeljo, bo pri Sv. Tomažu v organizaciji JSKD / OE Ormož in KUD Franc Ksaver Me{ko Sv. Tomaž ter osnovne {ole Tomaž pri Ormožu potekala že dvanajsta likovna kolonija, s katero likovni umetniki že ve~ kot desetletje s svojimi deli posku-{ajo ohraniti obraze te prelepe prle{ke pokrajine. Tema leto-{njega sre~anja, udeležilo se ga bo okoli 20 likovnikov, mnogi med njimi sodelujejo v likovni koloniji sodelujejo že od za~-etka, je Obrazi goric. Mentor leto{nje tomaževske likovne ko- lonije je akademski slikar Tomaž Plavec. Udeleženci likovne kolonije bodo najprej portretirali obraze gori~ancev, nato pa bodo poiskali {e drugi "obraz" pokrajine, ki žal že izgublja svojo prvobitnost. Motive bodo iskali ne samo v okolici Sv. Tomaža, tem-ve~ tudi na Humu in Vinskem Vrhu. "Skrb" za likovnike, med njimi brez dvoma ne bodo manjkali Vida Rajh, Bojan Ober~kal, Cecilija Bernjak in {e nekateri drugi, so ob KUD Franc Ksaver Me{ko Sv Tomaž prevzele tudi ~lanice Aktiva kme~kih žena Sv. Tomaž. ORMOŽ / SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV JSKD / OE Ormož ter ZKD ob~ine Ormož sta organizatorja leto{njega ~etrtega medob-mo~nega sre~anja mladinskih pevskih zborov medobmo~ij Ormož, Lenart, Ptuj in Slovenska Bistrica. Revije, ki bo 31. maja v domu kulture v Ormožu, se bo udeležilo deset izbranih mladinskih pevskih zborov omenjenega medobmo~-ja. V Slovenski Bistrici, Lenartu in Ormožu jih je ocenjevala in izbrala mag. Dragica Žvar, na Ptuju pa Anka Jazbec. Izbrani zbori so: MPZ OŠ Pohorskega bataljona Oplotni-ca (Milena Koro{ec), MPZ OŠ Polj~ane (Majda Stipani~), MPZ OŠ Lenart (Marina Juran~i~), MPZ OŠ Sv. Ana (Nata{a Kom-per{ak), MPZ OŠ Olga Megli~ Ptuj (Klavdija Zorjan Škorja-nec) dekli{ki pevski zbor Gimnazije Ptuj (Jožica Lovren~i~ Lah,), MPZ OŠ Videm pri Ptuju (Sonja Winkler), "Sanje" MPZ OŠ Miklavž pri Ormožu (Leon Lah) in MPZ OŠ Sredi{~e ob Dravi (Dragica Cvetko), MPZ OŠ Ormož (Alenka Šalamon) pa bo nastopil kot gostitelj. VT Zahvala sponzorjem in donatorjem družinskega izleta v živalski vrt člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti se želimo iskreno zahvaliti podjetjem, ustanovam in njihovim vodstvom, ki so omogočili izvedbo družinskega izleta ob svetovnem dnevu družine. Pokrovitelj projekta je bila družba TALUM, d.d., generalni sponzor pa SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.d. MESTNA OBČINA PTUJ je omogočila brezplačen ogled živalskega vrta za vse otroke. Večji sponzor je bila LEKARNA TOPLEK. Kot sponzorji so projekt podprli KAGER, d.o.o., PETLJA, d.o.o., AVTO ŠOLA HERAK, d.o.o., ŽIČNO PLETARSTVO MARJAN ROGI-NA, s.p., in OTROŠKA TRGOVINA PIKAPOLONICA. Donacije so prispevali Kirurška specialistična ambulanta, Aljoša Toš, dr. med., Ordinacija za kožne in spolne bolezni, prim. Dušan Rems, Zasebna zobna ambulanta, Stjepan Pintarič, dr. stom., in Foto Kosi. Vsem prijateljem otrok in družin še enkrat najlepša hvala za podporo, pomoč in razumevanje! Organizatorja projekta DPM Ptuj in CID tali m farni DORNAVA / 5. DAN GASILCEV Gasilska zveza občine Dorna-va in pgd Žamenci pripravljata v nedeljo v sklopu občinskega praznika 5. dan gasilcev občine Dornava. Ob tej priložnosti bodo predali namenu visokotlačno črpalko. Prireditev bodo začeli ob 9. uri z rekreativnim kolesarskim maratonom po gobarskih trasah. Ob 13. uri bo gasilsko tekmovanje v okviru lige. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 15.30 uri. (MS) STOPERCE / 10. KMEČKI PRAZNIK V združenju rejcev plemenskih telic Stoperce se pripravljajo na jubilejni, 10. kmečki praznik v Stopercah, ki ga bodo skupaj z drugimi društvi pripravili ta konec tedna. V petek bo tradicionalno ocenjevanje vina, v soboto, 25. maja, pa bodo stare kmečke igre s tekmo koscev, v grabljanju, žaganju ploha na cilj in podiranju dreves. Poleg tega bodo v dvorani in v šolski telovadnici pripravili razstavo kmečkih dobrot ter izdelkov učencev. (-OM) MAJSPERK / ŽUPAN SPREJEL NAJBOLJŠE V torek, 21. maja, je bil v sejni sobi občine Majšperk sprejem, ki ga je župan Franc Bezjak namenil vsem, ki so dosegali odlične rezultate na različnih tekmovanjih na področju kulinarike, ocenjevanju vin in ohranjanja ročnega dela ter mladih v kmetijstvu. (-OM) MARIBOR / VOJSKA MANJŠA SESTAVO V mariborski vojašnici so pripravili v sredo, 22. maja, tematsko srečanje s predstavniki medijev, na katerem so predstavili projekt zmanjševanja vojne sestave 37. vojaško teritorialnega območja, ki popolnjuje svoje enote s pripadniki z območja Upravnih enot Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Beseda je bila tudi o razdolževanja vojaške opreme okoli 2.900 pripadnikov rezervne sestave ukinjenih vojaških enot. Oboje pomeni korak bliže k preoblikovanju vojske. (-OM) PTUJ / PROTI KRČENJU PRAVIC UPOKOJENCEV Na torkovi seji Območnega odbora sindikata upokojencev Ptuj, ki deluje v okviru ptujske organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so v prostorih delavskega doma na Čučkovi ulici razpravljali o sprejemu sindikalnih ukrepov proti krčenju pravic iz zdravstvenega zavarovanja upokojencev in delavcev, pa tudi o ukrepih sindikata upokojencev proti metodologiji, ki zmanjšuje pokojnine v primerjavi s povprečnimi plačami. (-OM) PTUJ / IZLET ZELIŠČARJEV Klub Obzorje organizira izlet zeliščarjev, ki bo v četrtek, 30. maja. Odhod ob 8.00 uri pred železniško postajo na Ptuju. Odpeljali se bodo z avtobusom na Kalobje pri Šentjurju, kjer si bomo ogledali zeliščni vrt, Trob-ni Dol, Šentrupert in Laško. Vodi gospod Simon Petrovič. TEDNIK vaša štajeiska kionika nabiialnik@iadio-tednik.si PO SLOVENSKIH GORICAH Qé^intottÊi LENART / NASTOP BALETNE ŠOLE IN PLESNEGA KLUBA Pri Lenartu že deveto leto deluje baletna šola Jasna, ki jo vodi Jasna [osteri~, in drugo leto kulturno društvo Plesni klub Talija, ki se bosta skupaj predstavila na letnem nastopu. Ta bo v petek, 24. maja, ob 18. uri v domu kulture v Lenartu. Plesalci, stari od šest do štirinajst let, se bodo predstavili z izraznimi plesi, kla-si~nim baletom, jazz baletom, hiphopom in sodobno tehniko. Prikazali bodo tudi to~ke z državnega temovanja OPUS 1 - PLESNA MINIATURA 2002, kjer so se uvrstili v finale. Nastopili bodo tudi na 10. republiškem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - MINIATURA 2002 v nedeljo, 26. maja, v SLG Celje. VOLICINA / SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Danes (23. maja) popoldne bo v kulturnem domu v Volicini peto medobmocno srečanje otroških pevskih zborov z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Organizirata ga JSKD - OE Lenart in OŠ Voličina. Na srečanju bo nastopilo 11 otroških pevskih zborov. Program sta oblikovali prof. Anka Jazbec in mag. Dragica Žvar. SV. TROJICA / RIBI[KO TEKMOVANJE Ribiška družina Pesnica — Lenart je minuli konec tedna ob jezeru Sv. Trojica organizirala kar štiri tekmovanja v lovu rib s plov-cem. V soboto, 18. maja, je potekalo drugo tekmovanje državne B lige v lovu rib s plovcem. Nastopilo je 12 ekip. Zmagala je RD Pesnica — Lenart pred RD Ptuj in RD Brežice. Po dveh tekmovanjih vodi z 19 točkami RD Pesnica Lenart pred RD Ptuj in RD Majšperk. V soboto je sočasno potekalo tekmovanje članic v lovu rib s plovcem za državno reprezentanco Slovenije. Nastopilo je 10 tekmovalk. Zmagala je Emina Dobrijevič iz RD Pesnica —Lenart pred Roziko Voglar in Metko Pregl, obe iz RD Ptuj. V nedeljo, 19. maja, pa je potekalo tekmovanje v ligi posameznikov v lovu rib s plovcem. Nastopilo je trideset tekmovalcev. V sektorju A je bil najboljši [tefan Gjerke{ iz RD Murska Sobota pred Stojanom @olnir-jem RD Ruše in Jernejem Li-povnikom iz RD Pesnica — Lenart. V sektorju B je zmagal Jernej Ambrožič iz RD Novo mesto pred Mitjem Kmetcem iz RD Pesnica — Lenart in Mirkom Matjascem iz RD Gornja Radgona. V sektorju C je zmagal Ivan Pešec iz RD Brežice pred Francem Trbucem iz RD Ptuj in Simonom Pivcem iz RD Maribor. Sočasno je potekalo drugo tekmovanje v lovu rib s plovcem v ligi članic. Nastopilo je devet tekmovalk. Zmagala je Janja Fajdiga pred Emino Dobrijevič in Andrejo Hedl, vse tri iz RD Pesnica — Lenart. Zmago Šalamun SV. TROJICA / osemnajsti krajevni praznik in 35-let turističnega društva Trojiški teden vabi Od sobote, 18. maja, pri Sv. Trojici poteka trojiški teden, v sklopu katerega praznujejo osemnajsti krajevni praznik KS Sv. Trojica in 35-letnico delovanja turističnega društva Sveta Trojica. Trojiški teden se je pričel s so- ki ga je organiziralo TD Sv. botnim koncertom New Swing Trojica. V nedeljo pa so ~lani Quarteta v cerkvi sv. Trojice, PGD Osek organizirali tekmo- Člani New Swing Quarteta; od leve Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlev~ar in Marijan Petan vanje koscev, a je zaradi slabega vremena odpadlo in so ga prestavili na avgust. Kljub slabemu vremenu pa so kosci za tekmovanje predvideni travnik pokosili. V ponedeljek je KORK Sv. Trojica organizirala tradicionalno sre~anje starej{ih ob~anov. Kot nam je povedala predsednica KORK Tanja Fišer, se je od 130 krajanov, ki so starej{i od 75 let, sre~anja udeležilo 50. Pripravili so jim kraj{i kulturni program in zakusko ter jih obdarili. Tiste, ki se sre~anja niso udeležili, bodo obiskali na domu in jim izro~ili darila. Sino~i (22. maja) je kulturno dru{tvo Sv. Trojica organiziralo kulturni ve~er z doma~imi kulturnimi dru{tvi v prostorih kulturnega doma v Sv. Trojici. Nocoj OŠ Sv. Trojica ob 19. uri v kulturnem domu organizira celove~erni program osnovne {ole in vrtca. Jutri (24. maja) pa bo v kulturnem domu v Sv. LENART / pogovor s predsednikom ooz v ' v jozetom petrovičem Biti dober delavec ni dovolj Z zadnjo spremembo lokalne samouprave Območna obrtna zbornica Lenart deluje na območju štirih občin: Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka in Sv. Ane. Vanjo je vključenih okrog 360 obrtnikov in prostovoljnih članov, ki delujejo v različnih sekcijah. Najmočnejša je avtoprevozniška, ki šteje nekaj več kot 100 članov, sledijo gradbena, gostinska, elektro, tekstilna, cvetličarska in frizerska sekcija ter druge manjše panoge. O delu Obmo~ne zbornice Lenart in o težavah, s katerimi se srečujejo obrtniki pri svojem delu, smo se pogovarjali s predsednikom Območne obrtne zbornice Lenart Jožetom Petrovičem. Avtoprevozniška sekcija je najmočnejša. Kako je s pridobivanjem licenc? Jože Petrovič: "Licence se izdajajo v sklopu slovenske obrtne zbornice. Izredno nas moti, da naša država zahteva izpolnjevanje sedmih pogojev za pridobitev licence, v državah EU pa zahtevajo le tri. Zaradi tega prihaja do velikih problemov, saj morajo naši avtoprevozniki izpolnjevati pogoje, ki jih nikjer drugje ni potrebno." V zbornico je vključenih okrog 360 podjetnikov. Opaža- te rast ali stagnacijo obrtništva na Lenarškem? Jože Petrovič: "Leta 1990 je naša zbornica štela 224 članov, danes pa združujemo okrog 360 podjetnikov in obrtnikov. Obrt je nekaj časa stagnirala, potem je bilo spet boljše. Danes je zelo težko in odgovorno postati obrtnik. Veliko premalo je, če veš neki izdelek narediti, pomembnejše je, da ga znaš prodati - in to tistemu, ki bo izdelek plačal, saj vemo, da je plačilna nedisciplina obupna. Skratka dober obrtnik lahko postane tisti, ki je dober manager, ne samo dober delavec." S katerimi težavami se obrtniki zraven finančne nediscipline najpogosteje srečujejo? Jože Petrovič: "Najpogosteje se obračajo na zbornico zaradi Predsednik Obmo~ne obrtne zbornice Lenart Jože Petrovi~ različnih predpisov, ki jih država izredno pogosto menjuje. Pri nas neki predpis velja pol leta, nato ga spremenijo. Prihaja pa še tudi do različnih tolmačenj predpisov. Zato za člane organiziramo različne specializirane seminarje in delavnice, kjer se seznanijo z novimi predpisi. Člane o novostih obveščamo tudi z našim glasilom. Država vsak čas spreminja predpise, specifikacije, klasifikacije itd. Na osnovi tega je potrebno obrtno dovoljenje, ki ga imamo že nekaj let, spremeniti. To so ti neživljenjski predpisi, ki naše podjetnike in obrtnike zelo prizadenejo, kajti potrebno je veliko sprememb, te pa je navsezadnje treba drago plačati. Zelo me moti, da država vedno več obveznosti prelaga na podjetnike in obrtnike, ne nudi pa podpore in nobene stimulacije tistim, ki hočejo delati. Tako velikokrat s svojimi predpisi in odloki zavira razvoj obrti in podjetništva." Kako zbornica pomaga podjetnikom? Jože Petrovič: "Glavna prioriteta je izobraževanje. Sekcije pri območni obrtni zbornici vsaka na svojem področju organizirajo specialne seminarje in delavnice, pripravljamo pa tudi splošno izobraževanje, kot je jezikovno, računalniško, o davčni napovedi, gospodarskih in pravnih vidikih poslovanja z EU, pospešujemo mojstrska znanja itd. Mojstrski izpiti bodo prej ko slej potrebni in bodo zagotovilo, da je obrtnik usposobljen na svojem področju ter za kvalitetno opravljeno delo. Pri nas uspešno delujeta tudi športna sekcija in pevski zbor. Tako lahko rečem, da zraven nasvetov, vodenja obrtnega registra in izobraževanja članom ponudimo tudi sprostitev po napornem delu - izlete in športna tekmovanja." Zmago Šalamun Kljub temu da so tekmovanje odpovedali, so prijavljeni kosci v slabem vremenu travnik pokosili Trojici premiera igre Gospod plemeniti Prasetnik, ki jo igrajo člani turističnega društva Sv. Trojica ob 35-letnici delovanja TD Sv. Trojica. V soboto (25. maja) bo sve~-an zaklju~ek troji{kega tedna s podelitvijo priznanj in nasto- pom Zavr{kih fantov. Na pro~-elju kulturnega doma Sv. Trojica bodo odkrili spominske plo{~e Vilmi in Jožetu Križni~u ter patru Ildefonzu Langerholcu. V nedeljo bo tradicionalna spomladanska kvatrnica. Zmago Šalamun LENART / učenci šole s prilagojenim program razstavljajo Pestra ustvarjalnost mladih V ponedeljek, 20. maja, je Zveza kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirala v avli Jožeta Hudalesa v občinski stavbi občine Lenart otvoritev razstave izdelkov, ki so jih izdelali učenci lenarške šole s prilagojenim učnim programom. Ob otvoritvi razstave so učenci pripravili tudi krajši kulturni program. V njem so predstavili delček tega, kar v šoli ustvarjajo. Predstavili so se z re- citacijami, pesmijo in plesom. Zbrane pa je pozdravil tudi ravnatelj osnovne šole Lenart Marjan Zadravec. ZŠ SV. ANA / srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Otroci radi pojejo V sredo, 15. maja, je v telovadnici OŠ Sv. Ana potekalo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana v organiziciji JSKD - OE Lenart in OŠ Sv. Ana. Nastopilo je 14 zborov: otroški pevski zbor OŠ Benedikt, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Sv. Trojicajn mladinski pevski zbor OŠ Benedikt, vse štiri vodi Božo Čobec, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Cerkvenjak, ki ju vodi Zdenka Bedrač, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Lenart pod vodstvom Marine Jurančič, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Sv. Ana pod vodstvom^ Nataše Komperš-ak, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Sv. Jurij pod vodstvom Natalije Šijanec in otroški in mladinski pevski zbor OŠ Voličina ki ju vodi Anita Grajfoner. Kot gostje so nastopili otroci otroškega pevskega zbora lenarškega vrtca, ki ga vodi Nataša Rodež. Srečanje je strokovno spremljala mag. Dragica Žvar, svetovalka za zborovsko petje pri Zavodu za šolstvo RS, Območna enota Celje. Prireditev je povezovala Darinka Čobec, nastope pa je posnel Davorin Jukič z Radia Ptuj. Zmago Šalamun razmišljamo ... Lazi in prevare Bela laž je nedolžna laž. Vprašanje, kaj je nedolžna laž. Da me boli hrbtenica, pa me ne. Ali da sem prejšnjo noč preživela z drugim. Za nekatere je laž preprosto laž, izgovorijo jo tako, kot bi bila resnica, in pri tem ne občutijo nobenega občutka krivde. Spet za druge je laž nekaj najbolj gnusnega, s čimer lahko na najbolj nizkoten način užalijo in prizadenejo svoje bližnje. Poznam tri vrste ljudi. Prvi so tisti, ki lažejo, kot voda teče, in jim je laganje preprosto nemogoče dokazati, ker so v svojem laganju tako spretni, da {e sami verjamejo v tisto, o čemer lažejo. Torej nepobolj{ljivi lažnivci, ki jim enostavno ni para. Drugi so tisti, ki lažejo, pa človek lahko takoj opazi, da so govorili neresnico. Izdajo jih potne roke, rdečica na obrazu in men-canje z nogami. In nenazadnje so tu {e oni, ki sploh ne znajo lagati. Takoj, ko izrečejo laž, se začno počutiti umazane, grde, prevarantske in izda jih njihova lastna psiha. Z lažjo, ki so jo izrekli, enostavno ne znajo živeti in bolj mučijo samega sebe kot pa tistega, ki so ga s svojo lažjo hoteli prizadeti. Stavit grem, da med vami ni človeka, ki že ne bi kdaj lagal, pa naj si je bila to le samo "nedolžna, bela" laž; absolutno seveda z namenom, da ljubljene osebe ne bi prizadeli in ji tega pač niste povedali, "lažka" pa je bila v danem trenutku idealen izhod iz situacije. In kar je tudi res — tisto, česar ne ve{, seveda ne boli! Kajne?! Ali laž po cerkvenih zakonikih spada med večje ali manj{e grehe, tega žal ne vem. Vem le, da zagotovo spada med grehe. Vpra{anje je, kaj seveda laž za sabo potegne. Tistim prvim v skupini je to prav malo mar. Glavno, da so odnesli svojo "rit". Za posledice svojih laži se ne čutijo dolžne odgovarjati in briga jih, kako in koga so z njimi prizadeli. Tisti, ki smo jih uvrstili v drugo in tretjo skupino, se posledic svojih laži zagotovo zavedajo. Vpra{anje je samo, ali jih bodo priznali ali pa trpeli z njimi celotno življenje. In ni bistvo samo v tem, da so s svojo lažjo posku{ali stlačiti stvari, ki bi morale biti povedane, pod preprogo, stvar je tudi v tem, da bo treba tudi preprogo enkrat zamenjati. Razumete, kaj vam hočem povedati? Vsaka laž pride enkrat na dan in pride še v mnogo hujši obliki kot takrat, ko je bila izrečena. Zatorej če mislite, da ste s svojo lažjo naredili uslugo sebi ali komu drugemu, se prekleto motite, saj boste sami trpeli najbolj, razen seveda če spadate v prvo skupino, ki jim je laž mala malica. Ob takšnih ljudeh mi je bilo zmeraj žal, da sem jih spoznala, ker jim ni dovolj samo to, da tebi ali komu drugemu lažejo v obraz, ampak svojo laž mimogrede podkrepijo še s kakšno prevaro. In potem brez problema pogledajo v oči ljubljeni osebi. Nikoli nisem in tudi nikoli ne bom razumela, kako lahko ti ljudje živijo sami s sabo, kje je njihova vest. Ali lahko ponoči mirno spijo in se zbudijo v novo jutro z osebo, ki so jo prejšnji dan prevarali? Ce je to življenje, hvala lepa zanj. Življenje z lažmi ni nič drugega kakor življenje v iluzijah. In vsak, ki se izgovarja, da drugega izhoda kot laži ni našel, se moti, zelo moti. Obstaja še veliko drugih izhodov, nešteto besed in lepših dejanj, seveda le, če jih je sam pripravljen najti in se enega izmed teh tudi poslužiti. Najbolj nizkotno je v celotni zvezi igrati žrtev. V življenju je namreč nešteto poti, niso nam vse določene že vnaprej, in tiste, po katerih bomo šli, si lah- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI "Izpovedi^" politikov Različna srečanja med najvišjimi politiki različnih držav in javni nastopi politikov seveda niso namenjeni predvsem protokolarnemu blišču in "igranju" bolj ali manj prijaznih vlog. Pri vsem skupaj gre (ali pa vsaj naj bi šlo) predvsem za jasno izpovedovanje stališč, za izmenjavo mnenj, za nujna dodatna pojasnila in dopolnila različnih pomanjkljivih informacij ali enostranskih pogledov. Čeprav gre za še tako vrhunska srečanja, imamo v bistvu vselej opravek z zelo konkretnimi temami in vprašanji, seveda če se vsi sogovorniki v resnici zavedajo priložnosti, ki jo nudijo takšna srečanja, in če se nihče izmed njih ne postavlja v superiorno ali podrejeno vlogo. KAJ JE REKEL KUČAN Vse to se mi zdi še posebej pomembno ob prebiranju sporočil, ki prihajajo do nas po obiskih in srečanjih naših najvišjih predstavnikov s posameznimi tujimi državniki in drugi odličniki. Zadnjo soboto smo tako lahko v vseh medijih brali "uradno" sporočilo o sprejemu kardinala Jozefa Tomka pri predsedniku Kučanu, ki se je končal s kosilom, ki ga je predsednik priredil v kardinalovo čast. Na pogovorih je bil navzoč tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Govorili so o pomenu sklepov plenarnega zbora cerkve na Slovenskem ter o odnosih med Rimskokatoliško cerkvijo in državo. "Predsednik je sinodalne usmeritve označil kot priložnost za prispevek k skupnim etičnim vodilom tako slovenske družbe kot vse mednarodne skupnosti, ki v času globalizacije še toliko bolj potrebuje etiko in globalizacijo temeljnih vrednot, zato da bi zavarovali sožitje v globalni človeški skupnosti in življenje na planetu ... " Seveda je škoda, da ne vemo, kakšen je bil Kučanov odgovor na kardinalovo mnenje, da v Slo- veniji krščanske družine nimajo dovolj možnosti, pravnih in materialnih, za vzgojo svojih otrok v duhu človekovih pravic, ki zagotavljajo, da imajo starši naravno pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke, in na nadškofo-vo stališče, da v Sloveniji nimajo svobode predvsem tisti, ki bi želeli vzgajati svoje otroke v skladu z lastnimi etičnimi in svetovnonazorskimi načeli, ker v državni šoli ni možnosti, da bi se otroci lahko seznanili s krščanstvom. Tako kardinal Tomko kot nadškof Rode sta namreč o tem obširno in kritično govorila na nedeljski slovesnosti na Brezjah, ki se je je udeležilo kakšnih deset tisoč vernikov. Dvomim, da teh vprašanj oba visoka predstavnika cerkve nista sprožila tudi dva dni prej v pogovorih s predsednikom slovenske države. DRNOVŠKOVO "ODKRIVANJE" SLOVENIJE Obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška (prejšnji petek) v ZDA je bil vsekakor pomemben dogodek. Značilno je že to, da sta se tako nekdanji predsednik Clinton kot sedanji Bush že kar nekajkrat srečala z najvišjimi predstavniki Slovenije. Seveda pa lahko samo ugibamo, kaj se na takšnih srečanjih zares pogovarjajo, ali gre za resno izmenjavo mnenj ali zgolj za prijateljsko kramljanje, še zlasti, ker običajno dobivamo informacije o tem, kako naj bi bilo, zgolj z ene, slovenske strani. Tako je tudi tokrat zgolj primier dr. Drnovšek novinarje obvestil, da je bil pri predsedniku Bushu na svoj 52. rojstni dan, da mu je Bush čestital, da sta z Bushem govorila o položaju v jugovzhodni Evropi in boju proti terorizmu, "v katerem tudi Slovenija sodeluje kot del mednarodne protiteroristične koalicije". Bush in Drnovšek sta se, kot je povedal Drnovšek, pogovarjala tudi o širitvi zveze Nato in "obujala spomine na lansko vrhunsko sre~anje Busha z ruskim predsednikom Putinom v Sloveniji, na katerem so bili vzpostavljeni temelji novih odnosov med ZDA in Rusijo". @e na prvo konkretnejše novinarsko vprašanje, ali je po pogovorih z ameriškim predsednikom kaj bolj jasno, ali bo Slovenija sprejeta v zvezo Nato, je dr. Dr-nov{ek dejal le to, da je "ameri-{ka politika v tem trenutku tak{na, da posebej ne izpostavlja nobenega kandidata. Skratka, nobena kandidatura ni formalno potrjena, vendar iz konteksta razprave in iz tega, kar je bilo re~eno, so možnosti Slovenije zelo dobre." Dr. Drnovšek ni povedal, ali je ameriškega sogovornika opozoril na šok, ki je - po mnogih ugodnih pri~akovanjih in dobrih obetih tudi s strani ZDA - nastal v Sloveniji ob zadnji širitvi Nata pred nekaj leti v Madridu, ko je Slovenija pravzaprav izpadla brez kakršnegakoli prepri~ljivega pojasnila ... PETERLETOV VZPON IN PADEC Lojze Peterle je v nedeljo v TV oddaji Pod preprogo razmišljal o svoji usodi zadnjega desetletja. V bistvu ravno on ponazarja "izjemnost ~asa", ki je bil zaznamovan z neštetimi neverjetnimi dogajanji. Tudi kar zadeva rojevanje in umiranje politi~nih osebnosti. Peterle je dobesedno otrok tega ~asa, pa tudi nekakšna njegova žrtev. Vzpel se je na najvišje politi~ne višine in padel v politi~no životar-jenje. Lojze Peterle je bil prvi predsednik slovenske vlade po pluralnih volitvah pred dobrim desetletjem, dvakrat (enkrat v koaliciji z Drnovškom, drugi~ v Bajukovi vladi) je vodil zunanje ministrstvo, imel je najmo~nejšo desno parlamentarno stranko - Slovensko krš~-ansko demokracijo, potem pa je ko izberemo sami, brez prisile koga drugega. Zato laž tudi nikoli ne bo opravičila dejanj, ki naj bi bila storjena v dobro koga drugega. Vedeti je treba, da se vsaka zgodba enkrat konča, in kdor ni pripravljen sprejeti poraza, tudi ni pripravljen na vse preizkušnje, ki ga v življenju še čakajo. Oklepati se nekoga zaradi tega, ker je tam, ker ti je blizu in ti izkazuje svojo ljubezen, ni dovolj, še posebej če mu ti nikoli ne boš mogel ponuditi tistega, kar si on od tebe želi. Ce pa hočete vse življenje živeti v samoprevari, laži in sprenevedanju, živite! Nenazadnje je to vaše življenje in pravico ga imate živeti po svoje, drugim pa pustite, da zaživijo brez vaših laži, kajti z njimi jih tlačite navzdol in jim obljubljate nemogoče. Ce ste se z nekom odločiti zidati, zidajte z njim, ne pa da hkrati začnete zidati še z nekom drugim. Nikoli in nikdar pa ne obsojajte drugih za tisto, kar ste se zavestno odločili narediti, kajti nihče vas v to ni prisil, sami ste to hoteli. Ce niste prepričani v svojo odločitev, ne lažite osebi, ki vam je blizu, ampak ji raje poglejte v oči in ji povejte resnico. Verjemite, več je vredna kot vsaka druga laž in mnogo več kot celo življenje živeti s tem, da ste naredili največjo napako. S tem ne boste onesrečili le samega sebe, ampak tudi osebo, ki bo z vami živela. Bronja Habjanič ob združitvi krš~anskih demokratov in Slovenske ljudske stranke propadla njegova kandidatura za predsednika nove združene stranke. Odigral je pomembno vlogo pri razkolu te stranke že nekaj mesecev po njeni ustanovitvi in pristal ob Bajuku na nepomembni poziciji v na novo ustanovljeni Novi Sloveniji. Vse skupaj je skorajda neverjetno ... Lojze Peterle je na televiziji povedal, da so pred meseci pri njem odkrili rakasto obolenje, da se zdaj s to boleznijo bojuje na poseben na~in, z druga~nim na~-inom dela in življenja in da jo je pravzaprav že premagal. Za Peterleta je zelo spodbudna pravkaršnja izvolitev v predsedstvo Konvencije, ki bo leto dni iskala nove rešitve za organiziranost in vlogo nove, razširjene Evropske unije in njenih vodilnih organov. V tem predsedstvu bo Peterle predstavljal mnenja in sta-liš~a vseh desetih držav - kandidatk za vstop v redno ~lanstvo EU. Peterle se zaveda pomembne naloge in ve, da je to tudi dolgo-ro~no priznanje njemu in seveda Sloveniji, vendar iz tega ne dela -kar je lepo - kakšnega posebnega pompa. Sicer pa Peterle pravi, da je Slovenija ~udna dežela in da ima nekakšno posebno demokracijo. Povsod drugod bi namre~ že zdavnaj odstopili tisti, ki so dobili takšno ali druga~no nezaupnico v parlamentu. Vlada je, kot je dejal Peterle, propadla na referendumu za milijardne investicije v trboveljsko elektrarno, pa se niti enemu ministru ali vladi kot celoti ni zgodilo ni~. Vlada dela napake na drugih podro~jih - pa spet ni~. Drugod bi zaradi tega leteli ministri ali pa vlade, je prepri~an Peterle. Peterletove besede o "~udni slovenski demokraciji" je na TV vpri~o Peterleta potrdil tudi njegov nekdanji strankarski kolega dr. Turk, ki je dejal, da bi bilo po vseh porazih, ki jih je Peterle doživel na ~elu Slovenske krš~anske demokracije, edino normalno, ~e bi se umaknil. Vendar tega ni storil ... Jak Koprive PO SLOVENIJI PREMIER JANEZ DRNOVŠEK ZADOVOLJEN Z OBISKOM V WASHINGTONU Slovenski premier dr. Janez Drnovšek se je zadnji dan svojega delovnega obiska prejšnji teden v Washingtonu v Ovalni pisarni Bele hiše srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, kjer sicer ni dobil zagotovila, da bo Slovenija novembra v Pragi dobila povabilo za vstop v zvezo NATO, vendar pa je premier iz Was-hingtona prišel precej optimističen. Dejal je, da je naletel na večjo naklonjenost Sloveniji, kot jo je pričakoval, in da je prepričan, da so naše možnosti za vstop zelo dobre. Slovensko pridruževanje zvezi NATO je bila sicer osnovna tema pogovorov v kongresu, State Departmentu in Beli hiši, vendar je bil obisk namenjen prav tako potrditvi desete obletnice zelo dobrih odnosov med državama. Drnovšek in Bush sta govorila tudi o položaju v JV Evropi in boju proti terorizmu, v katerem tudi Slovenija sodeluje kot del mednarodne protiteroristične koalicije. Ameriški senat pa je potrdil predlog zakona o podpori nadaljnji širitvi zveze NATO, ki predvideva tudi vojaško pomoč za sedem kandidatk, vključno s Slovenijo, v višini 55,5 milijona ameriških dolarjev. PREDSEDNIK REPUBLIKE SPREJEL KARDINALA JOZEFA TOMKO Predsednik republike Milan Kučan je 17. maja sprejel kardinala Jozefa Tomka, visokega predstavnika svetega sedeža in posebnega papeževega odposlanca na razglasitvi sklepov plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. V pogovoru o pomenu teh sklepov in o odnosih med rimskokatoliško cerkvijo in državo je sodeloval tudi metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode. Slovenski predsednik je sinodalne usmeritve označil kot priložnost za prispevek k skupnim etičnim vodilom tako slovenske družbe kot vse mednarodne skupnosti, ki v času globalizacije še toliko bolj potrebuje etiko in globalizacijo temeljnih vrednot. Kučan je kardinalu Tomku izročil pismo papežu Janezu Pavlu II. z voščili za rojstni dan in z željo, da bi še dolgo deloval za bolj pravičen in varen svet. NSi ZAHTEVA REVIZIJO IN NADZOR POSLOVANJA RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Rdeči križ Slovenije je zabredel v globoko moralno in finančno krizo, s čimer kaže tudi slabo podobo Slovenije pri nas in v tujini, zato je NSi zahtevala revizijo in nadzor poslovanja ter odstop vseh, ki so omadeževali podobo Rdečega križa. Po njihovem mnenju je treba nujno sprejeti zakon, ki bo urejal delovanje takšnih organizacij, zato je skupina strankinih poslancev s prvopodpisanim Janezom Drob-ničem v državni zbor že marca vložila predlog zakona o humanitarnih in dobrodelnih organizacijah. Z REFERENDUMOM O PREDLOGU ZAKONA O ZAČASNI PREPOVEDI PRIVATIZACIJE NLB IN NKBM Predsednik državnega zbora Borut Pahor je potrdil, da vložena pobuda Slovenske nacionalne stranke in Nove stranke za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o začasni prepovedi privatizacije Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor ustreza vsem zahtevanim pogojem. Rok za začetek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma je začel teči v torek, 21. maja, podpisi pa se bodo zbirali do petka, 19. julija. NADALJEVANJE RAZPRAVE O PREDLAGANIH SPREMEMBAH USTAVE Parlamentarna ustavna komisija je na svoji seji s tesnim izidom — proti je bila namreč vsa opozicija pa tudi Janez Podobnik iz koalicijske SLS — sprejela odločitev, da bo kljub številnim pomislekom prihodnjič vendarle nadaljevala razpravo o predlaganih spremembah ustave s področja zakonodajnega in ustavnega referenduma, pri čemer bo od strokovne skupine zahtevala analizo izvajanja dosedanje referendumske prakse. Ta naj bi pokazala, ali so nekateri pomisleki in bojazen glede možnosti zlorabe tega instituta utemeljeni. Člani komisije so določili tudi sklic dveh javnih predstavitev mnenj o dveh vsebinsko zaokroženih sklopih ustavnih sprememb; tako prva s področja mednarodnega povezovanja in sodelovanja kot druga o lokalni samoupravi, bosta v ponedeljek, 17. junija. ŠE O NAPAKAH RDEČEGA KRIŽA Predsednik Rdečega križa Slovenije Janko Predan in generalna sekretarka Tatja Kostnapfel Rihtar sta takoj po izvolitvi konec aprila skupaj s sodelavci pregledala vse pogodbe, katerih podpisnik je bil Rdeči križ, ter o rezultatih pregleda obvestila tudi glavni odbor. Kot so sporočili iz organizacije Rdečega križa, so pravni strokovnjaki glede individualnih pogodb treh funkcionarjev, zaposlenih na Rdečem križu, Mirka Jeleniča, Neve Petek in Darje Horvat, podali mnenje, da so te nejasne, posamezna določila pa v medsebojnem nasprotju. Prav tako so plače vseh treh omenjenih funkcionarjev v okviru določil individualnih pogodb presegale okvirje slovenskega plačnega sistema. ZVEZA SONČEK PREDSTAVLJA SVOJE POSLANSTVO Zveza Sonček je 16. maja začela s kampanjo, s katero želi promovirati svoje poslanstvo in cilje ter podpreti prizadevanja za sprejem zakona o enakih možnostih in zakona o nediskriminaciji. Njihovo poslanstvo je zavzemanje za enake možnosti vsem prebivalcem Slovenije, ne glede na njihove telesne in intelektualne sposobnosti, za življenje po svoji predstavi, v sožitju z vsemi drugimi prebivalci. V okviru akcije bodo do sredine junija po promocijskih cenah po vsej Sloveniji prodajali majice in lončke z napisom Sonček eden za vse, ki je tudi geslo tokratne kampanje. Pripravila: Bronja Habjanič Elektronska pošta: nabiralnik® radio-tednik.si LITERARNO KOLO (5) / ivan potrč - 2 Še ena Tunika Snovna navezanost na domače kraje se odraža v Potrčevem pisanju na najrazličnejše načine in v številnih delih. Ne samo na ravni književnega časa in prostora, oblikovanja oseb, tipičnih za te kraje, in njihovih značajskih značilnosti, temveč tudi na mnogih drugih ravneh, ki so odraz pisateljevega poznavanja lokalne zgodovine in etnoloških danosti. Roman Na kmetih, o katerem je bil govor v prejšnji številki, je tako prav eden takih — v njem pisatelj pokaže izjemen čut za pokrajino, v kateri je živel, čut za štajerskega človeka, za ljudski način razmišljanja in barvito lokalno govorico. Tipična štajerska pokrajina in človek v njej sta tako temeljni prvini večine Potrčevih besedil. Ob tej ugotovitvi pa zagotovo ne moremo mimo dela, ki se ponuja že samo po sebi in ki slika svet v okolici Ptuja, ki odpira pred nami človeka, "vraščenega" na zemljo in ob tem surovo življenje, ki ga ta nemalokrat nudi, to je povest Sin. Povest je bralno komunikativna ter preseneča z močnim izrazom in zapisom brez ovinkov in olepševanj — neposredno in iskreno. Izšla je leta 1937, v ospredju le-te pa je osrednji junak Karlek. Pisatelja zanima njegov duševni razvoj. Karleka tako spremlja od rojstva pa vse do ženitve in prevzema domačije. Njegovo duševnost je Potrč oblikoval plastično in s tolikšno pristnostjo, da bralci ne morejo ostati hladni ob branju povesti. Kar nekaj je tistih drobcev iz Karlekove usode, ki so za bralca zanimivi, zanimivi pa so tudi z vidika literarne teorije in literarne zgodovine. Treba je povedati, da je glavni junak epsko težišče, je nosilec celotne povesti, celo njenega naslova — sin Kate, hčere brez dote in Zepa Maleka z Ilovnatega vrta pri Ptuju. Starša nista pomembna samo zato, ker je Karlek navsezadnje njun sin, ampak tudi zaradi tega, ker lahko pobliže vidimo, kakšni starševski odnosi v tej družini vladajo. Ti so daleč od razumeva-jočih, daleč od toplih in ljubečih, otrokovemu razvoju primernih. Karlek je pahnjen v svet starševske surovosti in grobosti, kar je posledica trdih razmer, ki vladajo na kmetiji in širše na vasi. Odrasli v takem svetu nimajo časa za ukvarjanje z otrokom, potrebno je vzpostaviti red in delavne navade. Grobost se ne kaže samo na verbalni ravni, temveč tudi fizično. Karlek je v povesti mnogokrat tepen. Tako jo skupi, ko uide h Klinarjevim, s katerimi so domači v sovražnih odnosih, tepen je, ko pri igri naredi škodo. Trda pest staršev pa ni edina, ki sina tepe. Karlek se ves čas spogleduje z mnogo večjo težavo; z veliko revščino. Revščina, ki vstopa v zgodbo po dveh linah — skozi glavno, ki se kaže v fabuli sami, in drugo, ki ji lahko pripišemo simbolno težo: Karle kova velika želja po ustni harmoniki in novih hlačah. Simbola, ki predstavljata trpljenje posameznika v revščini, njegovo hrepenenje po boljšem, po bogatejšem življenju, ki ne obstaja zgolj na materialni, temveč tudi duhovni ravni. Karlek si namreč poleg ustne harmonike želi tudi hlače, saj ga je sram, da nosi strgane sestrine ki-kle. Nove hlače, ki so njegove prve sploh, naselijo vanj veselje in hkrati nemir. Ta se stopnjuje tudi, ko ga oče in mati vzameta v mesto in tu se zanj odpre nov svet. Mesto kot prostor novega je prav tako mogoče simbolno dojemati in razumeti; prostor, kjer se obzorje nekoliko razpre in Karleku pokaže nove razsežnosti in poti. Če smo že pri besedi pot, jo postavimo še za trenutek v sobesedilo z revščino. Kako, po katerih poteh pisatelj naslika revščino? Z izostrenim občutkom, z ravno pravo mero grenkobe in trpkosti, spušča se v posameznika in skozenj izraža krčevito pomanjkanje in nezadovoljstvo. Bralec, če se seveda dovolj identificira z osrednjim junakom, je prav na teh mestih nedvomno prizadet, Karlekova revščina in grenko življenje ga navdajata z občutki, zaradi katerih se nam začne smiliti. In če so nove hlače v mestu nemir in veselje hkrati, ta kmalu padeta z njegove življenjske črte, skrivita se v usodno krivuljo, v zanko, v katero se zaplete Karlek in novi kazni na ubeži. Prizor, ko s Francko kurita v gumnu in kuhata "žganjce", je že sam po sebi nevaren, na bralca učinkuje tako, da začuti bližajočo se nesrečo. Ta se seveda zgodi: požar ujame vase hišo in listnjak, pa tudi Karleka, ki ga sestra Fanika komaj reši. Soočenje z materjo, ki sledi, je zelo zanimivo. Zdi se, da je oče bolj razumevajoč, medtem ko je mati agresivna in groba in na nekem mestu pravi, da bi bilo celo dobro, če bi otroka zgorela. Za kazen morata klečati s sestro na ajdi — še en primer krutega sveta, v katerem Karlek odrašča. Srečanje s šolo sinu ne prinaša zadovoljstva, zato pa mu je veliko bolj pri srcu posedanje v hle- vu in pogovor s kravo. Pisatelj tu uporabi velik talent za humor-no, celo ironično, in prav takšen je v povesti tudi očetov pogled na šolo, ki se razveseli zaključka šolskega leta. Šola mu namreč predstavlja nekaj nepotrebnega, neke vrste "komedijo". Zaključek šolskega leta pa ni zaključek šole v pravem pomenu besede. Karlek se namreč "uči" od vrstnikov. Vešče so izpisani tisti drobci, ki izpričujejo njegov telesni in duševni razvoj. Pisatelj opiše njegovo srečanje s prvo cigareto, pa odnose med vrstniki, ki se pretepajo in tudi nasilno obračunavajo drug z drugim. Potrčeva psihologija pač nima meja; če obvladuje duševnost odraslega in jo naslika celovito in premišljeno, lahko to pripišemo tudi njegovemu poznavanju mladostnikove duševnosti. Med romanom Na kmetih in povestjo Sin lahko najdemo številne sorodnosti in podobnosti, kot so: razkroj družine, trde razmere na vasi, težko življenje posameznika, kot zanimivost pa — v obeh delih se pojavi tudi ime Tunika, in prav slednja postane Karlekova žena v povesti Sin. V liku Tunike pisatelj pred nami odpre duševno lepoto človeka. Tunikina podoba je namreč pristna, ni ne prisiljena ne zlagana ali kakor koli drugače izumetničena, je pogled vase in soočenje s seboj. Čeprav Tunika ve, da razen moža, za katerega je v strahu, da ne bi začel piti, in trdega dela na kmetiji, drugega nima, jo pisatelj prikaže z močnim žarom. Če smo malce razneženi in neobjektivni, bi kratkomalo rekli, da je lepa. Potrč je namreč znal najti neke vrste klasično umirjenost, dovršeni spoj med skrajnostmi, in v večini jih je znal združiti v neponovljive like. Svet dvojnosti je namreč tisti svet, ki je poln krivic, ki je grob in krut, včasih že skrajno nečloveški, a človek v njem ostaja močan, notranje lep in za bralca vselej presunljiv; pisateljska moč Ivana Potrča je tako zmeraj znova presenečala s svojo veličino in umetniško izpovedjo, pa naj gre za roman ali krajša pripovedna dela. Povest Sin namreč kaže na to, da je pisatelj odlično obvladoval tudi krajšo obliko. Krajše epske oblike, ki so nenazadnje bralno manj naporne, saj zahte- vajo manj časa, medtem ko ga roman praviloma zahteva mnogo več in tudi zgodba v le-tem se razpleta mnogo počasneje. A v kratkih epskih oblikah obstajajo druge nevarnosti. Prav zgodba mora biti dovolj privlačna in notranje usklajena, jezikovno pa mora biti besedilo dovolj razumljivo in jedrnato, z izdelano notranjo zgradbo, kar še zlasti velja za novelistično obliko. Posebno odmevna je bila Potrčeva zbirka novel Onkraj zarje, s katero se bomo "pogledali globlje v oči", saj presega zgolj resnično življenje, poglabljanje v posameznika tako na slogovni kot tudi čisto vsebinski ravni. Pisatelj se namreč spoprijema s kmetom na nov način, novele pa obogati z domišljijskimi elementi, ki ponekod dobivajo prave simbolne vrednosti. Svet, ki ga pisatelj opiše doživeto, s pre-tanjeno pisateljsko držo in izrazom, pa je hkrati prežet tudi z močno osebno struno, ki vnese v večino novel iz te zbirke pristnost in literarno življenje. Zbirka novel Onkraj zarje je izšla leta 1966 in že skupni naslov nam sporoča večplastna in zanimiva besedila. Onkraj, kot nekaj nedosegljivega oddaljenega, nekaj, kar se spogleduje z metafizičnim, pa vendar so to življenjske zgodbe, ki jih je znal Potrč pričarati z veliko ljubeznijo in presunljivo iskrenostjo ... David Bedrac OBRAZ MESECA / peter semolič Retorika je smrt za poezijo Peter Semolič, pesnik, Prešernov nagrajenec, ki je svojo prvo pesem napisal pri osmih letih, avtor številnih pesniških zbirk (Tamariša, Bizantinske rože, Hiša iz besed, Krogi na vodi, Vprašanja o poti), je prav gotovo osrednje ime sodobne slovenske poezije. Razkril nam je nekaj skrivnosti o svoji poti. TEDNIK: V začetku 90. ste se s poezijo srečali nekoliko drugače, ne le kot avtor, ko ste za Radio Trst pripravili 26 oddaj o sodobni slovenski poeziji ... Peter Semolič: "Napisal sem dve seriji po trinajst oddaj. Prva je bila še posebej dobro poslušana, ker je nosila naslov Poezija in vino. Bila je druga najbolj poslušana oddaja tiste sezone na Radiu Trst. Pri drugi seriji pa sem pisal oddaje o poeziji 80. let, ampak tisto ni bilo več kaj veliko poslušano." TEDNIK: Ko je leta 1991 izšel vaš pesniški prvenec Tamariša, vas je Dane Zajc označil za pesnika, ki "nastaja pred našimi očmi". Koliko je on vplival na vas kot pesnika? Peter Semolič: "Ko si mlad, se učiš pri drugih in jaz sem se učil pri Zajcu, pri Logoričniku, Grafenauerju in Gaistru. Osebno sem poznal edino Daneta. On je bil tudi prvi bralec mojih pes- u a > u oc u CD U (n Peti razred osnovne šole pomeni prehod z razredne na predmetno stopnjo, to pa prinese številne novosti. Tudi bralni seznami postanejo zahtevnejši, na seznamu pa so se v letošnjem letu znašle naslednje knjige: 1. France Bevk: Pastirci 2. Boris A. Novak: Prebesedimo besede 3. Erich Kâstner: Leteča učilnica 4. Lewis Carroll: Aličine dogodivščine v Čudežni deželi (in V ogledalu) 5. Bina Štampe Žmavc: Nebeške kočije 6. Fran Miličinski: Butalci 7. Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba David Bedrac mi. In v moji prvi pesniški zbirki marsikaj prihaja od Daneta." TEDNIK: Od kod vaša fasci-nacija nad Barjem, ki se pojavlja v Tamariši? Peter Semolič: "Odraščal sem na obrobju ljubljanskega Barja. Res je, da ga leta in leta sploh nisem opazil. Opazil sem ga šele ob nastajanju te zbirke in sem ga videl kot del sebe." TEDNIK: Po izidu Bizantinskih rož (1994) in Hiše iz besed (1996) ste v osrednji književni oddaji na nacionalki razglasili slovo od pesnjenja. So muze splavale drugam? Peter Semolič: "Ne, eni muzi sem pobegnil (smeh). Ne, to se je zgodilo že tam nekje 92. leta. Ker te knjige so s takim blaznim zamikom izhajale. Po eni strani sem takrat izgubil tisto občutljivost za poezijo, po drugi strani pa sem si začel postavljati zelo hecna vprašanja, na primer: "Kaj sploh pomeni biti pesnik?" Pesnik je bil včasih pri nas nekaj posebnega, zaradi vse te zgodovine, in poezija je bila konstitutivni del nacije. Pesnik je bil posvečen slovenskega naroda sin. In v tej zgodbi se enostavno nisem našel. Hkrati z vsemi družbenimi spremembami (demokratizacijo, osamosvojitvijo) pa je tudi ta vloga pesnika razpadla. Umaknil sem se v zasebnost in to je pomenilo nekakšen nastop pesniškega molka." TEDNIK: V letih 1993 in 1996 ste v Parizu študirali francoščino. Kakšna izkušnja je bila to za vas? Peter Semolič: "Kar se tiče študija, nisem uspel nič kaj do- sti narediti. Pariz je veliko mesto, tam živi ogromno ljudi, med temi je ogromno pripadnic ženskega spola, in tako rekoč do študija nisem zares prišel. Ampak to, kar pa sem se naučil, je, da tam živi ogromno ras, in naučil sem se strpnosti, saj vse te različne kulture, različne rase lahko obstajajo skupaj samo z veliko mero tolerance. Druga taka izkušnja pa je bila, da sem se veliko družil s slikarji, ki so me tudi nekako vpeljali v to slikarsko pozo." TEDNIK: Kakšen pa je položaj sodobnih pesnikov v Franciji v nasprotju s pesniki v Sloveniji? Peter Semolič: "Mislim, da bi nam vsi francoski pesniki, ki živijo in ustvarjajo v Franciji, grozno zavidali. Takega literarnega večera, kot so pri nas, v Franciji ne moreš doživeti. Nekega večera sem tam poslušal kulturni program na radiu, v katerem so razglabljali, ali v Franciji sploh še kdo piše poezijo. Na to temo so naredili eksperiment. Ljudem so rekli, naj kličejo in berejo svojo poezijo. Tisto noč je bilo vse zabasano, ljudje sploh niso mogli dobiti proste linije na tem radiu. Takrat se je izkazalo, da v Franciji ogromno ljudi piše poezijo, res pa je, da kar se tiče javnega prostora, je poezija popolnoma izgnana iz njega. Za razliko od proze." TEDNIK: Kaj mislite, da je razlog za tak položaj poezije? Peter Semolič: "Treba je vedeti, da je bila poezija vedno bolj ekskluzivistična, vedno je imela majhen trg. Danes se naklade pesniških zbirk gibljejo od 100 do 200 izvodov, od tega 100 izvodov kupijo knjižnice." TEDNIK: Kakšna je bila po bivanju v Franciji vaša vrnitev domov? Peter Semolič: "Sem neprilagojen človek. Ko sem se vrnil, seveda nisem nič pisal in sem se vprašal, kaj naj pa sedaj počnem. Vpisal sem se na študij na filozofsko fakulteto in vse do lani, ko sem se preselil v Ljubljano, sem bil zelo izoliran od vsega." TEDNIK: Mislite, da obstaja pesniški jezik kot nek posebni jezik? Peter Semolič: "Če se gleda jezikoslovno, je jezik strukturalis-tično gledano govorica in se deli na jezik kot sistem in na tisto, kar nosimo v glavi. In potem obstaja govor kot aktualizacija tega sistema. In poezija gotovo spada v neko posebno rabo jezika, v govor. Ne moremo pa govoriti o pesniškem jeziku kot o samostojnem jeziku." TEDNIK: Leta 1997 ste prejeli Jenkovo nagrado za Hišo iz besed, nato še kristal Vilenice in prejšnje leto nagrado Prešernovega sklada. Kakšen je vaš odnos do literarnih nagrad? Peter Semolič: "Te nagrade izzvenijo zelo poljubno, saj je v žiriji nekaj ljudi, ki se jim zdi neka knjiga fajn. Če pa bi bili v žiriji neki drugi ljudje, pa bi se jim mogoče zdela fajn kakšna druga knjiga. To je po svoje absurdno. Zadnji tak absurd, ki se je zgodil, je, kar je naredil Denis Poniž, ko je za svoj izbor rekel, da je to taka osebna interpretacija. Po svoje ima človek celo prav, saj so danes možne samo še neke osebne interpretacije. Po drugi strani pa jaz nisem nikoli gledal umetnosti kot tekmovanja, prej kot nek dialog med mano in možnim bralcem." TEDNIK: Matevž Kos, eden izmed predlagateljev nagrade Prešernovega sklada za vas, je zapisal, da je ena največjih nevarnosti za poezijo na prelomu stoletja nedvomno gostobesedna izumetničenost, ki je drugo ime za retoriko praznine. Se tudi vam zdi, da slovenski poeziji grozi retorika praznine? Peter Semolič: "Ena taka retorika oziroma gostobesednost se je pojavila z Urošem Zupanom. To je nastalo v začetku 90. Mislim, da je razpad Jugoslavije dal slovenski poeziji eno tako eksistencialno dimenzijo. Ali je to dobro ali slabo, je težko reči, ampak težko bi rekel, da je slovenska poezija v celoti zapadla v neko retoriko. Retorika je smrt za poezijo." TEDNIK: Vaša zadnja pesniška zbirka nosi naslov Vprašanja o poti. O kakšni poti se sprašujete? Peter Semolič: "Moj lasten pogled na moje pisanje in življenje je bilo vedno iskanje nekega doma, doma kot metafizične kategorije. Nikoli ga nisem zares našel. Recimo Tamariša je zelo magistična zadeva. Magija je nazor, ki pravi, da obstajajo v tem svetu neke skrite sile, na katere lahko vplivamo, pa nam bodo pomagale. Jaz se tudi zanašam na njih, da bi osmislile moj položaj v svetu. Bistvena moja izkušnja, ki je tudi izkušnja nasploh modernega človeka, je izkušnja tujstva. Pa to ne gre za to, da rečeš, oni tam pa je iz Bosne. Ampak gre za to, da v sebi izkusiš tujstvo. Ti si tujec na tem svetu. Različne skupnosti, bodisi nacionalne, religiozne in druge to napetost, ki se ustvarja v človeku, držijo. Jaz enostavno nisem sposoben tega prebega v neko skupnost. In vsi moji poskusi, vključno s Krogi na vodi, so bili poskusi najti ta dom. Na primer Bizantinske rože so poskus iskanja umetniške sfere, se videti kot pripadnika tega plemena umetnikov. Hiša iz besed išče znotraj rodu in pa hkrati znotraj ljubezensko erotičnega odnosa. Središčna točka Krogov na vodi je v bistvu vrnitev nazaj v Slovenijo, se pravi v drugačno Slovenijo, kot je bila nekoč, ko sem jaz začel pisati. V Vprašanjih o poti je bistvena beseda pot. Se pravi, jaz sem tujec, sem nomad in mislim, da sem se s tem pri sebi malo sprijaznil. Seveda sem pa na poti, ko se postavljajo vprašanja, kam naj grem. Levo, desno, naravnost, gor ali dol? Seveda gre za eksistencialno pot." Jana Skaza ZGORNJA PRISTAVA / ekološka kmetija dimitrijevicevih Niti grama gnojila, ne kapljice strupa Za vsako resno in obsežno dejavnost so potrebni začetki, običajno težki in navidezno brezupni. TUdi ekološko kmetovanje je na prvi pogled videti kot bitko z mlini na veter, toda po pogovoru z entuziasti vendarle spoznaš, da so na pravi poti in da so njihove ideje in cilji zanimivi, obetavni in za preživetje človeštva celo nujni. Zakaj bi naravo in sebe še dodatno zastrupljali, če moremo hrano pridelati tudi brez kemije, na prijazen, ekološki način? V vsakodnevni bitki za čim večje in cenejše pridelke hrane je razviti svet svoje okolje že dodobra onesnažil in zastrupil. Lepa in vabljiva hrana v trgovini ali na stojnici tržnice običajno vsebuje toliko kemikalij, da je komaj še užitna. S pretirano uporabo umetnih gnojil in zaščite je razviti del sveta prišel tako daleč, da ima hrane v izobilju, celo preveč. Z uporabo kemikalij pa je uničil ravnotežje v naravi, ki je znala sama zase najbolje poskrbeti. Nasprotje kemično potratnemu kmetijstvu so poskusi ekološkega kmetovanja. Ena takih ekoloških kmetij je v Zgornji Pristavi 11 a, kjer kmetujeta Vida Dimitrijevic in njen sin, z njima pa živi še 84-letna mati oziroma babica. "Pri hiši nima- kakšrnegakoli kemičnega sredstva, namenjenega kmetijstvu. Na vprašanje, kako se da živeti od take kmetije, Vida odkrito prizna, da zaenkrat težko, da pa se bodo časi zagotovo spremenili, saj postajajo ljudje osveščeni in postavljajo za kakovost hrane vedno višja merila. Izdelke svoje ekološke kmetije s sinom prodajata na tržnicah v Mariboru in Celju, veliko povpra{eva-nje po ekološki hrani je tudi v Ljubljani, vendar je ta predale~ in se prevoz tja ne izpla~a. "Najbolje bi bilo," pravi Vida, "da bi se ljudje v ve~ji meri sami oskrbovali na ekoloških kmetijah, saj bi se s tem tudi najbolje pre-pri~ali, da gre zares za ekološko pridelano hrano, ki morda v~-asih ni tako bujne in vabljive podobe, je pa zagotovo zdrava." namenjeni reji drobnice, v glavnem ovac. V času našega obiska se je na pašniku pod hišo paslo okoli 25 starejših ovac, sicer pa je njihova čreda štela že 50 in več živali. Med njimi je tudi kakšna koza, ki poskrbi za "čiščenje" okolice hiše. Tudi v naši prisotnosti je pridno iskala stebla zelišč, ki jih imamo za vsiljiv plevel. V ogradi nad pašnikom je velika jata perutnine. Ekološka jajca, pa tudi vsa druga pridelava na ekološki kmetiji dosegajo na trgu nekoliko višje cene, vendar še ne toliko, da bi nadomestile izpad v pridelavi, ki je v ekološki pridelavi neprimerno manjša kot na klasičnih kmetijah. Kljub ne preveč cvetočemu poslu pa Vida zatrjuje, da bo pri tem načinu pridelave vztrajala. Nenazadnje tudi zato, ker se že pojavlja povpraševanje bolnišnic in zdravilišč, ki vse po-gostejhe iščejo pravo ekološko hrano. Tudi slovenski trgovci so začeli v svojih prodajalnah uvajati ekološke oddelke. Žito iz Ljubljane povprašuje po ekološki pšenici, tovarna olja iz Slo- Na ograjenem dvorišču kokoši, na pašniku pa čreda ovac mo niti grama umetnega gnojila in niti kapljice kakršnegakoli strupa. Niti tistega, proti muham ne," trdi Vida. Da je res tako, dokaže s certifikatom ekološke kmetije, ki ga je izdal Kmetijski zavod Maribor in velja do konca leta 2002. Certifikat je potrebno vsako leto podaljšati, to pa je mogoče samo tako, da strokovnjaki ob nenapovedanem obisku kmetije ne najdejo nobenih sledi o uporabi Vida pripoveduje, da ji je poseben odnos do narave privzgojila že mati. Že od nekdaj so na njihovi kmetiji var~evali pri uporabi kemi~nih sredstev, od leta 1999 pa je kmetija stoodstotno ekološko usmerjena. Obdelujejo približno 2 hektarja njiv, v lasti in najemu pa imajo tudi okoli 11 hektarjev travnikov in pašnikov. Medtem ko na njivah pridelujejo poljš~ine in zelenjavo, so travniki in pašniki Tudi prijazna kozja mladiča sta del ekološke kmetije venske Bistrice iš~e ekološke bu~nice in tako naprej. Vida upa, da se bodo Združenja ekoloških kmetov in njihova Zveza okrepili, tako da se bodo lahko v bližnji prihodnosti lotili organizirane prodaje pridelkov svojih ~lanov. U~inkovit ukrep zatiranja plevela je na ekološki kmetiji ko-lobarjenje. To sem slišal že na ogledu ekoloških kmetij v Evropi, kjer ima uvajanje te dejavnosti daljšo tradicijo in ve~jo podporo države. Tudi pri nas država ekoloških kmetij ni pozabila povsem, saj je v okviru kmetijskih subvencij posebna postavka tudi za ekološko kmetovanje. Vida potrdi, da je najboljše orožje proti plevelu kolobar. Vsake toliko ~asa je potrebno na posamezni površini posejati pšenico ali deteljo. Kaj pa škodljivci? Potrebno je upoštevati, da zna narava najbolje poskrbeti sama zase, ~e ji tega ne prepre~imo. Uporaba strupov je samo uni~evanje naravnega ravnotežja, ki se nam maš~uje tako, da moramo strupov uporabljati vedno ve~, saj smo z njim uni~ili tudi naravne sovražnike škodljivcev. Proti ušem se Vida bori s pripravkom iz ko- priv in s pepelom, proti plesni pa s pripravkom, pridobljenim iz preslice, ki je sicer nadležen plevel. Rastline v vrtu je potrebno posejati ali posaditi tako, da ščitijo druga drugo. Na primer: če posej emo mešano čebulo in korenje, tako odganjamo hkrati čebulno in korenjevo muho. Tudi v naravi je tako, da se združujejo vrste rastlin, ki druga drugi nudijo ustrezno zaščito. "Nekaj težav je z zagotavljanjem ekološkega semena," pripoveduje Vida," vendar se tudi na tem področju razmere iz- Biodar, registrirana znamka Zveze ekoloških kmetov Slovenije boljšujejo." Semenarna že nudi ekološka semena, koruzo so prejšnja leta kupovali v Avstriji, precej semena pa si med seboj izmenjajo člani Združenj ekoloških kmetov Slovenije. Zveza Certifikat ekološke kmetije, ki ga vsako leto izda Kmetijski zavod Maribor teh združenj izdaja glasilo, kjer objavlja številne nasvete, v njem pa je tudi ponudba in povpraševanje vsega, kar potrebujejo ekološke kmetije. Država pripravlja na področju ekološkega kmetovanja še strožje predpise, kar pa kmetje podpirajo, saj bo ob ustrezni kontroli zaupanje odjemalcev ekološke hrane večje, pridelovalcem pa to zagotovo prinaša boljše čase. O načrtih Vida ne govori veliko. Pravi le to, da bo vztrajala pri ekološki usmeritvi svoje kmetije. S sinom bosta nekoliko uredila okolico domačije, saj si obetata v prihodnje tudi trženje na domačem dvorišču. Zagotovo jima bo to uspelo, saj so ljudje za zaščito svojega zdravja in nakup ekološko neoporečne hrane iz dneva v dan bolj pripravljeni odšteti tudi kak tolar več. J. Bračič PRISLUHNITE: v četrtek ob 20 uri ORFEJČEK - štiri ure domače in zabavne glasbe z Danico Godec, Ljubom Huzjanom in Jožetom EI DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ISCETE SVOJ STIL / iscete svoj stil Med športnimi in elegantnimi oblaHli Mateja Draskovic je Ptujčanka, profesorica razrednega pouka in mamica 10-mese~ne Nike. V svojem poklicu je zelo zadovoljna, odkar je mamica, pa se najve~ ukvarja s hćerkico. Rada hodi v naravo, se rekreira v fitnesu, rola in kolesari. Najpogosteje se odlo~a za športna oblaćila, rada pa je tudi elegantna, če to zahteva priložnost. Od sodelavcev akcije Iščete svoj stil predvsem pričakuje, da ji bodo svetovali, kako se obleči in urediti, da si ob vsaki priložnosti urejen. Jeans, naj bodo še tako "in", je včasih pa le potrebno zamenjati z drugimi oblačili. letom. Mateja ima mešani tip kože. V kozmetičnem salonu Neda so ji oblikovali obrvi in kožo površinsko očistili ter jo poučili o negi kože doma, da bo koža vedno dobro negovana in bo dobila tisto, kar potrebuje. Pri mešanem tipu kože priporočajo večkratni obisk kozmetičarke med V frizerskem salonu Stanka je za Matejino novo pričesko poskrbela Minka Feguš. Njene naravno skodrane lase z nekaj svetlimi prameni je pobarvala v treh različnih odtenkih in plasteh. Na zatilju je uporabila temno rjavo, na temenu živo oranžno in na vrhu glave nežno nianso čokoladne barve. Strigla je postopno, prilagojeno barvnim odtenkom. Vrhnje dele je z drsnim striženjem močno stanjšala, da je prelivanje barv prišlo močneje do izraza. V zadnjem delu je s tem nastal tri- Mateja prej ... kotnik. Spodnje dele las je osušila s sušilnikom malo navzven, zgornjega pa zlikala in oblikovala z Wet gelom. Pri Mateji je Nina Škerlak najprej s korektorjem prekrila nekaj rahlih nepravilnosti, nato je z gobico nanesla tekoči puder in ga je fiksirala s pudrom PTUJ / 18. praznik vrtca "Papirnati" Ptuj dobil vsebino V dvorani Center na Ptuju je bila 17. maja tradicionalna otroška prireditev ob 18. prazniku vrtca Ptuj, ki so jo pripravili odrasli in otroci ptujskega vrtca. Prireditev Moje mesto skozi ~as, ki je nadgradnja lanskoletnega projekta Moje mesto, ko so ustvarili mesto iz papirja, je dobila vsebino. Skozi gibe, glasbo in kostume so prestavili ljudi in dogajanja, ki so krojili usodo najstarej{ega slovenskega mesta od rimskih ~asov do danes. Prireditev bo še dolgo ostala v spominu številnih obiskovalcev, v glavnem staršev in otrok ter gostov. Znova je pokazala, da vzgojiteljem naših najmlajših kreativnosti ne manjka, predvsem pa vzgojiteljskega duha, ki v najmlajših skozi te in druge projekte zna vzbujati pravilen odnos do svojega okolja, do mesta, v katerem živijo skupaj s starši in drugimi. Zbrane je v imenu mestne občine Ptuj nagovoril ptujski župan Miroslav Luci: "Dvorana je premala, ko praznuje ptujski vrtec. Žal bomo morali na novo dvorano na Ptuju še nekaj let počakati. Ob prazniku vrtca čestitam za neutrudno delo in skrb z našimi najmlajšimi, za prve korake v izobraževanju." V imenu vrtca je govorila ravna- teljica Božena Bratuž: "Tokrat smo otroke popeljali v različna dogajanja bogate zgodovine našega mesta, tako in toliko, da zmorejo vse doživeto tudi ponazoriti za nas. Kljub zahtevni vsebini je zanje zdaj vse kot pravljica, ki se dogaja v njihovem mestu, začinjena s tisto posebno lepo in bogato ljubeznijo do domačega kraja." Na svečanem zboru delavcev in gostov, ki je potekal v okrepčevalnici Gastro, so podelili priznanja in jubilejne nagrade. Zbranim je nekaj lepih besed namenila ravnateljice Božena Bratuž: "V prepričanju, da bomo zmogli premagati še veliko izzivov stroke, ki nam jih prinaša izredno dinamično in zanimivo delo z najmlajšimi, začenjam novi mandat svojega dela. Sku- v prahu. Veki je rahlo osenčila, nanesla rumeno senčilo in z maskaro obarvala trepalnice. Z rdečilom je poudarila ličnice, na ustnice pa nanesla barvni glos za svež izgled. Trendovski komplet letošnjega poletja so skreirali in zašili v modnem krojaštvu Creativa Zorana Rosiča, Wilhelmova 6, Ptuj. Osnovna barva kompleta je modra, srajčno bluzo dodatno poživljajo aktualne modne barve v trendovskih vzorcih. Bluza je telirana, ima srajčni ovratnik in tričetrtinske rokave z zavihki. Spodnja letvica na ovratniku je višja, tako da se zapenja paj bomo poskrbeli, da bodo naši otroci preživljali čas v vrtcu kvalitetno, ustarjalno in varno in da nam bodo njihovi starši in najodgovornejši v občini, zaupali." Priznanja so letos prejeli: Terezija Žižek (šivilja, perica), Martina Siebenreich (pomočnica vzgojiteljice), Marija Rogi-na (vzgojiteljica), Milena Papdi (medicinska sestra) in Metka Žižek (prof. glasbe). Za deset let dela v Vrtcu Ptuj sta jubilejni nagradi prejeli Danica Škrlj in Branka Muhic, za dvajset let dela Ksenja Stipetic in Ana Zupanic ter za trideset let dela Majda Kmetec, Ivanka Štiberc, Daniela Hotko, Sonja Majcen, Silva Hertiš, Zdenka Fajfaric, Radmila Kaucevic, Terezija Žižek, Milica Zavec, Danica Robin in Hermina Šneberger. Že 18 let se ob praznovanju dneva vrtca srečujejo delavci vrtca s prijatelji njihovega dela, zunanjimi sodelavci, poslovni partnerji in predstavniki vrtcev iz cele Slovenije, s katerimi so navezali strokovno sodelovanje. MG Otroci so doživeto z gibi, glasbo in kostumi predstavili različna obdobja v zgodovini Ptuja, od rimskih časov do danes. Foto: Kosi ... in pozneje z novo pričesko, v katero je rahlo posegel veter Mateja v modelu modnega krojaštva Creativa Ptuj. Foto: Črtomir Goznik z dvema gumboma. Hlače so oprijete, proti dolžini se oblikujejo v rahli trapez. V športnem studiu Olimpic so za Matejo sestavili program, ki je mešanica programa poporodne vadbe in programa Olimpic, ki ga bo brezplačno obiskovala mesec dni. Poudarek je na kre- pitvi mišic in vezi, ki so v času nosečnosti in poroda najbolj obremenjene. Hkrati bo poskrbela za izboljšanje kondicije in oblikovanje želene postave, je povedal strokovni vodja studia Olimpic prof. Vlado Čuš. MG PTUJ / deset let trojčkov Zgovorni in simpatiini Tretjega aprila letos so trojčki Vesna, Primož in Tadej, otroci poslovodkinje Merca-torjevega prodajnega centra na Rogozniški c. 8, praznovali 10. rojstni dan. Ob tej priložnosti so jim na sedežu Mercatorja SVS, d.d., Ptuj pripravili presenečenje. Povabili so jih na krajši sprejem, na katerem so jih obdarili s košaro sladkarij, vsak pa je dobil še zvitek z darilnimi boni Mer-cator po 20 tisoč tolarjev. Pozornosti so bili zelo veseli, zanjo se zahvaljuje tudi mama Sonja, ki je povedala, da z otroki nima težav, da so pridni in marljivi. Najtežje je bilo, ko so bili majhni, skrbi pa z odraščanjem ni manj, so le druge vrste. Čeprav so v šoli zelo pridni, obiskujejo 3. razred OS Ljudski vrt, jih je vendarle potrebno nadzirati. Vsi trije so že drugo leto vključeni v prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, drugih posebnih hobijev pa nimajo. Mama si želi le, da bi ostali pridni in marljivi še naprej in da bi bili zdravi. MG Mercator SVS, d.d., Ptuj je ob 10. rojstnem dnevu obdaril »svoje« prve trojčke Vesno, Primoža in Tadeja Korošaka PTUJ / ribarnica delfin se je preselila Zdrava prehrana odslej v centru mesta Ribarnica Delfin si je že nekaj časa prizadevala, da bi se približala strankam in se preselila v središče Ptuja. Kljub precejšnjemu nasprotovanju posameznikov, ki bi jih vonj rib utegnil motiti, se jim je 8. maja želja uresničila. Od takrat jih lahko obiščete v Miklošičevi ulici 3, ob petkih pa tudi ob ptujski tržnici. Ribarnica Delfin je majhno družinsko podjetje. Poleg lastnika Jožeta Mahorica je v njej zaposlena žena Stanka in še trije sodelavci. Začetki dejavnosti segajo v leto 1994. Lastnik se je v Izoli izšolal za kuharja in si nabral bogate izkušnje pri pripravi rib, zato odločitev za ribarnico ni bila težka. Leta 1997 so dejavnost razširili še z dvema mobilnima ribarnicama, ki na 14 dni obiskujeta vasi po Dravskem in Ptujskem polju ter delu Pr-lekije. Njihova dejavnost je maloprodaja svežih, dimljenih, konzerviranih ter zamrznjenih sladkovodnih in morskih rib ter morskih sadežev. Prihodnost dejavnosti vidijo v dejstvu, da se po- Lastnik ribarnice Jože Mahorič (zadaj), žena Stanka (desno) ter sodelavci Anita, Boštjan in Franci večuje potreba ljudi po zdravi prehrani, kamor zagotovo sodijo predvsem ribe. Obilo uspeha in zadovoljnih potrošnikov! PR ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE MONOSTER / ptujski upokojenci pri porabskim slovencih Na mejni prehod po makadamu V petek, 10. julija, so odpotovali v Porabje na Madžarsko člani likovne sekcije pri Društvu upokojencev Ptuj in njihov mešani pevski zbor, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. Podali so se v Monošter, center porabskih Slovencev, z namenom, da predstavijo slike članov likovne sekcije in nekaj pesmi iz slovenske ljudske zakladnice. Prireditev je organiziralo Društvo upokojencev Ptuj v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Društvo je s seboj povabilo svoje člane in jim obenem omogočilo enodnevni izlet po Pre-kmurju in Porabju. Ob 17. uri je bilo v Slovenskem kulturno-informativnem centru v Monoštru odprtje likovne razstave, kjer so svoja dela razstavili: Anica Zupanič, El- ki je že dvanajst let predsednik zveze, kar pomeni od vsega začetka. Zveza deluje kot civilna družba. Na Madžarskem živi približno 5000 Slovencev, od tega v Porabju okrog 3500. Naloga zveze je negovanje slovenskega jezika in kulture, delujejo pa tudi na področju gospodar- ki izhaja v porabskem dialektu, dobiva pa ga vsaka slovenska družina zastonj. Slovenska društva na Madžarskem dobro sodelujejo z madžarskimi društvi ter društvi v Sloveniji. Največ stikov pa imajo s Prekmurjem. Na Madžarskem ni dvojezičnih šol oziroma Slovenci v Mo-noštru te možnosti nimajo (za razliko od Madžariv v Prekmur-ju), v šoli pa se poučuje tudi slovenščina (5 do 6 ur na teden). Problem Madžarske in tudi Porabja je padanje natalitete, tako je v šoli vsako leto manj otrok. Sicer pa imajo v Monoštru tudi V Monoštru je zapel tudi ptujski mešani zbor upokojencev pod vodstvom Jožeta Dernikovica. Foto: Fl frida Brenčič, Mihaela Omla-dič, Branko Gorjup, Rozina [ebetič, Marija Gregorc, Anton Somen, Mirko Jaušovec, Vilma Kac, Peter Vurcer, Oto Mesarič in Emil Stoger. Na odprtju je uvodoma govoril predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, o slikah je govorila Rozina Sebe-tic, razstavo pa je odprl podpredsednik Zveze DU Slovenije (tudi predsednik Zveze DU Ptuj) Mirko Bernard. V kulturnem programu je sodeloval mešani pevski zbor zbor DU Ptuj, sicer član DPD Svoboda Ptuj, pod vodstvom Jožeta Dernikovica. Za sodelovanje sta se gostiteljem zahvalila predsednik DU Ptuj Andrej Fekonja in predsednik likovne sekcije Branko Gorjup. Na prireditvi smo pogrešali slovenskega konzula, ki ima sedež v Monoštru. Gostitelji so goste iz Slovenije pozdravili s porabskimi pesmimi, ki so jih izvajali Laci Kor-pic in ljudske pevke. Obisk v Monoštru smo izkoristili tudi za pogovor s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnokom, stva, športa. V okviru zveze deluje osem kulturnih društev, ki se ukvarjajo s folkloro, petjem, gledališčem, otroške kulturne skupine pa delujejo v okviru osnovnih šol. V sklopu zveze delujejo tudi gasilska in športna društva, na novo pa tudi društvo upokojencev ter Društvo slovenske mladine na Madžarskem. Zveza od leta 1991 izdaja svoj časopis, štirinajstdnevnik, srednje šole. Porabski Slovenci, kot je dejal Jože Hirnok, imajo tudi možnost študirati na univerzah v Sloveniji (vsako leto pet), žal pa se teh možnosti premalo poslužujejo. V Monoštru deluje tudi slovenski radio, ki oddaja v slovenščini 8 ur na teden, vsak dan eno uro, v nedeljo pa dve, s signalom pa ne pokriva celotnega Porabja. Jože Hirnok predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Jože Vild, predsednik komisije za kulturo DU Slovenije Mirko Bernhard, podpredsednik Društva upokojencev Slovenije in Andrej Fekonja, predsednik DU Ptuj, pred slovenskim kultur-no-informativnim centrom v Monoštru NAGRAJUJEMO v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESTE NAROČNIKE KARTOMPANORAMSKUETmi: ime in priimek: Robert DROBNAK naslov: Rimska ploščad 16, 8850 Ptiq Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. V Monošter smo se tokrat peljali preko novega mejnega prehoda Cepinci in kar sram nas je bilo, ko smo se dva do tri kilometre do prehoda peljali po makadamu. Kar nič spodbuden znak za državo Slovenijo. Res je, da Goričko spada med bolj nerazvita področja v Sloveniji kot Porabje na Madžarskem, vendar so ceste do mejnih prehodov stvar države, ki pa na svoj vzhodni del kar rada pozabi. Franc Lačen ABANKA Tu smo, da prepoznamo vaše želje in potrebe. V več kot tridesetih enotali po vsej Sioveniji in na svetovnem spietu. Usposobljeni za vse vrste finančnifi storitev se po znanju in strolo Kuharski nasveti I ^ I ^ Lejnjkj Lešniki spadajo v skupino lupinastega sadja, tako kot orehi, mandlji, pistacije in drugo sadje. Za lupinasto sadje velja, da je zelo hranljivo in ima izrazit okus. Zato že manjše količine lešnikov, mandljev, orehov jedi obogatijo in dopolnijo okus. Po okusu se lupinasto sadje med seboj močno razlikuje. Lešniki so prijetno nežnega aro-matičnega okusa in jih zato radi uporabljamo za izboljšanje peciva. Fino mleti lahko v pecivu nadomestijo moko in tudi maščobo, pecivo pa je zaradi tega bolj sočno in okusnejše. Praženi lešniki so okusen dodatek k pikantnim jedem. Vse lupinasto sadje, in tako tudi lešniki, vsebuje kar nekaj olj, zato ga moramo zmleti in temeljito zmešati z drugimi sestavinami, da se maščoba ne izloči in da mešanica ne postane lepljiva. Lešniki zaradi velike količine maščob radi postanejo žarki, zato jih shranjujemo v hladnem prostoru, lahko tudi v hladilniku; posebej hitro pokvarljivi so fino sesekljani in mleti lešniki. Lešniki so zraven mandljev najbolj vsestransko uporabno lupinasto sadje. V manjših količinah jih lahko dodamo k mus-lijem, z njimi lahko zgostimo omako, prav vsi pa jih uporabljamo kot dodatek pri sadnem kruhu, pecivu, kot okras pri tortah in ruladah. Sesekljane dodajamo tudi k beljakovim masam ter za boljši okus k sadnim sola- tam in celo mesnim solatam, ki jih ponudimo kot uvodne jedi. Zmlete lešnike lahko predelamo tudi v lešnikov namaz, jih damo kot osnovno sestavino pri le{nikovih roglji~kih ali so dodatek za lešnikov sladoled in zmrzlino. Preden jih uporabimo, jim moramo odstraniti rahlo grenko zunanjo kožico, ki jo lahko odstranimo le s pra-ženjem; ko zunanja koža porja-vi, jih zavijemo v krpo in krpo mo~no drgnemo, da se grenka zunanja lupina odluš~i. S praže-njem lešnikom poudarimo okus in so jedi, h katerim jim dodamo, še bolj aromati~ne. Pecivo, v katerem imamo ve~-jo koli~ino lešnikov, nam uspe, ~e so lešniki primerno sesekljani ali zmleti; ~e so mo~no fino zmleti, dobimo zbite goste biskvite, zato je bolje, da jih sesekljamo s pomo~jo kuhinjskega noža, pa ~eprav je postopek dolgotrajen. Lešniki pa niso samo dragocen dodatek k pecivu, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in divja~ino, svežo in pe~eno papriko, ribami, še posebej s postrvjo, ne prepražene lahko potresemo po surovih solatah ter kuhanem in dušenem sadju. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 383. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJaJostnikov 96. nadaljevanje Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov - 7. nadaljevanje Podobni, čeprav ne povsem enaki razlogi so vodili do vse večjega angažiranja klinikov v lokalnih skupnostih. Kliniki so pri obravnavi posameznega otroka pogosto povežejo z njegovo šolo in skupaj z učitelji iščejo skupno pot za rešitev otrokovih težav. Pogosto se zgodi, da to ne koristi le otroku — pacientu, temveč tudi drugim otrokom s podobnimi težavami ali celo konkretno šoli v celoti. Ob iskanju pomoči za druge otroke se klinik lahko poveže z lokalno zdravstveno ali socialno službo, včasih tudi s policijo in raznimi drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter društvi, ki bi lahko kaj prispevali k izboljšanju otrokovih življenjskih pogojev. V kontaktih ob predavanjih, timskih posvetih, mentorstvih in drugih dejavnostih izobraževalne ali operativne narave tudi stalno spoznavajo nove možnosti in rešitve problemov. Delo na terenu zahteva natančno opazovanje in presojo, predvsem pa iskanje novih rešitev, ki bi olajšale problem konkretnega otroka v konkretnem okolju. Klinik se sreča z najrazličnejšimi ljudmi in z njimi izmenja izkušnje. Tako se lahko tkejo tudi neformalne mreže, ki povezujejo zelo različne osebe, od katerih lahko vsaka prispeva svoj delček k temu, da bo nekemu nesrečnemu otroku lažje. Strokovnjak pri tem nastopa kot iniciator ali mediator, stvari pa ponavadi izpeljejo tisti, ki so vsaj geografsko, če že ne socialno, bližje otroku in njegovi družini. Skupnostno delo je lahko vzpostavljanje formalnih ali neformalnih lokalnih podpornih mrež, namenjenih otroku, ki je pacient, ali večji skupini otrok. Naslednjič pa še nekaj o skupnostnem delu. Lahko jih kombiniramo tudi z gobjimi jedmi, od zelenjave se po okusu ujemajo z brsti~nim ohrovtom. Lešniko so kot živilo in dodatek cenjeni tudi v drugih državah. Tako kot posebnost na Madžarskem pripravljajo lešni-kovo torto, Španija pozna številne lešnikove piškote, v Franciji pripravljajo kola~ke iz lešnikov, v Avstriji jabol~ni zavitek izboljšajo z mletimi lešniki, prav tako pogosto pripravljajo kvašene roglji~ke z lešnikovim nadevom, poznamo (vendar pri nas manj pogosto pripravljamo) tudi karamelizirane lešnike in lešnikovo — ~ešnjevo solato kot sladek poobedek. Pri nas lešnike še vedno najpogosteje uporabljamo kot dodatke pri pripravi slaš~ic. Tako si iz lešnikov lahko pripravite lešnikove pralineje ali kroglice. Pripravimo jih tako, da 15 deka-gramov sladkorja pražimo tako dolgo, da karamelizira, nato pri-lijemo 1/4 litra sladke smetane. V karamelno smetanovo zmes nato umešamo 30 dekagramov marcipana, 25 dekagramov fon-dana in 20 dekagramov grobo sesekljanih lešnikov. Zmes gladko premešamo in pustimo, da se ohladi. Nato iz mase oblikujemo enako velike kroglice, jih prelijemo z ogreto ~okolado in povaljamo v drobno zmletih lešnikih. Lahko si pripravimo tudi sladke lešnikove štruklje. Najprej naredimo iz pol kilograma moke vle~eno testo. Zagnetemo ga s pomo~jo mla~ne vode, soli LESNIKOVE KROGLICE Potrebujemo: 17 dag sladkorja, 2 jajci, 1 vanilijin sladkor, 25 dag mletih lešnikov in nekaj celih lešnikov Jajca, sladkor, vanilijin sladkor mešamo nad soparo tako dolgo, da se masa zgosti. Delno ohlajeni dodamo mlete le{nike. Iz mase oblikujemo kroglice, v katere potisnemo na sredino cele le{nike. Pe~emo pri 180 do 200 °C. Avtorica: Marija Krivec in mu dodamo malo staljenega surovega masla ali olja. Gladko testo premažemo z oljem in ga damo po~ivat vsaj 20 minut. Posebej pripravimo nadev, tako da 25 dekagramov olupljenih zmletih lešnikov poparimo s 1/4 litra vrele sladke smetane ali vrelim mlekom. Mešamo, da se nadev do mla~nega ohladi, nato lešnikom dodamo sladkor v prahu po okusu. Spo~ito testo razvle~emo, ga pokapljamo s staljenim surovim maslom, 2/3 premažemo z nadevom in ohlapno zavijemo. Po vrhu prav tako premažemo z maslom in v pe~ici pri 220 °C zlato rumeno zape~-emo. Pred serviranjem štruklje po želji potresemo z mešanico sladkorja v prahu in cimeta. Z lešniki lahko izboljšamo tudi pe~eno postrv, in sicer tako da postrv klasi~no spe~emo in jo damo na krožnik. Posebej na maslu spražimo grobo sesekljane lešnike, in ko zadišijo, jih prelijemo ~ez postrv. Takoj ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva ROGOZNICA / ribiška trofeja Som nasedel koruzi V za~etku maja se je ribiška sre~a nasmehnila Jožetu Stoc-klu iz Ptuja. Lovil je v ribniku v Rogoznici in na nastavljeno koruzo po vsej verjetnosti "vabil" krapa. Prijel pa je 125 centime- trov dolg ter 12 in pol kilograma težak som. Ribi~ seveda ni imel ni~ proti odlo~itvi velike ribe in jo je potegnil na suho. Njena nadaljna usoda je znana. JB Jože Stock! s trofejnim somom iz Rogozniškego ribnika mm--- Družba za časopisno In radljsl<0 dijavnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ral&va 6,2250 Ptuj, td.: Og/749-34-10, pise: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu Ledeni mo^je mjJmo IVIinilo je vremensko obdobje, v katerem nenadne ohladitve poškodujejo občutljivejše vrtno in okrasno rastlinje, vznikli posevki pozebejo, zgodnejši posevki vrtnin in trajnice pa prav tako v hladnejših razmerah zaradi pomanjkanja toplote ne dosežejo svoje začetne vegetacijske moči, dokler se ne prične obdobje primerne zračne in talne toplote, ki nam jo narava nudi šele v drugi polovici maja, ko se poslove ledeni možje. V SADNEM VRTU obdobje najbujnejše vegetacije v drugi polovici pomladi nudi ugodne razmere za okužbe in razvoj bolezni sadnega drevja in množitev različnih vrst sadnih škodljivcev. V tedenskih do desetdnevnih presledkih škropimo drevje z dotikalni-mi fungicidi, da zavarujemo listno površino, zelene poganjke in plodiče novega prirastka pred okužbo z najnevarnejšima boleznima škrlupom in plesnijo. Sadna drevesa, ki smo jim uspeli ohraniti zdravo stanje, jih dobro prehranili in jih oskrbovali, so tudi odpornejša proti sadnim škodljivcem. Pojav listnih uši, ki v tem času povzroče največ škode na sadnih rastlinah v rasti novih poganjkov, opazimo po skodranem listju na poganjkih, po deblu in vejah pa se sprehajajo mravlje. Manjša gnezdišča lahko uničimo mehanično ali z raznimi rastlinskimi zvarki, ko pa se pojavijo množičnejše, pa s kemičnimi pripravki siste-miki, to je s strupi, ki preidejo v rastlinski sok, ta pa uniči sesajoče rastlinske uši. Pri uporabi teh pripravkov se ravnamo natančno po priloženih navodilih proizvajalca, nikakor pa ne smemo prezreti karenčne dobe, torej trajanja delovanja pripravka, da si s prepozno uporabo ne zastrupimo uporabnosti sadja. V drugi polovici maja so se cepilna mesta na precepljenih drevesih že toliko obrastla, da jim je potrebno opraviti prvo nego. Odvijemo vezivo, ki se je zaradi debelenja podlage že pričelo vra-ščati v lubje. Cepilno mesto oplevemo, če so se na podlagi pričeli pojavljati novi poganjki, tudi na žlahtnem delu cepilnega mesta odstranimo odvečne poganjke ali jih primerno pinciramo na štiri liste, da pomagajo prehranjevati cepilno mesto. V OKRASNEM VRTU prenesemo iz zimske hrambe na prosto še poslednje okenske in balkonske lončnice. Premeščanje opravimo v oblačnem vremenu, da se na zunanje vremenske razmere polagoma prilagujejo, če pa je sončno vreme, pa jih zavarujemo s koprenasto prevleko in z nekaj dnevi zasenčennja preprečimo sončni ožig listov. Rastline namreč ob nenadni svetlobi in toplotni spremembi ter močnemu sončenju doživijo stres in poškodbe, ki lahko privedejo do njihovega odmiranja. Trajno okrasno rastlinje na prostem, vznikle posevke cvetlic in nasade oplevemo, preden se pleveli prično semeniti. Plevel pustimo oveneti, šele nato ga z vrta odstranimo in kompostiramo. Osemenjene plevele sežgemo, ker nekateri v kompostnem kupu ostanejo kaljivi tudi več let. Opleto okrasno rastlinje plitvo okop-ljemo, da preprečimo zaskorjenost tal in po potrebi dognojimo. Čebulnicam odstranimo odcvetele cvetove, da se povzročitelji cvetne gnilobe ne bi premestili v čebulnice v tleh. Redno pregledujemo okrasno rastlinje, ki je zaradi pestrosti in raznolikosti različno občutljivo na rastlinske bolezni in škodljivce, ter ga pravočasno varujemo pred poškodbami. V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici maja, ko so se toplotne vremenske razmere ustalile, še sejemo in sadimo na prosto za toploto najzahtevnejše vrste vrtnin: paradižnik, papriko, jajčevce, kumare in raznovrstne bučke. Sadimo jih v prej dobro pripravljeno vrtno zemljo, v kateri pa so že pričeli vznikati pleveli. Kakšen dan pred sajenjem takšne gredice plitvo prerahljamo, da prekinemo rast plevelom in da tam ovenijo ter se posušijo. Nekaj dni po sajenju sadike plodovk, ki so se že vkoreninile - paradižnik, jajčevce, paprike in nekatere druge posevke, kot je krompir, bob in podobne vrtnine - osipljemo, s čimer izboljšamo rastne razmere za korenine. Grahu, fižolu in drugim vzpenjavkam namestimo ustrezno oporo, da se bodo lažje razraščale. Paradižnikove sadike prično že po začetni rasti na stalnem mestu razvijati zalistnike, ki jih sproti odstranjujemo, steblo pa uravnavamo in privezujemo ob oporo. Zalistnike je bolje izrezovati s škarjami, ker se z obtrgavanjem povzroče večje rane, kjer je nevarnost okužb. Iz zalistnikov pripravimo različne zvarke, koristne za odvračanje raznovrstnih škodljivcev na vrtninah. V času najbujnejše vegetacije, še posebej dotlej, ko se rastline ne sklenejo v nadzemni rasti, sproti odstranjujemo plevel, s plitvim rahlanjem zemlje pa preprečujemo zaskorjenost tal po vsakem nalivu in obilnejšem deževju ali zalivanju ter ohranjamo talno vlago. Za sušna obdobja si oskrbimo sistem talne oskrbe z vlago na način namakanja, ki ima mnoge prednosti pred deževalnimi napravami. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 28. do 30. maja, zaradi korenike 24., 30. in 31. maja, zaradi lista 26. in 27. maja ter zaradi cveta in zdravilna zelišča 24. in 25. maja. Miran Gluši~, ing. agr. predstavljamo vam: PEUGEOT 307 SW Nova dimenzija prostornosti in uporabnosti >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: Peugeot je septembra lani na salonu avtomobilov v Frankfurtu predstavil dva {tudijska avtomobila, oba karavana. Prvi je bil peugeot 206 SW, bolj drzen in {porten, drugi pa je bil 307 SW oziroma break. S svojo dvodelno enopro-storsko zgradbo, uravnoteženo prostorsko porazdelitvijo, za ta razred vozil nenavadno bivalnostjo potni{kega prostora, tehnolo{ko opremo in dodelanostjo je novi član levje družine postavil novo normo v tej kategoriji vozil. Segment večnamenskih vozil, velikih vozil, ki ga tvorijo predvsem vozila tipa break in kompaktna vozila razreda MPV, je v obdobju hitrih sprememb. Prav v kontekstu teh sprememb je Peugeot predstavil vozilo 307 SW, v katerem je združil različne karakterje, in se s tem odzval na spremenjena pričakovanja kupcev. Novi 307 SW ponuja več prostora, več modularnosti, več svetlobe in več utrjevalne folije. Oblika strehe zagotavlja togost in varnost v primeru trčenja. Večja zadnja vrata so pri 307 SW bolj pravokotne oblike, kar daje vtis globine in poudarja vertikalno obliko zadnjega dela vozila. Zasnovana so tako, da potnikom v drugi in tretji vrsti omogočajo lahko vstopanje in izstopanje, obenem pa vsem potnikom nudijo optimalno vidljivost nazaj. rabljena je karoserija z daljšo medosno razdaljo, kar ustreza tako videzu kot dinamiki vozila. Posebno podvozje pomeni veliko prednost predvsem pri prostornosti, še posebej v drugi vrsti, saj je sedeže možno pomikati naprej in nazaj. Tla so "am-fiteatralnega" tipa, kar pomeni, da je vsaka vrsta sedežev nameščena višje kot tista spredaj. Ta učinek s prostim pogledom zagotavlja dober razgled vsem potnikom, ki jih je lahko tudi sedem. Prtljažnik 307 SW je najbolj prostoren v svojem razredu. Ko so sedeži v drugi vrsti potisnjeni do konca nazaj in je nameščeno pokrivalo prtljažnika, prostornina meri 520 litrov. Ce pa sedeže v drugi vrsti potisnete do konca naprej, pa se prostornina poveča na 559 litrov. Prtljažnik je izjemno funkcionalen, z dvema stranskima udobja. Združuje dva poglavitna cilja: dinamičnost in udobje v notranjosti, torej značilnosti vozil iz razreda MPV s prednostmi limuzin. Namenjen je kupcem, ki omahujejo med različnimi tipi vozil, ki so danes na voljo na tržišču. Na voljo je kot break, ki je slabše opremljen in velja za osnovnejšo varianto, in kot SW. OBLIKA Sprednji del vozila je ostal enak kot pri limuzini. Glavne oblikovne razlike se izražajo predvsem na bočnem profilu in na zadku avtomobila. Razlika v dolžini med limuzino in SW znaša 22 cm in je razdeljena med podaljšan zadnji previs ( + 12 cm) in povečano medo-sno razdaljo ( + 10 cm). To vozilu daje uravnotežen in skladen profil in prispeva k večji bival-nosti potniškega prostora. Ve-trobransko steklo, ki je prav tako sposojeno pri limuzini, je pri vseh modelih 307 SW podaljšano s panoramsko stekleno streho. To je novost pri tovrstnih avtomobilih, saj se ve-trobransko steklo na ta način razteza vse do druge vrste sedežev. Površina stekla je tako povečana za 1,3 kvadratnega metra. Steklena streha je izdelana iz dveh toniranih plasti stekla s plastjo PVB akustične in Na strehi sta nameščena kromirana strešna nosilca z dvema držaloma, ki se raztezata po dolžini. Kromirane so tudi kljuke vrat, stranske zaščitne letve in zunanji vzvratni ogledali pa so pri vseh modelih v barvi karoserije. Oblika zadnjih luči je v primerjavi z limuzino bolj navpična s slogovno izrazito geometrično postavitvijo. NOTRANJOST 307 SW je zasnovan na novi platformi 2 PSA Citroen, upo- prostoroma za shranjevanje za vdolbinama za kolesi in s snem-ljivo mrežo za prtljago. Robovi prtljažnik so obloženi z odlitkom, ki varuje spodnji prag za natovarjanje prtljage. Če je vozilo opremljeno z napravo za pomoč pri parkiranju, so v oblogo vgrajeni 4 senzorji. Standardna oprema 307 SW vključuje tri posamezne in nastavljive zadnje sedeže: dva stranska in srednjega, ki je malo ožji. Sedeži omogočajo vsestransko nastavljanje za optimalno udobje in oporo. Stranska sedeža sta povsem simetrična in ju je mogoče namestiti v drugo ali tretjo vrsto. Opremljena sta z napravo, ki pomaga pri dvigovanju in olajša preklapljanje sedežev, obenem pa varuje noge potnikov v zadnji vrsti, če se sedež nenadoma sunkovito pomakne nazaj. Na hrbtni strani je posebna obloga TEP, sedeži pa so opremljeni tudi s sistemom ISOFIX. Kupci lahko naročijo enega ali dva dodatna sedeža kot naknadno dodatno opremo. Ti sedeži so namenjeni izključno za tretjo vrsto, saj so ob enaki širini (46 cm) nižji od sedežev v drugi vrsti. Na njih lahko udobno sedi odrasla oseba povprečne postave ali otrok. Na voljo sta dva položaja naslona. Preklapljanju sedežev ali sklapljanju naslonov sta namenjena dva jermena na dnu zadnjega dela sedežev. Dostop do tretje vrste, ki ga olajša oblika zadnjih vrat, je še lažji, če se preklopi stranski sedež v drugi vrsti in se potnik prime za ročaj, vgrajen v naslon za roke sedeža v tretji vrsti, ki je nameščen zgoraj ob vdolbini za zadnje kolo. Nadomestne sedeže je mogoče povsem zložiti, kar pomeni, da jih ob prevažanju daljših predmetov ni potrebno odstranjevati. Armaturna plošča je enaka kot pri limuzinski različici, na voljo je v štirih različnih izvedbah. MOTORJI Skromnejši model break je na voljo z bencinskima motorjema prostornine 1,4 in 1,6 litra s šestnajstimi ventili na valj, ter 1,4-litrskim in 2,0-litrskim HDI motorjem. Model SW poganjajo 1,6-lit-rski bencinski motor s šestnajstimi ventili na valj in največjo močjo 110 KM, 2-litrski ben- DAN OPRTIH VRAT V SERVISNO-PRODAJNEM CENTRU TOPLAK V servisno-prodajnem centru Toplak v Podlehniku bo v soboto, 25., in nedeljo, 26. maja, dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in preizkusili vozila Peugeot 307 break in SW ter ostala vozila iz Peuge-otovega prodajnega programa. Vse podrobnej{e informacije lahko dobite pri gospodu Robertu Toplaku na telefonski {tevilki (02) 788 40 50. cinski motor s šestnajstimi ventili in 138 KM ter dva dizelska HDI motorja prostornine dveh litrov z 90 in 110 KM. Pri bencinskih motorjih prostornine 1,6 in 2,0 litra je na voljo tudi avtomatski menjalnik. OPREMA IN CENE Novi model je na volj v štirih različicah, in sicer kot break, break XS, SWin SWPack. Modela break in break XS sta osnovnejši izvedenki s skromnejšo opremo. Model SW je že temeljiteje opremljen, saj vsebuje vso tehnološko opremo, ki je običajna pri limuzinah 307. Ob vsem ponuja tudi panoramsko streho, nastavljive sedeže za obe vrsti in zadnje tonirano steklo. Model SW Pack ob vsej opremi SW-ja vsebuje še avtomatsko klimatsko napravo, potovalni računalnik, poseben električni paket in 15- ali 16-palčna platišča, odvisno od različice. Za Peugeot 307 break boste morali odšteti od 2.973.000 za model 1,4 do 3.613.000 za model 2,0 HDI. SW bo vaš za najmanj 3.690.000, če se boste zadovoljili s skromnejšo opremo in 1,6-litrskim motorjem, najdražja različica z opremo Pack in 2,0-litrskim HDI motorjem pa stane 4.386.000 SIT. Omejena serija Peugeot 106 City Ima CD radio serljslo)! Najmanjši Peugeot je že do sedaj izstopal z izredno bogato serijsko opremo (daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stetel, zračna blazina za voznika, kovinska barva,,,) zdaj pa izstopa tudi s svojo ceno, saj je še za dodatnih 100.000 tolarjev cenejši! Do danes se je splačalo počakati. Zdaj ne čak^e več. Količina vozil je omejena. Peugeot 106 City že od 1.559.000 SIT! SPC TOPLAK s.p. 70G PEUGEOT Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50 NAŠ MARATONSKI PLAVALEC (MARTIN) NAŠ PISATEU (JOSIP) RIMSKA VOJNA LADJA TRO-VESUČA NAŠ SMU-(ÎARSKI SKAKALEC (JURE) GLAVNO MESTO JORDANIJE NIKEU NEKDANJI PERUJSKI INDIJANEC RIMSKA BOGINJA, SATURNOVA HČI INDUSTR. MESTO V ŠPANSKI ANDALUZIJI VNETJE JAJČNIKOV TEKOiilNA V ŽILAH RAŠEVINA ERIKA JUVAN STARODAVNI GRIČ PODDRUŽI-NA PAPIG SLED OD DRSANJA RAVNA STREHA NAHISI SREDOZEMSKA TABORIŠČNIK NIZ PLODOV NA VRVICI RIMSKA ŠTIRI JERICA NAŠ NO META (MATJ< IZUMRLI PLAZILEC EDVARD KOCBEK NEPRAVILNO UTRIPANJE SRCA MESTO V ITALIJI OB REKI BRENTI LISTNATO DREVO ZOBOTEHNIK, ZOBAR NATKO NODILO PERZIJA JUDOVSKA SOBOTA BIZMUT OBRTNI LIST IZ BESEDE KANTA SREDIŠČE VRTENJA SELEN RAVNOTEŽNI KAMENČEK V NOTRANJEM UŠESU IZPADEK PRI PROIZVODNJI SLADKORJA OTROŠKO "OROŽJE" ZLAT KOVANEC GRŠKA ČRKA VODJA ODDELKA CIGAN HOTEL V ROG. SLATINI AM. ATOM. PODMORNICA OTILIJA (DOMAČE) KORALNI OTOK AM. NAC. GLEDALIŠČE IN AKADEMIJA NAŠA TISKOVNA AGENCIJA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Kropa, Lebar, obirs, vran, manastir, strugar, terapevtka, predajnik, rezervoar, lepotni grm, nagn, PLO, ost, EI, oje, cone, Lam, šiic, KO, urbar, slama, čilak, makao, šota, IT, ecidiospora, Eburoni, KA, Yankovic, kis, mak. UGANKARSKI SLOVARČEK: ANTA = Ameriško nacionalno gledališče in akademija, DOLMATOV = ruski šahovski velemojster (Sergej, 1959), KACETAR = interniranec, taboriščnik, OTOLIT = ravnotežni kamenček v notranjem ušesu, otoklonij, REŠTA = niz plodov ali sadežev na vrvici, SKATE = ena prvih atomskih podmornic ZDA, STRA = meso v Italiji ob spodnjem toku reke Brente, TRICERATOPS = izumrli plazilec iz krede, dolg 6 do 8 metrov ^GOVORI SE... DA je koncert ob tri-inpoldesetletni zgodovini mar-kovskega zbora motilo nenehno "izklapljanje" elektrike. Nekateri so glasno spra{evali, ali je {olska elektrika pla~ana. ... DA ob tem nih~e ni pomislil - bog ne daj! -, da je imelo bliskanje in treskanje kakr{no-koli zvezo s petjem. ... DA so si gasilci v Stojncih nabirali izku{nje za financiranje dru{tva. Ob ma{i na prostem so kar v uniformah pobirali "ofer". ... DA so se v gori{ni{ki ob~ini že pojavili prvi županski kandidati. Sedaj si upajo, ko Slavko ne bo kandidiral! ... DA so se politiki z vrha znova spomnili "uboge" raje. Kmalu bo treba nabirati glasove, pa je pri{el ~as prilizovanja. ... DA državljanom s slabimi živci in visokim sladkorjem ne priporočamo udeležbe na političnih shodih, posebno če mislijo zdravniki še kaj štrajkati. ... DA se je tudi osrednja ha-loška občina odločila za praznovanje. Vina je dovolj, vodo pa tudi imajo vsi. Naj bo veselo! ... DA je kikirikanje okoli Gajk in novih občin potihnilo. Bo sedaj letelo perje? VIDI SE... ... DA je češnja v Stojncih dozorela predčasno. Tudi sadeži so neobičajni. Morda so ji "ple-hači" že tolikokrat igrali ali pa jo tako obilno "zalivali". Aforizmi by Fredi Zaslužni vedno dobro zaslužijo. *** Ni vsak, ki sovražniku pokaže pete, Ahil. *** Tisti, ki pobijajo muhe, delajo iz njih slone, tisti pa, ki pobijajo slone, delajo iz njih muhe. *** Ko bom ulovil kamelo, ki se tihotapi skozi sivankino uho, jo bom pošteno zasil. *** Ker imam seneni nahod, se niti ne sekiram preveč, ker mi ni z rožicami postlano. *** Največji madež na področju spolnosti je brezmadežno spočetje. *** Ko se začno diktatorjem majati tla pod nogami, delajo vsi po istem kopitu — puškinem. *** Ni vsak, ki se nikamor ne premakne, človek na mestu. LUJZEK Dober den vsoki den Vroči den, v soboto, 18. maj-nika. Z Mico sma sklenla, ke v toti hici, ko koze na termometri 27 Celzijovih stopinj, nema delala ne v gorici in ne na njivi in boma rajši v večernem hlodi delo nategnola, pa tudi vjutro sma bla ze ob petih v gorici in sma trsje plela. Malo sma s totim delom ze zamudila, pa nič zato, saj vsoko delo počoka in nikam na odide. Včosik bi bilo dobro, če bi se delo zgubilo, pa se to pač na Zalost ne zgodi. Poleg totega mojega pisaja poslušam radio Ptuj. Glih zaj so na sporedi kuharski nasveti, na zalost brez Nade Pignorove, ki si je vzela nekaj dni dopusta in negi v tujini zupo kuha. Naj ji bo mirno morje in ne preveč vroča zupa. Kak ste vena na televiziji vidli, po radiji poslušali in v cajtngah šteli, je bija predsednik naše drzovne vlode Drnovškov Janez na obiski pri ameriškem predsedniki Buši, duma pa mu je soimenjak Janez Janša predlaga predčasne volitve in seveda s tem odstop Drnovškove vladavine. Tak pač to je, kak provi pregovor: "Kadar vladne mačke ni doma, opozicijske miške plešejo." In navsezodje je tak tudi prav. Opozicija je zato, da vlado, ki predugo spi, iz spanca gor budi ... Je pač treba delat, kak lepo poje in igra naš prilubleni pevec Adi Smolar, ki ma pač vejko smolo, da more tudi un na koncertih in drugih prireditvah fejst delati. Brez dela pač nega jela in tudi ne dela brez jela. In tak smo priplavali in pri-švicali do kunca totega gne-šjega pisma. Sosid Juza me glih zaj zove, naj pridem na pomoč, ker bo, kak zgleda, jegova kravica teličeka povrgla. Vidite, tak je zivleje na podezelji. Kravico umetno oplodijo, porodničarji pa smo domači in sosedje. Če je icek ali pa icika srečno na beli svet v slamico polozen, je pri hiši mali svetek, tak ke je včosik tudi gospodar icek na štirih nogah. Vas podavlja vaš icek LUJZEK BBDNOa OVEN 20. 3. do 20. 4. V svoji notranjosti imate dovolj duhovne moči, s pomočjo katere se lahko znebite vseli skrbi in ovir, ki vam onemogočajo, da prodrete na poslovnem polju. V ljubezni boste imeli manjše nesporazume. BIK 21. 4. do 20. 5. Vse vaše težave s partnerjem glede ljubezenske zveze boste veliko lažje in ugodno reševali, če boste le znali prisluhniti svoji intuiciji, ki jo imate v izobilju. Tudi na poslu jo uspešno uporabljajte. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Le zakaj toliko razmišljate, saj imate najboljšo pot k uspehu v sebi. Zadnji čas je, da začnete spoznavati samega sebe, pri tem boste odkrili marsikaj zanimivega, predvsem vse možnosti, skrite v sebi. RAK 21. 6. do 22. 7. Ste oseba, ki zna svoja razpoloženja zelo kontrolirati, tako da niti vaši najbližji niti vaši sodelavci ne morejo ugotoviti, kakšnega razpoloženja ste v nekem trenutku. Pokažite kdaj okolici tudi kakšno slabost. LEV 23. 7. do 23. 8. Včasih ste preveč odkritosrčni do sebe in do drugih, zaradi tega prihaja do zapletov v ljubezenski zvezi, kjer znate včasih preveč odkritosrčno povedati in prikazati tudi negativne strani. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Na obrazu se vam vedno pozna trenutno razpoloženje. Včasih bi bilo dobro, ko bi se malo kontrolirali. Tako vaši poslovni nasprotniki ne bi mogli takoj odkriti vaših čustev in razpoloženja. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Ko je bilo V osebnem življenju to potrebno, ste znali obvladati svoj ponos, zaradi tega se lahko sedaj popolnoma razdajate drugim. Na poslovnem polju imate vse možnosti, da uspete. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Ker globoko čutite, je za vas čustveno razmerje zelo pomembno, posebno ker znate biti zvesti osebam, ki jih ljubite, in svoji družini, kadar pa je to potrebno, pa znate uporabljati tudi razum. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Kljub temu da ste globoko predani osebi, ki jo ljubite, znate pri tem tudi razumsko analizirati čustva ter dejanja ljubezni, kar pomeni, da če ne vidite izhoda, znate tudi sami oditi. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Vaše trenutno čustveno življenje je na dnu zaradi vaše lenobe. Čas bi že bil, da se ponovno najdete in začnete disciplino pri hrani in pijači. Če boste dosledni, ne boste imeli uspeha samo v osebnem življenju. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Zaradi vaše sebičnosti in častihlepnosti zelo trpi vaša ljubezenska zveza in ravno zaradi tega imate težave tudi glede svojega odnosa s sodelavci. Malo se zamislite, da ne ostanete sami. RIBI 20. 2. do 20. 3. Zelo ste nagnjeni k pretiranemu razsipavanju energije, zaradi tega imate občutek izčrpanosti in da vas okolica izrablja V svoje namene. Ne bi bilo slabo, ko bi se začeli spreminjati in postali bolj egoistični. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovlc@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudlo-majda-sp.sl. V soboto pa bo šlo zares. Verjetno ste ugotovili moj namig, povezan z glasbenim showom popevko Evrovizije. Sestre nam bodo poklonile samo ljubezen in sedaj se lahko vpra{amo: "Kdo nam bo poklonil kak{no to~ko?" *** JAY-Z. sodi trenutno v 1. ligo ameriškega rapa. Njegovo pravo ime je Sean Carter ter se je rodil 4. decembra 1970. Mega popularen raper naklada še eno tipi~no odo SONG CRY (***), ki jo najdete na zgoš~enki The Blueprint. *** Danski duo SAFRI DUO beleži fan-tasti~en uspeh z instrumentalno plesno uspešnico Played a Live. Tolka~a in ra~unalniška mojstra izvajata atraktivno navijaško nogometno pesem SWEET FREEDOM (***), ki jo je vokalno dopolnil Michael McDonald. *** Ameriška pevka BRITNEY SPEARS je letos zaigrala v filmu Crossroad in v njem lahko slišite tudi njeno uspešnico I'm Not a Girl, Not Yet a Woman. Prava ženska vas bo tokrat gotovo presenetila, saj je na osvežujo~, atraktiven pop/rock na~in priredila rock standard I LOVE ROCK NROLL (****), ki so ga v originalu izvajali Joan Jett & The Blackhearts. *** V Veliki Britaniji so lani izbrali svojo popstars skupino Hear'Say, mi pa smo jo s pomočjo Kanala A izbrali včeraj zvečer. "Lucky Loser' ali po domače srečni poraženci so na otoku ustanovili skupino LIBERTY X., ki jo sestavljajo Kevin Simm, Tony Lundun, Michelle Heaton, Jessica Taylor in Kelli Young. Kvintet dobrih vo-kalistov predstavlja tretji single JUST A LITTLE (***), ki je zelo pozitivna kombinacija starega funkyja in valujočega groovy r&b-ja. *** Ostajam pri popstars skupinah, vendar se tokrat selim v Nemčijo, kjer so bili drugi zmagovalci BRO'SIS, ki so nam že podarili dva hita I Believe ter Do You. Plesno-pojoča skupina v novem štiklu HEAVEN MUST BE MISSING AN ANGEL (***) išče čim boljšo kombinacijo komercialnega r&b-ja in kičastega popa - najdete ga na zgoščenki Never Forget. Prva nemška popstars skupina No Angels pa je v tem tednu z lahkoto priletela na vrh domače lestvice z novim hitom Something About Us. *** Ameriška pevka VANESSA CARLTON, odlična kopija pevke Jewel, je prejšnji teden v ZDA izdala debitantski album Be Not Nobody. Popolna glasbenica me je očarala v lahkotni pop/rock skladbi A THOUSAND MILES (*****), ki bazira na vrhunskih klasičnih klavirskih pasažah. *** Ameriški band KORN ima na internet-nih glasbenih straneh megalomansko reklamo za novi album Untouchables. Pretirano popularen band pa ponuja nov, trd, provokativen in za- težen komad HERE TO STAY (**). *** Ameriški raper NELLY je bil najbolj v modi s hitom Ride With Me, medtem ko je trenutno na svetovnih lestvicah skupaj s skupino N'Sync s hitom Girlfriend. Veliki frajer rap glasbe ima novi hit HOT IS HERE (***), ki ima domišljijsko besedilo in vroč na-pev. *** V naslednjem Info članku pa vas bom napadel z nogometnimi glasbenimi novostmi. David Breznik ^ XX -rlUiV " n r M I I IM AVO ^ / / Z^Bcape - Fomorrow Never Co HDNAN KEATIN ENHIDUE IG: 3. It's DK-ATOMIC K: e a Prayer - MAD' HOtí^ I Don't Let Me Get Me -ViNK ErEVer you Will Go - THE CALLIN □t a (Girl, not yet a Woman BHÍTNEY BPEAHS A New Day Has Come - CELINE D1DÎ 9. Underneath Your Clothes - SHAKIHA-ID. Bop Bop Bahy-WESTLIFE Vsak^ Stoho^o m10 mm........ ŽELEZO BETONSKO v palicah 6m - gladko - (|>12 - ({)16 mm ŽELEZO BETONSKO v palicah 6m - rebrasto - (|)18 mm...... MREŽE ARMATURNE - 4,2x4,2 /20x20x2150x5000.............. MREŽE ARMATURNE - 6x8/15x15x2150x5000.................... MREŽE ARMATURNE - 8x5/15x25x2150x8000.................... MREŽE ARMATURNE - 8x8/10x10x2150x8000................... MREŽE ARMATURNE - 10x8/15x25x2200x8000................. STEKLENE PRIZME 19x19x8 ........................................... kg 99,00 kg 09,00 kg 00,00 kg 10,00 kos 1.352,00 kos 3.300,00 kos 4.523,00 kos 10.750,00 kos 0.004,00 kos 352,00 METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj* ^Slm Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 AVTO ŠOLA »U organizira tečaj cestnoprometniKi predpisov v ponedeijeit 27.5.2002 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE - ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTART d.0.0., PERŠONOVA 1, PTUJ Vabljen Í ! %amnoseštvo 'Dcmk.CVrbcmcic s.p. ivloîkanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 siťm2 (PC brez DDV-ja) SIPOREX - 5% Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1,2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001 TR60VIKM porcelanka za različne Driložnosti priložnosti ^^.wiââf # izdell.