Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka m. joliet. illinois* oktobra 191?. .............. - ■ 1 1 ■ ■ Vi :- ..... letnik xxt1 -j McAdoo govori posojilo za v prid svobodo. Izpodlet vojnega posojila bi bil hujši za Ameriko, nego poraz na bojišču. ZMAGA BODI EDINO VODILO. Vojno zasedanje kongresa odgodeno po storjenem delu. Drugo posojilo za svobodo. Washington, D. C., 1. okt. — Danes opoldne je"bilo drugo posojilo za svobodo razgrnjeno. Štiri tedne se ima po vsej deželi sistematično delovati na to, da bo uspeh posojila popoln. Načrt je, potom podpisovanja spraviti skupaj najmanj $3,000,000,000. V zakladniškem uradu upajo na velik u-sPeh in mislijo, da se bo dalo spraviti skupaj do $5,000,000,000. Generalni poštar Burleston naznanja, da se med 1. in 27. oktobrom sedanje poštne znamke nadomestijo z novimi z zaznambo "Pomagajte našim vojakom v strelskih jarki in kupite ob veznico za svobodo". McAdoo govori za posojilo. Toledo, O., 1. okt. — V tukajšnji Memorial-dvorani je nocoj zakladniški tajnik McAdoo pred več tisoč meščani otvoril kampanjo za drugo posojilo za svobodo v tem okrožju. Izjavil je, da bi moral biti izpodlet ene edine izdaje vladnih obveznic hujši za Ameriko, ne-8o poraz na bojnem polju, in je pristavil, da se to ne sme nikdar zgoditi. Drugo posojilo da mora postati popoln uspeh. Berlinski razglas. ameriško ljudstvo z neminljivo ljubeznijo do pravičnosti in domovine združeno za svojim velikim predsednikom in podpira svrho te vojne nepreklicno." Odgoditev kongresa blizu. Washington, D. C., 1. okt. — Konferenčno poročilo o vojnodavčni predlogi bo danes predloženo zbornici, in če se posreči, poročilo brzo rešiti, se utegne kongres po rešitvi svojih glavnih nalog koncem tedna odgoditi. Mogoče je pa, da bo predloga še enkrat odkazana konferenčnemu odseku z naročilom, da črta gotove spotikljive dostavke. Znižanje davka na avtomobile od 5 na 3 odstotke in pridržanje paketnopoštnega davka je vzbudilo mnogo nevolje, ali odsek upa, da bode poročilo sprejeto. Cene premogu določene. Washington, D. C., 1. okt. — Z odredbo, ki jo je včeraj izdal oskrbnik kuriva, dr. Garfield, je vladno nadzorstvo nad premogovno obrtjo v deželij,eJ izpopolnjeno. Odre !)/ ', določa za do-biike trgovcev s »M'eni-i^om v vseh PREMOGARJI IN DELODAVCI. Glede plačilnega vprašanja se sporazumeli. Doklada dovoljena. "Pred nekaj dnevi," je rekel zakladniški tajnik med drugim, "sem čital sledečLtazsdas, ki ga •'•-fltoyjlft nemških mest: ' ! • "Če govori denar, potem predsednik Združenih Držav lahko dozna dne 18. oktobra, ko se zaključijo podpisovanja, da odmev vojnega sklada, ustanovljenega po nemškem ljudstvu, popolnoma Pogoltne hrup brezkončnih protestov, ki jih je vzbudil njegov odgovor na pa-Peža. Bil izzivanje. "Odgovorimo torej temu izzivanju dne 27. oktobra, devet dni po zaključku nemškega posojila, s subskripcijo, katera pojasni nemškemu vojaškemu samosilstvu, da postavlja Amerika na Poprišče ne le svoje hrabre vojake, Svojo nepremagljivo mornarico, svoje obrti v vseh delih dežele, ampak tudi Syoje finančne pomočke; in daje Amerika odločna, uporabiti jih brez ozira na žrtve, da pridejo po nemški nesramnosti prevečkrat oskrunjene ameriške Pravice zopet do časti. 'Odgovorimo temu izzivanju s .tem, vsemu svetu pojasnimo, da stoji v pricakuje-;qjšnje zni- 'Irobno za, emoljene fcev leta a drob-, j Jolo-začas-ni; po- državah podlago, od ka'.,r jo, da donese odjemalcu žanje cen. Najvišje cene trgovcev trdi in mehki premog « n* povprečni dobiček t 191S. Garfield ima dati,trgo< no natančna navodila, ' čijo sedanjo ceno, jn tr. no samo > svojo besedo., temtakem urediti cene. Trgovci imajo naredi; podatke o s\ >jiii cen ' do potem krajevni -. ali se tudi drže ; javili cel.. »cjo odredbe upravitelja kuriva bistveno znižanje cene premoga za odjemalca, se še ne da povedati. Odredba določa nadalje znižanje cene pennsylvanskega trdega premoga za 60c pri toni, kar znižuje ceno za kakih 15 odstotkov. V desetih državah, kjer so jamski posestniki izjavili, da z določenimi cenami ne morejo izhajati, so bile, cene za mehki premog ob rudnikih povišane za 20c do $1.30 pri toni. Izprememba zadobi veljavo danes. Zmaga edino vodilo. Washington, D. C., 2. okt. — Nova podjetja, ki "niso temeljna za uspešno opravljanje potrebnega delovanja deželnega v pridobitev vojne", naj se po mnenju sveta za narodno obrambo (Council of National Defense) sedaj ne začenjajo. V pismu na obrambni svet države Indiane, podpisanem po vojnem ministru Bakerju kot predsedniku in objavljenem nocoj, je rečeno, da taka Washington, D. C., 2. okt. — Zastopniki premogovnih družb in premo-garjev osrednjega rudarstvenega okoliša, ki se pogajajo tukaj že nekaj časa o poravnavi plačilnega vprašanja in drugih prepirov, so se danes popolnoma sporazumeli glede plačilnega vprašanja. Samo doba trajanja nove pogodbe se mora še določiti. To se u-tegne zgoditi jutri. Kaj upajo. Plačilno doklado so zastopniki premogovnih družb dovolili v pričakovanju. višjih cen za premog, katere jim, kakor upajo, dovoli upravitelj kuriva, brž ko v prihodnjem tednu pFedlože razkaznice o svojih stroških pridelovanja. Trajanje pogodbe. Zastopniki premogarjev želijo skleniti novo pogodbo za dobo dveh let, dočim so družbe doslej ostale pri tem, j delavnost, da se jo ima šestdeset dni po koncu "Vj' ' vojne smatrati za poteklo. Zastopniki prem- ;arjev so izjavili nocoj, da v tvari n. :.Ulijo popustiti, i egot! bi se dodajo pra po?-Ima določila \ prepre "enje, a t. i oboji!1 swank izj kakega vzrok ne prelomi pogodbe. To i zahtevo so p -tavile drjjžbe z ozirom in Francozi odbijajo Nemce. Silili topniški dvoboji pri Verdunu, j ! kjer Nemci zopet poskušajo svojo vojno srečo. krožju južno od železnice v odseku Kronenberg-Spital-Grunduli so naši predstražni oddelki napredovali eno I socialiste, mislijo, da bo vlada prisilje Zmeda na Ruskem. Petrograd, 3. okt. — Demokratski kongres se je danes s 766 proti 688 glasom izrekel v prid koalicijski vladi. Potem je nastal prepir in posledek je bil, da se je konferenca izrekla z 813 proti 180 glasom proti načrtu koalicije. Do nasprotne odločitve je prišlo pod pritiskom boljševikov. Leninovci se prejkone zopet prerinejo v ospredje in nekateri politični voditelji, vštevši Z DRUGIH FRONT NIČ VAŽNEGA. Le malo bojevanja na visoki planoti pri Banjšicah na Goriškem. Laška fronta. miljo. Dva sovražna zrakoplova in en privezan balon smo zbili pred kratkim. Dva naša zrakoplova sta padla v plamenih in zrakoplovci so storili smrt. Berlin, 2. okt. — Bilo je bojevanje manjše vrste in položaj je neizpreme-njen. na, ostro nastopiti proti skrajnim radi-kalcem in razpustiti njih organizacijo. Rji m,: 1. okt. — Na visoki planoti pri Banjšicah je sovražnik ponavljal svoje napade na postojanke, nedavno zasedene po nas. Bil je povsod popolnoma odbit. Število ujetnikov v ofenzivnih bojih zadnjih treh dni je 2,019, vštevši 63 častnikov. Na Krasu je bila živahna patrolna Pariz, 1. okt. — Nemški napadi na obeh straneh reke Meuse pri Verdunu so bili odbiti. Topniška delavnost je bila tekom pravi P°ročil°- dal novo Prožnost v noči na raznih točkah fronte ob reki'dokaz nJune&a soglasja z ozirom na V Val du Fume Adamello so bili sovražili oddelki, poskušajoči prodreti do nftgjh postojank med Passo della Porta iti prelazom Forcel Rosso, odbiti in ?»šJ4dovani po naših patrolah, ki so rpt.efei!e-v.elik' množino streliva in raz-. Usmrtili ivarin. • V«:;! ;■ kratkim 1 ' P^Kte tukaj ,z , , ... Kima danes, pravijo, da se druga raz- dolocenin cen premogu za približno1 Aisne. V Champagni so naši oddelki prodrli v nemške linije severno od Ville-sur-Tourbe in se po razdejanju sovražnih zavetišč vrnili z ujetniki. Berlin, 1. okt. — V Flandriji so bili topniški dvoboji silni na brežini in pri na dejstvo, d. premogai ji zdaj preži -i . jo v zadnjei > apriht sklenjeno no godbo. Pt vsej deželi. Ker nori plačilna lestv-zvanem centralnem prem kqjišn podlago za pren? >= v vseh jlclih Združenih Dr ,. ^oite da1-našnj;' pogodba merodajna tudi za drtoga :ir'-niogovuiška okrožja v. deželi pod j. , i 'ikoni, da bo potrjena. To se ■t: bodo morale preihf^arijte; '-.' na f.njak nači;- ftGvršati 50c pri toni v centralnem premogovnem okolišu. Družbe trdijo, da bi bili sicer mnogi premogovniki prisiljeni k zaustavi delovršbe. politika ne bo škodovala trgovskim in delavskim razmeram v deželi, "ker je vsak mož in vsak pripomoček med vojno potreben". Vojni minister Baker je pisal med drugim: "Vsaka prizadeva, katere je dežela zmožna, naj bi bila obrnjena v prid naglemu in uspešnemu dokončanju vojne. Deželni pomočki obstajajo, kakor se v splošnem lahko reče, iz mož, denarja in zalog. In med vojno dobo naj bi pri vsakem novem podjetju igralo glavno ulogo načelo: Ali človeška moč, denar in tvarina, ki naj se tako uporabijo, na ta način tudi največ pripomorejo k dobitvi vojne? "Vse prizadeve naj bi bile naperjene na to, da pomorejo dobiti vojno." ft vojna stopnja velike bitke prične kar najprej mogoče. Kakor je bila italijanska zmaga na omenjeni visoki planoti velika, vendar bitka še nikakor ni končana, po današ njih brzojavkah. Samo prva razvojna doba kampanje je pretekla in italijanske čete se zdaj pripravljajo za obnovo bojevanja v večji meri. Avstrijci, spo znavši italijanski namen, se pripravljajo za močno obrambo. Iz avstrijskih virov so Italijani izvedeli, da je cesar Karel pred kratkim obiskal bojišča z namenom, osrčiti avstrijske branitelje s svojim osebnim prihodom. Iz Rima. Rim, 3. okt. — Včeraj za ranega dne je napadel sovražnik naše postojanke na zapadnih slemenih Gore sv. Gabrijela. Napad se je popolnoma izjalovil. Napadna stotnija je bila razdejana in bataljon, sledeč ji, je bil zajet pod ognjeni iz naših baterij in razkropljen En častnik in 79 mož je ostalo v naših rokah. V drugih frontnih odsekih visoke planote pri Banjšicah smo ujeli v u-spešnih patrolnih spopadih nekaj nadaljnjih mož in uplenili tri strojne puške. Naši zrakoplovci so živahno nastopali ter bombardirali železniško postajo Grahovo in vojaške naprave v Pulju. Francoska fronta. Kajzer in cesar zadovoljna. Berlin, 1. okt., črez London. — Danes tukaj objavljeno uradno naznanilo pravi, da se je cesar Vilhelm na po-vratku iz Rumunije sestal z avstrijskim cesarjem Karlom v Dziedicu, Avstrija. Vladarja sta izrazila največje zadovoljstvo nad tem sestankom, ki je, politične in vojaške svrhe. Argentina nevtralna. Washington, D. C., 1. okt. — Pričakovanje, da Argentina napove Nemčiji vojno, se ne izpolni. Predsednik ar-Ypresu od poldne dalje in živahni po- j gentinski je odločen, ohraniti nadaljnjo nevtralnost, in ne bo v parlamentu noci. Napad na London. London, 1. okt. — Najmočnejši napad, ki ga so kdaj poskušali nemški zrakoplovci na London in nabrežna mesta, je bil izveden nocoj po četverih skupinah sovražnih zrakoplovov. Nekaj strojev je prodrlo do Londona in bombardiralo jugozapadno o-krožje. Strašno so jih obstreljevali obrambni topov s prestanki poltretjo uro. 9 mrtvih, 42 ranjenih. London, 1. okt. — Tisoč izstrelkov za vsako bombo, ki so jo spustili, je tvorilo sprejem in pozdrav nemškim zrakoplovcem, ki so zopet napadi predlagal Nemčijo. prekinjenja Odnošajev z Villa zavzel Rosario. El Paso, Tex., 1. okt. — Neptotrjena poročila, katera so prejele ameriške rudarstvene korporacije tukaj danes, pravijo, da je Francisco Villa, na čelu 700 banditov, zavzel mesto Rosario, v in grmenje bitke je trajalo | državi Durango, 50'milj južno od Par- rala. fcotrckm jimCi. Zoper I. W. W. Chicago, 111., 2. okt. — Niti polovice obtoženih članov združbe I. W. W. j niso doslej našli in prijeli. Po zadnjih Po zadnjih poročilih je bilo vsled snočnjega napada 9 oseb usmrčenih in 42 ranjenih. Samo dve osebi sta bili usmrčeni v Londonu. Stvarna škoda ni bila velika. En zrakoplov je bil baje zbit v Doweru. Nemški napadi odbiti. London, 2. okt. — Zadnja poročila kažejo, da je SQvražnik podjel včeraj in snoči pet ločenih napadov s svežimi | dazzij Cari0 fresca, Elizabeth Gurley Flynn in Arturo Giovannitti, članedaj izročen vojaškim oblastvom. Med zadnjima tednoma je bil Joe Šuklje zaprt v ječi okraja Will. — Naša mladež rada pleše. Najlepšo priložnost za lepo plesno zabavo bodo imeli naši poskočni fantje in dekleta drugo soboto, dne 13. oktobra, zvečer, ko priredi Pevsko društvo sv. Cecilije prvo plesno veselico v letošnji jesenski sezoni. Igrala bo Sweet's Orchestra, ki je na najboljšem glasu v Jolietu — Podražba mleka. Cene mleku so poskočile v Jolietu v ponedeljek, ko so trgovci obnovili pogodbe z velemle karji za oktober. Splošna povišba je bila 2c na quart za odjemalca. Veči na jolietskih trgovcev z mlekom je naznanila, da se bode prodajalo mleko odslej po 12c quart, kar pomeni po dražbo za 2c nad septembrsko ceno. 1904. iz Spring Valley, okraj Bureau ker je usmrtil nekega sodelavca. Oba kaznjenca sta bila smatrana za vzorna ujetnika. — Poroka. Iz Brooklyna, N. Y. smo prejeli naznanilo, da je bila tam kaj v soboto, dne 29. septembra, poro čena gdčna. Mimi Augusta Rems, dra žestna hčerka g. in ge. Joseph Rems z mr. Thomas J. Quick mlajšim iz Port Jervis, New York. Kakor čuje-mo, prideta novoporočenca na svojem ženitnem potovanju tudi v Joliet, kjer ima nevesta lepo število prijateljic, katere jo gotovo z veseljem pozdravijo. Spoštovanim staršem in srečni ne vesti tudi naše čestitke! —Iz La Salla, 111., smo izvedeli, da se v tamošnji slovenski župniji sv Roka delajo velike priprave za cerkveni fair, ki bo menda v drugi polovici meseca novembra. Tudi pripravljajo veseloigro "Dr. Vseznal in njegov slu ga Štipko". — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. — "Honor system". Zopet sta dva morivca po francosko poslovila od "častne farme" državne kaznilnice v Jolietu. S tem je število tistih, ki so v zadnjih treh mesecih na sličen način pobegnili, naraslo na dvanajst Ubežnika sta Fred Bianco in Leo Bog-gio. Oba sta bila obsojena v dosmrtni zapor. Fred Bianco, 47 let star, v zaporu zaradi nekega umora v okraju Grundy leta 1905., je utekel iz častne farme v nedeljo, s svojim tovarišem Leo Boggiom vred. Oba kaznjenca sta opravljala posebno delo na farmi v nedeljo. Ko sta delo dokončala, sta jf vrnila v hišo, preoblekla in izmuznila. Njun ubeg so odkrili pri večerji ob štetju. I" red Bianco je bil v dosmrtnem zaporu, ker je leta 1905. umoril svojega svaka, preniogarja Antona Querio, v nekem salunu v Diamondu. Leo Boggio, drugi nedeljski ubežnik, 39 let star, je prišel v kaznilnico I. La Salle, 111., 1. okt. — Cenjeni mi list Amer. Slov.! Ko prebiram in pre gledujem dopise v raznih listih in iz raznih slovenskih naselbin, opazim sle deči nagovor: "Ker je malokedaj kak dopis iz naše naselbine," in drugi: ker ni bilo še nobenega dopisa iz naše naselbine, sem ^e jaz danes namenil sporočati nekoliko novic" i. t. d. Jaz pa tega ne morem reči, iz La Salle je vedno dovolj dopisov, posebno v A. S., tako da kot zastopnik večkrat mislim, kaj pravijo naročniki po drugih naselbinah. Gotovo bo ta ali oni lahko rekel, da je A. S. lasallski dvotednik. Poleg Oglesby, 111., je mala kolonija, ki je v zvezi z Oglesby, po imenu Crocketsville. V istem kraju je dne sept. za vedno zatisnil svoje oči Matevž Banko po dolgi in mučni bolezni sušici, star okoli 42 let. Pokojni" Matevž je bil doma iz Hinjske fare na Dolenjskem. Bival je tukaj čez 20 let. Zapušča tukaj žalujočo ženo in 8 otro-čičcv. r..! Starejši okoli 17 let in najmlajši 2, i-;:, ifi enega brata, Jakoba, ki se 11; :aja nekje na farmah v Michigan!!, k.ier išče nilega zdravja. P6-kojni je bil član dr. sv. Družine štev. 5 K. S. K. J.' Pogreb se je vršil 10. sept. iz stanovanja v La Salle v'cerkev sv. Roka in 11a pokopališče sv. Vincen-cija. Njegovega sprevoda se je kor-porativno udeležilo dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J. Dne 24. sept. je zadela rojaka in znanca Antona Svetina velika nesreča. V premogorovu La Salle shaft ga je podsulo. Odvedli so ga v bolnišnico St. Mary's, kjer je malo pozneje umrl. Pokojni je bival tukaj okoli 8 let, doma nekje iz Krasa, star okoli 30 let. Zapušča tukaj ženo in dva mala otro-čiča. Deloval je po raznih tovarnah in premogorovih in začasno vodil go stilniško obrt (saloon) 11a 32 La Salle str. in pozneje na 1212 First str. Po kojni je bil zavarovan pri dr. Triglav št. 2 S. N. P. J. in samostojnem dr Edinost. Sprevod se je vršil 26. sept. ob 2. popoldne iz Canal str. v cerkev sv. Roka in na pokopališče sv. Vin-cencija. Pri obeh dveh sprevodih je naš župnik Rev. F. Šaloven opravil nagrobne molitve in kratek govor o pokojfiih. Vsem sorodnikom in znancem moje sOžalje. Rajnikoma pa večni mir in pokoj in naj jima sveti večna luč! A. J. K. nauku. V slovenski cerkvi kakor tudi šoli, se bo vsak "dan slišal poleg angleškega tudi slovenski jezik. Tako se bodo otroci namali naučili dveh jezikov. Znanje vsaj enega izmed slovanskih jezikov bo veliko premoženje za našo mladino, ako pomislimo, da so največje slovansko pleme Rusi, naši zavezniki in že tudi ameriški učeni možje priporočajo učenje enega izmed, slovanskih jezikov. V katoliški slovenski šoli bodb!'slo- venski otroci ostali zvesti tudi svojemu Bogu, in če bodo zvesti Bogu,,bodo starišem tudi, če bodo pa Boga zaničevali, bodo tudi lastne stariše tepli. Šola in cerkev, to oboje gre skupaj za to oboje žrtvujejo katoličani po^ce-Iem svetu milijarde, ker vejo ceniti vrednost teh ustanov. Cenimo jih tudi mi! Šolo in cerkev nameravamo staviti prej ko mogoče tudi mi v Barbertonu. V ta namen imamo že kupljeno in plačano zemljišče, kjer bomo postavili poslopje, ki bo služilo vzgoji in pro-sveti, ki bo pravi Narodni Dom, kjer se bo res gojil slovenski jezik, slovensko mišljenje. V pritličju bo dvorana za zabave in poučna predavanja, prvo nadstropje bo šola, drugo nadstropje pa cerkev. Ali si morete misliti bolj idealen in obenem bolj praktičen Narodni Dom za naše razmere, za našo primeroma majhno naselbino? Vse pod eno streho. V prvem nadstropju, v šoli bo drevesnica takorekoč, kjer se bodo vzgajala in negovala mala drevesca, o-troška srca, se napolnila z narodnim duhom. Ko bodo dorasli, bodo z veseljem prihajali na prireditve, ki se bodo vršile v slovenskem jeziku v pritličju taistega poslopja. V nedeljo pa bo božja služba vse skupaj, staro in mlado, združila v cerkvi, v drugem nadstropju, kjer bodo slišali oznano-vati besedo božjo v sloven -kt-u; materinem jeziku. Vidite rojaki, to je Narodni Dom, edino odgovarja naši potrebi in ki !i no se da doseči. Kakor en mož bi se morali bromisleči rojaki poprijeti t/ z vsemi močmi pomagati, «la krasna misel uresniči, da ta le postane dejstvo, poslopje, stavi Dovolj nas je, da to delo dovfc ako bi bili složni, ako bi hoteli vazu meti pravi pomen takega podjetja in I tistim ako bi nekateri sicer dobri ljudje ne 1 katero * poslušali mazača in klativiteza, ki jih i '.ato pa le 11a slabo napeljuje, ki še ni nikda: jitki, ki porabiti za delo, ker tudi nimate za tako delo potrebne predizobrazbe. Zato ste zaupali in dali v roke delo za Narodni Dom človeku, ki namesto da bi vam koristil, vam s svojo neumnostjo, s svojim grdim značajem, s svojim umazanim jezikom samo škoduje, ki spravlja idejo o Narodnem Domu povsod le v slabo ime. Pomislite, ali bo on učil v narodnem Domu, ko je sam najbolj pouka potreben, liajnavadnejšega pouka o poštenem obnašanju, ali bo on učil ljubezen do materinega jezika, ki ima v svojem besednjaku le tri besede: "proklet far", in pa "hudič". Ali boste se vi od takega človeka pustili izobraževati, ki ga policija vozi na policijskem vozu v mestne zapore, ali bo tak človek uspešno deloval za Narodni Dom? — Ali tak človek ne osmeši povsod misel o narodnem Domu, osmeši vas, ki žrtvujete svoj denar za idejo Narodnega Doma? Ali vam še ni ta človek vsega in povsod pokvaril, kjerkoli je utaknil svoje prste zraven? Le poglejte, kako so vaše prireditve, " prireditve za Narodni Dom slabo obiskane, slabo prirejene, tako da se pač nikjer ne morete ž njimi ponašati. In kdo je temu vzrok? Zato ker nimate zmožnega človeka, ki bi vam vse to vodil, ker vam ta človek, ki ga dozdaj smatrate za vodjo, odžene s svojim grdim jezikom in obnašanjem vse dobre ljudi, ki bi drugače prišli v vašo družbo, pa samo zaradi tega človeka nočejo. Samo poglejte, kdo še občuje s tem človekom! Ali kak ugleden rojak? Kaj še! Okoli njega vidite le ljudi, ki bi za kozarec viške prodali dušo in narodnost in sploh vse. — Ta vaš vodja sam zmerja in najgrše psuje vse ljudi, ki ne trobijo v njegov rog, nikjer jih ne pusti pri miru, to stori zato ker nič nima, ker mu tudi sodnija ne more nič vzeti, ker je njegova bajta do dimnika zadolžena, in še enih dobrih svojih hlač nima. Kolikokrat bi že ta človek imel na svoji ^rbi tožbo za odškodnino, toda ' : ga pa naj toži, ko nič nima. Ta i" <0 ]o- I izjavi!i 'i advokati. Ako ga pa po-'»»jliceuian . .•:••<: čez noč, to si pa ta člo-' .nič vc-C rje :-teje v sramoto, ker je * poštenosti ii izumrl v njem. >,.-*.■-.* ..Rovekji so ve'jale tudi besede -pred p£r tedni v nekem slo-istu, temu člo ku in pa pat ajačein, ki čakajo na visko, • ijostno dobivajo od njega, ipanio, da boste vi dobri roam je narodnosf še. sveta od prijazne večerne zore otroške hvaležnosti in udartosti do svojih starišev in do tistih, ki so postavili temelj otroški izobrazbi — slovensko šolo. Najslajši trenotek vašega življenja bo, ako se boste v krogu svojih otrok, ki bodo slovensko kramljali, zabavali v Narodnem Domu, kamor bodo radi pohajali vaši otroci, ker so se naučili prej ljubiti slovenski jezik v slovenski šoli. Zato pa možje, še enkrat vam pravim, podajte roko svojemu slovenskemu duhovniku, kajti složno s faro in duhovnikom boste vse dosegli, brez šole in proti svojemu lastnemu duhovniku, ki je narodnjak skozi in skozi in ki svojo narodnost tudi v dejanju kaže, pa bo vaša misel o narodnem domu brez prave'podlage in bo le životarila. Torej na noge rojaki! Najprej šolo, potem še le Narodni Dom! jih sploh sistemično preganjajo. Kaj morajo tašče vse pretrpeti od svojih zetov tega še ni popisalo nobeno pero po resnici pravico. To bi bila prava knjiga trpljenja! Toda časi se spreminjajo. Pravica je obveljala tudi za tašče. Izvojeval jim jo je civilni sodnik II. okraja na Dunaju. Neka tašča je tožila svojega zeta, ker ji je ta prepovedal vstop v svojo hišo. Zet je hotel s pričema dokazati, da je nje-, gova tašča sitna, prepirljiva, zlobna in kdo ve kaj še vse, celo po izvedencih je hotel dokazat, da je pravi hudič, a sodnik njegovih dokazov sploh ni pripustil. Sodnik je razsodil, da zet sploh nima pravice iz svojega stanovanja taščo odstraniti, naj bo tašča kakršnakoli. Pravica je zmagala! S. N. nehal izhajati. "Slovenski Narod", New York, N. Y., z dne 25. septembra t. 1. objavlja na čelu prve strani sledeče: "Na znanje. Zaradi pomanjkanja odziva na naročnino smo prisiljeni ustaviti nadaljno izdajanje lista. (Podp.) Uprava 'Slovenskega Naroda'." Izredna izbirka. V Gentu je umrl bogataš, ki je zapustil svojim dedičem zelo redko zbirko, namreč zbirko gumbov. Možakar je zbiral z nevadno pridnostjo vsakovrstne gumbe iz vseh časov od 9. stoletja do zadnjih let. Zbirko cenijo na 200,000 frankov, gotovo pa je nabi-ratelja veljala še enkrat več. V tej zbirki so gumbi polkov vseh evropskih držav, gumbi z obleke Karola Velikega do gumbov z uniforme Napoleona I., gumbi iz lesa, slonove kosti, stekla bakra, cinka, srebra, zlata in diamantov. Res originalna zb; ka, ' i čaka sedaj enake;;a čudaka. £ Pr ca tudi KJE JE PRAVI NARODNI DOM? Barberton, O., 1. oktobra 1917. — V naši naselbini se je že večkrat kaj poskti-ilo, pa je še vsaka reč kmalu usahnila, uvenela, splavala po vodi. Zdaj je videti, da bo vsaj ena reč uspe la, to je slovenska cerkev in slovenska šola. Trezno in pametno misleči ljudje so sprevideli, da naselbina nima prihodnosti, ako ne bo imela nekega središča, neke opore, nekega zunanje ga znamenja, ki bo združevalo rojake, jim nudilo priliko izobraževati se, go jiti slovenski jezik, zavedati se, orga nizirati se. Tudi za mladi naraščaj je treba preskrbeti dobro izobrazbo, treba je otrokom vcepiti v mlada srca ljubezen do materinega jezika, da se enkrat ne bodo sramovali svojega očeta in svoje matere. Zato se je vsak barbertonski Slovenec, ki 11111 narodnost ni le prazna fraza, ki 11111 je resničen napredek naše naselbine pri srcu, z veseljem in navdušenjem poprijel dela za slovensko šolo in cerkev. Oboje je enako potrebno. V šoli bodo otroci razun predmetov, ki jih uči publična ali javna šola, tudi še imeli pouk v slovenskem jeziku in v vero- niti trohice dobrega storil za slovenski narod. Pomislite samo to: Ko so dobromi-leči in požrtvovalni rojaki z brezmejen trudom začeli Aelovati za slovensko župnijo in cerkev, tedaj pa so se drugi možje domislili, da nočejo skupaj delovati za en edini prepotreben moter, za slovensko cerkev in. šolo. pa so začeli širiti idejo o nekem Narodnem Domu. Brez vsakega programa, brez vsake jasnosti, brez vsakega sposobnega voditelja, le 11a komando klativiteza in zloglasnega človeka so začeli cepiti moči. Nastali sta dve stranki: Ena za cerkev in šolo, ena za Narodni Dom. -\li je tega treba? Ali je v tako majhni naselbini mogoče, da bi se dve stranki med seboj prepirali in da bi pri tem še kaj koristnega nastalo za narod? Možje, ki imate še srce za narod in ki se zdaj zavzemate za nekak Narodni Dom, vam polagam sledeče besede na srce: Ali ne uvidite, da je v tako mali naselbini kakor je Barberton, nemogoče ob istem času agitirati in kolektati za cerkev in Narodni Dom? I11 ako to uvidite, zakaj potem ne pridružite svojih m oči j možem, ki so začeli pred vami delovati za cerkev in šolo, ali ni to vaša narodna dolžnost? Ako se nekaterim zdi prepobožno darovati za cerkev in pomagati zidati jo, pa imejte vsaj narodno srce v prsih, pa darujte narodno šolo za vaše lastne otroke, to vam nalaga in veleva narodna dolžnost in naroden ponos, drugače moramo priti do prepričanja, da je vaše narodno mišljenje le 11a jeziku, drugače mora ljudstvo priti do edino pravega zaključka, da vam je vse samo prazna pena, tla le iz trmoglavosti nočete z drugimi skupno delovati. Nikjer ne morete lepše pokazati svojega rodoljubja .kakor če pomagate postaviti narodno šolo za svoje lastne otroke. Rojaki, poslopje se mora začeti zidati pri temelju, pa ne pri strehi. Prvi korak k uresničenju narodnega Doma je prava slovenska šola. Zato morate vi biti prej za šolo, še le potem, ko bo taka šola delovala, še le potem zidajte narodni Dom, kamor bo lahko pohajala mladina, ki bo "zapustila to narodno šolo. Tako zida vsak pameten zida', tako dela vsak razumen narodnjak. Kdor pa začne graditi poslopje pri strehi, to zidavo bo pa prvi vetrič podrl. Rojaki! Pri vsakem takem podjetju je treba voditelja, je treba moža, ki stvar razume, ki ima veselje do dotič-nega podjetja, ki je pripravljen vse svoje moči iu ves svoj čas žrtvovati za stvar, ker brez žrtev se nič ne doseže. Koga imate vi za "vodjo" pri ideji za Narodni Doni? Vi sami ne morete veliko storiti v tem oziru, ker nimate časa, ker morate ves svoj delavni čas stvar, ki ste s tem, da ste,kupili delnice za Narodni D0111, hotefi le > ti, kar bi koristilo sloven du, da boste vi še o pravdni , f«s • gledali, kam vas bo prrpeijal ta ci..ve;. da se ga boste še o pravem času otresli, ter vrgli med staro šaro, kamor spada. Ako vam bo ta človek zidal Narodni Dom, potem ga ne boste nikoli imeli. Rojaki! Delujmo po razumu in pa logično! Najprej narodno šolo, potem še le Narodni Dom! Možje, ki so uvideli potrebo slovenske šole in cerkve, so dobili v svojo sredo moža, ki po svojem šolanju mora biti zmožen voditi tako delo in ki je vsled svojega iskrenega rodoljubja najbolj poklican zato, da vodi in dovrši veliko in lepo misel o narodni šoli in cerkvi. Dobili 'te slovenskega duhovnika, ki je pripravljen vse svoje sile žrtvovati za to, da bi barbertonska naselbina napredovala v vsakem oziru, torej tudi v narodnem. Duhovniki so še povsod, v starem kraju kakor tu v Ameriki, začeli kulturno delo med Slovenci. Duhovnik je bil naroda prvi učitelj, tam kakor tukaj. Nobena naselbina v Ameriki še ni kulturno napredovala, ako se ni slovenski duhovnik zavzel za njo. Nobena slovenska šola v Ameriki se še ni ustanovila, ako se ni duhovnik žrtvoval za njo, beračil od hiše do hiše denar za stavbo, za zdržavanje in večkrat za slovensko sold, pomagajte postaviti grenke požiral od tistih, ki so pošiljali svoje otroke v tisto šolo, katero je s trudom in znojem postavil slovenski duhovnik. listi pa, ki imajo narodnost zmiraj samo 11a jeziku, še niso postavili niti ene najmanjše slovenske šole, da niti poskusili niso kaj takega. Tisti, ki samo trkajo 11a svoja prša, da so na-lodnjaki, pa nič koristnega ne storijo za narod, tisti vam tudi tu v Barbertonu ne bodo nič postavili, nič naredili za naroda prihodnost. V bodočnosti ne bodo več prihajali ljudje iz stare domovine v Ameriko ali silno malo, torej bodo narodni Dom odvisni le od tu rojene mladine, kajti mi ne bomo včakali Metuzalemove starosti. I11 ako bo ta mladina obiskovala Narodni D0111, kje se je naučila slovenščino ljubiti? Ali ne edino le v šolali, ki so jih duhovniki ustanovili? Zato pa možje narodnjaki v Barbertonu! Poprimitc se vsi najprej dela za slovensko šolo, podpirajte v tetn svojega slovenskega duhovnika, slovenska šola bo za celo naselbino prvi Narodni Dom. Ko bomo tega dovršili in spravili tako daleč, da bo redno deloval, to se pravi, da bo redni po\ik v šoli, potem bomo pa vsi skupno si zavihali rokave, pa bomo postavili skupno Narodni Dom za odraslo mladino. Le tako boste delovali razumno, le tako boste doživeli veselje nad svojo mladino, le tedaj vam bo dana prilika, da bo večer vašega življenja ožarjen Stoletj; zaničeva ženjeni-od dale njih nadelajo Krivi vajo 1 dir*- •s i a-a a a a a a a a a a a a r- - ■ -v ireganjane, n zasmehovane. Še neo-je. ki pozna •• tašče sjpio av/aprav le in.enoma, se iz : delajo, posebno grdo pa i; lncrati in karikaturisti. :?;!:- bega - lasu, ki ga uži-c\ >•>:.> :'je, ki pripove-Jelne .tvari o taščah in Kaj vas boli? Če ste videti bledi in bolehni, boste slišali zopet in zopet to času primerno vprašanje. Ni pa težko, najti pravo zdravilo. V devetih slučajih izmed desetih vaš želodec ne vrši svojega opravila redno. Potrebno je, da ga očistite in okrepite. Najboljše zdravilo, ki pripravi vaša prebavila zopet v redno stanje, je Trinerjevo ameriško zdravil- r no grenko vino. To vam povrne zdravje, izpodkopano po zapeki, ne-prebavnosti, glavoboli, raz"dražljivosti, nespečnosti, splošni slabosti itd. Najbolje učinkuje pri vseh želodčnih ne-prilikah; in mnoge ženske v promeni življenja, rudarji in drugi delavci, ki vdihavajo pline itd., lahko potrdijo to iz prepričanja. Cena $1.00. V lekarnah. — Izredno nagle izpremembe toplega in mrzlega vremena naj bi vas opominjale, da je za prehlade in kašlje najzanesljivejše zdravilo T r i 11 e r ' s Cough Sedative. V slučajih revmatiz-ma in nevralgije je najizdatnejše zdravilo Triner's Liniment. Cena teh dvojih potrebščin za vašo družinsko zdra vilsko polico je ista: 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos^ Triner, "A Mfg. Chemist, 1333-1341 S. ave., Chicago, 111. — Adv. Ashland —ČE POTREBUJETE DENARJA na posojilo za kratek ali daljši čas po dogovoru in brez "komišna"; če iščete rent, ali če imate kaj za rentati ali dati v najem, oglasite se pri Antonu Pas-dertz, 1013 N. Broadway, Joliet, IU- »no UfArcDS rnn urAnArur aui> uniDAIPJA !!l' WAFERS FOR HEADACHE AND NEURALGIA (Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo) dajo hitro olajšbo. Cena 25 centov za zavojček s 12 praški. Domač liniment. V vsaki" hiši bi morali imeti steklenico dobrega linimenta vedno pri rokah za slučaj nesreče, poškodb, zvinjenj in odrge in pri takih prilikah ne vemo za boljega kot je SEVERA« LI GftTHARD Oil, (Severovo Gothardsko olje). Isto umiri bolečine, bolesti, krče in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: *S revmatizem, nevralgija, zvinjenja, odrge, otekline, otekle žleze, K okorelost in bolečine v mišicah. iS Cena 25 in 50 centov. V lekarnah vsepovsod. a ra DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Frank Veverka, Bloomfield, Mont., nam j« pisal dne 18. fobr. 1917 Bledeče: Zviuil aem si koleno In ko sem si ga parkrat nadrgnil Severovim Gothardsklm oljem, so prenehalo vse bolečine in sedaj m jg zopet dobro počutim." H- ' ' . , a Kupite Severova zdravila v domail lekarni. Zahtevajte satira Severova . Ce jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost od nas. H W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA aHHHEifflraHHE™^ A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A, Nematiich & Son BANK Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiie in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali a bi postalo kdaj bolje, ni bilo upa kajti ravno tisti, ki so imeli največ Zemljišč, niso plačevali skoro nobenih ■lavkov. To so bili posvetna gospoda Pa duhovščina. Vsa teža davkov je tr la meščane in kmete, ki so imeli ko mai jedno tretjino zemljišč. V vseh stvareh je veljal samo plemenita!; me fcanskemu ali celo kmetskeniu človeku bila zaprta vsaka pot do najmanjše državne službe, bodi si do posvetne di si do duhovske. Kakor drugod Po vsem svetu, živeli so meščanj tudi „ !la Francoskem po največ ob trgovini ,n rokodelstvu; toda ostri zakoni Jl'1 vezali tako tesno, da se kar gibat mogli, raz ven če so bili bogati , "Sataši mej njimi pa so podkupovali j£?"sl>oske ter se na ta način ognili mar kateremu zakonu, kateremu ubog tr Ko Vrt m mogel iti s poti. •"ajhuje se je pa godilo kmetom ačevali so grajščakom davke, delali U('° tlako, dajali desetino, vrhu tega .. "h pa žulili še državni davki. Kar ^ 11 Jc >>e ostajalo, tega ni bilo toliko j? !'i bili mogli živeti. Kmet in me . a" sta bila samo za to na svetu, da ( mogla gospoda zapravljati. Vrini si,k' 1>a ravnala ta še I)lav brez moc, da bi preprečil prorokovani polom, toda za to je bil premalo odločen. Prisiliti bi bil moral tudi gospodo plačevati davke, meščanom in kmetom pa olajšati življenje. A tega ni storil: sam je stiskal in skoparil, kolikor se dalo. Nekoliko let si je še pomagal tako; ko pa tega več ni mogel, sklical 1. 1789. državne stanove, to se pravi, gospodo, duhovščino pa poslance meščanov in kmetov k posvetovanju v Versailles (Versaj). A še predno so sploh zborovati začeli, spri se je tretji stan z onima dvema, z gospodo in duhovščino; ločil se je od nju, zboroval posebnem poslopji ter se državne reve lotil sam. Kmalu pa sta se mu pridružila tudi ona dva stanova. Kar se je prigodilo, da je nagnetel kralj okoli Versaja nad 30,000 vojakov; ljudstvo v Parizu je ugibalo, da za to, da bo o priliki lehko ustavil pričeto preosnovo francoske države ter raz-gnal narodno skupščino. Zato se je polastila Parižanov velika razburjenost, ki si je napravila, dušek z razru-ščenjem bastije. Bastija je bila ječa tik Pariza, bolj trdnjavi, kakor kakemu drugemu poslopju podobna. Ljudstvo je že dolgo kuhalo na skrivnem ezo nad njo. Nič quda! Saj je pretar-nalo v nji na tisoče nedolžnih ljudi vse svoje življenje. Vedeli pa so Pariža-tudi, da je v bastiji spravljenega veliko orožja in streliva, ki ga je ljudstvo čas zelo poželelo. Dne 14. julija planilo nanjo ter jo podrlo do tal. Od tega znamenitega dogodka štejemo francosko prekucijo. Razburjenost se je razširjala po vsi deželi. Divje tolpe razdraženih in o-boroženih kmetov so požigale in rušile grajščine ter se grozovito znašale nad gospodo. Prejenjale so vse kra-eve" gosposke, vsa moč in oblast je prešla v roke zdivjanih. in vrtoglavih ljudskih množic, ki so se oklepale najhujših rogoviležev. Največ take sodr-ge se je stepalo vkup v Parizu, najhujši mej njimi so se zvali jakobinci. Vodniki so jim bili Danton (Dangtong), Marat (Mara) in Robespierre (Robes-pjer). Ko je gospoda videla te nevarne dogodke, jela je v gostih gručah bežati iz dežele ter je na tujem iskala pomoči. 2. Smrt Laaovika nik. Odprl je vrata ter mislil stopiti vun, a straža ga ni pustila. "Ali me poznate?" jo vpraša kralj.—"Seveda!" odvrne ta. — Če se je hotel po vrtu sprehajati, hodilo je po osem stražnikov z nasaj-enimi bajoneti za njim. Nesrečni Ludovik XVI. se je smilil vsemu svetu. Tedanji cesar Franc I. in pruski kralj sta sklenila rešiti ga gotove pogube ter privesti zopet nazaj gospodo francosko, ki je še vedno prihajala s Francoskega na Nemško. Zato sta se zavezala spomladi leta 1792. ter pridrla z vojsko na Francosko. Jakobince je to silno razgrelo, posebno so Nemci še žugali s kaznimi, če ne ponehajo rogoviliti ter ne puste v francoski državi vseh stvari pri starem. Jakobinci so sumničili, da je Nemce nahujskal Ludovik XVI. Po Parizu je zopet vse vrelo, posebno ker so iz početka prihajala z bojišča sama neugodna poročila. Vsega tega so dol-žili kralja ter od narodne skupščine zahtevali, da ga odstavi. Ker pak se je narodna skupščina nekako obotavljala, pridrli so v Tuilerije, pobili in postrelili straže in služabnike ter palačo zažgali. Ludovik XVI. je prav iz težka ušel s svojo rodovino v dvorano, kjer je zborovala narodna skupščina. Ta je preplašene pribežni-ke sprejela kaj hladno ter jim odkazala tesen prostor, v katerem so morati prebiti dolgih šestnajst ur ter poslušati, kako so se posvetovali o tem, ali naj se kraljeva čast na Francoskem odpravi ali ne. Potem so jih odpeljali v ječo, kjer jim je bilo prestajati nepopisne surovosti. Razgrajanja ni bilo po Parizu sedaj ne konca ne kraja. Razdivjane druha-li so vedno bolj hrepenela po kraljevi krvi ter niso dale prej miru, dokler ga ni narodna skupščina obsodila na smrt. V početku leta l/93. so mu v pričo ne-številne množice odsekali glavo. Umrl je miren in popolnoma udan v božjo voljo. Nemška vojska ni mogla ubraniti njegove smrti, kajti Francozi so jo pognafi nazaj čez mejo. Po kraljevi smrti so razdivjale mno- fonza Turka, rojenega in spadajočega v Gorico, ker je osumnjen zločina proti vojni šili države." (Edinost, 14. julija.) "Tržaško deželno sodišče je zaplenilo imetje: Alfonza Turka, rojenega leta 1895. pri sv. Antonu, občina Dekani, Istra, enoletnega prostovoljca pri 27. domobranskem pešpolku leta 1896. v Skednju, dijaka, enoletnega prostovoljca pri 27. domobranskem pešpolku, in Frana Jelena, rojenega leta 1896. v Vel. Pire-šiei pri Cftlju na Štajerskem, železniškega delavca, vojaka 87. pešpolka. Vsi trije so osumljeni, da so pobegnili k sovražniku." Z ljubljansko cenzuro je križ. Pod tem naslovom piše "Slov. Narod": Niti na njeno sveto pismo (oziroma sveti pismi) graško "Tagespost" in "Grazer Tagblatt" se že ne moremo več zanesti. Včeraj (17. julija) nam je rdeči svinčnik pobral prvi del poli-tičpe resolucije, ki je bila sprejeta na shodu nemških zaupnikov v Pragi. Zgodilo se je to iz dveh vzrokov: prvič je rdeči svinčnik črtal, da je bila ta resolucija deloma konfiscirana, drugič pa se je iz graških večernih listov (z dne 16. julija) na lastne oči prepričal, da je temu res tako. Zato je natančno izmeril, do kam sega graška bela pega in je' natančno tako veliko liso napravil tudi v našem listu. In vendar bi se to ne bilo smelo zgoditi. Zopet iz dveh vzrokov: prvič je bila konfiskacija medtem že preklicana in drugič je bila resolucija v včerajšnjem (17. julija) jutranjem "Grazer Tagblattu" v polnem obsegu znova natisnjena. Gospod Plajbezen je torej vršil svoje rdeče delo očiviclno samo zato, ker je kot pristen uradni šimel zopet enkrat za celili 12 ur zaostal za svetovno zgodovino. Kadar je cenzura krivična, zlobna, enostranska, jo je hudo prenašati, neznosna pa postaja, kadar stopa v ospredje tista njena lastnost, ki je pri človeku, kakor pravijo, že nekaka nakaznica na nebeško veselje. Ker si ne moremo predstavljati, da bi bila reso- žice še celo. Godile soo se grozcvrtto^V^'T2 praškega nemškega shoda le za Ker se ljudske množice v Parizu niso več menile za delo, jelo je polago- tosti, kakršnih svet ni še doživel do te daj. Tisoč in tisoč ljudi je zapadlo, smrti, mej njimi tudi nesrečna kraljica. Kake tri četrt leta po'kralje^'i smrti so tudi nji odsekali gl^'o; osemletni princ je pa umrl od tepeža in bede. Jakobinci so ga dali v pouk nekemu črev-ljarju, najstirovejšemu, kar jih je menda bilo v Parizu. Ravnal .je ž njim tako grdo, da je umrl ubožec že čez dve leti. ♦ 3. Napoleon. nenavadni časi vzgojili nenavadne ljudi. Tudi prekucija francoska je storila to. Iz nje je vzrastel Napoleon Bonaparte, človek, ki je do- ma primanjkovati živeža. Slučajno pa I gnal in dosegel, kar doslej še nobeden so kraljevi v Versaju sprejeli z veliko drug ne. Rodil se je na italijanskem lovesnostjo ravno takrat neki tja po- otoku Korsiki. Od njegovih starišev klican polk. Za hujskače v Parizu je sta bila sicer oba, oče in mati, pleme-bilo to kakor nalašč. Kričali so: "Mej nitaša, toda iz revnih rodovin. Imela tem, ko v Parizu stradamo, goste se sta veliko otrok, pet sinov in tri'hčere, kraljevi v Versaju!" Hujskali so toli- Napoleon, ki je bil precej robatega veko časa, da so se začele nekega jesen- denja, jih je vse že kot majhen fanti-kega jutra leta 1789. valiti proti Ver- ček strahoval; bal se je le ostre svoje saju velike razgrajajoče druhali. Mej | matere, ki je svoje otroke vzgojevala sioyfnske liste prepovedana, jo danes i' :iovno objavljamo. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po dolgi in mučni bolezni trgovec Avgust Agnola. Pokojnik je bil vrl narodnjak in zelo priljubljen v vseh krogih; sodeloval je tudi z vnemo in z navdušenjem v političnih bojih ter si pridobil za zmago narodno-napredne stranke pri raznih volitvah znatnih zaslug. bolj originalen je pač "Bogati ženin" ki z neprisiljeno grotesko pograbi gledalca. "Češčenje" pa kot nepopisno gorak izraz naše verske narodne psihe osvoji srca takoj. Bele peče na šega-vih glavicah, rdeči nagelj ljubezni, harmonike ljubici v zabavo in nedeljsko razpoloženje slovenskih fantov: to je bistvo Gasparijeve umetnosti. Ta u-metnost vleče — ker je naša. V tem dejstvu je tudi velika etnografska (narodopisna) vrednost teh slik. Kar pomeni Solomko pri Rusih, to je Gaspari za nas. Matura na celjski gimnaziji. Na celjski višji gimnaziji je napravilo letos S osmošolcev (3 Slovenci in 2 Nemca) ter ena hospitantinja zrelostni izpit, ki se je vršil dne 30. junija, in sicer so napravili: Bergman Maks (Celje), Kolman Vincenc (Št. Vid na Planini), Leber Ivan (Dramlje), Mak Ivan (Celje), Wundsam Faust (Celje) in Burgstaller Ada (iz Trsta). Med šolskih letom je napravilo maturo 11 abiturijentov-Slovencev, ki so morali odriniti v vojaško službovanje. Vedno večja draginja. Prebivalci Istre smejo po Kranjskem kupovati živila. Opaža se na kolodvorih trope žensk in dam, ki potujejo na Dolenjsko po živež. Plačujejo pa neverjetne cene: fižol 1 kg po 6 K, koruzno moko 1 kg po 3 K, belo pšenično moko 1 kg po 8 K, druge pridelke pa po cenah navedenim primernih. Neka gospa se je izjavila celo, da hoče plačati več kot sploh kmet zahteva ter da prej ko gladuje raje poje vilo, hotel in kapital. — Kaj naj pa kupi potem ubog siromak, ki zasluži 4—6 K na dan? Če bo tako šlo, taki reveži niti sirkove slame ne bodo dobili za svojo plačo. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet. Ills. Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste duhan, DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. The Will County National Bank luč V avtomobilu. Artur: "Golobičica zlata, ti si mojega življenja." Ela: "Kaj ne, da misliš električno luč in ne petrolejeve!" EffiBHiHffiSiHi® SfiEHiS SHK® SfiS Frank Bambich s TRGOVEC Z ZLATNINO 1107% N. Hickory St., Joliet. £ njuni je bilo največ ženskih ali pa za ženske preoblečenih moških. Nekateri I so bili oboroženi, skoro vsi pa pijani. Versaju so prilomastili v dvorano, kateri j'e bila ravno narodna skupščina zbrana pri posvetovanji. Ker sol poslanci sprejeli rogovileže tako, da so bili zadovoljni, se je polegla njih kaj vestno. Ko je imel Napoleon deset let, ga je oče poslal v vojaško šolo na Francosko, kjer se je kaj pridno učil, posebno matematike, zgodovine in takih vednosti, ki so z vojaškimi stvarmi v kaki zvezi. Sošolci niso marali zanj; bil je pretrmast, surov in molčeč ter se ni z divjost za nekoliko časa. Zvečer pa je nikomur rad pajdašil ali igral. Naj-bilo zopet vse na nogah, in ko se je rajši je bil sam. Proste svoje ure je storila trda noč, udarili so na kraljevo presedel v samotni lopici šolskega vr-palačo. Prvi napad se jim ni posrečil, ta; kjer ga ni mogel nihče motiti. Nje-straže so jih odgnale nazaj. Proti ju- govi učitelji so poznali pač njegovo tr tru pa so se je fotili v drugič ter ulo-1 nio, samopašnost in trdo srce, videli mastili vanjo. Druhal je iskala kraljico, na katero je bila posebno razdražena, a ta je še o pravem času izbežala iz postelje v kraljeve sobane. Ko so prihrumele žensk.e v kraljičino spalnico, razsekale so z velikimi mesarskimi noži posteljo na kosce. Gorje kraljici, če bi jo bile dobile! Ko so pomorili jakobinci kraljeve vojake in počenjali po gradu kakor divjaki, jeli so kričati, da se mora kralj preseliti ž njimi v Pariz. Kralj se jim so pa tudi, da je bistra glava, sila sla-vohlepen in vstrajen, kakor noben drug. Jeden njegovih učiteljev, jako duhovit mož, je dejal: "Če bodo razmere po tem, pririne jo Napoleon še daleč!" Njegova slavohlepnost je pre segala vse meje. Nek pot ga je jeden šolskih paznikov kaznoval s tem, da mu je ukazal vpričo vrstnikov na tleh kleče kositi. Napoleona je taka sramotna kazen tako raztogotila, da ga je začela božjast lomiti. Take vrste je udal ter šel. Ta vožnja je bila pač otroci ne obetajo nikoli nič dobrega, bridka. Kraljeva rodovina je morala O sebi je bil prepričan, da so mu načelih 7 ur prestajati tuljenje, petje in menjene velike reči. Nek pot mu je preklinjevanje surove druhali. Pred pravil njegov brat Ludovik, kaj se mu kraljevim vozom so nosile vinjene žen- je sanjalo. Sanjalo se mu je, da bo ske na droge nataknjene glave umor- kdaj še kralj. Napoleon mu je odgo jenih kraljevih stražnikov, zadaj pa so voril: "Če boš ti kralj, bom pa jaz razgrajale druge, jezdile na kanonih, cesar!" držale v rokah veje, na katerih so bili | (Dalje prih.) lllll SI II H 1BII11 IZ STARE DOMOVINE. L '»ilo S, si njuna. Za meščana in kmeta ni Pravice na svetu. i ^ veda so razumni možje že ob času -"vika XV. obetali z besedo in v Tu? ''"de čase, če se ne ukrene kaj. Pa'i '. u otroci> smo 'bili vsi drugačni. Da, kako lepo je bilo doma v starem kraju, ko je cela družina doma pokleknila vsak večer in skupno molila rožni venec. Tako je bilo doma nekoč. Ali pa ne potrebujemo tukaj ravno tako blagoslova Božjega? O, koliko več še. Večja druščina je tukaj in več se sliši. Koliko bolj je treba biti stanoviten. Da, ali se ne družijo naši ljudje z nekatoličani ■ v mešanih zakonih, kar bi lahko ime-Joliet, 111, under the act of March prayo prokletstvo Koljko lju. 3rd, 1879. I^j ge zgub; na ta način. Ali jih bo The first, largest and only Slovenian Isveti ^ni venec varoval. Da. Kaj Catholic Newspaper for the Slove- £ ,svetl rozl» ve«ec-. Premišljevanje nian Workingmen in America, and Kristusovega trpljenja. Premisljeva the Official Organ of Holy Family | ogreje srce in vzbudi ljubezen Society. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. naših srcih. Ko je srce mehko, se lah ko stori z njim vse. Pusti železo ognju, postalo bo mehko in storiš lah ko z njim kar hočeš. Ne čakaj, da se ohladi, ker bo postalo trdo. Kaj pa se pravi moliti sveti rožni venec. Ali šteti jagode. Sveti rožni venec moliti se pravi premišljevati skrivnosti. Člo vek ne bo šel mimo rož, ampak jih bo pogledal, povohal, odtrgal in jih vzel s seboj. Petnajst skrivnosti so rože, katere moramo opazovati, veseliti se I nad njihovim voujrm in iih s seho I.....h. ah more človek trd ostati. k> reče: Katerega si Devica od svetega Duha spočela. Ali se ne bo človek veselil, da je sin Božji človek postal da je Marija privolila v nadangeljev predlog in da naj sveti Duh zavolj Kristusove ljubezni k njemu pride in pri njem ostane. "Kdor mene ljubi, o ^tane v meni in jaz v njem." Ki je za nas s trnjem kronan bil. Kdo ne bo * Marijo jokal, ko vidi Kralja nebe in zemlje tako zasramovanega. Pon žan je zavoljo naše prevzetnosti. de iz Marijinega slavospeva. I F"3 »e samo trpljenje, tudi veselj Praznik svetega rožnega venca nas nam oznanja sveti rožni venec. Kri -pomiuja na dobrote in mnoge rešitve, stus je vstal od mrtvih. Tudi mi bo katere smo prejeli po priprošnji Pre- 1,10 nekoč vstali in tudi s poveličanimi svete Device. Ta praznik se je razši- lepimi telesi in mu sledili v nebo, ka ril največ zavoljo zmage, katero je pri- mor je on šel, kakor bi rekli, povedat dobil Janez Avstrijski, leta 1571, pri koliko trpi človek na zemlji. Nam Lepantu nad zakletim sovražnikom revežem nevednim je poslal razsvetlje krščanstva, Turkom. Tudi preje je že h'a,ca >n tolažnika svetega duha. 7. okt. Nedelja Justina, dev. 8. " Pondeljek Brigita, vdova. 9. " Torek Dionizij, škof 111. 10. " Sreda Frančišek Borg. 11. " Četrtek Nikazij, škof. 12. " Petek Maksimilijan, šk. 13. " Sobota Edvard, kralj. ROŽEN VENSKA NEDELJA. "Od sedaj me bodo blagroval: vsi narodi na zemljV' — Bese obstojal praznik sv. rožnega venca. V svetem rožnem vencu premišljuje Ker pa je bila slavna zmaga nad Tur- mo tl,c1' kolika je Marijina slava v ne kom pridobljena ravno na ta praznik, ')esih. Kako nas ne bo ona ljubila, če ker so udje bratovščine sv. rožnega M0 vedno pozdravljamo z onim pozdra venca javno prosili Marijo pomoči, je von1> s katerim jo je pozdravil Bog bilo razvidno, da je moč sv. rožnega sam: Češčena, milosti polna, Gospod venca dobila zmago. Zato so praznik s teb°i povzdignili v praznik cele cerkve. Blagor onemu, kdor moli rožni ve Sveti rožni venec je vpeljal sv. Do- "ec- V svetem rožnem vencu je vir minik v trinajstem stoletju. Sv. Do- tolažbe v križih, težavah in boleznih minik je goreče pridigoval zoper kri- P^J valovi skušnjav še tako pluskajo voverce na Francoskem. Delal je celo okrosr nas' svet' rožni venec jih bo čudeže. Vendar ni imel skoro nikake-1 P0,c^e'- Učimo se od Kristusa prav moliti, ne samo z ustnicami, ampak združimo se z Bogom s celo dušo, da bomo deležni peha do-1tn(li Hilosti, katere je obljubil. REV. J. PLAZN ga vspeha. Nekoč pa mu razodene Marija, da človek ne more opraviti ničesar, če ni blagoslova od zgoraj. Človek se večkrat trudi brez vs kler se ne poniža in pripozna, da ne more sam ničesar storiti in prosi Božje pomoči. Marija je naučila svetega Dominika, kako naj moli sv. rožni venec in mu naročila, naj g arazširi. Vspeh je bil čudovit. Spreobrnil je 100,000 krivovercev. Od tistega ča-a se je sveti rožni venec razširil po celem svetu. Krščanska popolnost obstoji v tem, da se duša popolnoma združi z Jezusom. Združenje je le tedaj mogoče, če se srce in volja ujemata. En pripomoček, da dosežemo popolnost, je pre- 1K. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. TRETJE POGLAVJE. Stvarnikova modrost odseva iz rastlinskega kraljestva. Ohranjevanje in razširjanje. (Nadaljevanje.) V predavanju, katero je imel profesor John 11. Schaffner, A. M., M. S., ovek premišljuje. | leta 1914, o spoznavanju Boga v pro- mi.šljevanje. Vsak Eden premišljuje Česa bi se lotil, da biLčevanju rastlin, je dokazal, da se ne mu več dobička neslo. Tat premišlju-1 da dvomiti o redu je, kako bo moral delati, da bo hitro obogatil. Nečistnež ogleduje in premišljuje to, kar dopada njegovim ču-tilom. Kar človek premišljuje in govori, do tega ima po-ebno ljubezen, to tudi stori. Misli so prvi korak k deja- o redu v rastlinskem kraljestvu. Tu sledi nekaj odstavkov: "Rastlinsko kraljestvo zastopa čudovit in reden napredek od najnižje stopinje, do najvišje. Iz rastlinskega kraljestva je napredek tak, da je rastlina postala sposob- nju in lahko bi rekli, da že napol stor- na prebivati na zemlji. jeno dejanje. Kaj pa naj pošten kristjan premišljuje? Kristusovo ljubezen do nas. Kako se je On iz ljubezni) do nas vbogih grešnikov včlovečil. Kaj Ga je gnalo, da si je izbral jaslice, hlev za svoje prvo prebivališče na zem- Ko so se naše moderne rastline razvile v kredni dobi, tedaj so se pokazale v velikem številu ptice, mamut in človek, zadnje stvarstvo. Dva načina mišljenja v vesoljstvu sta. Teistično in anarhistično. Človek mora, ali verjeti, da je Bog, ali pa, da je vse anarhistično. Če se zavzamemo za slednje, potem imajo naši politični anarhisti prav pogled v življenje in obstoj. Materijalizm se ravno tako malo strinja z zdravo pametjo. Če veruje v božanstvo sploh, tedaj pripozna va brezštevila bogov. V število bogov pa moremo verovati le, če bi bil svet anarhističen. Če ne, bi morala biti še višja moč, katera hoče, da brezštevilni otroci složno delujejo. Teistično mnenje je na edino zdravi podlagi za normalen, razvit razum. Ta vera pa ne more biti monistična. Človek je samozavestna osebnost; njegov Stvarnik mora imeti iste lastnosti. Določen napredek v rastlinskem razvoju, red, čudovito sorodstvo med rastlinami, vse to vodi do gotovega zaključka, —vzrok, včinek, postava, Bog. Kdor hoče videti to sorodstvo, mora proučavati rastline natančno. Kdor tako stori, bo vse drugače mislil, kakor kak podel in nepoznan kričač, kateri si izmisli kako neumnost in jo nam ponuja v imenu modroslovja. Tudi nam rastline ne pripuste, da bi mislili o njih, da so samo zato vstvarje-ne, da bi se redili od njih. Ko jih je Bog ustvaril, je imel na tisoče namenov, katerih ne bomo nikoli spoznali. V vesoljstvu splošno je edinost; tako je tudi v rastlinskem kraljestvu; kosmos, in ne, kaos, kakor hoče imeti anarhistična materija listično modro-slovje. To složnost opazujem v kraljestvu živečih rastlin po petindvajsetletnem proučavanju rastlin." Kakor je zanimiv razvoj in množitev rastlin, tako je zanipiiva tudi dolgost rastlinskega življenja. Nekatere rastline uvenejo in umrjejo, ko so prvič cvetele in rodile sad. Doba rastlinskega življenja se vrsti med nekaj dnevi do nekaj stoletij. Veliko je dreves, katera dosežejo starost več stoletij; kostanj do šeststo let, hrast do tisoč let. V Daundorfu, blizu Bai-reuth, stoji lipa, o kateri mislijo, da je nad dvanajststo let stara. Na mapi, narejeni leta 1390, jo imenujejo j0 staro drevo, katero meri 24^jar.;ov v obsegu. Na Kitajskem, blizu K Chou, v jugovzhodnem Šantungu, je neko drevo, Salisburiana adiantrafolia, kateremu prisojajo štiri tisoč let. Sporočilo pripoveduje, da je počival v njegovi senci Konfucij, največji kitajski modrijan, kateri je živel okrog štiristo let pred Kristusom. Nič nenavadnega ni za Taxodium distichuni in Adansonia digitata, če dosežete tri do pettisoč let. Sodi se, da se še naha iaio drevesa na zpmlii katera sr> rasjja. ob času, ko je bil prvi človek vjtvat- jen. Ona drevesa, katera žive najdaljše, zrastejo navadno tudi najbolj. Nekatere mogočne smreke v Mariposa Grove v Californiji so nad 300 čevljev visoke, imajo nad 300 krogov in v obsegu nad 90 čevljev. Enega izmed teh monarhov imenujejo "General Grant". O tem mislijo, da je največje drevo na svetil. Pri tleh meri 34 in pol čevlja v premeru, v visokosti pa je podoben avstralskim eucalypti. Največje drevo imenujejo neko drevo na vladni rezervaciji v Srednji Californiji; meri 50 čevljev v premeru in 150 čevljev in 8 palcev v obsegu, 6 čevljev nad zemljo. (Nadaljevanje prihodnjič.) IZ AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA. Za premembo ustave. (Slovenski Narod, 10. julija.) ..."Ne pozabimo, da sedaj ne gre za krpanje ustave, niti za ureditev uradniškega vprašanja, ne za razdelitev v narodne okraje, niti za navadne poskuse. Se daj gre temveč za osnovno preureditev države v smislu teritorijalne avtono mije narodov. Ne pozabimo, da ne nehajo narodni kraji teh narodov na Sotli in Moravi in da je rešitev narod nostnega problema mogoča samo na razvalinah onega sistema, ki je v iiaj ostrejšem nasp/otju s principom narodne svobode in neodvisnosti, na razvalinah dualizma. Vsled tega bi se udali neopravičlji-emu optimizmu, ako bi pričakovali, la bomo že do jeseni "pod novim kro om". Vspričo tega nam nudi zado oljstvo misel, da se V državi budi zavest o njeni dolžnosti napram slovan kim narodom. Narodno osvobojenji je na vidiku. Tudi nam Jugoslovanom svita zarja svobode." (Slovenski Narod, 11. julija.) Dopi-iz Dunaja: "Za Slovane, zlasti za nas Jugoslovane je bilo v prvem trenutku jasno, da ni državni svet pot, po kateri bi [irišli do svojega cilja. Kaj zahtevajo Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Jugo-lov an i? Veliko več, kakor bi se moglo ešiti samo v tostranski polovici s pomočjo kakega državnega sveta, ki bi kušal urediti razmere samo na eni trani Sotle in Litve. Poljaki so za amostojno kraljevino Poljsko, Gali-ijo in Poznanjsko Poljsko z izhodom morje. Ukrajinci hočejo zedinje-lje vseh svojih krajev, kjer prebivajo Ukrajinci, toraj tudi dele Ogrske. Isto-tako tudi Čehi. In ini Jugoslovani? Vsi člani Jugoslovanskega kluba so svečano izjavili, da hočejo zedinjenje vseh Jugoslovanov, ki žive v monarhiji, v eno državno telo. Kakor Ukrajinci in Čehi — v tem smo sedaj z mi eno — osvajajo tudi Jugoslovani narodnostno — teritorijalno avtonomijo. Ali ta teritorij pa se razteza preko te državne polovice. Poleg slovenskih dežel, poleg Istre in Dalmacije obsega tudi Hrvatsko in Slavonijo, toraj troedino kraljevino, ki je še danes v svobodni pogodbeni zvezi s krono sv. Štefana, obsega tudi Bosno in Hercegovino. Mi Slovenci se istotako ne moremo odreči onim stotisoč prekmurskih Slovencev in moramo pri sklepanju miru dvigniti svoj glas in zahtevo tudi za beneško Slovenijo. Dunajski državni svet ni več potreben za rešitev tega problema. V po-štev pridejo avstrijska, ogrska in skupna vlada. Merodajno besedo naj ima ministrstvo za zunanje zadeve, kakor tudi hrvatski sabor v Zagrebu in bosanski sabor. Ti faktorji imajo sedaj prvo besedo. Inicijativni korak naj stori oni, kateremu je bilo največ do tega, da se stvar čim prej načne, mogoče ministrstvo za zunanje zadeve. Narodi pa bodo pozneje razmišljali, ali morejo osvojiti načrt, katerega sestavijo ti faktorji sporazumno. Skrbno bodemo preiskali, ali se strinja ta načrt z zahtevami, izraženimi v naših deklaracijah, in na podlagi tega bodemo tudi uravnali naše ravnanje." Stališče Narodne stranke. (Slovenski Narod, 17. julija.) Dopis iz Celja: "Po poročilu poslanca dr. Vekoslava Kukovca o položaju so zaupniki štajerske Narodne stranke zavzeli na svojih sestankih v Mariboru in Središču dne 14. in 15. julija naslednje stališče glede vprašanja o izpre-membi ustave: Predlog Nemcev za premembo ustave v Avstriji z ozirom na Štajersko odbijamo. Edinstvo državne uprave se ne more sprejeti na podlagi kakega državnega jezika. Edinstvo Štajerske je istotako nemogoče, narodna samouprava brez razdelitve dežele v nemški in slovenski del po točno odmerje- nih mejah bi ne mogla zadovoljiti mirnega razvoja obeh narodov te dežele. Meja med nemškim in slovenskim delom Štajerske, katero moremo sprejeti, je severna meja volivnih okrajev za parlament Gornji grad — Slovenji gradeč in Maribor (levi breg Drave.) Južno od te meje je tajerska že od nekdaj naseljena s kmeti in delavci slovenske narodnosti. Samoodločitvi ustavnih zastopnikov tega kraja se naj prepusti ureditev celokupne javne uprave, sodnij, političnih oblasti, davčnih in prometnih uradov, šol, kakor tudi vseh gospodarskih in socijalnih uredb. V tem oziru se ne morejo izločiti oni kraji, ki so bili po umetni kolonizaciji odnarodeni, kakor tudi ne mesta in trgi, ki spadajo pod te okraje kot središča oblasti, pa četudi bi se na prvi pogled zdelo vsled tujega uradništva in usiljetiih šol, da imajo nemški značaj. Zato pa naj se zajamči Nemcem, ki bivajo po Spodnjem Štajerskem, enakopravnost v šolah in kulturnih zavodih v oni meri, v kateri se bo zagotovila Slovencem na Gornjem in Srednjem Štajerskem. Odobravamo, da se udeležuje Jugoslovanski klub na podlagi svoje državnopravne izjave delovanja za premembo ustave, ostajajoč v stalnem sporazumu z zaupniki narodov, ter da zastopa odločno stališče, katero je zavzel v tem oziru." Slovensko časopisje o položaju. Edinost citira, 5. julija mariborsko stražo, ki je glasilo dr. Korošca, predsednika Jugoslovanskega kluba: "Ger-manstvo je sebe izenačilo z državo. Zavzemalo se je vedno samo za svojo narodno korist, izgovarjajoč se, da zahtevajo državne potrebe njihov kot državni jezik. Poslednji tak poskus je propadel vsled odločnega nastopa ne-nemških narodov, med katerimi niso bili Jugoslovani zadnji. S padcem Clam-Martinica je srečno prestan tudi ta poskus. Še pred tremi tedni se je vodila borba za narodno avtonomijo, in izjava jugoslovanske delegacije je bila, zlasti v očeh naše birokracije, pro glašena za veleizdajo. Kakšen preobrat za tako kratek čas! Kar se je zdelo nemogoče, nedosegljivo, prodira vedno dalje in globočje.. . ter se sedaj vprašanje, s katerim se resno bavijo tudi naši narodni nasprotniki... Dogodki v parlamentu kažejo, da je preobrat blizo." Naša Moč, ki ima zveze z dr. Krekom, piše: "Mi Jugoslovani smo stopili črez noč v začelje celokupne avstrijske politike. | Dogodki od četrtka (padec Clama) so^ veliki glasniki in izvanredne važnosti za jugoslovansko vprašanje. Nemško, in nenemško časopisje je složno v tem, da so zrušili Clama Jugoslovani, ki so postali naenkrat odločujoči jeziček na tehtnici avstrijskega političnega življenja!" Slovenski Gospodar piše 5. julija: "V parlamentu so prišli narodi do svobodne besede, katera jim prej ni bila dovoljena. In tu se je pokazalo, da so vse nenemške narodnosti, site nemškega pokroviteljstva in varuštva v Avstriji. Vsaka stvar ima svoj konec. Tako je prišel naposled konec tudi nemškemu varuštvu. Nemški in nemškutar- } ski listi besne in nas zopet po svoji stari navadi nazivajo veleizdajalce in srbofile. Toda mi se ne bojimo njihovih kletev. Pri nas nihče ne misli na veleizdajo, a istotako malo na našo bodočnost pod Srbijo. Take klevete odločno odbijamo. Mi hočemo ostati v državi, hočemo pa si urediti v njej prijetno bivanje, hočemo, da se združijo vsi Jugoslovani, ki spadajo skupaj. Mi hočemo ostati pod žezlom Habs-burgov, toda nikjer in nikoli pod nemško hegemonijo. To je vendar dovolj jasno povedano! Pozivamo ves slovenski narod, da se v teh časih z vso odločnostjo ogreva/ za te ideje. Jugoslovanski narod, ko-'*! likor ga živi v monarhiji, se mora (Nadaljevanje na 5. strani.) Možje in Fantje! Jesenske mode so tukaj Možje in fantje, ki niste bili poklicani v vojaško suknjo, boste morali ostati pri svojem poslu, da bo prosperiteta nadaljevala svojo pot. Vsakdo se mora predstavljati v najprimernejši obleki, da se na prvi pogled pokaže v pravi luči. KUPPENHEIMER OBLEKE za jesen in zimsko sezono so ravno tako skrojene, da odgovarjajo najizbirčnejemu okusu in so najnovejše mode. Povabimo vas, da pridete in pogledate našo veliko zalogo oblek. Imamo jih vseh vrst, barv, velikosti in cen. Kuppenheimerjeve obleke so znane, kot najboljše. v Obleke in vrline suknje $15-16-18-20-22-25-30 THE EAGLE "Everything a Man Wears" 406-08-10 North Chicago Street. t Copy r If lit 1917 Tli« Hoiuu of Kui'ponholmot » ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Inkorp. t drž. 111., 14. maja 1915 Inlcorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916 Vatanovljena 29. uovembra 1914 MtU2BINO GESLO: "VSE za VERO. DOM IN NAROD." "VSI za enega. EDEN za VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vs, pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «e naj pošljejo na 1. porotnika. I i r 0 D ruštv«ne vesti. 1 Donave združijo v veliko samoupravno državo pod žezlom Habsburžanov. V tej državi, ki bi bila pravi biser Avstrije, bi prevladoval kmet. Jugoslavija bo prava kmetska država. Na Slovenskem, Hrvatskem, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini je nad 80 odstotkov kmetskega prebivalstva. Upajmo, da ni daleč dan uresničenja naše prisrčne želje. Živela naša kmetska bodočnost na našem slovanskem jugu!" Interpelacija. (Slovenec, 30. junija.) "Poslanec Jarc je predložil interpelacijo radi konfiskacije dr. Krekove brošure "Die Slo-venen und Kroaten," ki je izšla lani v Jeni na Nemškem. Namen brošure je bil, seznaniti Nemce z razmerami Jugoslovanov, toda nemška vojaška ko-Skupaj izplačano na tej seji. $ nn I manda je brošuro zaplenila. Kauvno je, da je bila nato brošura zaplenjena tudi pri nas. Tako postopanje je ne- Joliet, 111., 4. okt. — Svojo redno ■Mesečno sejo je imelo zadnjo nedeljo naše društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. Na tej seji je sprejelo pet novih u-dov v svojo sredo. Dovolilo je izplačati iz svoje bolniške podporne blagajne bolne podpore sledečim sobratom: Johnu Tomec za 30 dni.......$30.00 Jakobu Plut za 6 dni.......... 6.00 Mat. Gregorčič ml. za 17 dni.. 17.00 Antonu Anzelc za 15 dni...... 15.00 Johnu Horvat za 26 dni....... 26.00 Louis Keber za 26 dni........ 26.00 Prej izplačano za bolno podporo .......................$2960.00 V dveh letih je dr. izplačalo bolne podpore.............$3088.00 _ Društvo ima 481 dobrih člauov in c,anic in okoli $3000.00 v svoji podpor, ni blagajni kljub ogromni vsoti, ki se Je izplačala za bolno podporo. To je znamenje; da je društvo na trdni pod-'aSi v vsakem oziru. Morda ga ni dru-®tya, ki bi se ponašalo s takim napreden in uspehom v teku svojih prvih in pol let. So društva do 25 let ?'ara, pa se ne morejo primerjati z na-51111 ne glede članstvu in ne glede blagajne. Rojaki in rojakinje! Prva stvar vsa eRa .delavca je zdravje, dom in delo, M k, a takoj za tem pride društvo in zava- r°valnina. Ako še kdo ni pri društvu, Pristopi v eno ali drugo, ker vsako ^ ustvo je dobro. Seveda daje naše nstvo več podpore in zato naj bi ^ak rojak in rojakinja pristopil v to ri,stvo, če je že pri katerem drugem nstvu ali ne. Kdor želi pristopiti v ...Se veliko, močno in napredno kato- društvo, naj se čimprej zglasi pri ..e,11> da se vpiše in bo sprejet, ker °vek ne ve, kdaj bo potreboval pod-Pore. . °sebno v sedanji draginji, je petrels ' ('a je človek v več društvih, da he v slučaju nezgode in bolezni trpel m»njkanje. Zdaj pristopite dokler zdravi, ker ne veste kdaj zdravje '®e in potem je prekasno. sakdo bi moral biti v dveh, treh društvih. umno, ker je znano, da se Nemci sami žele seznaniti z našimi vprašanji, ki tvorijo — vsaj v Avstriji — težišče notranjih in zunanjih problemov. Se bolj neumno je tako postopanje, ker vemo, da je dr. Krek iste misli, katero vsebuje brošura, in ker je mogel v majski številki Sueddeutsche Monats-hefte še veliko več izraziti v članku o jugoslovanskem vprašanju." Iz "Slovenskega Sveta". b0 eto 1917 se bliža koncu. Da nam Več nccm leta mogoče pokazati še .. napredka in uspeha, naj bi vsak a]j pripeljal v društvo po enega k Vec znancev, Vsak član(ica) lahko "tor', ako hoče. Vsi lahko storijo veliko. *>';nani0 tudi nekaj udov, ki so več Sp n'a,,j zaostali s plačevanjem pri-d0| °v> naj se ti požurijo poravnati kiii- 'a m' bo mogoče izročiti čiste donafizornikom v pregled, ko bo- etj'Z vali račun za preteklo četrt- NO, ZMLET KAMEN, OPEKO VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 213 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. O mikrobih. Dva francoska profesorja baktero-logije bavila sta se dolgo časa s preiskovanjem mikrobov, ali bacil naliaja-jočih se v zraku po raznih krajih. Preračunali sta, da se nahaja v enem kubičnem metru ozračja sledeče število mikrobov, ki so naravno našim pljučem škodljivi: Na žagi 37.000, v tovarni čokolade 118.000, v predelnici 43,000, kotlarnici 31,000, v tvornici alu- ZAHVALA. Povodom prerane smrti preljube soproge, ozir. matere in hčere, ge. Ludvike Legan, ki je previdena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala dne 28. septembra v starosti 31. let, se najiskrenejše zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za premnoge izraze globokega sočutja ob tej prebridki izgubi. Posebno se pa zahvaljujemo Mrs. Fr. Susteršič, Mrs. J. Jerman, Mrs. F. Papež in Mrs. A. Papež, ki so ji v bolezni stregle in ob smrti priskočile nam na pomoč. Zahvaljujemo se tudi odboru in udom dr. sv. Družine za obisk in udeležitev pogreba, istotako udom si. dr. "Triglav", ki je posetilo hišo žalosti v velikem številu, posebno onim članom, ki so ostali pri nas skoro vso noč. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, posebno pa sosedom gg. Karol Molek, John Kramarich, Jak. Kapelle, John Papež, St. krinar in Martin Likovich, ki so pokojnico spremili do groba, kot pogrebniki, ter vsem drugim, ki so nas posetili ter se udeležili pogreba. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Tom Legan, soprog, in otroci. Anton in Lucija Rački, stariši. Acorn Brand Peči imajo čedalje več prijateljev povsod. So družine s pradedi in pravnuki t tej okolici, ki knpujejo le Acorn Brand peči za kuhinjo in gretje. Ne samo za to, ker imajo trgovca s pečmi radi, kar večkrat pomaga veliko, temveč za to, ker boljših peči ni dobiti. Te peči imajo težka in močna ognjišča, so lepo okrašene, da se vsakemu na prvi pogled prikupijo, posebno pa se prikupijo lastnikom, ko iznajdejo, da imajo peč, ki daje največ toplote in porabi najmanj kuriva. Yse te posebnosti pomagajo. PRODAMO JIH NA LAHKE OBROKE. Robt. Meers 203-205 Jefferson Streeet ZAHVALA. Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za premnoge izraze globokega sočutja ob priliki prerane smrti našega preljubega sinka, oziroma bratca EDWARDA KOREVEC. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in onim, ki so se udeležili pogreba v tako velikem številu. Iskrena hvala tudi gg. C. Bloom, N. Kaffer, P. Peli in A. J. Pacej, ki so nam pomogli ga najti. Joliet, 111., 4. okt. 1917. Žalujoči ostali: Anton in Gertrude Korevec, stariši, in družina. JoucT.au PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta,.....Both Telephonea 26.....JOLIET. ILLINOM. AY\\\V\YYV>Jk\\\\\\\\\\\\\\\^^ £ Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za ? popravo zob, toda naše geslo je: | Bolje zobovje za manje stroške. I " Zobe Vam pregledamo zastonj. 22 Karat zlate krone in Bridgework vsak zob $5.00 1191(11* Plate* najboljše vrste iz gumija in kovine in višje $5,00 Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Yse delo jamčeno | BURROWS ZO B OZDRAVN 1K D'Arcy Bldg. 2 nadstropje 5 Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. ^ Odprto vsaki dan zvečer in ob nedeljah do poldne. IAYYYVYYYYYYYYYYYYYYYYVYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY\YYYYYYYY\VYY\YYYYYYYYYYYY 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-TELjA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljaa poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. BBBBBBBBBBBBSBSBBBBBBSBaHBBBSBSSiBBBBSss a? si 1 Solnce in senca i POVEST H^i: a u ^ Priprostemu narodu v poduk in zabavo spisal J. Bedenek. ® a s BBBBBBBBSBBBBBSBSSBBBBBBSHBSSSaBBBBaaail (Dalje.) II. Mrlič je ležal na priprostem mrtvaškem odru in sodnijska komisija z o-rožniki vred je prišla v vas. Med tem ko si je komisija ogledovala umorjenega Pavleta, hodila sta orožnika po naširi boju Pest in k večemu kak priročen okle-šček bila sta jim tedaj edino in lahko rečem — hvalevredno orožje v krepki roki, kajti zbili so z njima in onemu prav toliko tiste srbečice, kar mu jo je v družbi na napotje hodilo, da je jel siten postajati. Še-le, ko so se naši mladeniči z Laškega od vojakov domu vračali, prinesli so tudi s saboj nad vse grdo in ostudno navado, pri vsakem boju takoj po nožu segati. Sram jih bodi! Nož v borbi ni slovenska navada in bi se moral povsod mladenčem strogo ognjusiti. Naj bi se fantje jed-ne fare ali celo jednega okraja častno med seboj dogovorili, da se ne bodo pri pretepih nikdar več noža posluževali. Ob jednem morali bi si pa slovesno zatrditi, da vsacega izbacnejo iz svoje druščine, kdor bi temu sklepu nasprotno ravnal. Porok sem vam, da bi se v teku desetih let nič več ne čulo o osuvanili in zaklanih pretepačih, kakor se to žalibog dan danes pogostoma godi. Za nož zgrabiti in koga nevte-goma hitro osuvati ni prav nič težavnega, prav nič umetnega in- svoj živ dan nisem še slišal, da bi bili koga hvalili, češ, "ta je dober in spreten pretepač, kakor hrabro vihti nož v boju", pač se povsod čuje britka obsodba takih rogoviležev od vasi do vasi kakor iz jedilih ust: "jako surov človek, ki si ne ve drugači poguma, kakor z nožem.' Fant, ki se v boju proti tovarišem noža poslužuje, je velik strahopetnik in malopridnež, ki ni vreden, da se z drugimi poštenimi fanti v druščino shaja, in ne, da s svojimi soseščani pod jed-nim zvonom živi." Možje pogrebci razidejo se med tem v vas dospevši po svojih domovih. Pri Potegunovih stali ste na pragu: jokajoča mati in soseda Zimčeva Mica. "Oh, da je moral prav Janez tako nesrečen biti, da so ga orožniki vzeli in v zapor odgnali, odkoder ga morda celo na vešali povlečejo, če se dotlej ne izkaže resnica!" toži žalostna mati jokajoč. "Ne bojte se mati," tolaži Mica, kakor ve in zna. "Janez ni prvi, ki so ga na sum vsekali in pod ključ spravili, poslednji pa tudi ne bo. Da ga ni on vmoril, tudi jaz rada verjamem, ker vem, da ni hudobnega srca niti vroče krvi. Da je pri bojih rad zraven, moj Bog, kdo bi mu to zameril, če pomislimo, da si današnji fantje pretepe na čast štejejo. Ne obesijo pa človeka tudi ne kar tako meni nič, tebi nič; tu jih mora že prej priti lepa kopica dobrih prič, ki vse potrdijo hudodelstvo, za katero naj bi se zločinec na vešalih spokoril, ali pa mora dotični zlodejstvo sam priznati, sicer z vešali ni nič. Pač pa se mu lahko primeri, da bo revež več časa v zaporu, preden pride resnica na dan." "To ima sedaj od vsega svojega ro-govilenja ponoči okoli. Kolikrat sem mu dopovedovala: 'Janez doma ostani, in spat pojdi!' pa je bilo vse kakor bob v steno. Še zmenil se ni za moje be--ede, ali pa mi je k večemu odgovoril: \ 'Kaj-le vi veste?!' Če bi vedčla, da ga bode zapor spreobrnil, kakor bi se spodobili, nič bi ne rekla, da so ga vtaknili vanj, še telo vesela bi bila. kajti pouče. vanje sinovo me je ves čas v srce bolelo, odkar se ga je bil privadil. Bog daj, da bi ga ta nesreča spametovala, potem pa nič ne rečem." "Le potolažite se mati, ne bo tako hudo ne, kakor kaže. In tudi, če bi ga bil Janez v boji morda res sunil, saj ste slišali, da ga ni nihče videl, da živa ; duša ne ve, kdo ga je in da tega ranjki Pavle menda ntfi sam ni vedel, sicer bi ga bil po imenu povedal, preden je umrl. Da jo je Pavle tako skupil, mi je žal, izncnadilo me pa ni, kajti on če prijatelja ali na nasprotnika. Kamor je priletelo, je obležalo. Kako lahko je torej, da je v temni noči kakega fanta iz domače vasi oplazil, ki je na to v nagli jezi po nož segel in ga Pavletu med tem, ko je ta na vse strani opletal, pod kožo poronil. Prav tako bo in nič drugače, le metli verjemite. Sicer bi moral vendar ta ali oni kaj vedeti, kedo ga je." "Torej ti res misliš, Mica, da ga ni nobeden naših," vpraša zdatno potola-žena mati. "Res! Sem že s takim fantom govorila, da se smem zanesti na njegove besede. Fantje imajo v takih slučajih jako dober nos in navadno pravo zadenejo, naj bo noč še tako temna. Sedaj so vsi jedini, da ga ni nihče iz domače vasi. temveč, da se je moral morilec med tovariši ranjcega nahajati." "Bog bodi zahvaljen!" zdihne na to potolažena mati, "ne le za to, da si je naš Janez ohranil čiste roke, temveč sploh, da nimamo pod zvonom morilca; oh, kaj bi bili ljudje govorili, kaj bi bili gospodje jrekli. da smo uprav v naši vasi tako zverinasti." S tem ste se ženski razšli: mati v hišo, Mica pa po vasi za novicami. Neizrečeno jo je mikalo zvedeti, kedo je Pavleta zaklal in za to si kar nič ni dala pokoja. Toliko je bilo do sedaj dognano, da ga iz naše vasi nihče ni, fantje iz sosednje vasi so pa prav tako tudi o sebi trdili, češ, da ga Pavle ni imel sovražnika med njimi. Kdo in od kod je bil morilec? To je bila vganj-ka, ki je noč in dan dve vasi, in nekaj tednov tudi gospode na Žabjaku v Ljubljani zanimala, da so mnogo pol papirja že zaradi nje popisali, do živega ji pa vendar niso mogli bolje, k|ikor se je to takoj prvi dan po pogrebu zgodilo, ko so orožniki Potegunovega Ja-nega iz Kranja v Ljubljano na Žabjak prignali, kamor ga je bil namreč kranj ski sodnik poslal, češ, jaz nimam pravice soditi ga, stvar spada v področje deželne sodnije. Le-tu se je pričela na videz čisto navadna, čisto vsakdanja preiskava, kakoršnih se na leto več ne^o zadosti natepe, kajti preiskovalni sodnik smatral jo je na podlagi izročenega mu okrvavljenega jopiča Janezovega za jako lahko, v katerej bo malo več treba, kakor dokaze tako prepričevalno sostaviti in z njimi obdolženca z viškoma napasti, da se bo poslednji kar zgrudil pod silno težo taistih in obupan vskliknil: "Da, res sem ga!" Toda glej, sodnik se je vkanil, hudo (Nadaljevanje na 7. strani.} Stenski Paper v*eh vrst, barv in cen j obesam ceneje in bolje. I Dela garanttram. Tony Alberico 608 N. Chicago Street Chicago Tel. 4034 I1DIII5 THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna » osredju mesta. Kadar se mudite na vogaJu N. Chicag-in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila z» očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steam Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483. S Oscar J. Stephen g. s Sobe 801 In «02 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS JAVIM \OTAIi m Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. Aipentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoiqa zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v Bih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj VVahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi,kakor:neste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wahčič. Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol.50e. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ceijfov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi mota zdravila brez uspeha rabi', mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota V'pupirnatem denarju,če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po -lik. katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ O/OZ Bonna Ave., Cleveland, Ohio. J. C. Adler & Go. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL h V Časih sedajne draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno » Grenko Vino ■ je pravi lek, katerega potreb/ijete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utrujenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 iiT SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, ^IZDEL0VATELJ====== 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. M iarasn Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet | National \ Bank | JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni iklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pred.. CHAS. G. PEARCE, kaiir saxaiaa Co. GLAVNICA $50,000.00. Uttan, in inkorp. leta 1910 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Qobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojinu! Illirija Grenčica v steklenicah in Barcga Zdravilno Grenko Vino SLAVN0ZNAN1 SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Sloyenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 1275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 mmmmmmmmmmmmammmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmk LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v najveCjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica in Države Illinois. N*«I 12,000 mgboljftlh ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik DD DIf nitnil td v lil al inn aaa nn PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00 **Q0009mmmmammBm»mmmBmM9mM0mmBaBm0BBm0mm9*0»mi9mBmo*0—mi wa—j SOLNCE IN SENCA. (Nadaljevanje s 6. strani.) vkanil, kajti iz Janeza, kakor iz vseh njegovih tovarišev ni bilo druzega spra viti venkaj, kakor: "jaz sem nedolžen, jaz ga nisem." "Kako pa je prišla kri na tvoj jopič in zakaj si ga zjutraj že na vse zgodaj opral, če imaš tako čisto vest?" izpra-šuje strogi sodnik. "Kako je kri nanj prišla, ne morem vedeti. Lahko je mogoče, da sem stal blizu Pavleta, ko smo se tepli in da je tedaj, ko mu je nepoznani lopov nož v vrat porinil, nekaj kapelj krvi tudi mene doletelo. Da se msi jopič takoj na vse zgodaj opral, ko sem zapazil ma-. deže na njem, je vendar čisto naravno: prav iz jedinega vzroka, da bi ne imel sitnosti z gosposko, ki se pri takih prilikah nad vsako marogo spodtika in je jako težavno iz rok zviti se ji, kogar ona zgrabi." "Ali si bil že kedaj zaprt, da vse tako dobro veš?" "Ne še, toda čul sem tako pogovarjati se take, ki so že tukaj cesarski kruh jedli. Gorje mu, so rekli vsi soglasno, na kogar se jame sum valiti. Jako srečen in krepkega duha, kakor tudi čvrstega telesa mora biti, da se ga otrese in še se ga drži kljubu temu ves svoj živ dan nekak neprijeten duh, ki ga povsod spremlja, koder ga ljudje poznajo, da si ob vsaki priliki vgledav-ši ga, šepetajo, češ: z gosposko je imel tudi vže opraviti. Vidite gospod sodnik, da bi se vsemu temu ognil, mislil sem po boju tisto jutro: Janez, nekaj kapelj krvi imaš na rokavu, o katerih ne veš, kako so se tjekaj zgubile in od kod. Najbolje ti kaže, če jih prej ko prej zmiješ, da vsaj sitnosti ne boš imel, ker povedati tako ne veš nič." "No tajiti znaš dobro za tvojo mladost, toda pomisli, da si s tem ne boš pomagal. Pre jče bi povedal resnico, prej bi bilo mogoče preiskavo skleniti in glavno obravnavo določiti. Vsaj nas vendar ne boš imel za take bebce, da bi ti verjeli, da o Pavletovi smrti res nič natančnejega ne veš, ko imaš vendar krvne maroge na jopici, o katerih sam priznavaš, da si jih še le drugo jutro po boju na njem opazil. Vidiš, vže na podlagi tega dokaza te bo lahko obsoditi gospodom pri glavni obravnavi. Ce bi pa sam povedal, kako je bilo in vzlasti, kako so one krvne maroge na tvoj jopič prišle bi si s tem prav veliko lahko pomagal; kazen bi bila primerno manjša, kakor je pri tr-. dovratnežih." V tem smeru pričela in nadaljevala se je preiskava na Žabjeku. Preiskovalni sodnik je bil za svojo osebo kolikor toliko prepričan, da je obdolženec pravi morilec, ki pa kot prekanjen človek skuša vse vtajiti, češ, videl me nihče ni, torej mi tudi nič dokazati ne m ose te. Kaj je med tem obdolženec Potegu-nov Janez v preiskovalnem zaporu prestal, ni mogoče popisati. Mislite si ptiča spomladi vjetega in v malo kletko zaprtega; spomladi, pravim, ko se mu je gorkeja narav oživila. Če ga vjameš na jesen ali po zimi, se ti če-stokrat vže v malo dneh tako privadi, da ti iz roke živež jemlje. Kakor hitro pa je pomlad v deželi, zbudi se nekaj v njem, kar ga ne trpi nič več ne v sobi, še manj pa v kletki; želja po prostosti na zlatem solncu in svežem zraku je, ki ga vleče venkaj med vrstnike svoje v zeleni gozd, med zaraščene sadne vrtove ali pa tudi v bujno rastoče žito na polji. Naj se vjeti ptiček po zimi ob vedno polnem koritcu še tako dobro počuti, naj se ti po petkrat ali desetkrat na dan sam vrne v kletko, pri katerej niti vratic ne zapiraš, ali z vrta v sobo, kjer je okno odprto, ko spomlad pride, se ptiček kar čez noč spremeni. Le odpri mu okno, pa boš videl, kako lepo se ti bo priporočil — ako mu bo sreča mila — za zmiraj. Več ga ne bo nazaj. Tak vzgled doživel sem jedva devet let star 'doma. 4 Pri mlinarju vjeli so v jeseni kosa zlatokljuna, ki se je kmalu fako vdo-mačil, da je opoldne z družinico vred jedel, t. j. skakal je po mizi od jednega do drugega in pobiral drobtine in kar mu je še kaj druzega tu pa tam kdo branil. Nekega dne, ko je mlinarica po hiši pometala, pustila je duri odprte in zlatokljun smukne, ne da bi ga bila žena zapazila kedaj, v vežo in od tod skozi mala vrata k vodi za hišo. Ker se je neizrečeno rad kopal, se tu pač ni mogel vstavljati predražestni skušnjavi, da bi vsaj nekoliko ne poceptal po bistri vodi ob kraju potoka, kjer so tako prilično precej debeli kamni iz njega štrleli. Preden si bi bil kedo mislil, kaj bo prav za prav naredil, je vže voda na vse strani škropila, tako jo je raztepaval s perutnicami in takoj na to do kože moker, ozre se na vse strani okoli, in češ, na gorkem je po zimi še vendar najbolje, vbere jo zopet nazaj skozi male duri v vežo in hišo, kjer je mlinarica smeti vže pri vratih imela. "Uj, grdoba, kakošen pa si!" začudi se mlinarica mokremu zlatokljunu, ki jc memo nje po hiši skakljal do zgornjega okna, kjer se je na vso moč, kar mu je le mokro perje dopuščalo, na drog pognal in zakričal "crrr"; hotel je prej ko ne reči: "Moker, saj me vidiš!" Od tedaj mlinarjevi niso več tako strogo pazili na svojega ljubljenca. Bi- la mu je prosta pot iz hiše do vode, kolikrat in kedar se mu je ljubilo. To je trajalo celo zimo do meseca marca, nekako do sv. Jožefa, ko so jeli zunaj po vrtovih in mejah drugi kosi poskušati, ali jim niso čez zimo grla zafuja-vela. Tedaj je pa nekega dne našega zlatokljuna zmanjkalo. Mlinarjevi so sicer trdili, da ga je maček vzel, jaz pa pravim, da si je šel družice po svetu iskat. Ljuba spomlad vzbudila je v njem ljubezen do prostosti in ta je bila močnejša, nego gorka mlinarjeva hiša, kjer se je zlatokljun čez zimo tako dobro počutil. Janez v zaporu je bil torej živa podoba vjetega ptiča spomladi. Prav tako kakor ptičku v kletki, godi se siromaku vjetniku in tu niti tistih zrelih ptičev ne izvzemam, ki tako rekoč na jesen sami v ječe silijo, da se čez zime? preskrbe s stanovanjem in potrebnim živežem. Kaj pa še le pošten človek v taki družbi! Jaz mislim, da mu hujšega ne moreš storiti, kakor zapreti ga ; in med take zrele ptiče vtakniti, ki vže od daleč smrde po malopridnosti. I Prvi dan je Janez ves ljubi dan jokal in tarnal: "Moj Bog, kam sem zašel? V čem sem se tako silno pregrešil, da si me poslal semkaj na ta kraj groze in sramote?" Vest se mu je jela oglašati in mu očitati: "Kdor ne vboga, ga tepe nadloga." Kolikrat so ti ljuba mati prigovarjali, ko si zvečer po rožnem vencu jopič ogrinjal: "Janez ne hodi na vas. Doma ostani in spat pojdi. Noč ima svojo moč in videl boš, kako se boš kesal, če me ne boš vbo-gal." Toda Janez je bil gluh za vse opomine. Njemu so bili veseli fantje na vasi stokrat ljubše, kakor pa mirna domača družina. "O zlate materne besede," vzkliknil je v sedanjih trenotkih Janez, kako ste bile resnične, kako grozovitno jele ste se izpolnjevati nad menoj. Nevrednega mirne in prijazne vaše družbe, iztrgala me je pravična roka božja iz nje in me vtaknila med roparje, požigalce in tatove, ki me vsi nekako po strani gledajo, češ, kri se drži njegovih rok, kako pride taka zver med nas — mirne ljudi? In vendar ti, o Bog veš, da sem nedolžen, če tudi vse kaže na mojo krivdo. Kristus moj, kf si %fl sam jedno noč v ječi, v-smili se mene! Reši me!" Kaj pa še-le mati Janezova! V duhu ga je videla v grozni temnici med debelim zidovjem h kamnu prikovanega v težkih verigah zdihovati, kakor je večkrat slišala, da so svoje dni z vjet-niki ravnali. Kako nedopovedljivo počasno tekle so vbogi ženi ure, odkar so ga vzeli orožniki. Sama, tako sama in zapuščena od Boga in ljudi! Oh to jc bil neznosen položaj vbogi materi. Vsaj prvi dan zdelo se ji je tako. Oh, ko bi vsaj nesrečnemu sinu kaj pomagati mogla. Materino srce jo je sicer tolažilo: ne boj se, vsaj je nedolžen, kaj pa mu morejoil Toda krvavi jopič Janezov ji ni šel iz glave in tu pa tam porodila se ji je vendar-le tudi misel: kaj, ko bi ga vendar-le bil? Oh, da bi vsaj denarja imela za izagovornika, kakoršnih se v Ljubljani tako izvrstnih in tolikanj lahko dobi. Ali tudi še tega ni pri hiši. — Sicer ima fant sam dober jezik, toda kaj bo revež nasproti 'Hko učeni in premeteni gospodi, kakor so škrici po kanclijah. Na kislem želji ga bodo pohrustali, ako se vsi nadenj spravijo. Oh Marija, ko bi do glavne obravnave vsaj pravemu morilcu prišli na sled! Oh Mati božja sedem žalosti, ti se nas vsmili, ti nam pomagaj, da srečno in stanovitno premagamo ne varnost^ v kateri smo!" III. Pred božičem napravili so prejo pri Glavarji, kjer so imeli poleg precej obsežnega zemljišča lepo zidano hišo, tedaj v celi vasi za moj okus najlepšo in pa mlin na štiri tečaje ter stope. Semkaj sem najraje zahajal, kajti v ropotajočem mlinu, kjer ge je vse vrtelo in gibalo, mikal me je vsak prah. Takoj pri vhodu ropotale so stope po vmer-jenem taktu, po dve, po tri alrpa tudi po štiri, kakor je že bilo delo. S stopami naravnost v zvezi je bil kamen "pšenar", kjer se je iz prosa delalo pšeno, iz katerega so nam matere naprav! jale vsakdanjo slastno jed: kašo. Poleg pšenarja tekel je "ajdovi kamen" ali "ajdovec", kjer se je delala moka iz "črnega" žita, t. j. iz ajde, rži in ovsta itd. za vsakdanji kmetski živež, za kruh, za močnik in za razne predmete. Tretji tečaj je bil "svinjski kamen"; mleli so se ondi razni žitni odpadki in prednje žito, pujsom za štupanje piče namenjeni, poleg teh pa tudi koruza za koružnjak in za žgance, katere smo po vasi povsod radi jedli. Vzlasti kadar nam je šla trda za živež pela je koruza dan na dan. Poslednji v kotu, kjer je stala skrinja z žitom, kamor so "merice" vsipali, bil je pa "beli kamen", katerega so zasipali s samo pšenico in tu pa tam tudi z ajdo, kadar je bilo treba kje bele ajdove moke za žgance, pšenične pa za "štruco" in crenje. "Moj Bog, to so morali sladkosnedi vaščani biti," vskliknil bode morda ta ali oni te vrstice bravši, "še celo cvrli so si! Lahko, da niso kaj prida imeli!' "Stoj, prijatelj, le ne prehitro! Pa pravici ti povem, da tako skromnih in z najslabšim zadovoljnih ljudi, kakor so bili naši vaščani, pod solncem nikjer več ne najdeš. Ni je bilo tako slabe reči na svetu, da bi jim ne bila šla v slast, le da je bila pošteno osoljena in nekoliko za-beljena. Da bodeš, zbirčna mestna gospoda, vsaj nekoliko pojma dobila, kako pri nas živimo, na ta-le jedilni listek za vse štiri letne čase, kolikor mi ga je še v spominu ostalo. Začnimo spomladi nekako o svetem Juriju. Tedaj jim gre po mnogih hiša vže nekoliko trda za kruh. Zjutraj: ob sedmih kadi se vže na beli mizi podmedeno kislo zelje, kot prva in kak močnik ali kaša kot druga jed. Prigrizuje se kruh, če ga imajo; kjer je še kaj krompirja pri hiši, pride le-ta za prvo in katera že koli prej omenjenih treh za drugo jed. Opoldne: skleda ješprenja, za to pa latvica kislega mleka — kjer ga namreč vže imajo, če ga pa še ni, ali sploh nikdar ni, ker ni kravice v hlevu, je pa tudi samo ješprenj dober. Zvečer krnalo po Marijinem zvonenju zadiši že zopet kislo zelje po hiši, kateremu se kaka kaša ali podmet pridruži. V nedeljo in praznik je toliko izjeme, da pridejo zjutraj v premožnejših hišah tropinasti ali pa špehovi žganci na mizo, opoldne pa gospodinja nekaj ko-ščekov prekajene svinjine med ješprenj vrže, ali pa kako meseno klobaso vanj vrže. Poleti je vse tako kakor spomladi le za večerjo je dostikrat smetanasta ali pa špehova salata. Nekoliko izjeme je ob velikem delu v tem, da so tedaj večkrat žganci na mizi in da je močnik iz pšenične moke. Le kadar domlatijo, skaže se gospodinja družini z pšeničnimi štruklji, kakor že so: ali kuhani in z maslom zabeljeni iz sklede gledajo, ali pa se po pečenih med po tistej cedi. Tudi kumare pridejo v poletnej dobi skoraj da vsak dan na mizo, navadno opoldne, če je pa kak delavec pri hiši, recimo krovec — kajti gospodarji v naši vasi so navajeni vsi v lepem vremenu strehe popravljati, pridejo pa kumare za malco na mizo. Proti jeseni prično gospodinje zvečer iz polja vračaje se "letošnji' krompir v košu ali pa v predpasniku za večerjo domu donašati, in malokdaj se vzlasti otrokom večerja tako prilega, kakor ravno ob tej dobi, ko se nasitijo s krompirjem in mlečno kaso. Pa tudi odrašeni vrlo marljivo po njem segajo, dokler ga je kaj v skledi. Po zimi se navadno zopet vrste: kislo zelje, krompir, močnik, kaša zjutraj in zvečer, opoldne pa zavzema v petek in svetek ješprenj ali pa kisla repa in še kaka sočivnata jed. Le tri dni v celem letu usojam si opisati, kot izjeme glede jedi in ti so: velika noč, ko pride zjutraj pred vsem drugim "žegen" na mizo. Kaj je "žegen"? Nič druzega kakor jedi, ki so se nesle veliko soboto popoldne v cerkev k blagoslovu. Tedaj namreč naloži gospodinja v jerbas: kolač, svinjsko pleče ali pa tudi stegno, nekaj mesecih klobas, mrzlo pečenko, hrena, pirhov in kolikor toliko jabolk. Vse to se pokrije z lepim prtom, oziroma tudi s svileno ruto in gospodinja sama, ali pa domača hči, oziroma tudi dekla hiti praznično oblečena med pritrkavanjem v cerkev k blagoslovu. Drug tak dan je "smajni" dan ali dan shoda, oziroma cerkvenega blagoslovljenja. Tedaj se tudi naku-ha in na mizo nanosi, kar le gori more in to je dan, ko naše vrle varčne gospodinje tudi ocro. Ta dan vam je jedilni listek popolnoma izpremenjen. Zjutraj je poleg goveje juhe obligatna druga jed "godlja" in za to kako cvrtje. Opoldne prikadi se na mizo slastna goveja juha zakuhana z nudeljci, na katerih se smeja zlatorumeni bob. Govedina, ki je dala juho, ne pride kuhana, temveč nekoliko popečena na mizo, kar ji daje posebno dober okus. Navadno ta dan na dvorišči tudi petelina zmanjka, katerega opoldne lepo pečenega gospodinja na mizo prinese. Ko so že vsega siti, nanosi se še cvrtja na mizo, za katero pa danes vže malo kdo mara. Tretji tak dan našim va-ščanom je pa pustni dan, ko si tudi nekaj cvrtja in suhega mesa privoščijo. Kdo bi jih zavidal, poštenjake, za vbo-ge tri dni v celem letu, kadar jim je prilika izvirajoča iz starodavne navade, vsaj nekoliko pogostiti se, ko celo leto noč in dan trpe kot črna živina in to ob pičlem počitku in borni hrani. Edina sreča za nje, da niti ne vedo, kako slabo da žive v primeri z drugimi ljudmi. Toda, tudi ko bi si bili tega v svesti, bi jim nič ne pomagalo, kajti grunti v naši vasi ne dajejo boljše hrane družini, če prav se precej veliko pridela — za gospodo. Če bi naš kmet vse najbolje, kar pridela, doma pojedel, ne dobil bi skupaj potrebnega denarja za opravke in zemljišče njegovo prišlo bi v par letih na boben. Ljudje so torej vže od mladih nog, kakor tudi vsled svojega narodnogospodarskega/ stališča prisiljeni tako skromno živeti in navadili so se. Vsled tega tudi nekako zadovoljno prenašajo težave svojega stanu, in so veseli, če jim le navedene priproste hrane nikdar ne manj ka. Čast jim bodi! Vrli ljudje so to! (Dalje prih.) Koristna knjiga. Agent dijaku: "Gospod peresnik, kupite mojo najnovejšo izdajo leksikona, v njem najdete navodila in pojasnila za vsako potrebno stvar, prav vsako." Dijak: "Ako je v leksikonu tudi navodilo o plačevanju krojaških računov, vzamem kar dva iztisa skupaj." Zakaj bi drago plačali novo orodje? Skoro Novo SecoM-M orodje, posodje, pohištvo in razno blago dobite v dveh velikih prodajalnah Second-hand blaga. Wetherell & Reid. 118 Jefefrson St., Chicago Phone 3472. 412-414 Cass St., Chicago Phone 3494. Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO- kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt. Wm. JVletzger Ruby and Broadway JOLIET ANTON ZABUKOVEG BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Mo en Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. R. F. K01YIPARE »LOVENSKJ PRAVNIK 'ADVOKAT V So. Chicago, 111».: Soba 218—9206 Commercial At*. Telefon: South Chicago 579. SIKHKllKllKll K11 Bi 11 KHKHKSI Fine Obleke, K 11 K I*] - ^ vrhne suknje in moško K ffi opravo najnovejše mo- |j * de, najceneje. jg __K | John J. McCarthy g * "Outfitter to Man" g) tfj 119 N. Chicago St., Joliet, IIL K PHONE 2762 K K fflffi® ffillffi ®KHK SK1SKBKS1KS! FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1100 N. Broadway Joliet, Illinois: Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sent sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakorsne kdo želi. F?ANK GRUM. HKllKllKSlKS] MR® Will KSHjSlKll i Homewood Coal | # Yard * i M. MIKAN, MANAGER k a k a k I Tffl in Mehak Prema ter drva in kurivo K 1624 Nicholson St. Joliet, 111. jfj S PHONE 1797W IS SIKSlKllK 11K SI K SIKSlKSlKffi! W. c. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. RAZGLED IZ AVSTRIJE. ("Slovenski Svet", Cleveland, O.) Izpremembe v Bosni in Hercegovini. (Slovenski Narod, 12. julija.) "Iz Dunaja poročajo: "Vsled intervencije Jugoslovanskega kluba se pričakujejo v najkrajšem času važne politične izpremembe v Bosni in Hercegovini. Odpravljeno bo obsedno stanje in dosedanja vojaška uprava. Dekret, s katerim je bil v začetku vojne razpuščen sabor, bo proglašen neveljavnim in bo sabor zopet sklican k rednemu zasedanju." Hrvatski poslanci proti dualizmu. (Pesti Naplo, 13. junija.) "Iz Zagreba poročajo, da sta dr. Srdjan Budi-savljevič in Valerijan Pribičevič naznanila, da izstopata iz hrvatsko-srb-ske koalicije. Vzrok njiju odločitve je načelne narave. Ta dva poslanca smatrata namreč nemogočim združenje Jugoslovanov v okvirju dualizma in v današnjem ustavopravnem odno-šaju Ogrske in Hrvatske, medtem ko ostaja hrvatsko-srbska koalicija vedno na unionističnem stališču in vedno naglasuje, da želi, da se reši jugoslovansko vprašanje skupno z Ogrsko." Državni svet in Jugoslovani. (Slovenski Narod, 9. julija.) "Ne-nemške stranke so danes povrsti odbile državni svet iz načelnih razlogov. Jugoslovanski klub se je istotako izrazil proti. Mi ne potrebujemo nikakih parlamentarnih korporacij, ker imamo tu parlament, ki se zaveda svoje važnosti. Zelo potrebna pa nam je parlamentarna vlada, ki bi bila dovolj močna, da bi se mogla lotiti tako važnega vprašanja. Kakoršne so danes razmere, bi sestavila vlada ta svet na Dunaju, kakor da je Dunaj cela država, in zopet bi imeli Nemci veliko večino. Predsednik Jugoslovanskega kluba je bil danes popoldan pri ministrskem predsedniku ter mu razložil mišljenje Jugoslovanov proti državnemu svetu. Objednem mu je podal pozitivne nasvete, kako je treba urediti notranje politične ustavne in državnopravne odnošaje v mornarhiji." (Slovenec, 9. julija.) "Začetkom tega tedna se bodo sestali parlamentarni zastopniki Češke Zveze, Jugoslovanskega kluba, Latinske unije in Ukrajincev, da razmotrivajo o nadaljnjem edinstvenem delovanju z ozirom na iz-premembo ustave." Jugoslovanski klub. (Slovenec, 14. julija.) — "Nov žarek svetlobe se pojavlja za nas iznad gora. Dolgo smo tavali Slovenci in Jugoslovani v temi brez cilja, brez poti, nismo vedeli, kaj hočemo. Danes je pot za Slovence in Jugoslovane prosta, naš cilj jasen. Jugoslovanska deklaracija nam pokazuje pot, kakor zvezda vodnica. Danes vemo, kaj hočemo. Jugoslovanski poslanci so povedali takoj prvi dan zasedanja državnega zbora Avstriji in celemu svetu: Jugoslovani v Avstriji nočejo biti še nadalje razcepljeni na razne dele, temveč hočejo biti ena sama celota, svobodna med svobodnimi narodi v okvirju monarhije. Naš Jugoslovanski klub ni mojstrsko skrpucan kakor Nationalverband. Klub deluje smotreno, sistematično, točno po načrtu. Danes se čudijo držanju Jugoslovanskega kluba vse stranke. Prijatelji in nasprotniki morajo priznati: Jugoslovanski klub je danes važen faktor v parlamentu. Večino Jugoslovanskega kluba tvorijo poslanci Vseslovenske ljudske stranke, ki je pokazala danes svoje zdravo življenje v parlamentu. Po nosni smo na te svoje poslance, prav posebno pa smo ponosni na poslance Vseslovenske ljudske stranke, dr. Korošca in dr. Kreka, ki stojita v prvi vrsti celega našega naroda." Hrvatsko časopisje o saboru. (Agramer Tagblatt, 14. julija.) Pri včerajšnji seji hrvatskega sabora so se sporazumele stranke glede banovega programnega govora. V imenu hrvat-sko-srbske koalicije je pozdravil vlado dr. Bogoslav Mažuranič. Poslanec Teodor grof Pejačevič se je pridružil v imenu unionistične stranke izjavam bana in poslanca Mažuraniča. Poslanci dr. Ante Pavelič, dr. Josip Pazman in Štefan Raddič so izjavili, da se bodo odločno borili proti vladi. Medtem, ko sta dr. Pavelič in dr. Pazman dovolj jasno razja-nila stališča svojih strank se je glasila odreditev stališča ljudske stranke proti vladi zelo vznemiljivo Govor poslanca Radiča je napravd u-tis, da je on opozicija vladi zaradi te ga, ker ni bil Kerenski imeneVan banom Hrvatske. Da je med imenovanjem Mihaloviča banom in Kerenskija ministrem taka razlika, kfakor med evolucijo in revolucijo, je poslanec, kakor se zdi, uvidel. V imenu poslanca Valerijana Pribičeviča in v svojem imenu je podal poslanec dr. Srdjan Budisavljevič izjavo, katera je za v-e naše jugoslovansko življenje velike važnosti. Izza zaključenja pogodbe je sedaj prvikrat, da stoje Srbi na stališču hrvatskega državnega prava. Z ozirom na to ima izjava onih dveh poslancev tudi zgodovinski pomen, ta- ko da bo na celem jugoslovanskem jugu vzbudila iskreno zadovoljnost. Dejstva, da priznavajo danes vse srbske in hrvatske politične skupine na Hrvatskem hrvatsko-slovensko narodno edinstvo za podlago in da se Srbi, enako kakor Hrvati postavljajo na stališče zgodovinskega državnega prava, so pojavi, ki značijo v narodnem in političnem življenju Jugoslovanov velik korak do popolne zmage ideje jugoslovanskega zedinjenja." Spinčičeva interpelacija glede italijanskega jezika. (Hrvatski Dnevnik, 18. julija.) "Pri seji poslanske zbornice dne 14. julija je stavil poslanec Špinčič interpelacijo glede "rabe italijanščine v Istri pri vojaških in mestnih oblastih." Opo zoril je na to, da se v vojnih šolali in pri vseh javnih uradih poslužujejo ita lijanščine, da morajo celo pri vojni mornarici položiti rekruti prisego v italijanskem jeziku, dasi je jezik prebivalstva in sploh občevalni jezik v de želi hrvatski. Druga interpelacija se istotako tiče jezikovnega vprašanja v mornaričnih šolah v Istri in na Malem Lošinju." Dr. Šusteršič in delegacije. Slovenec je priobčil 10. julija članek Slovenskega Naroda o volitvi članov v delegacije in pristavlja: "To smo priobčili radi v obvestilo in presojo čla nom Slovenske ljudske stranke. Mi ne moremo reči, v koliko so resnična dejstva med izvrševalnim odborom in poslanci Slovenske stranke na Kranjskem, ker nam to zabranjuje strankina disciplina. Toliko pa vemo, da se je prvikrat v zgodovini kranjske Slovenske ljudske stranke vzela v pretres njena popolnoma notranja zadeva v glasilu liberalne stranke. Kedo je to storil?" Volitev delegacij je odložena, kakor smo že poročali, na poznejši čas." Slovenski Narod piše o tem 11. julija: "Nečemo preiskovati, zakaj prinaša Slovenec 10. julija naše informacije od 3. julija in kakšno namero ima s senzacionalnim naslovom "Kam smo prišli?" To je notranja zadeva Slov. ljudske stranke, v katero se nočemo vmešavati. Volitev delegacij pa ni notranja zadeva stranke, temveč zadeva Jugoslovanskega kluba kot no-sitelja naše narodne politike. Vsled tega smo v našem članku povdarili, da je edini pozvani faktor za naznačenje jugoslovanskih stvari in vprašanj Jugoslovanski klub, katerega politiko podpiramo po svoji dolžnosti, ker smo slovensko glasilo, ki ima v sedanjem viharnem času pred očmi samo veliko skupno stvar. Zato smo v omenjenem članku naravno odobravali, kar je Jugoslovanski klub sklenil, da poveri de-legacijske mandate, v kolikor so sploh Jugoslovanom na razpolago, svojim voditeljem, toraj v prvi vrsti, svojemu pred-edniku. To je samo ob sebi u-mevno, kakor je bil dr. Šusteršič kot predsednik "Hrvatsko-Slovenskega klu ba" izvoljen v delegacije. Stvar, o kateri smo razpravljali, toraj nikakor ni bila notranja zadeva stranke, in Slovencu se ni treba s tako očividno namero vpraševati, kedo nam je to zadevo poveril. Da je izvrševalni odbor Slov. ljudske stranke sklenil, da bo izbral dr. Šusteršiča za delegata, o tem so že pred sestankom parlamenta čivkali že vrabci na strehah, kakor čivkajo sedaj o novih kandidatih dr. Šusteršiča za delegacij-ki mandat. Te "tajnosti" ni bilo nikomur treba nam šele odkriti. Ako nas Slovenec vprašuje, kani smo dospeli, mu odgovarjamo na to, da smo dospeli konečno vendar tako daleč, da je pri nas v narodni politiki zmagalo narodno načelo nad stran karskim načelom. S tem pa bi se mogel konečno zadovoljiti vsak pošten Slovenec." mena ali tvojega, — ampak v bpžjem imenu sprejmi ta košček kruha." Brezposelni sorodnik je sprejel "velikodušen:'" dar s hvaležnostjo; čez pet minut se vrne soradnik s kruhom nazaj rekoč: "Xe vsled mojega ali tvojega namena, ampak za voljo Boga te prosim pomaži kruh še malo s surovim maslom." S ,---S Si I ZA KRATEK ČAS. | ffi K I--1 £ Vsejedno. V pekarijo stopi eleganten gospod ter zahteva hleb kruha. — "Želite belega ali črnega?" — "To je vsejedno, podaril ga bodem nekemu slepcu." Dober izgovor. Hišni gospodar postopaču, katerega je zalotil zvečer na dvorišču: "Kaj delate tukaj?" Postopač: "Oprostite, padel sem ravnokar iz zrakoplova semkaj." Jih ne potrebuje. Hišina profesorju: "Gospod, zunaj pred vrati je star mož z lesenima nogama." Profesor: "Reci mu, da jih ne potrebujem." Izdala jo je. Ko se je odpravljal oče Kožuliar zjutraj v cerkev, zapazil je, da ni dežnika na starem mestu v kotu. "Jaz mislim, da je vzel vaš dežnik sinoči ženin sestre Katarine" mu pomaga sedemletna Anica. "Kako moreš to dokazati?" "Ko se je vračal sestrin ženin domov, sem čula med vrati sledeče besede: Samo enega bom ti še ukradel!" Prazen klobuk. Znani pridigar Reverend Moses Jackson je napovedal pri neki nedeljski službi božji prostovoljno pobiranje milodarov za divjake. Koncem opravila vročil je svoj klobuk nekemu verniku v svrho pobiranja. Pa smola! Dotičnik mu vroči klobuk nazaj brez najmanjšega milodara, ali popolnoma praznega. Rev. Jackson je trdošrčnim vernikom dejal na to sledeče: -— Lepa vam hvala. Veseli me, da sem dobil sploh še svoj klobuk nazaj — čeravno prazen. — V božjem imenu. Pri neki pobožni in zelo skopi ter postarani devici zglasil se je nekoč njen sorodnik, proseč jo za milodar, ker je bil brez dela in brez jela. Po dolgem obotavljanju ponudi mu konečno sorodnica košček starega kruha rekoč: "Ne vsled mojega na- REUMATIZEM. Domače zdravilo daje oni,' ki ga je sam rabil. — Spomladi 1893. sem bil nadlegovan po živčnem revmatizmu. Trpel sem tri leta in le oni, ki so trpeli imajo pojm o mojih bolečinah. Iskal sem lek za lekom in zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasen odmor. Konečno sem našel zdravilo, ki me je ozdravilo. Dal sem ga mnogim, ki so trpeli istotako in so bili ozdravljeni. Želim, da bi vsak trpin rabil to čudežno zdravilo. Ne pošljite denarja, le pošljite svoje ime in naslov in pošljem ga zastonj na poskus. Ko ste ga poskusili in ste prepričani,- da pomaga, lahko pošljete en dolar, a jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni. Ali ni to prav? Zakaj dalje trpeti, če se nudi lek zastonj? Nt odlašajte. Pišite .danes. Mark Jackson No. 253 D., Gurney Bldg., Syracuse, N. Y. A24—S7-21—05-19—N2 Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre kajeno meso vse druge pedmete ki spadajo v področje mesarske in gro cerijske obrti. • Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Spoštovanjem John H. Pasdert Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet I' POSOJILA. Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte. POIZVEJTE! "The Twenty-Payment Plan." Izplačalo *e vatn bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsa-cega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas. $2.00 se plača mesečno od $40. $2.50 se plača mesečno od $50, $5.00 se plača mesečno od $100. Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pou nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu. Posojujemo. na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo. Pridite, pišite ali tefonajte nam. STATE LOAN COMPANY, (Not Inc.) i 403 Joliet National Bank Bldg. 4th Floor :: Chicago Phone 154. si s si is si is ii is ii si a a si h b s si h s is is b b is a is a s a si n n n h s b b h a s s si s is is n d s b b a si a bbbbbssl ii ®.j M ORE FOR YOUR MONEY AT THE BOSTON STORE Founded By M. A. Felman in 1889 ' 219-221-223 Jefferson Street. Joliet III. Phone,Private Exchange 766 8" ml mm ®J i m DRESS POPLINS YARD PO 23c Najbolje Mercerized Dress Poplins, posebno tino blago in prav dobro dokončano, vse nove jesenske barve in belo. To blago se navadno prodaje po 35c. Posebna cena v petek in soboto yard po 23c. Main Floor. DRESS CHALLIES, YARD 15c. Yard široko Pacific Mills Dress Challies, posebne lepe perzijske barve in okraski za kimone, Dressing Sacques itd., 23c vredno blago, pri tej prodaji le ]Sc. Main Floor. m COTTON BATTS, 3 FUNTE ROLL, PO 89c. Prav beli Cotton Batts, 72x90 inches v enem kosu za posteljno opravo. Posebna cena za petek in soboto, 89c. COTTON BATTS, 15c VELIKOST, 10 ZA $1.19. Veliki Cotton Batts iz lahkega in mehkega bombaža, 15c vredni, posebna cena, 10 batts za $1.19. Cotton Batts—Main Floor. SOUTACHE BRAID, YARD lc. Vsebarvno svilnato Soutache Braid, vredno 3c, zdaj posebna cena, yard le lc. Main Floor. < II NIT ZA PLETENJE. Tu najdete največjo zalogo niti za pletenje v celem mestu, posebno dobro blago in veliko barv na izber. Shetland Floss, posebna cena, bola samo .........................25c Germantown Yarn, velika bola, posebnost .......................35c Knitting Worsted, velika bola, posebnost .......................45c KHAKI YARN, SKEIN PO 59c. Khaki Color Worsted Knitting Yarns. Posebno dobro za sweter-je in jopiče. Pravo blago za Red Cross barvo. Novo blago. Posebna cena, ;4 funt Skein, za 59c. Yarn Section—-.Main Floor. MESEČNA RAZPRODAJA NOTIONS. DRESSING COMBS, ki se povsod in vsak dan prodajajo po 19c in več, zdaj so tu po..................10c 10 c DRESS SNAPS, raznih velikosti, vredne povsod in vsak dan po lOc, zdaj tu le po...............5c Delongs Hooks and Eye, cards ...........................5c English Mourning Pins, papir za 3c Črna elastika, in Yi inch, široko, yard po ........................3c Fashionette Invisible Hair Nets, 2 za ..........................25c Dress Shields, vseh velikosti, par po ...........................7*^C 10c, 15c, 19c Hair Nets, vseh barv, zdaj po ........................5c Dressing Pins, 10c vredno, zdaj samo ............................5c Darning Cotton, črno in belo, 3 za ..............................5c Hooks and Eyes, vseh velikosti, karta za ........................lc KNITTING PINS—Bele, rudeče, plave in drugobarvne Composition Knitting Pins, vseh vrst, set za 19c O. N. T. COTTON—O. N. T. Crochet Cotton, vseh velikosti, 12J4c vredno, po samo..............7*4c Steel Knitting Needles, in tube, set only ...........................5c High Grade Pearl Buttons, per doz. only ...........................5c Tampico Nail Brushes, each.... 5c Klienert's Sanitary Belts, at____19c Plush Coat Buttons, 6, 8, 10 on card ..........................10c 5c Safety Pins, all sizes.........3c Asbestos Sad Iron Holder at...9c Khaki Color Buttons, dozen on card, at........................10c Machine Oil, large bottle.......6c DRESS CALICO, YARD PO 9c. American Dress Calico v temnih barvah, plavo, sivo in črno pa tudi bolj bledih barv za srajce, vredno 15c, posebna cena zdaj yard po 9c. BELO OIL CLOTH, YARD 16c. 5c White Table Oil Cloth, nekoliko zmečkano; tako blago se prodaje povsod po 25c, pri tej prodaji pri nas le yard po 16c. Basement. CURTAIN NETS, YARD PO 29c. Novo Filet Curtain Nets, 36 col široko, posebno veliko novega izdelka in okraskov. To krasno blago je v belem, Ecru in Cream. So tako lepa, da so dobra za vsako sobo. Zdaj jih dajemo po posebni ceni, yard po 29c. Third Floor. d m i' m s sr V m - 36-INCH NETS, YARD PO 12j*c. Zaloga Marquisette Curtain Nets, 36-in. široko, belo in rumeno, posebna vrednost navadno po 30c, ter je v dolgosti od 3 do 8 yardov. Imamo več kosov iste vrste. Posebna cena za to prodajo yard le 12^c. Third Floor. 15c DO 25c FANCY LACES, YARD PO 7y2c. Posebn^ zaloga finih Fancy Trimming Laces, sestoječa iz Cluny Bands, Venice Edgings, Fancy Silk Laces itd., bele in Cream barve, vredno do 25c, pri nas yard le 7l/2c. Main Floor. S s 9 S SJ FANCY TRIMMING BRAIDS YARD PO 2c. Fancy Trimming Braids iz volne in svile, vseh barv, posebno velika zaloga na izber, vredno po 10c yard. Zdaj so tu na izložbi na izber po yard le 2c. Main Floor. SHAKER FLANNEL, YARD 13c. Težko blago, White Shaker Flannel močno, trpežna tkanina, 17c vredno blago, pri tej razprodaji, yard 13c. Basement. I m CRIB BLANKETI, KOS PO 59c. Jaquard Crib Blanketi raznih lepih vrst, posebno za dojenčke, Pink in Blue barv, izvrstno blago, zdaj kos le 59c. Basement. IS S. H. Trading Stamps Zastonj s vsakem nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE. Double stamps vsak torek in petek. aBBBBSBSSBSBBBBEBBBBBBaa BSBBBBSBBBaBBSBSaSBBBBSSBBSSSBSBB®®^ Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, ČH-stimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509'A Cass St., Joliet, 111. AKO IMAŠ $400 KUPIŠ LAHKO hišo 6 sob z loto 50x137 na West Side. Ostanek $1900 se plača kot rent. Telefon 2337 W. 87t8— STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskefi papirja po nizkih cenah. A lexander Chl Phone 376 120 Jefferson St. n. w. n JOLIET, ILL TR0ST & KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMO0* Posebnost so naše , "The U. S." 10c in "Meerschaum"'^ Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10S Jefferson Street, JOLIET, Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imetmje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet, III-