Junez Rožencvet Skrivalnice. ..^Cf5^=2-»^ fe^° s0 ^ ^* v *re^Je sktivat, je mižala ^^^!& jHjŠK^^^^ir^ J^-v kotu z»a dvorišču Poharjeva Majda, >^^^jN^^y^v^^^^^^^^. Drago jc pa pri vežnih vratili pazil, da X ^a^^^^^^^^^^^^^^^^T' ll> kukulu, iu čakal, cla so se tlrugi po- Jt t^^Bj^^^^^^^^^^^^^^fc^^'''''' ^t)tem Je zakjicai ^Zdaj!« in ste- \nfo Jz~^^BB^^^^^^BMWgkt'l v vežo, da se še sam skrije med Pc- Vr~B|S / | I J" | I I tritVva vrata. Tam sta bila že Jureek iu VI GH^ i 11'/ ^°J^°- ko so se vs* trije stiskali in pre- ^O EJmPlL. 1 J I ) j ]_ rivali med vrati, so tako butali vanje, A^^ fl^BBH H HMBfBP f^a Je P^šl^ ven gospa PcJriccva. Jluda ^i \ I 1 / / jc hila precej in so uioruli izpred vrat. ^^a^A \ \ f / / ? Jurček ixi \ojko sta skocila v te- CS^ I \ 1 1 / / / nie" ^°* P0'' s*°Pn^ce' Drago pa ui našei ^Ss7\ \ \ I l l I I s^r>val'sča. Povsod je že kdo čepel in ^^^*/\\ \\l ////^a |jS|7 ^NbLhb^^^X ('° stoPnic, ki so države uavzdol do ve- ^SP/ \^^l ^i^^/^ likih želc^Jiili vrat- Ta vraia so biJa sicer ^^^J ^^^—-». 1 / i L?9- ^aklenjeua, takrat pa so bila odklenjena in priiprta. Drago smukne »»koznje. Prišel je v veliko kle(. kjer ju stala na sredi široka, pokrtta kad. H kadi so bile pristavljeue ttopničice. -'Tu notri m« Majda ne bo zlepa našla!« — je dejal, siopil na stop-ničice, odmckiiil pokrov iu skocil v kad. Namesto na trdo cino je priletel ¦%¦ nokaj mehkesa, kar je dišalo po marmeladi. Do ust se je pogreziiil notri in ko je pokusil, je bila res marraelada. Kar pozabil je, da se gte. skrival-nicr. in na vsa usta jo jc začel požirali. Majda je našlu za zabojem v vcži najprvo 1 oučka, ki je neprevidno pokukal, aJi je ŠJa Majdu že miuio, pocl stopnicanu Jurtka in Vojka i« z« njima po vrsti druge. Samo Draga ni našla. Že v?e dvorišČe. drvaruice in ¦vso hišo je preiskala. Nazadnje je prišla šc v klct in pogledala v kad, Ker se Drago ni oglasil, je skočila za njim, a pokusila je marmelado in tudi ])oza))ilu, da se gre skrivaliiice. /daj ni bilo nazaj ne Majde ne Draga. Šel jih je i«kat TonČek. ko še njega ni bilo, Juirek. za njim Vojko. Micika. Zvonko iu tako naprej. Vsem sl> je enako godilo. V marmoladi so vsi pozabili. da se gredo skrivalnice, inni jih hi\o nazaj. Za.dit}a je ostala samn Hozika, ki se je že jokala. ampak \ maruieladi se je precej nehala. Po hi.Ši in dvorišču je bil zdaj mir kakor še nikoli. Mame so bdle vesele, da so otroei iako pridni. Ko so vecerjo skuliaie, se jiin je pa Ie čudno ztlelo, da ni nikogar slišati. ^lt* so pogledat in videle, da otrok nikjer ni. Iskale in klicale 8o jih pa driiffa drugo izpraševalc. ali kaj vc, \saka je rokla. da so se popoldne otroci še skrivalnice igrali in vpili. potem je bilo pa kmalu vse tiho. Morda so Šli na cesto, ita dru#o diorišre «]i h komedijam?! Šle so tja pogledat. vrnile so se brez otrok in vse v skrbeh. Totažile so se še, da jc Šel vsak svojemu očetu napi-oli. Ampak očetje so prišli sami domov in se niso fiotakniii večerje, ko so izvedeli, kaj je. \*i kazalo drugače, kakor l>rz poHriji naznaniti. 135 Na policiji so zgubljence popisali, kato jim je iiue, koliko so siari, knkšne lase in oČi ipiajo in kako so obleČeni. Sešteli so imena in videli, da pogrešajo v hiši 21 otrok; toliko kakor je prstov jia rokah in nogah, in Še enega povrh. Gospod na policiji je telefoniral vsem stražnicam iu narocil, naj stražniki na ulicah praT posebno pazijo aa otroke, vsakega zgubljenca pti precej njeuiu pošljejo. Vendar so stražniki oni veČcr naŠlii saino enega zgubljertega otroka, a ta jc bil iz drugega konca mesta in njegov očka ga je prišel že čez četrt ure iskat. Po mestu »e je raz.vedelo, da je /jnanjkalo iz eue biše 21 otrok, in polno ljudi je pomagalo očetom pri iskanju. Ce bi se hilo zgubilo 21 šivank, bi jih bili gotovo 20 nasli, tako so iskali. \sc ulice so prehodili, vse hise in dvorišca do zadnjega kota dcsetkrat pretekuili, Je na ono klet, ki je bila po navadi zinerom zaprta, se ni nihŠe spomnil. Doma so jokale mame, sestrc in bratje, jokalo so tete in sosede. ki so priliajale povpraševai, ali so se otroci že nušli. Taka žulost in skrb je bila vso uoČ po hiši, da se ne da dopovedali. Zjutraj je hiŠnica pometala stop- m nice in hodnike i» zravcn jokala, če- ^^=^~~ž^^^^^js^3^3t prav se je bila žv dostikrat jezila radi ^z^^mKSS^^^^^^jj ~*^^m otrok, ki bi najrajsi vso hišo preobr- t \ I l i H m^^^ nili. PriŠla je do kleti in se čudila, da \ \ l i j\Jsh\ Blra bo vrata samo prtprta. Stopi v klet in J___ l ^^MfTr' I t l zasliši iz kadi na sredi strašno siur- 3HI M ^^^^^^Ifi^^tC J čanje in grcanje. | I / //oT^^^,^^ Vsa preplasena se obrne, zalo- [ J / / i 1 j putne vraia za seboj in začne na hod- 1 1 / / V . J Jf niku na pomagaje klicati: j I \ \ / K M >joj, joj, pomagajto! V kleti jo \ | ll^/SS^im > strošen zmaj. ki je otroke požr), itli so \ 1 J rjlMf ¦ nlL_ pa skriti razbojniki, ki so jih ugra- \ ////A " iW? Ljudje so prihiteli, prisluškovali \ ] I IJJJ J/ ^S? pred vrati in ker se niso upftli uotri. l i ^^mnf I Vl ' ^^U? so ŠU po stražiiika. JI^H ^ ^^^liil l k \ ^SM ' Stražnik. ki ae ne boji ne zraaja \ | __U^L^~I jM ^^s, nc razbojnikov, je stopij v klet. udaril ' --^Ž^^l /\LjJ r^^^ s pendrekom po kadi iu zakrital: .X '^^'-S^Sj/ « —-'^- imenu postave von!»: Pa ni biit> nir. "**w-j¦^^a=~~^~^=—— »V imenu postavc vcn in z nienoj.V zakliče stražnik iu udari še enkrat > s peudrekom po kadi. da je kar zagrmelo. Ljudje so se strahoraa tiščali pri vratih. Mislili so, zdaj, zdaj bo planil zmaj veu. Pa spet jii bilo nič. I »No, bomo vidcli!'; — reče stražnik, stopi na siopnicicc in posveti z 1 žepno svetilko v kad. Dolgo sveti in gleda. potem seže z roko noier in 1 privlefce na dan veliko žabo, \so z zlalorja^-im blatom najnazano. SeŽe dtugič^ privleče drugo, tretjič tretjo in tako naprej, dokler jili ne po-tegne iz kadi eden in dvajset. »Tukaj imate svoje zgubljenceU — rece ljudem, si oblizne roke. su-lutira in odide na policijo javit, kje in kako so se otroci nasli. Ljudje so zavriskali, popadli 2t žab in jih znesli ua dvorišče. StarŠi, ki so vso noČ jokali od Žalosti, so zdaj jokali od veselja. Ampak ko je hotel vsak svojega vzeti, je bila velika zadrega. čigav je kdo. Nič se niso razločevali, ker se jih je marmeladn iako na debelo 136 držala iji vsi so enako smrčali in grv&li. Xa glavali ui bi]o razločiii iie nosa, ne oei, ne ust, 110 ušes in brisanje ni pomagalo nič. Ljudje so 8e še sami prav namazali in raznesli mannelado po vsej hiši, po kljukah iii po zidu, Kdor je prišei b3izu* se ga je inarmeladti prijela. Takrat je prišla mimo žcnska, ki _ M^^h je prignala v raesto kozo na semenj. y ||Wl j^^^scafc^ssar Nič ni vedela o zgubljenih otrocih. Ko H PJ 1l~B CT~ je Klišala toliko vika, je stopila na _™.l Jl,- " Hh /T^Nk dvorišcc vprašat. kaj jo. Pravili so ji, rej C% s\ >--%B^\ j/Qjy^ knko se jc zgodilo, za njenim hi-btoui /-i /"Č^S L5J (i "Tu^//^v^ se je pa tačas koza stegnila k prvemu / j \i(] ]J-^^\y\ otroku in ga začela po glavi lizati. m y[ l y~^ ^\\I X \ Ker je hilo sladko iu dobro, ga jc s ( 7 I 1( H r\^ nA^K tako Tiienio oblizovala, da se je kma- ijLJVJrV^in< tL. J^j^tl Iu pokazal obraz. TlPilJfl iP^t^VM ll JJej, to je raoj Jurček,< je na- /t^(J iAtf/ \J Jl enkrat vzkliknila ena izmed mam. v^iS*lfl \ J/ ' \_ *\ \'zela ga jc v naročje in stekla z njini {Y({ l\ f -jT^tTft /claj so šele ljuttje zapazili, kaj f l^l^ll I t^JlP*' H je narediltt koztt, za katero jim prej ^fltj> 7\ "NS^ . L ^^S. iii bilo mar. Brž so jo ptistili k drugim \ %J)L-J X-l V^r- _^P otrokom ia oblizala je do čistega vst-h ^fe^V^1'^^ ^ ^j l "La^^^ eden m dvajset. Kogar je dovolj ob- w^7^ **"1- 'di*' W^fe tizata. pra je mama odnesta domov, a -':4n 4fc*i*^ t-z ^^ar očka je dal žeuski dva dinarja. ^^ «^L.» ^ ^^ Zdaj ni uihče več jokal. ^ eseli so bili očetje, mame, otroci, koza, žcnska in Ijudje, ki so se razsli in povedali po mestu, kako so se zgubljeui otroci vtndarlc srccno našli. Ocetje so raosalt t službo, manie so pa doma otroke kopale in obleke prale. Tepcn ni bil nibce in vse se je zdelo dobro. Popoldne se je pa vruil gospodar one kleti. Strašno je bil hud, ko je izvedel in videl, kaj se je zgodilo z njegovo iepo marmelado, ker je poza-bivši pustil otlprlo klet. Zahtevai je, da mn marmelado plačajo, in prav je imt:l. ker storjeno škodo je treba zmerom povrniti. Otroci so do dna izpraznili svoje iirauilnike. Uosti dinarjev je biio v njih, vendar tuarmelada je veljala toliko, da so morali Šc očetje ves svoj denar doložiti. Bridko je bilo oirokom, bridko je bilo očkom. Pa bi se hili otroci zaradi diuarjev že potoiažiii. VedeJi so, da pridejo 4<'tc in strici, ki jim bodo zgubo povmili in spet hranilmke napolnili. Bolj jc liiio nerodno. da so se sosedni otroci toliko iz njib norČevali, ker jih je bila koza oblizala. Grdo je koga zasmehoA"ati in hudo ,je zasmehovau biti, "vendar si ni znal nihče pomagati, dokler se ni Drago prave domislil. Drago je bil ješč in tnočan fant. Ko je šel k peku po žemlje iu so iz drugib hiš otroci vpili za njim: ^Glejte, glejte, tega je koza oblizalaU — se je obrnil in moŠko odrezal: wNaj rae je, saj vam je gotavo žal, da me niste vi!< In je še dejal, da bo zanaprej vsakogar pretepel, kdor bo Še kedaj kaj jezik brusil. Tako so dali lnir, stvar sc je pozabila in otroci iz cele ulice so bili spet prijatelji. Samo v ušesib je od takrat oirokom nialo marmelade osialo. Zato ne . slišijo, Če jih kličejo. In ockom ni nihČe denarja povrnil, pa ga zato Še danes nimajo. 13?