Acrocephalus 22 (109): 207 – 211, 2002
207
[irjenje severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega vrabca
Passer hispaniolensis vzdol` jadranske obale: kako se vede nova
populacija v hrva{ki Istri
Expansion of the northwestern frontier of the Spanish Sparrow’s Passer hispaniolensis
breeding range along the Adriatic coast: behaviour of the new population in Croatian
Istra
Borut Rubini~
Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: rubinic@siol.net
From 1970 onwards, the Spanish Sparrow Passer hispaniolensis has been
spreading its range along the Croatian coast in NW direction. In 1990, its first
breeding was confirmed on the Istran Peninsula (N Adriatic). In a colony
situated just before the estuary of the Mirna river near Novigrad, from 13 to
30 pairs (19.5 pairs on average) bred between 1992 and 1999. In 2000, the
bird did not breed there; in 2001, 2-3 breeding pairs were recorded. The
earliest recorded date of their arrival was April 23rd 2000, while the latest
recorded date of their departure was September 23rd 1999. The main breeding
site of the Spanish Sparrows inhabiting the Mirna valley is in a white poplar
Populus alba standing in the middle of a farm building’s yard. The colony is
surrounded by intensively farmed drained land. The colony’s home range
covers 78 ha. After the breeding period, the Spanish Sparrows disperse along
the valley, up to 4.2 km away from the colony. In the same place, breeding
House Sparrow Passer domesticus, Italian Sparrow P.x italiae, and Tree Sparrow
P. montanus were also recorded. In 1993, a male crossbreed between a Spanish
Sparrow and a House Sparrow was observed. The Spanish Sparrow colony in
Istra shifted the border of its breeding distribution on the Balkan Peninsula by
some two hundred kilometres northwestwardly. 
Key words: Spanish Sparrow, Passer hispaniolensis, range expansion, home range
Klju~ne besede: travni{ki vrabec, Passer hispaniolensis, {irjenje areala, gnezditveni okoli{
1. Uvod
Podatki o travni{kem vrabcu Passer hispaniolensis na
Hrva{kem so omejeni na jadransko obalo. Podatkov iz
panonskega dela, kjer je {irjenje areala vrste
pri~akovati, pa ni. Vrsta je `e dosegla panonski del
Slovenije, kjer se ob~asno pojavljajo teritorialni osebki
(Vrezec & [tumberger 2000). Podatki o gnezdenju
travni{kega vrabca na hrva{ki obali do leta 1970 so
skopi. Rucner (1998) vrsto obravnava kot redkega
naklju~nega gosta. Razen nezanesljivega podatka o
travni{kem vrabcu na Cresu leta 1949 (Karaman
1950, Kralj 1997) je prvo opazovanje te vrste na
Hrva{kem z otoka Paga, leta1959 (Igalffy 1980). Leta
1960 je prvi~ gnezdil v Konavlih v ju`ni Dalmaciji:
pred tem je bila leta 1916 gnezditev ugotovljena v
Boki Kotorski (Tutman 1980). Prvi podatki o
gnezdenju travni{kega vrabca v dolini Neretve so iz
leta 1978, ko je na treh razli~nih lokalitetah na
hercegovski strani gnezdilo do 60 parov (Obratil
1978). Gnezdi{~a na hrva{kem delu delte Neretve
omenja le Luka~ (1988). Leta 1998 je bilo tu pre{tetih
500 gnezd travni{kih vrabcev (Rubini~ & Vrezec
pred tiskom), kar govori o mo~nem populacijskem
sredi{~u travni{kega vrabca v ju`nem delu Dalmacije.
Do konca 80ih let niso bili poznani podatki iz srednje
Dalmacije (Krpan 1980, Luka~ 1988, Kralj 1997).
Kasneje so bila v severni Dalmaciji najdena tudi nekaj
B. Rubini~: [irjenje severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega vrabca Passer hispaniolensis vzdol` Jadranske
obale: kako se vede nova populacija v hrva{ki Istri
208
ali celo nekaj deset parov obsegajo~a gnezdi{~a v
okolici Zadra in na otoku Pagu (Igalffy 1980, Luka~
1988, [ere & Miheli~ ustno). Kon~no ga za Istro kot
gnezdilca omenja na osnovi citata (Radovi} in lit.)
Luka~ (1998). [tevilni avtorji opozarjajo na dve smeri
{irjenja travni{kega vrabca po Balkanskem polotoku.
Iz mo~nega populacijskega sredi{~a, ki naj bi bilo po
mnenju Baumgarta & Stephana (1974) v ju`ni
Bolgariji, se travni{ki vrabec od 50ih let 20. stoletja
{iri v dveh smereh. Prva je panonska, v smeri severne
Bolgarije, Romunije vse do delte Donave ter Srbije in
Vojvodine. Druga, po kateri travni{ki vrabec prodira
vse severneje v Evropo, pa je jadranska smer, prek
ju`ne Bolgarije in Makedonije v Albanijo, ^rno Goro
in naposled v Hrva{ko z Dalmacijo. 
Leta 1990 je bila odkrita gnezditvena kolonija
travni{kih vrabcev v dolini reke Mirne v Istri. V
prispevku predstavljam 10-letno spremljanje populacije
travni{kih vrabcev v dolini Mirne, zlasti nekatere
fenolo{ke, ekolo{ke in gnezditvene zna~ilnosti kolonije
(npr. velikost gnezditvenega okoli{a, pognezditveno
razpr{itev). Kratko obravnavam mo`ne razloge za
{irjenje travni{kega vrabca vzdol` hrva{ke obale v
zadnjih nekaj desetletjih. 
2. Obmo~je in metode
Dolina reke Mirne le`i na severozahodnem delu
istrstega polotoka na Hrva{kem. Po izsu{itvi mokri{~a
v 60ih letih 20. stoletja se tu raztezajo obse`ne
kulturne povr{ine s p{enico Triticum sp., deteljo
Trifolium sp. in oljno repico Brassica rapa. V
neposredni bli`ini kolonije je uravnana struga reke
Mirne in ve~ izsu{evalnih kanalov. 
V obdobju med letoma 1990 in 2001 sem opravil
ve~ kot 450 terenskih obiskov v sklopu popisov ptic
doline reke Mirne s {ir{o okolico. Polovico obiskov
sem opravil v ~asu gnezditve travni{kih vrabcev. Vsako
leto sem konec aprila ali v za~etku maja obiskal
kolonijo in pre{tel gnezda. Kasneje sem {tevilo gnezd
{e dodatno preverjal. Nekaj obiskov na leto sem
opravil z namenom spremljanja gnezditve v koloniji.
Bele`il sem tudi lokacije pojavljanja travni{kih
vrabcev v dolini Mirne. Gnezditveni okoli{ kolonije
sem za~rtal na osnovi koloniji najbolj oddaljenih
opazovanj travni{kih vrabcev v mesecu maju in juniju
v obdobju 1992-2001. Obseg pognezditvene
razpr{itve v istem obdobju je bil ugotovljen iz
opazovanj v mesecu avgustu in septembru. Vrabce
sem vedno natan~no pregledoval tudi s pomo~jo
teleskopa.
3. Rezultati 
Manj{e skupine travni{kih vrabcev so na pra{ni cesti
pod vasjo Srbani v dolini reke Mirne prvi~ opazovali
maja leta 1990. Tu so se prehranjevali, zna{ali
gnezditveni material, opa`ena pa je bila tudi
kopulacija. V grmovju ob cesti so na{li tudi nekaj
gnezd (Trontelj ustno). Leta 1992 sem na{el
gnezditveno kolonijo travni{kih vrabcev, pribli`no 2
km zahodno od mesta, kjer so bili vrabci opazovani
leta 1990. Vsa gnezda so bila na belem topolu Populus
alba na dvori{~u samotnega kmetijsko-bivalnega
kompleksa. Travni{ki vrabci so 2.5.1992 `e valili. Na
poslopju v neposredni bli`ini drevesa s kolonijo
Slika 1: Geografska lega kolonije travni{kih vrabcev Passer
hispaniolensis v dolini Mirne na Hrva{kem
Figure 1: Geographical position of the Spanish Sparrow
Passer hispaniolensis colony in the Mirna valley in Croatia
Tabela 1: Prvi datumi opazovanj kolonijskih travni{kih vrabcev
v dolini Mirne. Vklju~eni so le podatki pred 10.5. vsakega leta. 
Table 1: First observation dates of Spanish Sparrows in a
colony in the Mirna valley. Only records made prior to May
10th each year are included.
Leto / Year Prvo opazovanje / First observation 
1992 2.5.
1993 29.4.
1994 24.4.
1995 -
1996 27.4.
1997 26.4.
1998 -
1999 -
2000 23.4.
SLO
H
BiHAdriatic
Acrocephalus 22 (109): 207 – 211, 2002
209
travni{kih vrabcev so poleg travni{kih vrabcev vsako
leto gnezdili {e trije drugi taksoni vrabcev: doma~i
vrabec P. domesticus, italijanski vrabec P. italiae in
poljski vrabec P. montanus.
Med letoma1992 in 1999 je kolonija travni{kih
vrabcev {tela od 13 do 30 parov. Gnezda so bila
name{~ena po vsem drevesu, na vi{ini med 3 in 15
metri. V letu 2000 gnezd nisem na{el. Leta 2001 so
ponovno gnezdili 2 do 3 pari travni{kih vrabcev.
Natan~nega {tevila parov nisem mogel ugotoviti, saj
so travni{ki vrabci gnezdili v linah poslopja in pod
stre{niki, kjer so gnezda te`e opazna. Povpre~no
{tevilo gnezde~ih parov, ugotovljeno na osnovi
desetletnih opazovanj (leti 2000 in 2001 sta izvzeti), je
19,5 para (slika 2). V letu 1993 sta dva para travni{kih
vrabcev razen na omenjenem topolu gnezdila na dveh
od kolonije lo~enih lokalitetah: eno gnezdo je bilo
najdeno na nizki tamariski Tamarix sp., tik ob
zapu{~enem poslopju. Lokaliteta je od kolonije
oddaljena pribli`no 2 km proti vzhodu. Drugo
gnezdo je bilo v mladem topolu Populus sp. pribli`no
tristo metrov vzhodneje, neposredno ob pra{ni cesti,
ki poteka po sredini doline. Gnezdo na tamariski je
bilo 2 m, na topolu pa pribli`no 10 m nad tlemi.
Najzgodnej{i datum prihoda travni{kih vrabcev v
kolonijo v dolini reke Mirne je 23.4.2000 (to leto ni
gnezdil!). Vrabci so vsako leto za~eli gnezditi, br` ko
so prileteli tja. V maju in juniju 1992-2001 so se
zadr`evali prete`no v 500-metrskem pasu od kolonije.
Gnezditveni okoli{ kolonije, za~rtan na osnovi najbolj
eksponiranih opazovanj, je velik 78 ha. V za~etku
avgusta, v~asih pa `e proti koncu julija, so se vrabci
razkropili po {ir{i okolici. Od kolonije najbolj
oddaljeni osebki so bili ugotovljeni do 4,2 km dale~
(slika 3): opazoval sem jih tako na izlivu reke Mirne
kakor tudi vzdol` toka reke navzgor. V
pognezditvenem obdobju so se dru`ili v manj{e ali
ve~je jate, ki so {tele do 50, izjemoma celo do ve~ kot
100 travni{kih vrabcev (npr. 11.7.1993). Take,
ve~inoma me{ane jate z doma~im, italijanskim in
poljskim vrabcem so se zadr`evale na poljih ali v
bli`ini kmetijskih poslopij v okolici. Obi~ajno
travni{kih vrabcev `e od za~etka septembra ni bilo ve~
opaziti v bli`nji okolici kolonije. Najkasnej{i datum
opazovanja travni{kih vrabcev je 23.9.1999, ko sem
opazoval nekaj gole~ih se mladih samcev na ustju
Mirne.
V obdobju med 1990 in 2001 je bil le enkrat, dne
29.4.1993, opa`en samec kri`anca med travni{kim in
doma~im vrabcem. Kljub delitvi gnezditvenega
prostora s poljskim in italijanskim vrabcem, kri`anci
med travni{kim vrabcem in obema drugima vrstama
niso bili opazovani. V primeru italijanskega vrabca to
zelo verjetno lahko vsaj delno pripi{emo tudi te`ji
odkrivnosti kri`ancev med obema taksonoma.
4. Diskusija
Kolonija travni{kih vrabcev v dolini Mirne sodi med
manj{e kolonije. Summers-Smith (1988) navaja kot
manj{e kolonije tiste s 100 ali manj pari. Od leta 1992
do leta 1999 je bila kolonija travni{kih vrabcev ob
Mirni {tevil~no razmeroma stabilna. Upad {tevila
gnezde~ih parov na 2 do 3 pare v letu 2001 in
prekinjeno gnezditev leta 2000 je z razpolo`ljivimi
podatki te`ko pojasniti, saj npr. ob populaciji
travni{kega vrabca nisem spremljal velikosti
populacije na istem mestu gnezde~ih doma~ih vrabcev
P. domesticus. Robni zna~aj populacije je eden izmed
mo`nih razlogov, da travni{ki vrabec v letu 2000 tu ni
gnezdil. Po drugi strani je zaradi relativne stalnosti
{tevila parov, ki je predpogoj za disperzjsko
sposobnost populacije (Udvardy 1969), pri~akovati
{irjenje travni{kega vrabca naprej proti severu. [ir{e
obmo~je pojavljanja v ~asu zunaj gnezditve, predvsem
pa dejstvo, da je travni{ki vrabec na Mirni selivka,
govorita v prid ~asovnemu in prostorskemu
izklju~evanju tekmovalnosti z doma~im vrabcem.
Podatki o velikosti doma~ega okoli{a so primerljivi z
opazovanji iz [panije, kjer so opazovali travni{ke
vrabce v radiju do 1000 m od mesta gnezdenja
(Glutz von Blotzheim & Bauer 1997).
Slika 2: [tevilo parov kolonijskih travni{kih vrabcev Passer
hispaniolensis v dolini reke Mirne med letoma 1992 in 2001
Figure 2: Number of the Spanish Sparrow Passer
hispaniolensis pairs in the colony in the Mirna valley between
1992 and 2001
210
Po letu 1970 je bilo zabele`eno mo~no {irjenje
areala travni{kega vrabca vzdol` balkanske strani
jadranske obale. Travni{ki vrabec vzdol` hrva{ke obale
zaseda predvsem ni`inska kultivirana obmo~ja z
ve~jim ali manj{im dele`em sladkih voda. To potrjuje
trditev, da je travni{ki vrabec mediteransko-
turkestanska vrsta, ki primarno poseljuje listopadne
gozdove na izlivnih delih rek (Summers-Smith 1988,
Matvejev 1976). Zakaj se je ta vrsta za~ela {iriti {ele v
zadnjem ~asu in ne `e prej, saj je bil npr. v zalivu Boke
Kotorske, od koder bi se lahko brez te`av raz{iril `e
prej, znan `e vsaj od leta 1916 (Luka~ 1988,
Matvejev 1976), Baumgart & Stephan (1974)
ponujata tri razlage: a) vpliv podnebnih sprememb, b)
spremembe okolja zaradi ~lovekovih posegov in c)
vpliv doma~ega vrabca na pojavljanje travni{kega
vrabca zaradi strukturnih sprememb v poljedelstvu.
Kakor koli, po trditvah doma~inov so se travni{ki
vrabci v dolini reke Mirne pojavili v za~etku 70. let
20. stoletja, le nekaj let po tem, ko so bili v 60ih letih
tam opravljeni posegi izu{evanja in uravnav ter
pospe{evanja kmetijske pridelave (Rubini~ 1996). 
Travni{ki vrabec tudi na Hrva{kem poseljuje
predvsem obmo~ja z velikim dele`em intenzivnih ali
ekstenzivnih obdelovalnih povr{in. ^e si pogledamo
dejansko raz{irjenost travni{kih vrabcev na hrva{ki
obali, lahko opazimo, da je njegova poselitev
disjunktna. Travni{kega vrabca ni na obmo~jih, kjer
neposredno z obalo potekajo gorovja ali su{ni predeli
z malo razpolo`ljive hrane (Biokovo, Mosor, Velebit,
itd.). V skladu s teorijo o “pionirjih na dolge razdalje”
Luka~ (1988) ugotavlja, da je travni{ke vrabce
smiselno iskati na zanj primernih mestih, otokih
znotraj neprimernih obmo~ij. Tako predvideva, da je,
prej kot v Kvarnerju, nova ali neodkrita gnezdi{~a
vrste iskati na zanj bolj primernih mestih v Istri.
Dolina reke Mirne ustreza opisanim vrstnim
kriterijem za naselitev travni{kega vrabca. 
Presenetljivo pa je travni{ki vrabec bil v razmeroma
velikem {tevilu (30-50 osebkov) poleti leta 2001
najden na gnezdenju na otoku Unije pri Cresu (Tout
pisno). S tem je potrjeno gnezdenje travni{kega vrabca
tudi v Kvarnerju. Potreba po pregledih obmo~ij na
Hrva{kem in v Sloveniji, kjer travni{ki vrabec doslej
kot gnezdilec {e ni potrjen, a bi glede na obstoj
potencialnega gnezditvenega habitata to v prihodnosti
lahko postal, je velika. 
Slika 3: Doma~i okoli{ kolonije travni{kih vrabcev v dolini Mirne na osnovi najbolj od kolonije oddaljenih opazovanj v mesecu
maju in juniju (Nopaz. = 13, prekinjena ~rta) in pognezditvena razpr{itev v avgustu in septembru (Nopaz. = 27, beli trikotniki) v
obdobju 1992-2001
Figure 3: Home range of the Spanish Sparrow colony in the Mirna valley on the basis of the observations made in the
months of May and June farthest from the colony (Nobserv = 13, broken line) and post-breeding dispersion in August and
September (Nobserv = 27, white triangle) in the 1992-2000 period
B. Rubini~: [irjenje severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega vrabca Passer hispaniolensis vzdol` Jadranske
obale: kako se vede nova populacija v hrva{ki Istri
Mi
rna
Acrocephalus 22 (109): 207 – 211, 2002
211
5. Povzetek
Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis se od leta 1970
{iri ob hrva{ki obali navzgor. Tako je bilo leta 1990
prvi~ potrjeno, da gnezdi v Istri. V koloniji pred
izlivom reke Mirne pri Novigradu je od leta 1992 do
1999 gnezdilo med 13 in 30 parov, povpre~no 19,5
para teh ptic. Leta 2000 travni{ki vrabec ni gnezdil,
leta 2001 pa so gnezdili 2-3 pari. Najzgodnej{i
zabele`eni datum prihoda je 23.4.2000, najpoznej{i
datum odhoda pa 23.9.1999. Glavno gnezdi{~e
travni{kih vrabcev v dolini reke Mirne je na belem
topolu Populus alba sredi dvori{~a nekega gospo-
darskega poslopja. Kolonijo obdajajo intenzivne
izsu{ene kmetijske povr{ine. Gnezditveni okoli{
kolonije je velik 78 ha. Po gnezditvi se travni{ki vrabci
razpr{ijo vzdol` doline do 4,2 km dale~. Na istem
mestu gnezdijo {e doma~i vrabec Passer domesticus,
italijanski vrabec P. x italiae in poljski vrabec P.
montanus. Leta 1993 je bil opazovan samec kri`anca
med travni{kim in doma~im vrabcem. Kolonija
travni{kih vrabcev v Istri je mejo gnezditvene
raz{irjenosti na Balkanskem polotoku premaknila za
dvesto kilometrov proti severozahodu.
6. Literatura 
Baumgart, W. & B. Stephan (1974): Die Ausbreitung des
Weidensperlings (Passer hispaniolensis) auf der
Balkanhalbinsel und ihre Ursachen (Aves, Passerinae).
Zool. Abh. staat. Mus. Tierk. 33 (8): 103-138.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K. Bauer (1997):
Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 14/I,
Passeriformes. Aula-Verlag, Wiesbaden.
Igalffy, K. (1980): Prilog poznavanju ptica otoka Paga.
Larus 31-32: 55-89.
Karaman, S. (1950): Prilozi ornitofauni na{ih primorskih
krajeva. Larus 3: 188-195.
Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tjekom posljednjih
dvjesto godina. Larus 46: 1-112.
Krpan, M. (1980): Srednjodalmatinska ornitofauna. Larus
31-32: 97-156.
Luka~, G. (1988): Neue Bruttstäten des Weidensperlings
(Passer hispaniolensis) im nördlichen Dalmatien,
Jugoslawien. Orn. Mitteilungen 40 (11): 287-291.
Luka~, G. (1998): Fauna Croatica, List of Croatian Birds.
Natura Croatica 7 (3): 1-160.
Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog
poluostrva. Conspectus Avifaunae Balcanicae. 1. deo.
Detli}i i ptice peva~ice. Srpska Akademija Nauke i
Umetnosti.
Obratil, S. (1978): Novi podaci za ornitofaunu Bosne i
Hercegovine (II). Glasnik zemaljskog muzeja – Prirodne
nauke 17: 339-342.
Rubini~, B. (1996): Ptice doline reke Mirne v Istri na
Hrva{kem. 1. del Gaviiformes – Charadriiformes. Falco
10: 5-43.
Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski
prirodoslovni muzej. Ministarstvo razvitka i obnove.
Zagreb.
Summers-Smith, J.D. (1988): The Sparrows. T & AD
Poyser, Calton.
Tutman, I. (1980): Sastav i dinamika mje{ovitih populacija
ptica dubrova~kog podru~ja. Doktorska disertacija.
PMF. Sarajevo.
Udvardy, M.D.F. (1969): Dynamic zoogeography. New York.
Vrezec, A. & B. [tumberger (2000): Prvi teritorialni
travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji.
Acrocephalus 21(100): 161-163.
Prispelo / Arrived: 1.2.2002
Sprejeto / Accepted: 1.3.2002