NAJ MATURANTKA Slavje v novi
■o
"o
-t-■ Г-
IN NAJ MA
Imamo letošnja naj
maturanta!
str. 33
Klemen Peganc in Tjaša Žerjav
str. 28-29
^T košarkarski prestolnici
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrnDNm
VSAK ČETRTEK
str. 18 oPTimisT
Dopolnjeno sedmo desetletje
Sredi delovnega tedna sta direktorica podjetja Anica Šrot Aužner (desno) in v. d. odgovorne urednice Novega tednika Tatjana Cvirn takole razrezali slavnostno torto za 70. rojstni dan časopisa. Več časa za praznovanje bo konec tedna, ko bo v središču Celja veliki koncert v počastitev časopisnega in radijskega jubileja. str. 3, 34
NASA TEMA
Kako do denarja Eko
sklada? str. 12-13
LUCE
Vojaški helikopterji med redkimi pticami
str. 7
CELJE
Dan za drugačno
kosilo str. 36-37
LAŠKO
Nagrada za podeželsko
oazo miru str. 30
70-letna glasbena zgodba celjskih
godalcev str. 31
Matematik s Proseniškega uspel v
Kanadi str. 25
VELENJE-
Stvaritve, ki so zaznamovale mesto str. 26
Neža Maurer brez
dlake na jeziku str. 27
NOVA RUBRIKA
Namig za izlet str. 32
2
AKTUALNO
IVANA STAMEJCIC
UVODNIK
Iz preteklosti v prihodnost
Jubileji so čas za praznovanje in razmislek. V Novem tedniku si ob 70-letnici jemljemo čas za oboje. Praznovanje je vselej prijetno in zato smo ga razdelili na več delov, a kljub temu v tem času ne pozabljamo na siceršnje redno delo. Prav je, da se kot eden najstarejših časopisov v državi ozremo v pretekla desetletja in skupaj z bralci pogledamo, kako sta se sam časopis, zlasti pa Savinjska regija, v katero je vpet, v tem času razvijala. To smo storili s pregledom v jubilejni praznični prilogi, ki ste jo prav vsi bralci prejeli ob časopisu prejšnji četrtek, zdaj pa je čas, da spet živimo v sedanjosti in razmišljamo o prihodnosti.
In s tem je tesno povezana tudi večina branja, ki ga prinaša današnja številka Novega tednika. Želimo si živahno sedanjost, in če dobro pomislimo, resničnost ni daleč od naših želja in pričakovanj. Če pustimo ob strani tiste bolj temne plati vsakdanjika, ki kažejo, da regija kljub oživljanju dela gospodarstva počasi izgublja nekatere ključne ustanove in v gospodarstvu slabijo tiste dejavnosti, ki so še včeraj veljale za vlečnega konja, in se ozremo zgolj na dogajanje okrog sebe, potem je razlogov za optimizem dovolj. Celje je minulo soboto gostilo kulinarično ponudbo praktično celega sveta in z žlico ali vilicami so si meščani in obiskovalci mesta lahko privoščili potovanje od Tajske in Kitajske preko arabskega sveta in evropskih specialitet v domačo, podalpsko kuhinjo. Zadovoljstva ob tem pri večini ni zmotila niti neznosna gneča v Savinovi ulici, zlasti ob obljubi, da bo organizator že prihodnjič razvrstil stojnice na malo večjem prostoru in bo Mestna tržnica s spet veliko množico obiskovalcev lažje dihala. Zase že vem, da bomo vsako drugo sončno soboto domačo kuhinjo zamenjali za kulinarično popotovanje po svetu v knežjem mestu. To pa bo s številnimi prireditvami Poletja v Celju, knežjem mestu vabilo tudi druge dni. Program prireditev je zajeten in med njimi se že ta konec tedna dobimo v mestu tudi z Novim tednikom in Radiem Celje. V soboto dopoldne najprej ob stojnici na mestni zvezdi, zatem še zvečer na koncertu. Da se v mestu »nič ne dogaja«, se bodo v naslednjih tednih lahko pritoževali le tisti, ki »dogajanje« tudi sicer spremljajo samo v domačem naslonjaču.
In če ob sedanjosti razmišljamo še o prihodnosti, potem nikakor ne moremo prezreti skrbi za stavbe, v katerih živimo ali delamo in se učimo. Novi tednik v današnji Naši temi prinaša zapise o možnostih, kako si lahko pocenimo obnovo teh stavb in jih hkrati naredimo še energetsko manj potratne. Kot energetsko najbolj uspešni oziroma varčni v državi so se že lani izkazali v šentjurski občini, v Celju pa ob subvencijah državnega Eko sklada mestna občina že drugo leto ponuja tudi sto tisočakov za obnovo pročelij starih stavb v starem mestnem jedru. Lani so zaradi te pomoči zacvetele prej kar spregledane tri mogočne stavbe v Cankarjevi ulici, na Ljubljanski cesti in Savinjskem nabrežju. Koliko jih bo letos, bo znano že čez dober mesec, ko bo končan tokratni razpis.
Da se nič ne dogaja in da se nič ne da? Ne bo držalo, res pa je, da se samo od sebe zgodi vse manj stvari. In namesto da se le pritožujemo, bodimo sami bolj dejavni. Spremembe lahko začnemo zajemati z majhno žlico - na primer tako, da jutri začnemo dan z nasmehom in s prijaznim pozdravom.
NE PREZRITE
Kdo so nastopajoči na sobotnem koncertu v središču Celja in kdo naši nagrajeni naročniki?
strani 34-35
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Zgodilo se ni (skoraj)
nie
Že videno letos: bolj narazen
v stiski s časom občine in država vedno
VELENJE - Čez približno mesec (30. junija) bo potekel rok, ko naj bi država na podlagi sporazuma o povprečnini sprejela ukrepe za zmanjšanje stroškov občin v višini 22,8 milijona evrov na letni ravni. Pod tem pogojem so občine v začetku leta v pogajanjih z vlado pristale na nižjo povpreč-nino, 525 evrov v prvem polletju letos in 500,83 evra v drugi polovici leta. Kot so ugotavljali župani na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) v Velenju, se to najverjetneje ne bo zgodilo, zato je vložitev ustavne presoje glede ureditve financiranja občin vse bliže.
Kot je povedal predsednik SOS Ivan Žagar, so občine ob zmanjšanih prihodkih iz naslova nižje povprečnine zašle v likvidnostne težave in marsikje ne morejo več financirati zakonskih obveznosti. Nekdanji minister za lokalno samoupravo je poudaril, da se ob tem celo večajo stroški za občine, na kar kažejo višje cene za delovanje socialnih zavodov, nov zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, po Žagarjevem mnenju bodo tudi spremembe na področju urgentne dejavnosti utegnile prinesti nove stroške.
Pripravljena le tretjina ukrepov
Janko Burgar, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki je usklajevalec med ministrstvi, ki pripravljajo ukrepe nižanja stroškov, je povedal, da so na zadnji seji vlade sprejeli sklep, da morajo ministrstva do jutri (5. junija) pripraviti ukrepe za znižanje stroškov občin in odpravo administrativnih ovir. Kot je še
poudaril, se v vladi in s predstavniki občin pogovarjajo o tem, kaj se da narediti, in ne, kaj se ne da, zato je mogoče v javnosti napačen vtis, da si vlada ne prizadeva dovolj za uresničitev dogovora. Je pa res, da je zaenkrat na ministrstvih pripravljena le tretjina ukrepov.
Gostitelj seje predsedstva, domači župan Bojan Kon-tič, sicer ne želi prehitevati razpleta, vendar je prepričan, da vlada ne bo mogla sprejeti ukrepov, ki bi prinesli za 22,8 milijona evrov prihrankov občinam do konca leta. V skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna (ZIPRO) bo vlada seveda 1. julija želela uveljaviti zmanjšano povprečnino v višini 500,83 evra.
Ustavno sodišče za zaščito občin?
»Gre za to, da moramo v občinah pravočasno ukrepati, saj sporazum z državo o financiranju občin z začetka leta očitno ni uresničljiv. Povprečnina bo še znižana, prihrankov pa
ne bo. Zato bo treba ustavnemu sodišču predlagati, da tudi po 1. juliju zagotovi nemoteno delovanje občin in izvajanje njihovih zakonskih obveznosti,« je Kontič izpostavil predlog za ustavno presojo, ki so ga že pred časom pripravili v Združenju mestnih občin, kateremu predseduje.
Kontičevemu predlogu so bili župani naklonjeni, pri
čemer je mariborski župan Andrej Fištravec predlagal, naj počakajo do jutri, da dobijo na mizo natančne izračune prihrankov, ki se bodo pokazali na transakcijskih računih občin, ne pa v oblakih, kot se je izrazil.
Predsedstvo SOS je v Velenju sklenilo, da mora vlada zagotoviti sredstva občinam za drugo polovico leta vsaj v višini 525 evrov kot prehodno rešitev. Nato pa najti način, da zagotovi občinam pokrivanje zakonskih obveznosti v skladu z določili Zakona o financiranju občin, po katerem bi višina povprečnine morala znašati približno 630 evrov. Le na ta način bosta namreč mogoča skladen razvoj v državi in ponovna vzpostavitev razvojne funkcije občin.
ROBERT GORJANC Foto: RG
O projektu odpisa dolgov
Na seji predsedstva SOS je ministrica dr. Anja Kopač Mrak predstavila tudi predlog paketa pomoči socialno najšibkejšim, ki vključuje odpis dolgov, reševanje problema deložacij in spremembo zakona o izvršbi.
Ti ukrepi so odziv vlade na predlog zakona o odpisu dolgov, ki ga je pripravila Združena levica, a ga je vlada na zadnji seji zavrnila. Kot je posebej za naš medij povedala ministrica, si v vladi želijo, da pri pomoči socialno najšibkejšim ne bi šlo za zakonsko prisilo, ampak da bi se partnerji, komunalna in elektro podjetja, občine, banke, stanovanjski skladi, s katerimi se na ministrstvu nekaj zadnjih mesecev intenzivno dogovarjajo, projektu pridružili prostovoljno.
Kot je še dodala ministrica Kopač Mrakova, bodo do odpisa dolgov upravičeni socialno najšibkejši, prejemniki denarne socialne pomoči (DSP) in varstvenega dodatka, pri čemer na ministrstvu želijo vključiti tudi družine, ki prejemajo otroški dodatek v prvem, drugem in tretjem dohodninskem razredu. Pri slednjem le v primeru, če imajo tudi odločbo o invalidnini, poseben dodatek za pomoč in postrežbo in pozitivno mnenje humanitarne organizacije.
»V vladi se zavedamo, da s tem nikakor ne rešujemo vseh težav ljudi. Gre za majhno roko pomoči ob izhodu iz krize, da ljudem pomagamo počistiti nekaj dolgov za nazaj. Ukrep pomoči tudi ni sporočilo, da sprotnih obveznosti ne bo treba poravnavati, namenjenem pa je tudi bolj preudarnemu ravnanju in finančnemu opismenjevanju ljudi, da do takšnih situacij ne bi prihajalo,« je še poudarila ministrica Anja Kopač Mrak.
Na seji predsedstva SOS v Velenju: z leve Miran Lavtar, vodja službe za lokalno samoupravo, Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS, Ivan Žagar, predsednik SOS, Janko Burgar, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, Bojan Kontič, predsednik Združenja mestnih občin
Za zaščito lokalne samouprave
Marko Diaci, župan Občine Šentjur: »Ves čas govorimo o zmanjšanju povprečnine od lani na letos, iz 536 na 525 evrov. Imamo pa jasno izračunane stroške za letos. Ti so v višini 662,48 evra. Zdaj si pa izračunajmo: s temi številkami moramo operirati. Izračun stroškov temelji na Zakonu o javnih financah in uredbi za metodologijo o izračunu povprečnine. Pika. V petih letih, kar sem župan, za te normative v naši občini zmanjka deset milijonov evrov. To pomeni polovico za obnovo kanalizacije in cest, ki so v obupnem stanju kot tudi sicer v drugih občinah, denar za sanacijo plazov, vodne gospodarske ukrepe... Mogoče pa država vidi rešitev v tem, da se ukvarjamo sami s sabo?«
Bojan Kontič, župan MO Velenje: »V podpisanem sporazumu z vlado je zapisano, da v primeru, če prihrankov za občine do polletja ne bo, jih bo vlada poiskala na drugačen način. Sam sicer drugačnega načina, kot da vlada ministrstvom pobere del denarja, za katerega je vlada mislila, da ga bodo na ministrstvih lahko privarčevali na račun občin, ne vidim. Dolžni smo zaščititi lokalno samoupravo, ki je ustavna kategorija in podprta z zakoni, da bo lahko tudi v drugi polovici leta normalno delovala. Zato moramo z vlado doseči, da bomo po 1. juliju imeli vsaj financiranje v višini povprečnine 525 evrov, kot v prvi polovici leta. Če pa se bodo kasneje pokazali prihranki, jih lahko v nadaljnjih pogovorih z vlado o povprečnini upoštevamo. Ampak mora iti za dejanske prihranke, ne tiste, za katere eni mislijo, da so, drugi pa pravijo, da jih ni.«
70 LET NOVEGA TEDNIKA
3
Na zdravje Novega tednika in vseh njegovih ustvarjalcev!
Delovno praznovanje rojstnega dne
V torek, 2. junija, smo si sredi delovnega dne v uredništvu privoščili kratek premor pri nastajanju časopisa in nazdravili za 70. rojstni dan Novega tednika.
Direktorica podjetja NT&RC Anica Šrot Aužner je nagovorila zbrano ekipo medijske hiše in poudarila, da verjame v nadaljnje uspešno delo časopisa in radia ter v skupno sodelovanje vseh, saj bodo le tako lahko rezultati še boljši.
Po izidu obsežne priloge časopisa, ki so jo bralci prejeli pred tednom, čakata uredništvo v prihodnjih
dneh še dve večji prireditvi v počastitev jubileja. V soboto dopoldne se bo medijska hiša predstavila na eni od stojnic v središču Celja v okviru prireditve Dobimo se v mestu. Ob 18. uri pa se bo začel na Krekovem trgu veliki koncert z različnimi izvajalci - od Wernerja, Tanje Žagar, 6Pack Čukurja do zasedb Carpe Diem, Pop design, Rock'n'band in Nude.
Slavnostna akademija za povabljene goste z različnih področij delovanja v Savinjski regiji in širše bo 12. junija v Narodnem domu.
TC
Foto: SHERPA
Kavarna in slaščičarna Marelica z Ostrožnega pri Celju je tudi za rojstni dan časopisa poskrbela za presenečenje. Slaščičarska mojstrica Romana in njen mož Tone Oset sta jo takole varno predala v roke Ivani Stamejčič (levo).
Za spomin je ostala le fotografija kljub temu da je bila na njej slika
torte. Razrezali in pojedli smo jo, naše ekipe.
ČETRTEK		PETEK		SOBOTA		NEDELJA	
							
17	30	16	№ Ol	17	30	18	31
PONEDELJEK		TOREK		SREDA		ČETRTEK	
						#	
16	29	14	26	16	28	15	28
4
Vam manjka idej, kam bi lahko šli konec tedna?
4
GOSPODARSTVO
Hoteli Term Olimia in Term Dobrna niso med zaplenjenimi
Odločitev Družbe za upravljanje terjatev bank, da bo s pretvorbo terjatev v kapital v upravljanje prevzela 41 hotelov oziroma kar 30 odstotkov slovenske hotelske industrije, je dvignila na noge vodstva in lastnike kar nekaj turističnih družb. Zlasti v Savi, kjer trdijo, da slaba banka za takšen ukrep nima nobenih pravnih podlag. Ogorčeni so tudi v Temah Olimia, vendar iz povsem drugačnega razloga.
Poleg laške Thermane naj bi namreč po poročanju nekaterih medijev na seznamu hotelov, ki jih bo zasegla slaba banka, bili s Celjskega tudi tisti, ki jih imata v lasti Terme Dobrna in Terme Olimia. »To je napačna informacija, z Družbo za upravljanje terjatev nimamo nič. Slaba banka nima nobenih terjatev do našega podjetja, torej ni prav nobene osnove, da bi se lahko znašli na seznamu zaseženih hotelov,«
pojasnjuje Vasja Čretnik,
prokurist v Termah Olimia. Kot pravi, terme delajo dobro in že od leta 1999 poslujejo z dobičkom. So eno redkih turističnih podjetij, ki je dobiček imelo tudi lani. Vse svoje obveznosti plačujejo pravočasno, na leto pa poravnajo za približno 3 milijone evrov obresti in glavnic za najeta posojila. »Tudi lastniška struktura našega podjetja ne more biti razlog, da bi se naši hoteli
lahko znašli med zaseženimi. Edina povezava s slabo banko, ki pa ni neposredna, je NKBM, nekaj več kot 20-odstotna lastnica term,« še pojasnjuje Čretnik.
Tudi v Termah Dobrna zagotavljajo, da njihovih treh hotelov ni med tistimi, ki jih bo prevzela slaba banka. Res je sicer, da je propadli Zvon Ena Holding, ki je še vedno njihov 21-odstotni lastnik, z delnicami term zavaroval enega od svojih posojil, ven-
dar slaba banka teh terjatev ni pretvorila v lastniški delež. »Če bi prišlo do kakršnihkoli sprememb, bi nas Dutb morala o tem obvestiti, mi pa v teh dneh nismo prejeli nobenega takšnega obvestila,« je povedal direktor Aleš Semeja.
Povsem drugače je z laško Thermano, kjer ima DUTB že več kot eno leto dobro petino lastništva, v lastniški delež pa je pretvorila tudi del terjatev, ki jih ima do zdra-
vilišča. Kot je znano, so bili upniki Thermane, kjer se je oktobra lani začel postopek prisilne poravnave, pozvani, naj se izjasnijo, koliko svojih terjatev so pripravljeni pretvoriti v kapital družbe. Čeprav se je glasovanje zaključilo že prejšnji mesec in uradnih informacij o tem še ni, je že dlje časa jasno, da bo večinski delež v laškem zdravilišču prevzela slaba banka.
JANJA INTIHAR
Za obrat Aera šest ponudb
Na razpis za najem Aerovega obrata v Šempetru je prispelo šest ponudb iz Slovenije in tudi tujine. Stečajna upraviteljica Alenka Gril odločitve o tem, ali bo najemnika izbrala med vsemi ponudniki ali bo naredila izbor ter z dvema ali tremi nadaljevala pogajanja, še ni sprejela.
Več bo znano v teh dneh, pravi Grilova, ki hkrati napoveduje, da bo kmalu pripravila predlog za prodajo Aerovega premoženja. V prihodnjih mesecih bo tako poleg proizvodnega obrata v Šempetru na dražbah prodajala tudi njegove poslovne prostore v Celju in več Aerovih hčerinskih družb. Najbolj uspešna med njimi je Aero Ida, ki izdeluje barvice, potiskane lepilne trakove in osvežilne robčke. Aero je tudi večinski lastnik družbe Aero Copy, nekaj podjetij ima v državah bivše Jugoslavije.
Aero je v Šempetru imel proizvodnjo odlepljivih izdelkov in samolepilnih trakov. S tema programoma je ustvaril največ prihodkov, v Šempetru je delala tudi večina zaposlenih. Stečajna upraviteljica je v razpisu kot izhodiščno mesečno najemnino določila 30 tisoč evrov. Izbrani najemnik bo dobil v upravljanje za skoraj 60 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in objektov ter vse z obratom povezane pravice in dovoljenja. Grilova namerava obrat v Šempetru dati v najem za eno leto, najemnik pa bo imel predkupno pravico.
Na dražbi tudi hotel Natura
Kmalu naj bi se začela prodaja premoženja, ki ga je imelo v lasti propadlo žalsko podjetje Cafee Tropic. Med nepremičninami je vsekakor najbolj zanimiv hotel Natura v Lačji vasi v Nazarjah.
Stečajni postopek v podjetju Caffe Tropic, ki ga je leta 1991 ustanovila družina Sukič, ukvarjalo pa se je z uvozom, s praže-njem in prodajo različnih vrst kave, se je začel novembra lani na predlog Družbe za upravljanje terjatev bank. Pred stečajem je takratni direktor Darko Sukič povedal, da je podjetje pokopal prav hotel Natura, ki so ga odprli leta 2006, vendar se je kmalu izkazal za slabo naložbo.
Stečajna upraviteljica Lucija Klampfer bo zdaj hotel dala na dražbo. Izklicna cena za objekt, v katerega je Caffe Tropic vložil 2 milijona evrov, bo malo manj kot milijon evrov. Hotel je zaprt že tri leta in je v dokaj slabem stanju. Tudi zato, ker so upniki v preteklih letih odnesli večino opreme. Kot pravi upraviteljica, hotel potrebuje večja vlaganja, da bi ga sploh lahko znova odprli. Poleg hotela bo upraviteljica na dražbi poskušalo prodati tudi pražarno kave v Žalcu, ki je prav tako že nekaj časa prazna.
Vse nepremičnine Caffe Tropica so pod hipoteko. Upniki so do podjetja prijavili za malo več kot 2,5 milijona evrov terjatev, od tega so skoraj dva milijona evrov prijavile banke. Sukič je preko podjetja Caffe Tropic zadnja leta opravljal zelo malo poslov. Trženje in blagovno znamko je že leta 2011 prenesel na novo podjetje CT Kava.	JI
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJEtJE, d.O.O._
Lava 2a, 3Ü0Ü CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba жа prijavo okvara ОЗ/ 42 SO 31S
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Na razpisu zbornice so tokrat sodelovali inovatorji iz dvanajstih podjetij.
Zbornica razglasila najboljše inovacije
Regionalna gospodarska zbornica Celje je podelila priznanja in diplome najboljšim inovatorjem v letu 2014. V izboru so tokrat sodelovali 41 inovatorjev iz dvanajstih podjetij ter en samostojni inovator.
Podjetja so na letošnji razpis prijavila devetnajst inovacij, kar je nekoliko manj kot lani,
a tudi število prijavljenih podjetij in njihovih inovatorjev je manjše od lanskega. Tri podjetja so prijavila po več inovacij. GKN Driveline iz Zreč, ki je del multinacionalke GKN, je na razpisu sodeloval s kar petimi inovacijami, ena od njih je plod sodelovanja med inovatorji slovenskega podjetja s kolegi iz drugih držav.
Posebna komisija regionalne zbornice je tokrat podelila štiti zlata priznanja, šest srebrnih in pet bronastih ter štiri diplome. Za najboljše je razglasila inovacije iz podjetij Swatyco-met, Container in Sico, ki se bodo za odličja potegovale tudi na nacionalni ravni.
Podelitve se je udeležil generalni direktor Gospodarske
zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki je med drugim poudaril, da je velik del slovenskega gospodarstva nadpovprečno inovativen, še vedno pa je veliko podjetij, ki premalo vlagajo v razvoj in tudi v ljudi. Tudi v celjski regiji že vsa leta na izborih najboljših inovacij sodelujejo večinoma ista podjetja, vendar je skrb zaradi tega odveč, je prepričan direktor regionalne gospodarske zbornice Drago Polak. Inovacij in inovatorjev je veliko več, kot se jih prijavi na razpis zbornice, saj drugače, pravi, regija ne bi bila tako izvozno uspešna.
JI, foto: arhiv RGZC
Umrl legendarni gospodarstvenik
V 92. letu je umrl Marjan Osole, dolgoletni direktor zreškega Uniorja in eden najbolj karizmatičnih gospodarstvenikov v regiji ter tudi v Sloveniji. Pod njegovim vodstvom se je Unior postavil na noge in postal eden od motorjev industrije na Celjskem, bil je idejni oče turizma v Zrečah in na Rogli. Marjan Osole je bil tudi človek, ki je s svojimi dejanji in izjavami pogosto dvignil veliko prahu.
Želel je postati veterinar, a je zaradi potreb povojne Jugoslavije pristal na me-
Marjan Osole
talurgiji. Preden je prišel v Unior, je zamenjal kar nekaj služb. Poklicno pot je začel
v Kidričevem, jo nadaljeval v mariborskem Tamu in ravenski železarni, krajši čas je delal tudi v Cinkarni Celje. Leta 1968 so ga kot prisilnega upravitelja poslali v zreško tovarno. Zaradi njegove zavzetosti in trme je Unior kmalu začel rasti in delati za skoraj vsa jugoslovanska podjetja motorne in avtomobilske industrije. V sedemdesetih letih je Unior popeljal na nemški trg, kar je bil v tistih časih velik podvig. Predvsem pa so se v tovarni že takrat lahko pohvalili, da so po produktivnosti in kakovosti svojih izdelkov na evropski ravni.
Marjan Osole je bil zaradi svojega odnosa do zaposlenih in oblasti marsikomu trn v peti, saj z nikomer ni delal v rokavicah in pri nikomur ni »šparal jezika«. Delavci so ga kljub temu imeli radi, oblast in ostali gospodarstveniki pa so ga zaradi uspehov, s kakršnimi se lahko pohvali le malo direktorjev, globoko spoštovali. V Novem tedniku smo zadnji daljši zapis o Marjanu Osoletu objavili leta 1996, šest let po njegovi upokojitvi. Takrat je med drugim ponovil stavek, ki ga je nekoč, še v svinčenih časih, vrgel v obraz enemu od visokih partijskih funkcionarjev. Dejal je: »Oblast je iz pridnega in dobrega slovenskega naroda naredila same tatove in barabe.«
JI, foto: arhiv Občina Zreče
AKTUALNO
5
Jeseni spet stavka zdravnikov?
Da. Če jim država ne bo prisluhnila
Predsednica zdravniškega sindikata Fides v celjski regiji zdravnica Mateja Grat, sicer tudi predstojnica Hematološko-onkološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje pravi: »Pri nas smo še vedno pod pritiskom direktive politike, kar pomeni zniževanje kadra za odstotek na letni ravni. Torej ni mogoče, da bi zaposlovali tam, kjer je to nujno potrebno.«
CELJE - Stavka zdravnikov, ki so se ji pretekli četrtek pridružili tudi zdravniki v Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje, medicinskega dela ni ohromila. Kot je znano, je bila vzrok zanjo neodzivnost Ministrstva za zdravje RS na zdravniške zahteve po sprejemu t. i. Modre knjižice zdravniških in zobozdravni-ških standardov in normativov kot merilo za določanje standardnega obsega zdravniškega dela. Zdravniki zahtevajo tudi razmerje med povprečno osnovno plačo zdravnika oziroma zobozdravnika in povprečno plačo v Sloveniji 3: 1. »To še ni konec,« pravijo zdravniki. Jeseni - če se država ne bo odzvala na njihove zahteve -bodo stavko še zaostrili.
Zdravnike je v stavko potisnila tudi preobreme-
njenost, pravi predsednica zdravniškega sindikata Fides v celjski regiji, zdravnica Mateja Grat. »Vsi se ubadamo s problemom pomanjkanja kadra in s prevelikimi preobremenitvami. Ne samo zdravniki, tudi ostali zaposleni, torej celoten zdravniški tim. Zaradi preobremenitev prihaja do izgorelosti. Znano je, da ves čas na delovnem mestu manjka 20 odstotkov zaposlenih. Če zatem še kdo drug, ki oskrbuje bolnike, prav tako zboli, na vse ostale, ki delajo, pade še dodatno breme. In tudi ti, ki ostanejo, slej ko prej izgorijo.«
Zdravniki se tudi kdaj »zlomijo«
Politika na drugi strani zdravnikom nalaga vedno več dela, ki ga morajo opra-
viti v čim krajšem času. »To je slabo za zdravstveno osebje in za bolnike. Za nas je še vedno bolnik prva skrb. Ker je v stiski, mu pomoči nikoli ne odrečemo. Toda treba je vedeti, da smo tudi zdravniki ljudje in da se pod temi bremeni prav tako zlomimo in zbolimo,« je jasna Gratova. V Splošni bolnišnici Celje so najbolj na udaru zdravniki na internističnih področjih. Kirurški oddelki so kolikor toliko kadrovsko popolnjeni in tam so že dosegli kadrovski optimum. »Naraščajoče število modernih bolezni in večji delež starostnikov pomenita svojevrsten pritisk na področju interne medicine. Zato je v internističnih strokah v celjski bolnišnici hud kadrovski primanjkljaj tudi v zdravniških krogih. »V strategiji sicer vodstvo bolnišnice razmišlja v prid potrebam prebivalstva, torej da bi povečali število postelj, po drugi strani pa bo to potegnilo za seboj več kot nujne nove zaposlitve,« pojasnjuje Gratova. »Optimalnost, ki jo predstavlja politika, je daleč od resničnosti,« še dodaja predstavnica celjskega Fidesa. Torej, če se bodo programi v zdravstvu širili,
bo kadrovski primanjkljaj še večji. S tem bodo večje tudi možnosti za zdravniško stavko.
Oskrbeli vse
Stavka se je v bolnišnicah in zdravstvenih zavodih začela v četrtek ob 7. uri in je trajala do petka zjutraj. Med stavko so zdravniki oskrbeli vse bolnike, starejše od 65. in mlajše od 16. leta ter vse, katerih zdravstveno stanje je bilo nujno oziroma ogrožu-joče za življenje. Prednost so imeli tudi onkološki bolniki, četudi morda niso bili v nevarnosti. Nekaj posegov so resda prestavili, treba pa je vedeti, da je med bolniki, ki so morali na operativne posege, največ starejših od 65 let. Ker takšen opis bolnikov, ki jih morajo zdravniki kljub stavki oskrbeti, predstavlja tako ali tako skoraj sto odstotkov vseh, ki poiščejo pomoč, je več kot očitno, da so zdravniki kljub stavki vseeno opravili večino svojega dela. Po podatkih za celjsko bolnišnico je bilo tako dve tretjini zdravnikov razporejenih na obvezna delovišča, ostali so se izmenjevali.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Sodišče ugodilo
■ vi ■
občini
Mestni občini Celje za zdaj še ne bo treba plačati 1,7 milijona evrov odškodnine za rušitev Rakuševega mlina
CELJE - Upravno sodišče je ugodilo tožbi Mestne občine Celje in razveljavilo odločbo ministrstva za kulturo, po kateri bi morala občina zaradi rušitve Rakuševega mlina plačala 1,7 milijona evrov odškodnine.
V Mestni občini Celje so si verjetno pošteno oddahnili, ko so prejeli sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije. To je ugodilo njihovi tožbi in razveljavilo odločbo, s katero jim je direktorat za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo naložil
Celjska občina je 19. novembra lani od ministrstva za kulturo prejela kulturnovar-stveno soglasje za raziskavo in odstranitev Rakuševega mlina, ob čemer ji je ministrstvo naložilo še plačilo izravnalnega ukrepa v višini 1,7 milijona evrov. Mestna občina Celje je zoper ta del odločbe takoj sprožila upravni spor. Čeprav so bila mnenja strokovnjakov gradbene in arhitekturne stroke deljena, se je občina odločila za odstranitev objekta, ki ga je v začetku decembra lani tudi porušila. Mnogi so občinskemu vodstvu očitali hitenje, a župan se je ves čas skliceval na gradbeno inšpekcijo.
plačilo 1,7 milijona evrov kot izravnalni ukrep za to, ker je občina porušila v požaru hudo poškodovan Rakušev mlin. S tem naj bi, kot so menili na direktoratu, tako Celje kot Slovenija izgubila pomemben pomnik industrijske dediščine. V ponovljenem postopku bo moralo ministrstvo za kulturo ponovno odločati o tem, ali so res izkazani pogoji za izrek omenjenega ukrepa. Celjski župan Bojan Šrot odločitve sodišča za zdaj še ne komentira, saj postopek še ni končan.
Rakušev mlin, ki ga je občina leta 2002 z odlokom razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, je zadnjih nekaj let propadal, v njem pa so se pogosto zbirali brezdomci. Oktobra lani je v njem zagorelo, požar pa je bil kljub intervenciji gasilcev tako obsežen, da je bil objekt v celoti uničen. Zgradbo je skušala občina pred tem večkrat prodati, a je bila pri tem neuspešna. Župan Bojan Šrot je v Rakuševem mlinu videl predvsem možnost za stanovanjski objekt in poslovne prostore. (Foto: arhiv NT, Sherpa)
112 let star Rakušev mlin, ki je bil kot skladiščni objekt zgrajen leta 1903, je predstavljal enega najboljših primerov tipične slovenske industrijske arhitekture na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zato je bil leta 2002 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Bil je eden
pomembnejših arhitekturnih spomenikov iz časa industrializacije v Sloveniji, Celje pa se je takrat v Avstro-Ogrski uvrščalo med pomembna središča mlinarske industrije. Celjski mlin se je imenoval po družini Rakusch, ki ga je imela v lasti.
LK
Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam.
RE/MAX Premium
Vrunčeva ulica 1
3000 Celje
Tel: +386 3 620 0590
Email: premium@re-max.si
www.re-max.si
Največja ponudba nepremičnin na Celjskem.
ШШ
Nepremičnine
Vendarle konec sodne agonije
Poravnava po besedah župana najboljša od slabih možnosti
LAŠKO - Občinski svet je dal soglasje k sklenitvi sodne poravnave med Občino Laško, družbo WTE in njeno hčerinsko družbo Storitveno podjetje Laško glede neplačanih računov za odpadne komunalne čistilne vode. Občina bo tako podjetju odplačala dolg v višini malo več kot 3,7 milijona evrov in stroške, ki jih predstavlja davek na dodano vrednost.
Bo kdo odgovarjal?
Občina bo v 30 dneh po sklepu občinskega sveta morala podjetju WTE nakazati prvi milijon evrov. Denar za ta namen ima zagotovljen v proračunu. So pa svetniki na seji opozorili še, da bi moral za visoke račune, ki jih bo poravnala občina, nekdo odgovarjati. Župan Franc Zdolšek to vprašanje prepušča pravnikom, ki zastopajo občino.
Občinski svetniki so v Laškem na mizo dobili popravek sodne poravnave, sklenjene 15. maja. Občina Laško in WTE sta namreč 24. maja potrdila popravljen dogovor, saj so bile v prvem dokumentu napake pri izračunu bruto zneskov. Občina se je tako zavezala plačati 3,7 milijona evrov neto oziroma približno štiri milijone evrov bruto. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Do zneska, določenega v sodni poravnavi, sta občina in WTE prišla po večletnih pogajanjih. Pri tem je občini višino prvotnega dolga uspelo znižati za približno 400 tisoč evrov v delu, ki se nanaša na inženirske stroške projekta. Občina je dosegla še, da bodo namesto zakonskih zamudnih obresti obračunane nižje zamudne obresti v višini treh odstotkov.
Sodelavci laške občinske uprave sicer ves čas pou-
darjajo, da del dolga predstavljajo tudi obveznosti, ki jih ima do Občine Laško tamkajšnja pivovarna. Glede njenega plačila se obe strani še dogovarjata. Iz pivovarne na naši vprašanji, kdaj bodo sprejeli končno odločitev o sodelovanju in kakšna delitev je predvidena, do konca redakcije niso odgovorili.
Bodo ostali sami?
Čeprav je občinski svet dal soglasje k poravnavi, brez pomislekov ni šlo. Predstavniki več političnih strank so izpostavili dvom, ali bo Pivovarna Laško res plačala del obveznosti, o katerih se dogovarjata obe strani. Izrazili so strah, da bo občina celoten dolg morala odplačati sama. Ob tem so opozarjali na bojazen, da bo v tem primeru morala sprejeti rebalans proračuna in denar za poplačilo poravnave poiskati drugje.
Njihova pobuda je bila še, naj občinska uprava občin-
skemu svetu predstavi izdelane elaborate o oblikovanju javne cene čiščenja odpadnih voda in naj prikaže finančni učinek za občino iz koncesijskega razmerja. Menili so namreč, da ta zagotovo ni pozitiven, temveč negativen, kar pomeni, da občina pokriva velik del stroškov čiščenja.
Kako naprej?
In kako bodo zastavljeni računi? Župan Franc Zdol-šek, ki meni, da je poravnava najboljša od vseh slabih možnosti, je pojasnil, da bodo računi zastavljeni glede na porabo vode. Ker je pretežni del kapacitet čistilne naprave namenjen Pivovarni Laško, naj bi ta za storitev prispevala približno 70 odstotkov plačila, ostali uporabniki v občini pa približno 30 odstotkov. O tem naj bi sprejeli aneks h koncesijski pogodbi, o čemer se občina že dogovarja s predstavnikom družbe WTE.
TINA VENGUST
www.posta.si
Odslej brezskrben prevzem paketov Г s plačilom odkupnine >rek POS-a!
BREZ ZADREG Z GOTOVINO
Na območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa.
Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt, kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami. Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si.
Info: 080 14 00 ali na www.posta.si
Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard-1 ali Maestro® vam do 30. junija 2015 ne bomo zaračunali storitve "Brezgotovinsko plačilo odkupnine" v višini 1 EUR.
Zanesljivo vsepovsod
<7 POŠTA SLOVENIJE
LOGISTIKA
Trgovali kot nekoč
CELJE - Zadnjo majsko nedeljo je na dvorišči Knežjega dvora oživela srednjeveška tržnica. Utrip srednjeveškega tržnega dne so v sodelovanju s pokrajinskim muzejem pripravili člani Društva ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge.
Ker je srednjeveških postavitev in predstavitev vsako leto več, so se v Društvu ljubiteljev srednjega veka Druščina Zlate ostroge odločili, da v sodelovanju s pokrajinskim muzejem obiskovalce v to zgodovinsko obdobje popeljejo nekoliko drugače. »Predvsem avtentično,« pravi članica društva Irena Gorenšek, saj je prav avtentičnost tista, h kateri stremijo se trudijo, da so tudi njihovi nastopi, postavitve in predstavitve takšni. Na dvorišču Knežjega dvorca so tako prikazali način trgovanja, ki je bil značilen za 15. stoletje. Osredotočili so se na najpogostejše predmete, ki so jih na tržnih dneh ponujali obrtniki ali so jih pripeljali ponudniki s podeželja. Tako so se lahko obiskovalci sprehodili med stojnicami, po želji pokramljali s kramarjem, pekom in z drugimi predstavniki srednjeveškega meščanstva, stopili v krčmo in pokukali v paviljon s slavnostnim pogrinjkom. Za glasbeno podlago sta poskrbela glasbenika, ki sta igrala na madžarsko srednjeveško glasbilo hurdy-gurdy in dude.
LK, foto: SHERPA
Na srednjeveški tržnici, ki so jo postavili na dvorišču Knežjega dvorca, so lahko obiskovalci spoznavali tipični tržni dan in načine trgovanja, značilne za 15. stoletje.
Udar med redkimi pticami
Iskanje sožitja med helikopterji, letali in zaščitenimi pticami
4
Prizor iz občine Luče med vajo Jadranski udar
LUČE - Na širšem območju Raduhe, kjer živijo redke ptice, izvajajo od ponedeljka del velike mednarodne vojaške vaje Jadranski udar. Slovenska vojska je vajo pripravila v sodelovanju s 16 zavezniškimi državami. Med njimi prevladujejo članice zveze Nato, sodeluje tudi sosednja Avstrija.
Na vaji, ki so jo pripravili na petih lokacijah po Sloveniji, sodeluje v celoti 450 udeležencev, polovica je pripadnikov oboroženih sil evropskih držav, Kanade in ZDA. V celotni vaji uporabljajo 16 letal in 13 helikopterjev iz različnih držav. Na območju Raduhe deluje 15 vojakov, ki se usposabljajo za delovanje v visokogorju. Med vajo se usposabljajo t. i. usmerjevalci združenih ognjev. Usmerjevalec je vojak, ki svetuje poveljniku na terenu o uporabi zračne in druge vrste ognjene podpore.
Zaradi vaje, ki bo na širšem območju Raduhe zaključena v soboto, so prejšnji teden protestirali lovci. Na Radu-hi namreč živijo zaščitene koconoge kure, znane tudi kot gozdne kure, ki spadajo med najbolj ogroženo skupino živali. »Že najmanjše ogrožanje populacij teh vrst
na območju Zgornje Savinjske doline pomeni izjemno veliko tveganje za ugodno stanje vrst v celotnem slovenskem prostoru,« so zapisali v Savinjsko-kozjanski zvezi lovskih družin Celje v protestni izjavi, naslovljeni na javnost.
Motijo ptice med gnezdenjem
»Za izvedbo vojaške vaje smo izvedeli sredi maja in vojski predlagali, da zaradi neprimernosti časa in kraja vojaško vajo izvede na drugem območju in v času, ko bo manj ško-
de za ptice,« nam je odgovoril Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. V društvu menijo, da naj bi bili med vajo na Raduhi prizadeti predvsem ruševec, divji petelin, belka in planinski orel, ki v tem času še gnezdijo. »V primeru, da bo do vaje
kljub tem opozorilom prišlo, smo Slovensko vojsko pozvali, naj se ostenjem, kjer gnezdi planinski orel, ne približujejo na manj kot petsto metrov ter da naj za vajo uporabljajo območja, kjer se ljudje gibajo tudi sicer,« je dodal Mihelič iz društva za opazovanje ptic.
Iz Slovenske vojske so nam odgovorili, da se pomena ekologije in odgovornega odnosa do naravnega okolja zavedajo. Pred odločitvijo o mestu vaje so se pogovarjali s predstavniki lokalnih skupnosti, ki so dali soglasje z usmeritvami. In mnenje iz društva za opazovanje in preučevanje ptic, s katerim so se prav tako usklajevali? »Usposabljanje na Ra-duhi smo prilagodili tako, da smo zmanjšali in omejili območje delovanja. Minimalno višino preleta letalnikov smo zvišali na tisoč čevljev in izključili uporabo manevrskega streliva, pri uporabi katerega nastane zvok,« so odgovorili iz Slovenske vojske. Obljubili so tudi, da bosta nad Raduho leteli največ dve zračni plovili hkrati. »Zaščiteno« Raduho so za vajo izbrali zaradi konfiguracije terena.
Vojska je pomagala
In kako gledajo na vajo v občini Luče, kamor spada Ra-duha? »Kolikor mi je znano, se je vojska različnim zahtevam prilagodila. Tako naj bi bilo motenj e v naravi minimalno,« je v začetku tedna povedal župan Ciril Rosc, ki pripominja, da mora biti sodelovanje med civilno in vojaško »sfero« dobro. »Ko smo potrebovali pomoč vojske med gašenjem požara na Rogatcu in njeno pomoč med poplavami, smo se začeli zavedati, da ji moramo pomagati tudi mi. Kolikor je pač mogoče,« je dodal župan Luč.
BRANE JERANKO
NA KRATKO
Spomini na Hergoutha
ŠMARJE PRI JELŠAH - Letos mineva 90 let od rojstva pesnika Aloisa Hergoutha, ki je bil rojen na Sladki Gori, nato je živel v avstrijskem Gradcu. Literarni večer v spomin na pesnika je minuli petek pred Domom krajanov in gasilcev na Sladki Gori pripravilo tamkajšnje Turistično društvo Skriti biser.
Hergouth se je rad vračal v svoj domači kraj, kjer je iskal navdih za svoja literarna dela, za pesmi in črtice. Predsednica TD Skriti biser Majda Jurše je povedala, da je ta pesnik sicer bolj kot v Sloveniji znan v sosednji Avstriji. Na Sladki Gori je še ohranjena rojstna hiša Her-gouthove mame, ki so jo obiskovalci tokratne prireditve tudi obiskali. V sklopu literarnega večera so se posvetili predvsem delom tega pesnika.	TV
Zlato za zdravnika
ŠTORE - Na prireditvi v počastitev občinskega praznika so podelili tudi občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, zlati grb, je prejel zdravnik Marjan Hrušovar. Zdravnik iz Socke, ki se je letos upokojil, je sodeloval štiri desetletja pri razvoju štor-skega zdravstva.
Podelili so tudi srebrna grba, ki sta ju prejela Stane Čretnik in Franjo Rumpf. Oba sta zaslužna za razvoj športne dejavnosti v občini, Čretnik je prav tako deloval v turističnem društvu. Med prejemniki bronastih grbov so štorsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Izobraževalni center Štore, glavni trener Nogometnega kluba Celje Simon Rožman in prostovoljka Danica Maček. Letošnje županovo priznanje so podelili uspešni mladi karateistki Urški Krašovec.	BJ
Varneje v prometu
ROGAŠKA SLATINA - Minuli četrtek so namenu predali 600 metrov obnovljenega odseka glavne državne ceste med Podplatom in Rogatcem. Nova pridobitev pomeni izboljšanje prometne varnosti tudi za najšibkejše udeležence v prometu.
V sklopu obnove so bili urejeni križišče državne ceste z lokalnimi priključki, površine za pešce, cestna razsvetljava, prometna signalizacija in oprema ter celotna gospodarska infrastruktura. Naložba je vredna približno 700 tisoč evrov, od tega je Direkcija RS za infrastrukturo zagotovila približno 550 tisoč evrov, Občina Rogaška Slatina pa skoraj 158 tisočakov. Za obnovo je kot izvajalec poskrbelo Cestno podjetje Ptuj s podizvajalcem KIT-AK Gradnje.
TV
Bolje slišijo
LUČE - V občinskem središču so pred nekaj dnevi namestili indukcijski zanki, ki sta v pomoč občanom s slabim sluhom.
Namestili so ju v dvorani kulturnega doma in v župnijski cerkvi, ki občasno služi kot koncertni prostor. Namestitev zank je predlagala občina, saj so se posamezni občani, ki slabo slišijo, pritoževali. Za njuno namestitev so v občinskem proračunu zagotovili tri tisoč evrov.
BJ
Brez pogodbenih post?
Upravnik pošt v Novi Cerkvi in na Grobelnem bo pogodbo odpovedal
VOJNIK, ŠMARJE PRI JELŠAH - V Novi Cerkvi in na Grobelnem odmeva novica, da pogodbeni upravnik tamkajšnjih pošt svoje dejavnosti ne bo več opravljal. Upravnik obeh pošt, podjetje Montaža pohištva Jožef Tuhtar iz Jar-movca, je v začetku tedna potrdil, da je njegova odločitev dokončna.
Tako se je odločil po osmih mesecih delovanja obeh pogodbenih pošt, po pogodbi ima odpovedni rok pol leta. Kot vzrok omenja, da so stroški delovanja previsoki, saj je
prometa premalo, zato dela z izgubo. Prav tako se pritožuje, da ne more prodajati časopisja in srečk. Podjetnik Tuhtar upravlja kar tri pogodbene pošte, od teh namerava pogodbeno pošto Dramlje obdržati. V Novi Cerkvi in na Grobelnem se tako že sprašujejo, kaj se bo z njihovima poštama zgodilo po koncu pogodbenega roka.
V povezavi z drugo dejavnostjo
Iz Pošte Slovenije so nam odgovorili, da je sama po zakonu in odločbi republiške agencije
za pošto in elektronske komunikacije dolžna zagotavljati nemotene univerzalne poštne storitve. »Hkrati lahko poskušamo z javnim razpisom poiskati novega pogodbenega izvajalca ali pošto preoblikovati v drugo obliko, kot je premična pošta,« je odgovorila direktori-
ca službe korporativnega komuniciranja v Pošti Slovenije Jasmina Roškar.
Pogodbene pošte so novost zadnjih let, vendar je že prišlo do prvih odpovedi pogodb za opravljanje njihove dejavnosti. To se je zgodilo v krajih Topol-šica in Lokev na Krasu. Treba
je spomniti, da Pošta Slovenije preoblikuje v pogodbene pošte manjše in zanjo nerentabilne pošte. To seveda ne pomeni nujno, da bo zasebnik posloval veliko bolje. Da posluje bolje, je mogoče v primerih, ko je dejavnost pošte povezana s samostojno dejavnostjo izbra-
nega pogodbenika, omenjajo v Pošti Slovenije. Tako je lahko pogodbeni upravnik pošte uspešnejši, če je dejavnost povezana s trgovino, turističnimi ali krajevnimi uradi, z lekarnami, s trafikami, z računovodskimi servisi in s podobnimi dejavnostmi.
In kako na primer kaže novi pogodbeni pošti na Franko-lovem, ki deluje od začetka maja? Tam je postala pogodbeni partner družba Mercator, ki opravlja dejavnost pošte v stavbi frankolovske trgovine. Za razliko od Frankolovega nudi obstoječa pogodbena pošta v Novi Cerkvi zgolj poštne storitve, kar je za uspešno poslovanje premalo. Za Novo Cerkev omenjajo še, da je pošta v prevelikih prostorih, kar seveda vpliva na višino najemnine.
BRANE JERANKO
Pogodbene pošte niso slovenska pogruntavščina. Od 32 evropskih poštnih operaterjev je preoblikovanje običajnih pošt v pogodbene pošte ter druge oblike uvedlo že 23 operaterjev. K temu jih sili nižji obseg opravljenih storitev. V sosednji Avstriji, s katero se radi primerjamo, tako avstrijska pošta sama upravlja le še petsto pošt. V več kot 1.300 poštnih uradih v Avstriji imajo poštne storitve na skrbi zunanji pogodbeniki.
Filmsko vabilo v Pesmi Južne železnice
Projekt ponovno prebujena arheološka najdišča - sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma, krajše imenovan Rojstvo Evrope, je skupno ocenjen na 574 tisoč evrov, od tega je nepovratnih evropskih sredstev 487 tisoč evrov. V celoti bo končan decembra 2015.
ŠENTJUR - Razvojna agencija Kozjansko je lani s projektnimi partnerji začela izvajati aktivnosti pod okriljem projekta Rojstvo Evrope. Partnerstvo sestavljajo tudi Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki projekt vodi, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica, čez mejo pa Muzej Prigorja Sesvete in Zavičajni muzej Varaž-dinske Toplice. Šentjur ima po zaslugi te naveze odslej izjemen promocijski film, ki so ga naslovili Pesem Južne železnice.
V produkciji studia Pro-bakster je pod režisersko taktirko Aleša Petriča tako
nastala podoba Šentjurja, kot ga doživlja mladi par in vabi različne ciljne skupine. »Želeli smo se predstaviti kot butična turistična destinaci-ja, ki lahko prav vsakomur ponudi izjemna doživetja, pa če se v Šentjurju ustavi za nekaj ur, dni ali celo tednov,« je povedala Breda Retuznik iz RA Kozjansko. S filmom se bodo predstavili na številnih domačih in mednarodnih dogodkih, z njim se želijo približati mladim na socialnih omrežjih, svoj svetovni debi pa bo film doživel tudi na razstavi Expo v Milanu. »Doživetja so tista, ki lahko ljudi nagovorijo. V filmu jih mlad par zlaga na eni strani
v srce, na drugi pa kot spominke v nahrbtnik.« Poleg nekaj profesionalnih igralcev je v filmu nastopilo več kot 60 domačinov. Snemanje je trajalo deset dni na 47 različnih lokacijah, materiala pa je nastalo dovolj za celovečerni film. Poleg promocijskega fotografskega gradiva se Šentjur odslej predstavlja v kratki 90 sekundni različici filma, pa tudi v dveh daljših, šest- in desetminutnih. »Seveda pa se je v zadnjem času pojavilo že nekaj novih atrakcij, ki jih tokrat nismo mogli vključiti, gotovo pa to ostaja nedokončan izziv za naprej,« je še dejala Retuznikova.
StO
Zadišale dobrote slovenskih kmetij
V minoritskem samostanu na Ptuju so pred dnevi znova razglasili najboljše dobrote slovenskih kmetij. Gre za promocijo tradicionalne slovenske kulinarike, razstavo in ocenjevanje, ki jo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in KGZS - Zavod Ptuj prirejajo že od leta 1990. Od letošnje prireditve se naša regija ponaša z enajstimi novimi znaki kakovosti.
Izdelke ocenjujejo v 13 mesnine, vina, sadjevci, in džemi, kompoti, suho skupinah, in sicer so to žganja, sokovi, marmelade sadje, kis, konzervirane vr-
GOMARK d.o.o., PE CEPLJEj Ceplje SZj 33OS Vransko
www.lancman.si • www.lancman.at • www.lancman.de • www.lancman.fr •
tnine, olja, izdelki iz mleka ter izdelki iz žit. Tisti, ki se izkažejo z zadostnim številom točk, so nagrajeni z zlatim, srebrnim ali bronastim priznanjem. Izdelovalci in razstavljavci, ki v treh letih zapored dosežejo najvišje, zlato, priznanje za nek izdelek, prejmejo poseben znak kakovosti. Če so na prvi razpis dobili manj kot sto različnih izdelkov, so jih na zadnjem ocenjevali že več kot 1.300.
S kar štirimi znaki kakovosti se letos ponaša Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Sadjarstvo Turn, ki ima najboljši »toukec« v kategoriji sokov, v kategoriji suhega sadja pa so se dokazali z jabolčnim čipsom, z jabolčnim čipsom s cimetom in jabolčnimi krhlji. Iz Šmarja pri Jelšah je Boštjan Vreže dobil znak kakovosti za domači sadni jogurt in poltrdi sir Tomazlc, sirarstvo Videc iz Šentjurja za jogurt iz kozjega mleka, Irena Videmšek iz Šoštanja za mladi sir z olivami in Marta Štumpfl
Lani smo v seriji Dobrote slovenskih kmetij predstavili tudi družino Četina iz Šempetra v Savinjski dolini. (Foto: arhiv NT, GrupA)
prav tako iz Šoštanja za sir za žar. Med krušnimi izdelki je Anica Krušič iz Rogatca dobila znak kakovosti za poročno štruco, Andrej Žolnir iz Žalca pa za Andrejeve piškote.
StO
V letošnjem poletju bomo ponosne nosilce znakov kakovosti predstavili tudi na straneh Novega tednika v rubriki Dobrote slovenskih kmetij.
Tudi med počitnicami varstvo otrok
Organizirano celodnevno počitniško varstvo za učence od prvega do petega razreda - Tudi številne dejavnosti in prehrana
CELJE - V I. osnovni šoli Celje bodo v času poletnih počitnic organizirali celodnevno varstvo za učence od prvega do petega razreda. Ob finančni podpori Mestne občine Celje bodo v šoli dnevno oskrbo otrok zagotavljali vse delovne dni med 6.30 in 16. uro, in sicer od konca junija do konca avgusta.
Brezskrbni čas počitnic lahko marsikateri družini s šoloobveznimi otroki povzroči težave pri zagotavljanju varstva, predvsem najmlajših šolarjev. Zato so se v I. osnovni šoli Celje odločili, da zaposlenim staršem priskočijo na pomoč. Ob finančni podpori Mestne občine Celje bodo od 29. junija do 28. avgusta zagotovili organiziran in vsebinsko bogat program počitniškega varstva. Dnevna oskrba otrok, ki obiskujejo celjske in tudi okoliške osnoven šole, bo zagotovljena vse delovne dni od 6.30 do 16. ure. »V tem času bomo vsem učencem ponudili tisto, kar je najpomembnejše - prehrano. Poskrbljeno bo za dopoldansko in popoldansko malico ter kosilo,« je povedal ravnatelj I. osnovne šole Branko Močiv-nik in priznal, da je prav kuhinja, ki pri njih obratuje celo leto, glavni razlog, da si je upal na noge postaviti ta projekt.
Ne le varstvo, tudi zabava
Kot je še povedal ravnatelj šole, ki se bo premierno lo-
Branko Močivnik pravi, da bodo poleg poletnega varstva za učence pripravili pester nabor različnih dejavnosti in poskrbeli za njihovo prehrano.
Starši morajo prijave oddati najkasneje do 5. junija, finančno obveznost, ki bo odvisna od števila otrokovih dni v varstvu, pa bodo morali poravnati do 18. junija. Za vse učence celjskih osnovnih šol bo ta prispevek znašal 6 evrov na dan, tedensko varstvo bo starše stalo 27 evrov. V varstvo bodo lahko prišli tudi otroci drugih šol. Zanje bodo morali starši dnevno plačati 10 evrov in za tedensko varstvo 45 evrov.
tila zahtevnega, a težko pričakovanega projekta, bodo za učence pripravili pester nabor različnih dejavnosti, ki jih bodo sproti prilagajali tudi vremenskim razmeram. »Organizirane bodo ustvarjalne delavnice, igrali bodo družabne igre, obiskali različne prireditve in se podali na številne sprehode.« Za varstvo in dobro počutje otrok bodo skrbele štiri učiteljice, zaposlene v I. osnovni šoli, vsaka bo na poletnem delu 14 dni. Pomagali jim bodo mladi pedagoški delavci, diplomanti, ki še čakajo na svojo priložnost za redno zaposlitev. »Pri iskanju kadra smo se povezali z zavodom za zaposlovanje, kjer so pripravili nabor in izbor kadra,« pojasnjuje Močivnik. Koliko bodočih učiteljev bo to poletje v Celju nabiralo delovno prakso, za zdaj še ne vedo, saj bo to odvisno predvsem od končnega števila vpisanih otrok.
Zanimanje za počitniško varstvo v šoli je izjemno, Močivnik verjame, da ga bodo uspešno izpeljali. Čeprav točnega podatka o tem, koliko otrok bo poleti prišlo v varstvo, še ni, ravnatelj pravi, da se bo številka najverjetneje gibala od 60 do 80 otrok, kar je po njegovem za prvo leto odlično.
LK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
NA KRATKO
Parada učenja
RADEČE - V občini je bila minulo nedeljo Parada učenja, kjer so sočasno obeležili še dneve Save, učne poti Savus, radeških splavarjev ter Društva lastnikov gozdov Sopota - Laško.
Obiskovalci so se zbrali pri Turistično-rekreacijskem centru Savus, od koder so se s splavom odpeljali do parka Dvor. Tam so spoznavali dejavnosti Prevzgojnega doma Radeče, Andragoškega centra Slovenije, Fakultete za turizem Brežice, Ljudske univerze Krško, Zavoda za gozdove Slovenije, Društva kmečkih žena Arnika, domačega hortikulturnega društva in nekaj podjetij. Direktorica Kulturno-turistično--rekreacijskega centra Radeče Marija Imperl je povedala, da želijo v Radečah postati učeča se skupnost, kar je tudi povod, da se vsako leto pridružujejo Tednu vseživljenjskega učenja.
TV
V čast vinu
ŽALEC - Društvo savinjskih vinogradnikov, ki je lani praznovalo 20 let, je v petek v dvorcu v Novem Celju pripravilo prireditev ob letošnjem prazniku vina, na kateri se je zbralo približno 90 ljubiteljev žlahtne kapljice.
Na degustaciji, ki jo je vodila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo mariborskega kmetijskega zavoda Tadeja Vodovnik Plevnik, je bilo na voljo 15 najbolje ocenjenih vin Izletniške kmetije Rotovnik, Rudija Trobiša, Vinka Mežnar-ja, Rudija Janežiča, Suzane Čakš, Dušana Mastnaka, Rada Gašpariča, Emila Medveška, Romane in Silva Mariča, Adolfa Sevčnikarja in Mirka Krašovca. Vinogradniki so se tudi tokrat izkazali. Kljub nenaklonjenemu vremenu za lanska vina so prejeli 14 zlatih diplom in 23 srebrnih, povprečna ocena pa je bila 17,9. Meja za vrhunsko vino oziroma zlato diplomo je bila 18,1.
ŠO
Razpis bodo ponovili
SOLČAVA - Razpis za direktorja javnega zavoda Center Rinka, ki se ukvarja s turizmom, trajnostnim razvojem Solčavskega in izvajanjem nekaterih projektov, bodo ponovili čez približno tri mesece.
Na razpisu sedanji direktor Marko Slapnik ni kandidiral, so pa prejeli kar 25 vlog iz različnih krajev Slovenije. Med postopkom se je nato izkazalo, da odlok in statut zavoda Rinka nista v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih, ki zahteva za direktorja vsaj višjo izobrazbo, po solčavskih aktih pa zadošča že srednješolska izobrazba. Zato morajo pred ponovitvijo razpisa oba akta uskladiti z zakonom. Do izbire novega direktorja bo vršilka dolžnosti v zavodu zaposlena Nežika Kladnik iz sosednjih Luč, ki bo funkcijo opravljala pol leta.
BJ
•äi, "т
Nova ! obnova.1
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
Omejitve za bodoče dijake
Na Celjskem brez dodatnih oddelkov v srednjih šolah
Čeprav je bilo tako kot vsa zadnja leta tudi za šolsko leto 2015/16 v slovenskih srednjih šolah razpisanih več prostih mest, kot je deve-tošolcev, se tudi letos ni bilo mogoče izogniti omejitvam vpisa v nekaterih srednjih šolah. Ostaja namreč dejstvo, da so nekateri izobraževalni programi pri mladih in njihovih starših bolj priljubljeni kot drugi, posledica pa je razkorak med razpisanimi prostimi mesti in prijavami bodočih dijakov.
Še več, delež mladih, ki bo zaradi omejitev vpisa v nekatere izobraževalne programe letos junija pristal na izbirnem situ, je precej večji, kot je bil lani. Na šolskem ministrstvu so namreč vpis omejili v 36 javnih šolah (lani 29) in dveh zasebnih šolah (lani enako). Izbirni postopek zato čaka 27,1 odstotka vseh bodočih dijakov, lani pa je ta delež znašal ma-
lenkost manj kot petino. Letos je tako v celi državi v negotovosti, ali bodo uspeli uresničiti svojo prvo poklicno namero, kar 5.135 kandidatov (lani 3.995).
Na Celjskem v petih šolah
Na šolskem ministrstvu so sicer konec maja ugodili nekaterim šolam, ki so zaradi prevelikega števila prijav zaprosile za dodatne oddelke, a med njimi ni srednjih šol s Celjskega. Omejitev vpisa tako velja v petih srednjih šolah, vendar razkorak med razpisanimi prostimi mesti in prijavami bodočih dijakov v nobeni šoli ni zelo velik.
Zanimanje mladih presega možnosti v programu splošne gimnazije na Gimnaziji Celje - Center, kjer je za 112 mest prijavljenih 20 bodočih dijakov preveč, v tej šoli bo omejitev vpisa tudi v programu predšol-
ske vzgoje. Omejitev vpisa je še v športna oddelka I. gimnazije v Celju in Gimnazije Velenje, skozi izbirni postopek pa bodo morali v Celju še bodoči kozmetični tehniki (srednja zdravstvena šola), medijski tehniki (za 56 mest je 75 kandidatov), tehniki mehatronike in meha-troniki operaterji (Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije) ter tehniki računalništva, elektrotehniki in elektri-karji (Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo).
Kaj mlade najbolj zanima?
Letošnji podatki kažejo, da je v primerjavi s prejšnjimi leti spet nekoliko več prijav za programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vpis je tako omejen v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer v programih bolničar-ne-
govalec, računalnikar, meha-tronik operater in elektrikar, ter v 13 programov strokovnega izobraževanja v 6 šolah za program predšolska vzgoja, v 4 šolah za medijske tehnike in tehnike računalništva, v 3 šolah za programa zdravstvena nega in kozmetični tehnik, v 2 šolah za veterinarske tehnike in tehnike mehatronike ter v eni šoli za farmacevtske tehnike, zobotehnike, tehnike laboratorijske medicine, kemijske tehnike, tehnike oblikovanja in elektrotehnike. Omejitve vpisa v gimnazijske programe so v primerjavi z lani nekoliko zanihale. Za program splošne gimnazije je letos omejitev vpisa v 11 šolah (lani 8), v športne oddelke gimnazije v 7 šolah (5) ter v klasično gimnazijo v dveh šolah (lani na nobeno), zato pa je prepolovljena omejitev vpisa v program umetniške gimnazije.
IVANA STAMEJČIČ
0*1
KREDIT ZA OBNOVO
Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Možnost do 100 % gotovinskega koriščenja kredita! Preverite pogoje v najbližji poslovalnici!
I) banka celje
www.banka-celje.si
10
KULTURA
Nekoč knjižnica, kmalu gledališče
Edino profesionalno gledališče v regiji, ki bo konec leta praznovalo 65-letnico, domuje na Gledališkem trgu v središču mesta. Celjski gledališčniki večino predstav pripravijo na velikem, osrednjem odru, že tradicionalno pa se enkrat letno s kakšnim manjšim gledališkim projektom predstavijo tudi na Odrupo-dodrom. Ker je prizorišče utesnjeno in dotrajano, se že veselijo nove male scene, ki jo bodo dobili v nekdanjih prostorih knjižnice.
Ob podpori Mestne občine Celje bodo novo dvorano z odrom in vso pripadajočo infrastrukturo začeli urejati še to poletje, končana pa naj bi bila v najboljšem primeru že konec avgusta. Prav tako kot na Odrupododrom bo v njej prostor za 70 ljudi. Tako obiskovalcem kot zaposlenim v gledališču bo nudila veliko boljše pogoje za spre-
mljanje oziroma ustvarjanje predstav. »Oderpododrom je pod glavnim odrom, zato vzporedno ne moremo imeti ne vaj in ne predstav. Nova dvorana bo tako razbremenila celotno gledališče,« pojasnjuje upravnica gledališča Tina Kosi.
Gledališče bo po novem imelo dva popolnoma ločena prostora, kar pomeni, da bodo lahko gledališčniki imeli hkrati na obeh mestih tako predstave kot vaje. Boljše infrastrukturne razmere jim bodo omogočale več ponovitev, predstave pa bodo lažje ponudili na ogled srednjim šolam, s čimer so imeli do zdaj zaradi zasedenosti terminov velike težave.
Programske novosti
Prihajajoča sezona, v kateri bo celjsko gledališče praznovalo obletnico delovanja, bo poleg nove
SLG Celje nestrpno pričakuje prve večje infrastrukturne spremembe po letu 1952
dvorane prinesla tudi dve programski novosti. Vsi ljubitelji gledališča, ki jim bo na voljo šest premier, od tega bo ena za otroke, se bodo lahko pridružili Klubu ljubiteljev SLG Celje, v sklopu katerega jim bodo na voljo strokovni pogovori ob pre-mierah predstav, na katerih bodo spregovorili gledališki ustvarjalci, od avtorjev besedil do strokovnjakov s področij, ki pokrivajo tematiko določene predstave.
V zadnjih letih SLG Celje posebno pozornost poleg otroškim gledališkim predstavam namenja tudi predstavam za srednješolce, ki jim bo v prihajajoči sezoni ponudil gledališko vzgojo. Pol ure pred predstavo jim bo na kratko predstavil avtorja drame, obdobje, v katerem je nastala, in njeno problematiko.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
V nekdanjih prostorih knjižnice bo SLG Celje dobilo nove prostore za gledališke projekte z manjšo sceno in manj igralci.
a ■	v v	■	■ ■ ■ ■ V I ■	V"
Odpuščanje na gledališki način
Z leve Andreja Lesjak, Dani Pfeifer, Tamara Hren in Matija Marjetič
Člani gledališke skupine Kulturno-umetni-škega društva Polzela so prejšnjo nedeljo v tamkajšnjem kulturnem domu premierno uprizorili kriminalno komedijo Trojka, trojkica v režiji Matjaža Jeršiča. Prva ponovitev predstave je bila to nedeljo.
Komedija Alfonsa Ku-mra govori o dogajanju v manjši tovarni damskega perila, katere direktor se odloči, da bo odpustil či-stilke in vratarje ter raje najel zunanje izvajalce. Zaposleni se s tem ne strinjajo in se mu zato na skrivnosten način uprejo.
Predstava ne obravnava politične, ampak socialno
plat življenja običajnih ljudi, zaradi česar je bila uprizoritev za režiserja Matjaža Jeršiča še toliko bolj zanimiva. »Besedilo, ki ga je pred leti napisal moj stric, je precej dolgo ležalo na moji mizi. Privlačilo me je predvsem zaradi aktualnosti. Govori namreč o ukinjanju delovnih mest.« Dolga leta so gledališke predstave na Polzeli nastajale pod režijskim vodstvom Jake Jerši-ča, v zadnjih letih pa družinsko tradicijo nadaljuje njegov sin Matjaž Jeršič, ki je v SLG Celje zaposlen kot tonski mojster.
Polzelska gledališka skupina, katere predsednica je Urška Jeršič, je
najstarejša sekcija znotraj Kulturno-umetniškega društva Polzela, pod okriljem katerega se sicer člani lotevajo različnih umetniških zvrsti. Predsednik društva Marko Slokar je nad gledališkim udejstvo-vanjem članov navdušen. »Vedno sem vesel, ko naša gledališka skupina pripravi novo predstavo, ker vem, da se je projekta lotila z ljubeznijo. Veliko zaslug za razvejano gledališko dejavnost v našem kraju ima nedvomno družina Jeršič, ki je že dolga leta gonilna sila gledališke dejavnosti.«
ŠO
Foto: GrupA
PRIDRUŽITE SE NAM ...
v soboto, 6. junija 2015,
9.00 do 12.00 - Bolšji sejem za otroke pod muzejskim balkonom;
11.00 - Sprehod s Pelikanom - od muzeja do ateljeja.
Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/
KULTURA
11
V	Celju poleti ne bo dolgčas
V	celjskem mestnem središču in na Starem gradu tudi letos prizorišča številnih kulturno-družabnih vsebin bomo dobili že ta konec tedna
- V mestu se
Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigentke Nataše Aškerc je v ponedeljek nastopil v lapidariju na Savinjskem nabrežju. Pridružil se mu je Otroški pevski zbor Glasbene šole Celje z zborovodkinjo Mojco Lipnik Vertačnik. Z letnim koncertom so odprli letošnje dogajanje v sklopu Poletja v Celju, knežjem mestu.
Poletne mesece v Celju bodo tudi letos popestrile številne prireditve, ki jih Zavod Celeia Celje že tradicionalno pripravlja v sklopu projekta Poletje v Celju, knežjem mestu. Letos se bo na različnih lokacijah v mestnem središču in na Starem gradu zvrstilo več kot sto dogodkov, prvič pa bosta prizorišči prireditev tudi Knežji dvorec in trg pred Mestnim kinom Metropol.
Letošnje dogajanje, ki se je začelo v začetku tega tedna, uradno odprtje pa bo na muzejsko noč, v soboto, 20. junija, bo razpršeno po celotnem mestnem jedru. Poleg obeh novih lokacij tudi letos ostajajo prizorišča na Krekovem trgu, Savinjskem nabrežju in pri Vodnem stolpu.
Večina letošnjih prireditev v mestnem središču bo brezplačnih in s tem dostopnih širokemu krogu ljudi.
V ospredju ljubiteljska kultura
Že drugo leto zapored bodo program soustvarjala celjska kulturna društva. Sklop prireditev, imenovan Celjani Celjanom, bo obsegal glasbene, plesne in gledališke nastope celjskih ljubiteljskih kulturnikov, ki so s svojimi projekti kandidirali na osnovi javnega poziva za izbiro kulturnih vsebin Mestne občine Celje.
Na drugi strani bo Poletje v Celju, knežjem mestu prineslo tudi številne druge prireditve. Zavod Celeia je v sklopu
Še posebej živahno dogajanje v mestnem središču bo to soboto, ko bo zavod Cele-ia v sodelovanju z medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje pripravil zdaj že tradicionalno prireditev Dobimo se v mestu. Osrednji dogodek bo zvečer na Krekovem trgu veliki koncert ob 70-letnici izhajanja Novega tednika in 60-letnici Radia Celje.
Sveta v mestu k sodelovanju ponovno povabil Zavod Bu-feto in Mednarodni festival uličnega gledališča Ana De-setnica, s katerimi v ospredje postavlja poulično gledališče in cirkus. V programsko ponudbo Ane Desetnice se bodo letos prvič vključili dijaki Gimnazije Celje - Center.
Glasbeno-gledališka kulisa na gradu
Na Starem gradu, kjer se bodo med poletjem zvrstili štirje koncerti in tri gledališke predstave, bo večina pro-
grama plačljivega. Za glasbene vsebine bosta poskrbela hrvaška glasbenika Oliver Dragojević in Josipa Lisac, prisluhnili pa boste lahko tudi večeru slovenske popevke z Darjo Švajger, Alenko Godec, Nuško Drašček in Vladom Leskovarjem. Na zadnjem v nizu koncertov
konec avgusta bo nastopil Tomislav Bralić s klapo In-trade. Ljubitelji gledališča si bodo lahko ogledali komedijo Mame, ki so jo na oder postavile znane slovenske igralke, in monokomedijo Moška copata v izvedbi Ran-ka Babića, manjkala pa ne bo niti predpremiera monoko-
medije Od jamskega človeka do selfie butla v izvedbi Perice Jerkovića. Sklepni del Poletja v Celju, knežjem mestu bo dvodnevna prireditev Dežela Celjska vabi, ki bo razpeta med mestnim središčem in gradom.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Celotna vrednost projekta Poletje v Celju, knežjem mestu znaša približno 100 tisoč evrov. Mestna občina Celje je letos za izvedbo namenila 27 tisoč evrov, kar je 10 odstotkov manj kot lani. Večina tega denarja bo namenjena za zagotovitev infrastrukture, ki je nujna za nastope ljubiteljskih kulturnikov, preostanek pa za izdajo programske knjižice.
Sezono končali v
slogu
Osrednja pozornost letnega koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brežnika (desno) je bila letos namenjena skladbam Leona Firšta (levo). Eno je kot solist zaigral trobentač Peter Firšt (na sredini).
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je pred dnevi v Narodnem domu v Celju nastopil na letnem koncertu. Glede na to, da orkester že tradicionalno na tovrstnih dogodkih upraviči sloves osrednjega tovrstnega mladinskega glasbena sestava v regiji, ni nič nenavadnega, da so vstopnice za tokratni koncert pošle že v dveh dneh.
Kot solisti so se mladim simfonikom pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika že tradicionalno pridružili prvonagrajenci
tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, trobentar Peter Firšt ter violinistki Katarina in Ana Viher. Osrednji del koncerta je bil namenjen skladbam, ki jih je zanje prav za to priložnost skomponiral Petrov brat Leon Firšt. Za svojega brata je napisal Velik tristavčni koncert za trobento in orkester ter za violinistki fantazijo po motivih Johanna Sebastiana Bacha, ki jo je preoblekel v sodobnejše zvoke in orkestracijo ter ji nadel naslov Bach v Hollywoodu.
Letni koncert je za mladin-
ski simfonični orkester, ki ga trenutno sestavlja 60 članov, pomenil konec letošnje sezone, saj v njem sodeluje kar 15 maturantov, ki se v teh dneh posvečajo predvsem maturitetnim obveznostim. Letošnja sezona, kot je povedal Brežnik, je bila za orkester precej pestra. Naštudi-ral je kar tri različne programe in pripravil kar nekaj koncertov. Mladi simfoniki bodo vrste ponovno strnili septembra, ko se bodo lotili študija novega programa.
ŠO, foto: GrupA
i\n bo tekla ?a auoboOo ?Iato
500 LET SLOVENSKEGA KMEČKEGA UPORA
Pokrajinski muzej Celje vas vljudno vabi na odprtje razstave Kri bo tekla /a svobodo zlato - 500 let Slovenskega kmečkega upora,
avtorja Damirja Žeriča.
Vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 4. junija 2015, ob 18. uri
v razstavišču Stara Grofija, Muzejski trg 1.
Med najboljšimi
ljubiteljskimi
gledališčniki
Na letošnjem regijskem Linhartovem srečanju se v teh dneh za nastop na državnem srečanju, ki bo septembra v Postojni, potegujejo tri gledališke skupine iz naših krajev.
Regijski selektor Miha Golob je med 20 gledališkimi projekti kot najboljše izbral predstave Mišolovka v izvedbi Gledališča Mozirskega, Revizor v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki in Blazinec v izvedbi Kulturno--umetniškega društva Zarja Trnovlje. Državna selektorica Ana Ruter, ki izbira program za zaključno srečanje, si je v torek v Radečah najprej ogledala predstavo Gledališča Mozir-skega, včeraj pa je v Šentjurju spremljala še Gledališče pod kozolcem. Regijsko srečanje bodo nocoj ob 19. uri v Šmarju pri Jelšah sklenili člani KUD Zarja Trnovlje.
Regijski selektor vsako leto razglasi tudi najboljše ljubiteljske gledališčnike. Letošnji dobitniki nagrad za igralske dosežke so Jasna Skornšek za vlogo v predstavi Mišolovka Gledališča Mozirskega, Polonca Rošer za vlogi v predstavi Triko in predstavi Blazinec Gledališča KUD Zarja Trnovlje, Alen Mastnak za vlogi v predstavi Blazinec in predstavi Služkinji Gledališča Hiše kulture Celje ter Žiga Medvešek za vlogi v predstavi Blazinec in predstavi Služkinji. Nagrado za posebne dosežke so prejeli Simon Ermenc, Vesna Skornšek in Jaka Steblovnik za scenografijo pri predstavi Mišolovka v izvedbi Gledališča Mozirskega.
ŠO
CEUE, LAPIDARU NA SAVINJSKEM NABREŽJU
v princu itahiga дшапа Mesial Uno Meinpol
MYRCZEK & TOMASZEWSKI
VLADIMIR KOSTADINOVIC 4 FEAT. JORIS ROELOFS
VID JAMNIK QUARTET
FRANCIS MBAPPE
spremljevalni program:
•	ODPRTI ODER
Jaka Kopač, Nuša Ofentavšek in Erik Marenče
•	VOCIS IMAGO
ob 100-letnici Franka Sinatre
PH no tednik radio sije 21
Prodaja vstopnic: Sgp
SE Festivalska vstopnica |НП Posamezni koncert
|Qg www.dzjezz.orgfacebook.com/dzjezz
12
NAŠA TEMA
Ozaveščenost ljudi o pomoči Eko sklada vedno večja
Vsak evro, ki se pri obnovi nepremičnin povrne, je več kot dobrodošel	_
Eko sklad bo v letu 2015 iz sredstev, ki jih zbira na podlagi Energetskega zakona in Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije, zagotovil občanom 22 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v stanovanjskih stavbah. Glede na to da sta bila javna poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev (eden za naložbe v eno- in dvostanovanjskih stavbah in posameznih stanovanjih in drugi za naložbe energijske obnove večstanovanjskih stavb) objavljena šele 24. aprila letos in glede na razpisani skupni znesek, pri Eko skladu pričakujejo, da bodo sredstva zadoščala do konca leta 2015.
»Zadnji dve leti smo morali predčasno končati javne pozive za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, saj so do takrat prejete vloge počrpa-le vsa razpisana sredstva. Tudi letos menimo, da je zanimanje občanov za nepovratna sredstva zelo veliko in predvsem da
ga je v zadnjem obdobju več kot v preteklih letih,« je dejala Vesna Vidič, sekretarka pri Eko skladu.
Razpisana sredstva oziroma denar, ki je namenjen ljudem pri naložbah v obnovo, niso razdeljena, kar pomeni, da vloge oseb obdelujejo po vrstnem redu prispetja do konca javnega poziva. Tudi zato je pomembno, da ljudje
Iz lanskih podatkov o izplačanih nepovratnih sredstvih za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije je razvidno, da je od dvanajstih statističnih regijah Savinjska regija na četrtem mestu, in sicer za Osre-dnjeslovensko, Gorenjsko in Podravsko regijo.
Tudi za električna vozila
Pomembno za Celje!
Energetsko najbolj učinkovita občina
Zaradi doseganja večjih prihrankov energije so pri nekaterih ukrepih, ki so predmet nepovratnih finančnih spodbud, nekoliko ostrejši kriteriji za pridobitev nepovratnih sredstev v primerjavi z lanskim letom. Zato je pri sestavljanju in izpolnjevanju vlog pomembna natančnost.
Eko sklad je v letih 2011 do 2014 dodeljeval tudi nepovratna sredstva za okolju prijazna vozila za spodbujanju večje energijske učinkovitosti v prometu. Za to je zagotovil 0,5 milijona evrov vsako leto, in sicer 0,2 milijona za fizične osebe in 0,3 milijona za pravne osebe v obliki državnih pomo-
či. »Vsako leto sicer vsa razpisana sredstva za ta namen niso bila porabljena, razen lani, ko sta bila javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za električna vozila občanom kot pravnim osebam predčasno končana,« so nam pojasnili pri Eko skladu. Letos je za naložbe v električna vozila Eko sklad
milijonov
evrov je letos na voljo ljudem iz Eko sklada za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire, Celjanom pa zaradi degradiranega območja še nekaj več, vendar ta razpis še ni objavljen. Preverili smo, kako so na Celjskem nekateri izkoristili dosedanje možnosti pridobitve nepovratnih sredstev.
zagotovil 0,5 milijona evrov v obliki nepovratnih sredstev za fizične osebe in 2 milijona za pravne osebe v obliki državnih pomoči. Tudi v tem primeru, saj je v tem mošnjičku letos več denarja, so prepričani, da bo denar zadoščal za vse, ki se bodo prijavili na razpis do konca leta.
obvestila Eko sklada spremljajo in vloge čim prej tudi oddajo. »V okviru lanskega javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v eno- in dvosta-novanjskih stavbah in posameznih stanovanjih je bilo največ nepovratnih sredstev dodeljenih za vgradnjo toplotnih črpalk, sledijo toplotna izolacija fasade, vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva in vgradnja kotlov na lesno biomaso,« dodaja Vidi-
Glede na to, da je program porabe sredstev iz tako imenovanega Sklada za podnebne spremembe v letih 2015 in 2016 vlada sprejela 14. maja, bodo višje nepovratne finančne spodbude za naložbe občanov na t. i. degradiranem območju na voljo predvidoma v juniju za investitorje iz devetih občin, med katerimi je tudi Celje.
Gre za posebna sredstva, ki bodo na voljo poleg 22 milijonov evrov Eko sklada. »Toda glede na sprejeti omenjeni program bo Eko sklad
Občina Šentjur se lahko pohvali s številnimi uspešnimi energetskimi obnovami in z ekološko naravnanimi projekti. Medijsko založniška hiša Energetika.net je ta prizadevanja nagradila z nazivom najbolj učinkovite občine v kategoriji velikih občin.
čeva. Za katere ukrepe bo pa zanimanja največ letos, pa je še prezgodaj domnevati.
Lastniki sami
»podrezajo«
upravnike
Pri Eko skladu opažajo, da se zavest o varčevanju z energijo krepi in da tudi možnost pridobitve subvencij za naložbe, ki zmanjšujejo rabo energije, povečuje število odločitev občanov za tovrstne naložbe. »Nenazadnje manjša raba energije dolgoročno vpliva tudi na zmanjšanje stroškov družinskega proračuna,« pojasnjuje Vidičeva. Bolj aktivni so zdaj
moral pripraviti rebalans poslovnega in finančnega načrta za leto 2015, ki ga mora najprej sprejeti nadzorni svet Eko sklada, potem pa še vlada. Za naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v starejših stanovanjskih stavbah je iz sklada za podnebne spremembe predvidenih 7 milijonov evrov,« je razložila Vesna Vidič, sekretarka pri Eko skladu. Za dodeljevanje nepovratnih sredstev iz sklada za podnebne spremembe bosta tako objavljena še dva
Že šesto leto namreč izbirajo med tistimi občinami, ki z ukrepi na področju energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja kažejo prodornost, inovativnost, predvsem pa drznost in željo po učinkovitih spremembah za dvig kakovosti življenja prebivalcev. Občina Šentjur
tudi upravniki, kadar gre za možnost prijave za denar Eko sklada. »Ravno upravniki imajo veliko vlogo pri tem, saj v imenu etažnih lastnikov vlagajo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Tudi občani sami kličejo in se pri Eko skladu zanimajo, kako pridobiti nepovratna sredstva za toplotno izolacijo fasade ali strehe. To počnejo z namenom, da zatem vplivajo na upravnike, da izvedejo ustrezne postopke za naložbe in v njihovem imenu poskrbijo za pridobitev nepovratnih sredstev,« še zaključuje Vidičeva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
posebna javna poziva. Vendar na Eko skladu opozarjajo, da če bi investitorji iz teh devetih občin radi začeli izvajati obnovitvena dela takoj, lahko kandidirajo na javna poziva, objavljena 24. aprila, vendar ne bodo upravičeni do višje nepovratne finančne spodbude. Kasnejše kandidiranje na javni poziv za dodeljevanje višjih nepovratnih finančnih spodbud iz Sklada za podnebne spremembe pa ne bo možno, če bodo delavci dela že opravljali. Pomembno je torej, da se lahko z deli začne šele po oddaji vloge na Eko sklad.
SŠol
poleg energetskih obnov javnih objektov sistematično uvaja organizacijske ukrepe učinkovite rabe energije v javnih zavodih, občanom ponuja energetsko svetovanje, oblikovala je akcijski načrt lokalnega energetskega koncepta, v javnih objektih je uvedla energetski monitoring. Predvsem pa se trudi zagotavljati tudi vire za sofinanciranje smelo zastavljenih projektov, so še sporočili iz Občine Šentjur.
StO
Sto tisoč evrov za obnove stavb
Razpis za sofinanciranje obnov uličnih fasad in streh na stavbah v starem mestnem jedru
Mestna občina Celje je konec maja objavila javni razpis za sofinanciranje obnov stavb na območju starega mestnega jedra. S tem želi trajnostno prenovo objektov in povečati privlačnost mestnega središča.
Vodstvo celjske občine še naprej obnavlja in skuša oživiti staro mestno jedro. Del projekta je tudi sofinan-
ciranje obnov uličnih fasad in menjave streh na stavbah v mestnem središču. Kot je zapisano v razpisni dokumentaciji, bodo pri delitvi subvencij imeli prednost tisti, ki bi radi obnavljali na območju mestnega križa oziroma območja za pešce. Gre za območje, ki je bilo zajeto v celovito prenovo uličnega tlakovanja. Do sredstev, ki jih bo letos občina porabila v te namene, so upravičeni lastniki objektov (fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki), a tudi investitorji, ki imajo
NAŠA TEMA / IZ NAŠIH KRAJEV
13
Za obnove in subvencije vlada veliko zanimanje
Upravniki večstanovanj-skih stavb na Celjskem so bili v preteklih letih uspešni pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Zaradi zamud pri objavi letošnjega razpisa in novosti, ki zahtevajo dodatno birokratsko delo, pričakujejo, da se bodo nekatere investicije zavlekle v prihodnje leto.
Naloga upravnika večsta-novanjskih zgradb je poleg strokovnega upravljanja tudi redno obveščanje in seznanjanje etažnih lastnikov o tehničnih smernicah na področju gradnje in vzdrževanja. V zadnjih letih je poudarek predvsem pri energetskih sanacijah. »Na ta način se lahko vrednost nepremičnine poviša, pri čemer pomemben vidik predstavljajo večje ugodje, kvaliteta bivanja in estetski izgled ter seveda prihranki pri stroških energije,« je pojasnila Natalija Kolar, vodja
upravljanja nepremičnin pri podjetju Atrij Celje.
Večino sredstev upravniki v imenu etažnih lastnikov pridobivajo za izvedbo toplotno izolacijskih fasad in izolacij podstrešij ter kleti. »Postopek prijave je precej enostaven, seveda je predpogoj za prijavo in odobritev nepovratnih sredstev pridobitev soglasja etažnih lastnikov v zadostni večini glede na solastniške deleže,« pojasnjuje vodja upravljalsko-teh-ničnega oddelka pri podjetju Supra-stan Mitja Velikanje.
Subvencije je doslej uspešno izkoristilo tudi žalsko podjetje za upravljanje z nepremičninami Sipro. Po besedah tehničnega direktorja Branka Terška so z razpisi pridobili tudi do 25 odstotkov nepovratnih sredstev.
Zamuda pri objavi razpisa
Razpis Eko sklada za letos je bil objavljen šele konec aprila
in zamuja kar nekaj mesecev. Posebnost letošnjega razpisa je predpisan poseben obrazec za zbiranje podpisov lastnikov in solastnikov. »To nam bo dodatno otežilo delo, roki prijav pa se bodo podaljšali. Tako se bodo vsa predvidena dela močno prestavila v jesen ali celo v naslednje leto. Da sta zmeda in nezadovoljstvo še večja, razpisni pogoji v že objavljenem razpisu za letos ne zajemajo degradiranih območij tako kot v lanskem razpisu, kar pomeni povečano subvencijo. Ta razpis bo objavljen kasneje,« je zamudo in novost pospremila Kolarjeva. Z njo se strinjajo tudi v ostalih podjetjih, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin.
Objekti v novih preoblekah
Zavedanje o pomenu energetske obnove stavb in posledičnih prihrankih pri energiji je med ljudmi vedno večje, zato bodo številni objekti že v
tem letu dobili nove, varčnejše preobleke. Pri Atriju ocenjujejo, da bodo letos toplotno izolirali štirinajst stavb in osem podstrešij. Novo zunanjo podobo bo dobilo tudi devet večstanovanjskih objektov, s katerimi upravlja Sipro. S pomočjo subvencij Eko sklada bo že v tem letu energetsko obnovljenih tudi deset stavb, s katerimi upravlja Supra-stan.
Družba Nepremičnine Celje se za zdaj še ne more prijaviti na razpise Eko sklada. »Z združenjem stanovanjskih skladov in z ministrstvom za infrastrukturo se dogovarjamo, da bi v to shemo vključili tudi nepro-fitne stanovanjske organizacije,« je povedal direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar. Upa, da bo družba Nepremičnine Celje za subvencije lahko kandidirala že prihodnje leto.
LEA KOMERICKI
Posel za podjetja brez zaposlenih
Zaradi suše v gradbeništvu in pomanjkanja velikih gradbenih projektov je energetska obnova stavb že nekaj časa tudi priložnost za zaslužek, ki večinoma konča pri manjših obrtnih podjetjih in podjetjih za inženiring. Posel namreč uspeva dobiti le tistim, ki za svoje delo zahtevajo najnižje plačilo.
Lani je bila energetska obnova šol, vrtcev in drugih stavb pravi hit leta, pravijo v celjskem Remontu, vendar sami kakšnega večjega števila tovrstnih projektov niso dobili. Kljub temu so lani s takšnimi manjšimi posli ustvarili približno desetino vseh svojih prihodkov. Delali bi še več, pravi tehnični vodja Iztok Kučer, a jih pri pridobivanju tovrstnih poslov prehitevajo podjetja za inženiring, ki v regiji in tudi drugod po Sloveniji že nekaj časa ra-
stejo kot gobe po dežju. Zato imajo v Remontu tudi letos na seznamu zelo malo takšnih projektov.
Pri sanaciji večstanovanj-skih stavb v zasebni lasti niti niso poskušali sodelovati, prijavljali so se le na javne razpise za obnovo šol in drugih javnih ustanov, kjer so naleteli na veliko konkurenco inženirskih podjetij, ki so jih običajno premagala pri ceni. »Gre za podjetja, ki nimajo zaposlenih, običajno najamejo lokalne podizvajalce ali delavce iz držav nekdanje Jugoslavije, poskrbijo za koordinacijo dela, poberejo dobiček in odidejo. Seveda so njihove cene veliko bolj ugodne od naših, saj nimajo redno zaposlenih, za katere je treba plačevati prispevke, poleg tega se marsikdo ne drži vseh pravil poslovanja,« pojasnjuje Kučer.
JI
Vlogo na razpis lahko upravičenci ali upravniki, ki s stavbami upravljajo, vložijo najkasneje do 15. julija. Investicijska dela morajo končati najkasneje do 28. novembra.
pravico obnavljati objekte na tem območju.
Čeprav je mestna uprava omenjenemu projektu sprva želela nameniti polovico manj denarja, se je po premisleku in na podlagi lanskih izkušenj odločila, da bo za tovrstne obnove tudi v tekočem proračunu namenila sto tisoč evrov. Občina bo tako za obnovo stavb v obliki finančne spodbude povrnila 50 odstotkov vrednosti naložbe, vendar ne več kot 50 tisoč evrov za obnovo fasade na posameznem objektu in 20 tisoč evrov za menjavo strehe.
Lani obnovili tri stavbe
Enak projekt je občina izpeljala že lani. Sto tisočakov je razdelila med tri investitorje. Nove podobe so z občinsko spodbudo tako dobile stavbe v Cankarjevi ulici 8, na Savinjskem nabrežju 5 in kotna stavba na Ljubljanski cesti 10 in na Gledališkem trgu 8. Sklenjene so bile tristranske pogodbe med občino, etažnimi lastniki stavb in izvajalci gradbenih del. Enako bo občina naredila tudi letos.
LK
NA KRATKO
Njihov dom je podzemni svet
PREBOLD - Člani Jamarskega kluba Črni galeb so v tamkaj -šnji knjižnici obeležili 20 let od jamarske odprave na Filipine. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo in predvajali film.
Kraški svet na Filipinih so doslej raziskovali že trikrat, po letu 1995 še leta 1999 in 2008. Že leta 1978 so se podali v Ekvador in na Galapaško otočje ter leta 1988 na Kreto. Še posebej aktivni so pri raziskovanju podzemnih pojavov v naši regiji. Največ jih je na osamelem krasu na Ponikovski planoti in Dobrovljah. Edinstven primer tovrstnih geomorfoloških oblik je Snežna jama na Raduhi, ki so jo za javnost odprli pred natančno 25 leti.	ŠO
Odpravljanje posledic ujme
REČICA OB SAVINJI - Po vodni ujmi, ki je občino prizadela septembra lani, ji je država odobrila sredstva za sanacijo. Obvestilo o odobritvi denarja za dva projekta je občina prejela pred nekaj dnevi.
Gre za sanacijo dveh plazov. Večji je ob občinski cesti Šen-tjanž-Irmančnik, ob kateri je treba urediti tudi strugo vodotoka. To bo prispevalo k večji protipoplavni varnosti naselij Šentjanž in Varpolje. Vodotok v obstoječem stanju namreč eni stanovanjski hiši grozi neposredno. Poleg tega bo občina lahko sanirala manjši plaz na občinski cesti na območju Lipe, in sicer z ocenjeno vrednostjo 48 tisoč evrov. Obe sanaciji se bosta lahko začeli takoj, ko bosta izbrana izvajalca. Za večji plaz in ureditev vodotoka je občina razpis že objavila in tudi že izbira izvajalca, za manjšega bo mogoče zbiranje ponudb. V občini računajo, da bi lahko izvajalca v obeh primerih začela delati sredi poletja.	BJ
Plačevali bodo več
BRASLOVČE - Občinski svetniki so kot zadnji v Spodnji Savinjski dolini sprejeli nove cene komunalnih storitev oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne vode.
Štiričlanske družine v hišah z javnim vodovodom bodo od junija mesečno plačevale približno 27 evrov oziroma približno štiri evre več in družine v hišah brez javnega vodovoda 14,6 evra oziroma 3,4 evra več. Mesečni stroški se bodo najbolj zvišali gospodinjstvom v hišah, priključenih na kanalizacijo, ki bodo plačevala približno 36 evrov oziroma približno 6 evrov več. Svetniki so potrdili tudi subvencijo omrežnine odvajanja in s tem vsaj delno razbremenili to zadnjo skupino občanov. Prav vsi občani Spodnje Savinjske doline imajo od junija višje mesečne stroške komunalnih storitev. V JKP Žalec podražitve utemeljujejo z novo komunalno infrastrukturo, ki jo je podjetje prevzelo v upravljanje v zadnjih letih in s tem povezanimi stroški amortizacije.	ŠO
V parku bodo spet delali
VOJNIK - V občini se pripravljajo na nadaljevanje urejanja širšega območja zaščitenega parka graščine na Fran-kolovem. Trenutno pripravljajo razpis za izvajalca, ki bo objavljen v teh dneh.
V parku so že predlani postavili paviljon, ki služi za prireditve in društvene prostore. Doslej so vložili 90 tisoč evrov, ocenjena vrednost letošnjih vlaganj znaša prav toliko. Letos bodo še tlakovali peščene površine za prireditveni šotor, posadili dodatno drevje ter asfaltirali makadamsko cesto do športnega igrišča. Prav tako bodo uredili odvodnjavanje. Če ne bo zapletov, nameravajo letošnja dela začeti v drugi polovici junija. Julija naj bi jih že dokončali.
BJ
Podaljšanje po pravilniku
DOBRNA - V občini so sprejeli pravilnik o podaljšanju obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij z gostinsko dejavnostjo. Odločili so, da lahko nekateri gostinski obrati, kot so restavracije, gostilne in okrepčevalnice, poslujejo v podaljšanem času do enih zjutraj. Za druge, kot so nočni bari in diskoteke, velja podaljšan obratovalni čas do četrte ure zjutraj.
Drugače je določeno za gostinske obrate in kmetije, ki so izven strnjenega naselja. Slednjim lahko podaljšajo obratovalni čas od ponedeljka do vključno četrtka do enih zjutraj, ob koncih tedna ter ob praznikih lahko poslujejo neomejeno. V občini takšnega pravilnika še niso imeli, zato so se pojavljale težave. Pritoževali so se tako posamezni sosedi lastnikov gostinskih obratov kot tudi gostinci. Za vsako podaljšanje odpiralnega časa po 22. uri so namreč morali vložiti vlogo in plačati takso. Po pravilniku, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta po hitrem postopku, bo soglasje za podaljšan obratovalni čas prav tako mogoče odvzeti. To bo med drugim mogoče, če bodo pritožbe sosedov utemeljene in če bo policija v dveh mesecih posredovala več kot trikrat.	BJ
14
IZ NAŠIH KRAJEV
Vse, kar naredijo, je za dobrobit ljudi
GZ Žalec peta največja gasilska zveza v Sloveniji
ŽALEC - Tudi Gasilska zveza Žalec letos praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti je bil v Žalcu strokovni forum GZ Žalec v sistemu zaščite in reševanja - z ramo ob rami rešujemo. Vodstvo zveze je obiskalo vse občine, iz katerih so gasilska društva, ki tvorijo zvezo. Prireditve ob obletnici bodo sledile še ves mesec. GZ Žalec trenutno povezuje 32 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo iz občin Žalec, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko. Je tudi peta največja gasilska zveza v Sloveniji.
V zvezi je več kot 4.500 članov, operativnih gasilcev je približno 2 tisoč. Toliko gasilcev zaenkrat zadošča glede na potrebe v občinah, ki jih društva pokrivajo, pravi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. Tudi za prihodnost gasilstva se ni treba bati, saj v svoje vrste ves čas pridobivajo mlade. »Povemo jim, da vse, kar gasilci naredimo,
Predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler
naredimo za dobro drugih ljudi.«
Poslanstvo je vedno enako - pomoč drugim. Zgodovina pa je gasilstvo spreminjala.
Od leta 1955, ko je bila naša zveza ustanovljena, je tehnologija izjemno napredovala. Z novejšo zaščitno
opremo so gasilci veliko bolj
Ob 60-letnici GZ Žalec bo v soboto, 13. junija, na Vranskem nogometna tekma med gasilci in vojaki. Vrhunec praznovanja bo v petek, 26. junija, na Šlandrovem trgu v Žalcu, ko bodo gasilci, gorski reševalci, jamarji, reševalci nujne medicinske pomoči, policisti in vojaki prikazali ukrepanje ob prejemu sumljive pošiljke, v primeru prometne nesreče in pomoč z defibrilatorjem. Zvečer pa bo slavnostna akademija.
varni kot prej. Tudi gasilskih posredovanj je več. Leta 1955 je bilo na našem območju letno osem posredovanj. Zdaj jih je v povprečju 158. Kot zanimivost - lanski žled je v statistiki zabeležen kot eno posredovanje, čeprav so bili gasilci na terenu štirinajst dni. Včasih ni bilo elektrike povsod ali pa električna napeljava ni bila enaka, kot je danes. Današnji problem je, da velikokrat zagori zaradi zastarele električne napeljave. Pri požarih v naravi pa zgodovina ves čas kaže, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti kurjenja. Temperature so se z leti povišale. To vse vpliva na nastanek večjega števila požarov.
Posredovanj je vedno več. Države to še vedno ni izučilo. Statusa prostovoljnega gasilca še vedno ni uredila tako, kot je treba.
Dolgoročno bo država morala zagristi tudi v to. Prostovoljni gasilec mora opraviti 160-urni tečaj, da lahko deluje na terenu. Država bi
lahko gasilska usposabljanja priznala vsaj kot nacionalno poklicno kvalifikacijo. Pravilno bi bilo, da bi država poskrbela za ustrezno zavarovanje prostovoljnih gasilcev, jim omogočila kakšne ugodnosti. To bi bila krasna spodbuda zanje.
Najprej je treba še rešiti to, da delodajalec ne povzroča težav, če mora gasilec na teren med delovnim časom.
Tudi. V javnih službah to ni takšen problem kot v proizvodnjah. Gasilec nikoli ne ve, kdaj bo moral na teren. Če dobi poziv, medtem ko je za tekočim trakom, njegov odhod za delodajalca pomeni izpad proizvodnje. Tudi to bo država morala enkrat za vselej urediti. Predvsem, da se bo med delodajalci razvil čut, da je imeti zaposlenega prostovoljnega gasilca prednost. In da bi delodajalci imeli zaradi tega kakšne ugodnosti.
Zdaj bo pozivov še več. Prostovoljni gasilci naj bi bili kmalu prvi posredovalci. Tako predvideva osnutek pravilnika o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Če reševalnega vozila ne bo v bližini, prostovoljni gasilec pa, bo moral na teren, ker bo nudil prvo pomoč.
Te stvari so še vedno nedorečene, saj gre samo za osnutek pravilnika. Ministrstvo za zdravje zdaj še ne ve točno, kako bo to v praksi. Poleg reševalcev in policistov smo tudi gasilci podali nekaj pripomb in predlogov. Zato moramo počakati, kako bo to dokončno urejeno. Država nam statusa ne uredi, nalaga pa nam vedno več dela. Ustavi se vedno pri denarju. Država ga nima, posledično v kot stiska občine. Te so za prostovoljno gasilstvo pripravljene dati denar, vendar ga nimajo dovolj.
SŠol, foto: SHERPA
V sredo bodo župan MO Celje Bojan Šrot in župan Občine Žalec ter GZ Žalec in GZ Celje podpisala dogovor o sodelovanju prostovoljnih gasilcev. Podpis te listine je posledica vedno večjega števila skupnih intervencij na meji med celjsko in žalsko občino.
Enotni, dobro usposobljeni in predani
Od ustanovitve Gasilske zveze Šentjur je minilo 60 let
Velike reševalno-gasilske vaje se je 23. maja v Šentjurju udeležilo okrog 150 gasilcev iz vseh društev GZ Šentjur ter enoti z gasilsko lestvijo iz Šmarja pri Jelšah in iz profesionalne enote iz Celja.
ŠENTJUR - Gasilska zveza Šentjur pod okriljem 12 društev združuje že skoraj dva tisoč gasilcev. Ustanovljena je bila 26. junija leta 1955, okrogli jubilej so člani v zadnjih dneh maja obeležili z nekaj odmevnejšimi prireditvami. Na svečani akademiji v Ipavčevem kulturnem centru so gostili vidnejše predstavnike stanovske organizacije in lokalne skupnosti, podelili so tudi spominska priznanja. Zadnjo majsko soboto pa so gasilci gostovali na Planini, kjer so v obliki širšega družabnega srečanja pripravili Dan gasilca občin Šentjur in Dobje.
Tudi po ločitvi obeh občin ostaja sodelovanje zgledno, tako na področju delitev nalog in pristojnosti kot financiranja. Zadnjih deset let delovanja so podrobno popisali tudi v zborniku. Predsednik GZ Šentjur Janko Cerkve-nik je kot namestnik predsednika GZ Slovenije tudi visok gasilski funkcionar na nacionalni ravni. Na delo svoje matične organizacije je ponosen predvsem zaradi dobre medgeneracijske povezanosti, zavzetosti posameznih društev in zglednega timskega dela.
V desetletnem obdobju se je tako opremljenost kot usposobljenost gasilcev na občinski ravni močno dvi-
gnila. Pri tem upoštevajo dolgoročni program gasilstva v občini Šentjur, z letnimi programi mu dokaj uspešno sledijo vsa društva v zvezi tako na področju opremljanja s tehniko kot usposabljanja. Pri tem GZ zagotovi 40-od-stotno sofinanciranje, ostalo morajo prispevati posamezna društva. In prav tu se najpogosteje zatakne. »Kljub veliki podpori naših krajanov je
treba vedeti, da ekonomska moč upada in da se tudi šte-
vilo donacij različnih podjetij zmanjšuje, zato so na primer
nabave vozil, ki stanejo tudi do četrt milijona evrov, izjemno zahtevni projekti,« je povedal Cerkvenik. Tako v GZ Šentjur ne načrtujejo nabave gasilske lestve, ki brez letnega vzdrževanja stane okrog 800 tisoč evrov. »Prav odzivnosti ekip z gasilskimi lestvami profesionalne enote v Celju in GZ Šmarje pri Jelšah je bila namenjena zadnja velika gasilsko-reševalna
vaja. V središču Šentjurja so posredovali v 17 minutah, kar je hitrost, ki bi jo tudi z lastno opremo kot prostovoljci težko premagali,« je dodal poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok.
Vsaj trije gasilski domovi
V občini Šentjur so imeli najslabše pogoje gasilci na Prevorju. Že letos naj bi tam dokončali večnamensko stavbo, kjer bo prostore dobilo tudi društvo prostovoljnih gasilcev. O gradnji novega gasilskega doma oz. večnamenskega objekta se že dlje časa pogovarjajo tudi na Planini. Lokalna skupnost je že zagotovila zemljišče. »Mislim, da bo šlo tam za partnersko povezavo med krajevno skupnostjo, gasilci in podjetjem Tajfun. Skratka, vidim luč na koncu tunela, česar pa ne bi mogel reči za sam Šentjur, kjer imajo gasilci prav tako izredno neprimerno lokacijo,« je dejal Cerkvenik. Za nov gasilski dom v samem središču občine je bilo doslej položenih že nekaj temeljnih kamnov, a nobenega niso nadgradili. Tudi zadnji predlogi, da bi v nekdanjo upravno stavbo Alposa namestili gasilce, policijo in morda še sodišče, očitno niso imeli niti dovolj politične podpore niti realne finančne osnove.
StO, foto: GrupA
GZ Šentjur v 12 društvih združuje 1.957 članov. V zadnjem desetletju so imeli 347 intervencij, v katerih so opravili blizu 18 tisoč ur prostovoljnega dela. 734 gasilcev je tako ali drugače usposobljenih, približno toliko imajo tudi mladincev. V zvezi je 540 operativnih gasilcev in 157 veteranov. Med svojimi člani imajo tudi dva dobitnika najvišjega gasilskega priznanja pri nas, Hacetovega, in sicer sta to Jože Županc in Stanko Artiček.
VSI NAŠI MOJSTRI
15
RAZMIŠLJATE O P Uli
j

DORREI
NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše
Subvencija Eko sklada - tudi v

i _
CENA V TRGOVINI
8,30 €/m3 9,33 C/m1 11,39
CENA Z VGRADNJO
7,49 €/mJ
8,39 £/mJ 10,29 C/m'
KOTEL NAPELETE
cena z zagonom 3.850,00 €
MANSARDA
KNAUFINSULATION IZOLACIJA 5 cm- 1,25€/т^ PLOŠČA MAVČNA NAVADNA Г89€/т2 AKrUSKF ГРМР PROFII ПУ IM ПППДТКПУ
s
ČMLjfct jEEMi FLIkCA
\)L. M. Qrivmirrouk 1,	-r-,/ . Л<И QUI DlQ
Nova \m, WOO Ujc	UP I 64? (ЈЛ
vA/ww.siviliskiservisflikcaj
tSÄ
DELOVNI Ш: von. - wt.: od I dir Hurt; sab:, od l do-%
m
9ТП1ШР1ИКШВ
Mario Kukovič, s. p., Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur
Tel.: 03 574 0310 | Fax.: 03 574 03II GSM: 041741094 I шшш -GienLastika.SL
letu 2015
Morda ste med tistimi, ki ste zamudili razpis za leto 2014, a Eko sklad je aprila 2015 na svoji spletni strani predstavil nov javni poziv razpisa, na katerega se je mogoče prijaviti za subvencioniranje energetskih naložb občanov.
Vsem, ki želite letos investirati v naložbo za večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, priporočamo, da nas pravočasno pokličete, da vam bomo poslali ustrezno ponudbo in pomagali urediti dokumentacijo. Ustrezna ponudba je namreč obvezna priloga vloge za pridobitev subvencije. Pravočasno oddana vloga pomeni večjo verjetnost za pridobitev subvencije. V našem kolektivu smo že pripravljeni na nove izzive, zato ne odlašajte z oddajo povpraševanja.
Za vsa vaša vprašanja v zvezi z investicijo v naložbo za večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, možnostih ogleda lokacije in priprave ponudbe smo dosegljivi na naslovu Gradbena trgovina G7, d. o. o., Spodnje Stranice 16, Stranice. Telefon: 03 576 23 77 ali 051 612 666. E-pošta: tomaz.gor-sek@trgovina-g7.com V trgo-
V gradbeni trgovini G7 vam jo bodo pomagali pridobiti
i/o Mri'/tr GRADBENA TRGOVINA
i - voflnunrlrii rsriflplpk: (1S1 Fifi Fi? fifi
Ш внпшпвшш
PRAŠNO BARVANJE USFH VRST m/IN-
gsm:
041741094
uwuuu.stroieDlastika.si
vini vam nudimo tudi kredit do 36 mesecev.
Kdo je upravičen do subvencije?
Vlagatelj (upravičena fizična oseba, ki odda vlogo) bo upravičen do subvencije Eko sklada v primeru, da bo na stanovanjskem objektu:
-	vgradil solarni ogrevalni sistem;
-	vgradil kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso;
-	vgradil toplotno črpalko za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje;
-	poskrbel za priključek na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stavbi;
-	vgradil prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka;
-	vgradil energetsko učinkovito leseno zunanje stavbno pohištvo v starejšo stavbo;
-	poskrbel za toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;
-	poskrbel za toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanj-ski stavbi;
-	poskrbel za celotno obnovo starejše stanovanjske stavbe.
Na javnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je investitor in lastnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali sta-
CPTIKK

/(RIMV MARJAN TERŽAN, s p
Mariborska 54 D.D. 1013. 3102 CEUE
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
_ I ЛСТСМ DAQIflRMI Dnneimn 7Д CTRAMIfE nDTIk-p _
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^ o
, 10% popust* ob nakupu
* Horefoiskihintnnftiilinftil
NSTALACIJE VERHOVŠ
7 vami 7P 20 LPT.
тпТТЗГ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■ U I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
MMMllEi [d.o.o. Piožinskavas34/d.Štore.osm:i 682 907
Kupon za 25 EUR0U
Pri narnriln ctnritPi/ nad СЛЛ pumu
novanja v tri- in večstanovanj-ski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega poziva, ožji družinski član lastnika ali najemnik stanovanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi s pisnim dovoljenjem lastnika.
Pozor! Naložba pred oddajo vloge ne sme biti izvedena. Vlogo s prilogami je treba oddati pred izvedbo del. V nasprotnem primeru vlagatelj ni upravičen do nepovratne finančne spodbude.
Postopek oddaje vloge
1.	Pred izvedbo naložbe vlagatelj vloži vlogo.
2.	Eko sklad pregleda in obravnava vlogo.
3.	V primeru nepopolne vloge Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge (vlagatelj mora dopolniti vlogo v 15 dneh od vročitve poziva).
4.	V primeru popolne vloge Eko sklad vlagatelju izda odločbo in pogodbo.
5.	Vlagatelj podpisano pogodbo obvezno vrne Eko skladu v 15 dneh od vročitve.
6.	Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo.
7.	V primeru nepopolne zaključne dokumentacije Eko := sklad vlagatelja pozove k do- ш polnitvi vloge za izplačilo.
8.	V primeru popolne za- _o ključne dokumentacije se izplačilo nepovratnih sredstev o nakaže v roku 30 dni od preje- ^ ma zahtevka.	A"
E
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund
Slnvpnian Fnvironmprrtal Publir Fund
ASFALT KOVAČ □.□.□., PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ASFALT
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032
&SFAI T KnVAnlSSini MPT
" CVETLIČARNA
INI RARII NI RIITIK

Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITVI GROBOV. DE10 BREZPLAČNO!
|4ÜLß
AVTOPRALN|CA
™J" ШВШШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi i^aši mojstri, -pokličite оз± g&o
16
ŠPORT
Miha Zarabec in ena izmed njegovih odličnih akcij	Vrčke piva je moštvu na parket prinesel ekonom Boris Vrščaj.
Kar se da gladko!
Celjski rokometaši prepričljivo boljši od velenjskih
Luka Žvižej je bil zelo žejen.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so tudi na tretji tekmi finala državnega prvenstva proti Gorenju igrali toliko, kot so potrebovali, in se na koncu veselili že 19. naslova državnih prvakov. Tretjič doslej se je zgodilo, da je ekipa dobila prav vse prvenstvene tekme; osvojila je tudi slovenski pokal.
Celjski rokometaši so namreč v domačem prvenstvu nanizali le zmage. Tretja in obenem odločilna v finalu je bila že 50. zaporedna v domači konkurenci celjskega moštva. »Pivovarji« so letos dobili še slovenski super pokal.
Brez pretresov
Celjani so v finalnih dvobojih proti Gorenju veljali za velike favorite. Po dveh zmagah (prva v Celju, zatem v Velenju) so tudi tretji obračun v dvorani Zlatorog začeli zanesljivo. Zelo dobra igra je hitro prinesla lepo prednost. Za gostitelje je bil prisoten dodaten motiv, navzočnost novega selektorja članske reprezentance Slovenije Veselina Vu-jovića. Predvsem je to veljalo za (končno) novopečenega reprezentanta Miho Zarab-ca, pa tudi za Vida Poteka. Celjski rokometaši so v prvem
polčasu vodili že za šest golov, ob odmoru za pet. V nadaljevanju so malce popustili, ko se je nasprotnik približal na dva gola zaostanka, vendar so hitro odgovorili, po koncu tekme pa se zasluženo veselili še dolgo v noč. Trener celjskega moštva Branko Tamše po drugem zaporednem naslovu ni skrival navdušenja: »Izjemno vesel in zadovoljen sem za fante, ki so zdržali do konca. Najpomembneje je, da smo verjeli v lastne sposobnosti in vseskozi pravilno delali, za kar gre velika zasluga tudi mojim sodelavcem v klubu.« V celjski ekipi sta bila na zadnji tekmi najučinkovitejša Miha Zarabec z osmimi in Ivan Slišković s sedmimi goli, v velenjski pa Staš Skube in Mario Šoštarič s po šestimi goli.
Pivo teklo v potokih
Celjski rokometaši so si v velikem slogu priborili 19. zvezdico. Brez oddane točke, s 50. zaporedno zmago, povrhu pa so v finalu »pometli« z večnimi tekmeci iz Velenja. Zato je bilo tudi veselje po koncu pristno. Igralcem so se na parketu dvorane Zlatorog pridružili navijači
in si postregli s pivom, ki ga je »častil« glavni pokrovitelj. »Finale je bil precej težji, kot kaže izid 3:0. Na drugi strani je namreč stala izjemno dobra ekipa Gorenja, ki je igrala na zaključnem turnirju EHF v Berlinu. Zame so bili pred sezono prvi favoriti. Dve leti so skupaj. Za razliko od nas so nadgradili ekipo, medtem ko smo mi marsikaj zamenjali. Odšli so Mate Lekai, Nemanja Zelenović, Sebastjan Skube, Gašper Marguč, Borut Mačk-ovšek, Uroš Bundalo, Gregor Potočnik, skratka en kup kakovostnih igralcev. Pripeljali smo nove obraze, ki pa so se pokazali kot prava izbira,« je dodal izjemno priljubljeni Branko Tamše. Spregovoril je še o vse prej kot priljubljenem sistemu tekmovanja, ki ga je določila Rokometna zveza Slovenije: »Osem mesecev in pol smo opravili brez praske, potem pa bi lahko v enem tednu vse zapravili. Lahko pridejo poškodbe, lahko se zgodi marsikaj. Zato ni najbolj objektivno. Verjetno pa je zanimivo za gledalce ...«
Usodna menjava trenerja?
Velenjčani imajo po končani sezoni grenak priokus.
Lep uspeh je bil uvrstitev na zaključni turnir pokala EHF, vendar so »doma« ciljali na vrh. Marsikdo je sklepal, da bo boj za državnega prvaka ogorčen, a ko se je moral posloviti trener Ivan Vajdl in ko je prišel Gregor Cvijič, je vse bolj in bolj postajalo jasno, da Gorenje izgublja stik s Celjem Pivovarno Laško. Izkazalo se je, da Cvijič ni bil dorasel nalogi, ko ni imel ne pravega sistema in ne prave discipline. »Borili smo se po svojih najboljših močeh, na dveh finalnih tekmah smo prikazali dobro igro, a to je bilo vseeno premalo. Pred začetkom sezone smo napovedovali dvojno krono, osvojili nismo ničesar. S sezono ne moremo biti zadovoljni, a v rokometu je tako, da se septembra vse začenja znova. Srčno si želim in upam, da bom končno osvojil kakšno lovoriko v velenjskem dresu,« je po še tretjem porazu v finalu nemočno in nesrečno dejal Mario Šoštarič.
Na lovorikah ni spanja
Veliko bolj zadovoljen je bil razumljivo David Mi-klavčič: »Pred začetkom sezone nismo razmišljali o
tem, da jo bomo končali s stoodstotnim izkupičkom. To dejstvo nam je na koncu naporne sezone dalo novo moč, poskusili smo to doseči zaradi ekipe, trenerja in naših privržencev. Ni bilo enostavno, potrebno je bilo veliko psihološke in telesne moči. Tega sem še toliko bolj vesel, ker se zdaj poslavljam od Celja, kjer sem se odlično počutil.« Luka Žvižej je znova požel ovacije s tribun. Zdi se, da je dostojno zamenjal prav tako legendarnega Edvarda Kokšarova, saj je zdaj on postal zaščitni znak celjskega kluba in eden izmed največjih ljubljencev navijačev. »Veseli smo, da smo naredili tisto, kar smo si zadali. Petdesetič zapored smo zmagali in to je ve-
lik uspeh. Borili smo se in dokazali, da smo najboljši. Zdaj sledi slavje, počitek po naporni sezoni, nato pa gremo novim zmagam naproti. Ni spanja na lovorikah,« je dejal Žvižej. Miha Zarabec je pristavil: »Lahko rečem, da je za nami popolna sezona. Bili smo dominantni. Kapo dol ekipi, da smo celotno sezono zdržali s takim tempom. Na koncu se je izplačalo. Vse se je vrnilo. Reprezentanca? Zdaj moram dokazati, da si zaslužim vpoklic. Po tihem sem ga pričakoval, a se ne bi obremenjeval, tudi če ga ne bi bilo, saj vemo, da je gneča velika. Celje? Želim ostati tukaj. Izvrstno se počutim.«
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Ratejeva skromno metala
Nekaj atletov celjskega Kladivarja se je prejšnji konec tedna izkazalo, sebe in svoje pristaše pa je razočarala Martina Ratej, od katere ljubitelji atletike največ pričakujejo v tej sezoni.
V soboto je v diamantni ligi v Eugenu (ZDA) z metom 55,15 m pristala na osmem mestu. »Z vidika zgoščenosti tekmovanj je za mano najtežji del sezone. V zadnjih dveh tednih sem veliko potovala in to je pustilo posledice. Zdaj se lahko ponovno posvetim treningu in verjamem, da bom 60 metrov presegla že
na naslednji tekmi v Oslu. Malce sem razočarana, a to je del športa. Težko je potovati in tekmovati brez trenerja. Upam, da bo lahko na naslednji tekmi ob meni,« je razložila Martina. Naslednja tekma v seriji diamantne lige bo že drevi v Oslu.
Rekorda na 400 m
Za Robertom Rennerjem
je prva tekma v skoku s palico v poletni sezoni. Na mitingu v Innsbrucku je osvojil drugo mesto. Renner, ki je bil edini slovenski predstavnik na tekmovanju, je preskočil 5,40 m. Na mitin-
gu v Slovenski Bistrici pa sta prav tako odlično nastopila Luka Janežič in Gregor Grahovac. Luka je v teku na 400 m dosegel državni rekord v kategoriji U23 (46,47 sek), Gregor pa v kategoriji pionirjev U16 (49,07 sek). Na kvalifikacijah vseameri-škega prvenstva je Maruša Černjul preskočila 182cm in se uvrstila v finale, ki bo 10. junija v Oregonu: »Tekmovanje smo zaključili, ko je ostalo 12 tekmovalk in letvice ni bilo treba višati. Tekma je trajalo zelo dolgo, saj je skakalo kar 48 tekmovalk.«
DEAN ŠUSTER
Tim Valner s trenerjem Sebastijanom Kantužerjem
Valner
balkanski
podprvak
Na balkanskem prvenstvu v Črni gori je sodelovala 43-član-ska slovenska karate reprezentanca.
V njej sta bila tudi Celjana Tjaša Kvas in Tim Valner. Slednji je v borbah v starostni kategoriji do 14 let osvojil srebrno medaljo. Valner je v polfinalu kategorije do 45 kg slavil z gladkih 5:0, v finalu pa je varovanec trenerja Sebastijana Kantužer-ja pri Društvu za karate Celje izgubil šele po sodniški odločitvi.
DŠ
ŠPORT
17
Premagali še Rudar
Sezona presežkov NK Celje
Celjski nogometaši so sezono zaključili z dvema drugima mestoma, v pokalu za Koprom in v prvenstvu za Mariborom.
V zadnjem krogu 1. SNL so zmagali v Velenju s 3:1 in s tem ugnali prav vse tekmece, kot zadnjega še Rudarja.
»Gobi« da, »Mujke« ne
Trener Simon Rožman ni
mogel računati na nekatere ključne igralce. »Če potegnemo črto pod celotno srečanje, smo po mojem mnenju zasluženo zmagali. Za nami je sezona presežkov. Imeli smo dopadljivo, všečno igro. Dosegli smo najhitrejši gol, klubu je uspel največji prestop, za Mariborom smo zaostali le za devet točk. Čeprav smo prejeli malo golov, smo na vsaki tekmi igrali na zmago. Sprožili smo največ strelov. Nadigra-
ni? Morda na zadnji tekmi v Ljudskem vrtu in nato doma z Gorico, ko smo prevetrili ekipo. Glede finančnega vložka bomo še naprej omejeni, a ne bomo obljubljali v prazno, kar počnejo nekateri. Imamo ogromen nabor možnih novincev, selekcijo bova opravila s športnim direktorjem. Cilj bo uvrstitev pri vrhu in uvrstitev v evropsko tekmovanje.« Kariero je zaključil Sebastjan Gobec, vratar Amel Mujčino-vič še ne.
Spremembe. Na bolje?
Velenjčani so prvenstvo končali na šestem mestu, proti lokalnim tekmecem so doživeli šele drugi poraz na 17. medsebojnih prvenstvenih dvobojih. Obeta se skupščina kluba, na njej pa ogromno sprememb. Skoraj tri mesece je vršilec dolžno-
sti predsednika kluba Dejan Radovanovič, ki bo dobil naslednika. Mnogim igralcem potečejo pogodbe. »Pohvalil bi fante, ki so se primerno trudili. Ob vseh problemih, ki smo jih imeli, moramo biti zadovoljni s končno uvrstitvijo. Upamo, da se bodo zadeve uredile in da bomo jeseni lahko ciljali na višja mesta,« je dejal trener Jernej Javornik. Bojda ekipa ni prejela zadnjih štirih plač.
Lara pokvarila slavje
Najboljše nogometašice pri nas so igralke Teleinga Pomurja, toda zadnji tekmi v sezoni so izgubile, obe proti Rudarju Škalam - najprej v finalu pokala v Kopru, nato pa še v nedeljo v Beltincih v zadnji tekmi državnega prvenstva. Obračun je bil predvsem prestižnega pomena.
Velenjčanke so z zmago s 4:1 ponagajale pri domačem slavju. Hat-trick je uspel izjemni 16-letnici Lari Prašni-kar, en gol je dodala Moira Murič. Pomurje je po edinem porazu zbralo 54 točk, Rudar Škale na drugem mestu 46.
DŠ, foto: SHERPA
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	36 24 7 5	74	32	79
CELJE	36 20 10 6	58	31	70
DOMŽALE	36 21 5 10	52	22	68
OLIMPIJA	361710 9	55	32	61
ZAVRC	36 15 4 17	38	52	49
RUDAR	36 12 10 14	44	43	46
KRKA	3611 718	38	54	40
LUKA KOPER	36 12 4 20	35	58	40
GORICA	36 10 7 19	40	46	37
KALCER	36 4 4 28	21	85	16
Suuny Omoregie je v Velenju dosegel vse tri celjske gole.
Slovenska nogometna reprezentanca bo angleško gostila čez deset dni v Ljubljani. Selektor Srečko Katanec je med deseterico vezistov uvrstil tudi Vojničana Benjamina Verbiča.
Medalje z »drugo« ekipo
Manjša odprava celjskega judo kluba Zdežele Sankaku se je zelo zadovoljna vrnila iz Romunije. Kaj se ne bi, na tekmi svetovnega pokala v Cluju sta zmagala Adrian Gomboc in Mihael Žgank, Klara Apotekar pa je bila tretja!
»V Romunijo je odpotovala, lahko bi rekli, naša druga ekipa, a se je imenitno odrezala. Adrian, Miha in Klara so me prijetno presenetili,« je priznal Marjan Fabjan, ki na svetovno sceno že uspešno uvaja nova, mlada imena. Pri tem mu je v veliko pomoč nedvomno Urška Žolnir, ki naj bi naslednji teden tudi uradno zaključila tekmovalno kariero. Skupaj z Lucijo Polavder pa trenutno vse moči usmerja na pripravo tekme evropskega pokala, ki bo, znova v Podčetrtku, 13. in 14. junija.
Oba do konca
Adrian Gomboc je v Cluju slavil med ju-doisti do 66 kg. V konkurenci 36 borcev je ugnal predstavnike Velike Britanije, Italije in Gruzije, nato v polfinalu Rusa Jakuba Šamilova, v finalu pa še Francoza Alexandra Mariaca. Po sobotni zmagi Gomboca je v nedeljo za novo veselje poskrbel njegov klubski kolega Mihael Žgank. V kategoriji do 90 kg je premagal Romuna Emanuela Radulescuja, Ukrajinca Artema Guljajeva, Izraelca Alona Sassona, v polfinalu Portu-
Adrian Gomboc je nase prvič resneje opozoril na SP do 21 let, ko je osvojil bronasto medaljo.
Mihael Žgank je dosegel svoj največji uspeh.
galca Celia Diasa, v finalu pa mu je nasproti stal Asley Gonzalez s Kube. Žgank ga je ugnal z iponom.
Pod vrhom lestvic
Klara Apotekar je v kategoriji do 78 kg uvodno borbo izgubila proti Francozinji Ca-mari, nato pa v repesažu premagala Izrael-ko Mayersohn in v borbi za tretje mesto še
Francozinjo Pierret z iponom. Peti je bil med borci do 60 kg Matjaž Trbovc, brez uvrstitve pa je ostala Anka Pogačnik. Kaj pa »prva« ekipa? Trenutno je na svetovni lestvici v kategoriji do 63 kg Tina Trstenjak tretja, Ana Velenšek do 78 kg četrta, Rok Drakšič pa do 73 kg osmi.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Brus še neizbrušen
V predmestju nemškega Lepziga, v Mar-kelbergu, je bilo člansko evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Deset let stara umetna proga je precej zahtevna in je poleg Augsburga (OI 1972) edina prava umetna in zahtevna kajakaška proga v Nemčiji.
Po stresnih izbirnih tekmah se je v slovensko kajakaško reprezentanco uvrstil Celjan Simon Brus, klubskemu sotekmovalcu, 19-letnemu Martinu Srabotniku, ki je bil aprila šesti na SP za mlajše člane v Braziliji, pa se je nastop v reprezentanci Slovenije izmuznil za las.
Brus se je uvrstil v finale, odlično peljal skozi 20 vratic, bil zrel za sam vrh, potem pa storil napako, a vseeno osvojil 9. mesto. Peter Kauzer je bil peti. Simon dozoreva, a izbrušen še ni. Toda ko bo, bo nevaren tako Kauzerju v boju za Rio de Janeiro kot tudi celotni svetovni konkurenci. Pred njim je pet tekem svetovnega pokala in septembra SP v Londonu, kjer se bo že začel boj za Brazilijo. Dušan Konda pripravlja daleč največje kajakaško tekmovanje, ki je bilo kdajkoli organizirano na Savinji v Celju. To bo naslednji teden, v soboto, 13. junija. Čeprav bo šlo za spust, se bosta preizkusila domača asa Brus in Srabotnik.
DEAN ŠUSTER
Panorama
ROKOMET
1. SL, 3. tekma finala končnice: Celje Pivovarna Laško
-	Gorenje 33:30 (18:13); Za-rabec 8, Slišković 7, Janc 6; Skube, Šoštarič 6, Szyba 5.
NOGOMET
1.	SL, 36. krog: Rudar -Celje 1:3 (0:2); Jahić (72), Omoregie (27, 36, 92), Maribor - Koper 0:0, Olimpija
-	Domžale 0:2 (0:1), Radomlje - Krka 0:1 (0:1), Gorica
-	Zavrč 4:0 (4:0).
2.	SL, 27. krog: Šmartno -Tolmin 2:7 (1:2); Sinanovič (23), Kurež (84), Dravinja
-	Triglav 2:2 (1:0); Brajič (4-ag), Brglez (61). Končni vrstni red: Krško 51, Alumi-
nij 50, Dob 49, Ankaran 42, Tolmin 41, Triglav 39, Veržej 38, Šenčur 32, Dravinja 29, Šmartno 8.
3. SL - sever, 25. krog: Šmarje - Podvinci 1:1 (0:1), Dravograd - Mons Claudius 3:0 (0:0), Šampion - Lenart 3:0 (1:0), Bistrica - Šentjur 5:1 (1:0). Vrstni red: Maribor B 67, Drava 58, Šmarje, Podvinci 40, Dravograd 39, Šampion, Fužinar 37, Mons Claudius 35, Lenart 33, Radlje 32, Šentjur 30, Korotan 29, Bistrica, Malečnik 13.
MNZ, MČL Celje, 18. krog: Šoštanj - Mozirje 3:5 (2:1), Zreče - Žalec 3:0 (0:0), Kovinar - Kozje 7:1 (4:0), Vojnik - Vransko 5:2 (1:1), Rogaška - Brežice 1:3 (0:1). Vrstni red: Brežice 48, Zreče 46, Žalec 38, Kovinar, Mozirje 30, Šoštanj 24, Ro-
gaška 19, Kozje 18, Vojnik 12, Vransko 0. (MiK)
KOŠARKA
1. SL, za obstanek, 4. krog: Hopsi - Terme Olimia 85:74; Pungartnik, Rizman 15, Ata-nackovič 11; Pešič 20, Remus 17, Štruc 15, Elektra - Lastovka 80:65; Čebašek 25, Cohn 19, Zagorc 11; Pušič 17. Vrstni red: Elektra 10, Hopsi, Lastovka 9, Terme Olimia 8.
Športni koledar
Sobota, 6. 6.
NOGOMET
3. SL - sever, 26. krog: Šentjur - Šampion, Drava - Šmarje, Mons Claudius -Korotan (17.30).
KAVARNA PICERIJA
тагашшш
ш

QNivoeffl r
imt I	biglav '
Ж rot®™ «gE
® -«.s M «um» »O. vriŠM" ТјјНДВМИДИНИ
ф HS* «±B| — >; ko«« ЕД "issr-1§е_ Ahe
18
KRONIKA
Storilci še vedno na prostosti
Nekateri umori na Celjskem so še vedno zaviti v skrivnost
Okrožno sodišče v Celju je preklicalo včerajšnji predobravnavni narok za Kristijana Kamenika, ki mu tožilci očitajo štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Preklic naroka so na spletnih straneh sodišča objavili v ponedeljek. Kaj je razlog, da se sodni proces ne bo mogel začeti to sredo, še ni popolnoma jasno. Po neuradnih podatkih naj bi Kamenik sodišču predložil zdravniško opravičilo. Sodišče je že določilo nov datum, in sicer 23. junij.
Kot smo že poročali, so Kamenika iz hrvaškega zapora, kjer je prestajal zaporno kazen zaradi prekupčevanja z drogami, izpustili 22. maja. Ker so ga po izpustu dosmrtno izgnali s Hrvaške, naj bi prišel v Slovenijo - po nekaterih informacijah nazaj na naslov, kjer je bil prijavljen, torej na območje Slovenskih Konjic. Spomnimo, da so ga zaradi umorov v Sloveniji pred leti že obsodili, nato so razveljavili sodbo. Po drugem sojenju so ga oprostili, nakar je višje sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Ko so mu začeli soditi tretjič, so ga zaradi drog prijeli na Hrvaškem, zato se sojenje v Celju ni moglo nadaljevati. V Tekačevem so marca 1997 umrli 73-le-tna Frančiška Poharc, njen 75-letni mož Štefan, komaj 17-letna Viktorja Krušlin in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Kriminalisti še vedno menijo, da Kamenik ni edini osumljenec za umor. In to še zdaleč niso edini umori na Celjskem, kjer so morilci še na prostosti. A so zagotovo najbolj brutalni.
Mafijski posli?
Čeprav letna statistika celjske policije kaže visoko pre-iskanost umorov in ubojev, je treba vedeti, da se največ takšnih tragedij zgodi za družinskimi zidovi, kjer je storilec znan in največkrat tudi prijet oziroma ovaden. Drugačna zgodba je, ko se
Na velenjskem koncu je leta 2008 odmeval umor 27-le-tnega Simona Flandra, ki se je zgrudil zaradi devetih vbodov z nožem, med drugim tudi naravnost v srce. Izkrvavel je na parkirišču pred Rdečo dvorano. 21-letni morilec je moral v zapor za osem let, dvojica pomagačev pa je po sojenju odšla na prostost. Ker je šlo za mladoletnika, je moral (namesto paznikov v zaporu) nad njima bdeti center za socialno delo.
umori zgodijo zaradi drugih vzrokov, torej ne zaradi ljubosumja ali partnerskih sporov. Takrat so preiskave težje, še bolj pa so zapletene, kadar ni o morilcu ne duha ne sluha. Noben primer za policijo ni končan in noben »dosje zaprt«, dokler storilcev ne najdejo, pravijo na policiji. Toda leta minevajo in čas je ponavadi vedno bolj na strani storilcev. Več časa kot mine, manjša je možnost, da jih izsledijo.
Celjski kriminalisti preiskujejo tudi umore, ki se niso zgodili na našem območju, vendar so bile pokojne osebe s Celjskega. Spomnimo samo na umor 33-letnega Celjana Zlatka Žoherja. Tega so decembra leta 2003 ustrelili pred hotelom I v Remetinski ulici v
Za mafijskega je dolgo časa veljal tudi umor Matjaža Volka iz Velenja. Mladega Velenjčana so marca 2002 našli ustreljenega v bližini Žal v Ljubljani. Osumljena za umor in napeljevanju k umoru Nenada Miroviča in Gregorja Britovška so na celjskem sodišču pred leti oprostili, ker »ni bilo dovolj dokazov«. Nato so zadevo v svoje roke vzeli ljubljanski višji sodniki in oba obsodili na najvišjo možno kazen v Sloveniji - kar na 30 let zapora.
Zagrebu. Žoher je bil takrat policistom znan predvsem po domnevnih goljufijah z avtomobili, hrvaški mediji pa so ga povezovali tudi s sumljivimi posli z mamili. Zato je ob njegovem pokončanju obstajal tudi sum, da gre za mafijski obračun. Toda po več kot desetih letih ne hrvaška ne slovenska policija nista prišli na sled tistemu ali tistim, ki so ga umorili. Isto leto je pod streli umrl tudi 31-letni Matjaž Podmiljšak iz Levca. Njegovo truplo so našli v avtomobilu v Brilejevi ulici v Ljubljani. Kdo je pritisnil na sprožilec orožja, s katerim je bil ustreljen, prav tako do danes še ni znano. Policija je po umoru molčala kot grob, ni povedala niti tega, ali sumi, da sta umora Podmiljšaka in Žoherja povezana. Žoher in Podmiljšak sta se namreč poznala, oba sta bila osumljenca v prej omenjenih goljufivih poslih z avtomobili. Mesece po umoru Podmiljšaka je bilo neuradno sicer mogoče slišati, da se krog okoli osumljenih že manjša, a očitno je bil to le »blef«. Mnogi, ki
Ali gre pri kakšnem umoru za mafijsko ozadje, ni mogoče povsem potrditi. Preiskovalci morajo upoštevati tudi možnost ostalih medsebojnih sporov. Nekaj najtežjega za kriminaliste je ugotoviti motiv za kaznivo dejanje. Na epilog preiskave zelo vpliva tudi čas. Četudi se je že dogajalo, da so umore preiskali tudi po več letih od dogodka. Tisti, ki morda kaj vedo o kakšnem kaznivem dejanju, vrsto let molčijo, nato se iz različnih razlogov odločijo tudi spregovoriti ali policiji dostaviti kakšen dokaz. Vse sledi in dokaze policija hrani, razvoj tehnologije pa sčasoma pomaga tudi pri preiskovanju. Morda s sodobno tehniko lahko kakšen dokaz izpred let še enkrat preiščejo in najdejo nove sledi, ki jih pred leti niso mogli.
Za tem zidom je v groznih mukah umrl šoštanjski brezdomec Marjan Jančič. Njegove morilce so policisti prijeli. Ta umor velja za enega najbolj srhljivih na Celjskem.
so ju poznali, še danes menijo, da bosta njuna umora ostala nerešena.
Grozljivki ob Savinji in v Šoštanju
Na prostosti je še vedno tudi morilec 40-letnega celjskega brezdomca Petra Dornika. Njegovo truplo so 8. julija 2004 zjutraj našli v mlaki krvi na sprehajalni poti ob Savinji v Trubarjevi ulici v Celju. Nekdo mu je s topim predmetom prizadejal tako hude poškodbe, da je izkrvavel na kraju dogodka. Vrsta razgovorov in zaslišanj ni dala skoraj nobenih oprijemljivih podatkov, ki bi pripeljali do osumljenca. V upanju, da bodo našli kakršen koli dokaz ali sled za morilcem, so policisti tisti dan na tej lokaciji prečesali celo nabrežje Savinje in okolico, a so ostali praznih rok. Le v grmovju ob klopi, kjer so našli Dornikovo truplo, je stala napol prazna steklenica vina. Dornik je bil alkoholik v kronični fazi, a miren, vodljiv in vljuden, so takrat povedali v celjskem zavetišču za brezdomce. Kriminalisti so na začetku preiskave večkrat poudarili, da so bili skoraj zagotovo v bližini kakšni očividci. Na žalost se do danes še nihče od njih ni opogumil in policiji povedal, ali je videl tudi storilca.
Eden najbolj grozljivih umorov na Celjskem se je zgodil v Šoštanju leta 2003.
Anđa Klarič je ime in priimek svojega morilca odnesla s seboj v grob.
Brezdomca Petra Dornika so klicali tudi Črni Peter. Kdo ga je umoril, še danes ni znano.
Statistika umorov preteklih let na Celjskem kaže, da je odprt še en primer. Gre za umor Celjana Franca Kavčiča, ki je bil v času smrti star 31 let. Njegovo truplo so našli v strugi potoka v Liscah pri Celju, kjer je ležalo dlje časa.
Skupina moških, med njimi so bili tudi mladoletniki, je takrat umorila šoštanjskega brezdomca Marjana Jančiča - Majca. Peterica storilcev je Jančiča več ur trpinčila. Obtožnica je na plan prinesla srhljive podrobnosti. Brezdomca so slekli, ga po telesu udarjali z različnimi predmeti, mu zažigali dlake, urinirali po njem, ugašali cigarete na njegovem telesu, odšli pit, nato so se vrnili in nadaljevali trpinčenje. V zadnjico so mu potiskali baterijski vložek in steklenico, na penis zlivali vroč vosek in ga popolnoma razcefrali ... Vse to se je dogajalo v stavbi v središču Šoštanja! Prvoobto-ženega so obsodili na deset let zapora, dva mladoletnika sta s
sodbe odkorakala na prostost, ker sta leto zapora odslužila že v priporu, tretji mladoletnik je prav tako že nekaj let na prostosti.
V skrivnost pa je že približno 15 let zavita preiskava izginotja mladega Celjana Jureta Plevnika. Čeprav okoliščine več kot očitno nakazujejo na umor mladeniča, osumljenca ni in ni. Oziroma je, a dokazov za to, da bi mu okoli rok nadeli lisice, še ni dovolj. Gre za enega redkih primerov, če ne že za edinega v slovenski policiji, kjer kriminalisti iščejo storilca umora, čeprav trupla Jureta Plevnika do danes niso našli.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Celjani se še dobro spomnijo umora mladoletne Anđe Klarić, ki je bila pogrešana od 16. januarja 1990. Mrtvo so našli približno pet mesecev kasneje. Truplo je bilo skrito v greznici ob avtocesti Celje-Maribor. Še do danes ni popolnoma jasno, ali so dekle pred umorom tudi trpinčili in zlorabili.
ludi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad.
)ww. optimist, si
nagrada velik houceh
nagrada- wiöin^.t^üK hw&h nagrada тшлт шећ
Nagrada za glasovälca: denarnica -
KRONIKA
19
INFO 113
Porast
gospodarskega kriminala
Povzročili trikrat večjo škodo
Na Celjskem se je v zadnjem letu občutno povišalo število primerov gospodarskega kriminala. Izstopa predvsem škoda, ki so jo samo lani povzročili osumljeni teh kaznivih dejanj, saj znaša skoraj 319 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2013 je kar za šestkrat višja.
Največji porast je predvsem pri številu tistih kaznivih dejanj, ki so osumljenim prinesla največ premoženjske koristi. Veliko je bilo tudi nepravilnosti, ki so jih osumljeni storili organizirano. Več odkritih kaznivih dejanj celjski kriminalisti pripisujejo tudi večji ozaveščenosti ljudi, ki v zadnjem obdobju prej in hitreje prijavijo, če menijo, da so v neki gospodarski dejavnosti nastale nepravilnosti.
Pri tako visoki škodi, ki je povzročena z gospodarskim kriminalom, je treba vedeti, da so policisti v zadnjem letu preiskali nekaj primerov večjih gospodarskih družb, kjer so bili tudi zneski očitanih škod visoki. Naj spomnimo, da so samo vodilnim v primeru preiskav v Tešu očitali škodo v višini 284 milijonov
evrov. Samo lani se je v primežu kriminalistov znašlo skoraj 30 podjetij s Celjskega. V zvezi s tem so kriminalisti podali tudi 12 pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi v skupni vrednosti skoraj 8 milijonov evrov. Če pogledamo vsebino vseh ovadb, najbolj izstopajo preslepitve in kršitve temeljnih pravic delavcev, saj je kar nekaj nepravilnosti povezanih s stečaji in finančno nedisciplino. Na Celjskem so podjetniki na veliko tudi ponarejali, saj je bilo največ ravno teh nepravilnosti. Bilo pa je manj klasičnih goljufij in zlorab položaja. Pri tem se je v primerjavi z leti prej lani povečalo tudi število primerov kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete, kar je povezano tudi z razvojem tovrstne tehnologije. Tu gre predvsem za zlorabo osebnih podatkov, uporabo ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva na portalih spletnih trgovin in elektronskega bančništva ter za spletne goljufije.
SŠol, foto: arhiv NT (GrupA)
Umrl mlad motorist
V	soboto dopoldne se je na regionalni cesti v Spodnjih Stranicah zgodila smrtna prometna nesreča, v kateri je umrl 32-letni motorist iz Celja. Vanj je zaradi vožnje po napačni strani ceste trčil 39-letni voznik osebnega vozila z območja Zreč. Trčenje je bilo tako silovito, da je 32-letnik po padcu zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. To je letošnja peta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje in prva med motoristi. Lani sta v istem obdobju v nesrečah na Celjskem umrla dva motorista.
Padel z lestve
V	Dobovcu pri Rogatcu se je sredi preteklega tedna zgodila delovna nesreča. Pri sestopanju s strehe se je telesno poškodoval 48-letni delavec. Temu se je montažna lestev, ki je bila pritrjena v zid zgradbe Osnovne šole Dobovec, nenadoma iztrgala iz zidu. Po padcu so ga reševalci odpeljali na opazovanje v celjsko bolnišnico.
Vozila prehitro in trčila
V	torek zgodaj popoldne se je na avtocesti Celje - Ljubljana, v bližini avtocestnega izvoza Vransko, zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala ena oseba. Zara-
di neprilagojene hitrosti sta trčila voznika dveh tovornih vozil. Povzročitelj nesreče, 51-letni romunski voznik, je pri tem dobil hude poškodbe. Drugi voznik, madžarski državljan, pa ni bil poškodovan. Zaradi odstranjevanja posledic nesreče je bila avtocesta na tem delu dobri dve uri in pol v celoti zaprta.
Policija iztržila skoraj tri tisočake
Policijska uprava Celje je v petek izvedla javno dražbo najdenih predmetov. Tudi letos je bilo za nakup predmetov, ki jih je ponudila policija, ogromno zanimanja, saj je prišlo več kot 150 ljudi. In tudi letos so policisti prodali čisto vse stvari, ki so jih licitirali. Izkupiček dražbe znaša 2.632 evrov in je šel v državni proračun. Najdražje so prodali motor, ki je dosegel vrednost 530 evrov, najbolj poceni pa sta bila mobilni telefon in nekoliko poškodovano kolo, oba sta bila prodana skupno za 8 evrov.
Kradel žlebove
Minuli četrtek so celjski policisti v Kosovelovi ulici prijeli 39-moškega, ki je pred tem s poslovnega objekta ukradel približno 7 metrov bakrenih odtočnih cevi. Ukradene predmete so mu zasegli in jih vrnili lastniku, 39-letniku pa so odvzeli prostost. Po preiskavi so ga tudi ovadili.
Sodni svet dal piko
ä j Končani zapleti z vprašanjem, kdo bo vodil IQ I celjsko višjo sodno palačo
Sodni svet je pred dnevi imenoval višjega sodnika svetnika Branka Aubrehta za novega predsednika Višjega sodišča v Celju. S tem so se zapleti glede imenovanja novega vodstva sodišč v celjskem sodnem okrožju končali.
Znano je namreč, da je sodni svet do zdaj že dvakrat izkazal nezaupnico Zdenki Strašek, kije vodila celjsko višje sodišče do lanskega decembra. Čeprav je zaradi dvakratnega neimenovanja sama odstopila, se je na odločitev sodnega sveta pritožila. Upravno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in zapisalo, da je odločitev dokončna. V
nasprotnem primeru bi namreč Straškova ponovno imela možnost pritožbe. Ko je upravno sodišče odločalo in do imenovanja novega predsednika je Aubreht sicer vodil sodišče kot začasni predsednik, zdaj pa je to funkcijo tudi uradno prevzel. Podobna zgodba je v drugi polovici lanskega leta bila tudi na okrožnem sodišču, kjer se je na postopek imenovanja Matevža Žuglja za tamkajšnjega novega predsednika dvakrat pritožil nekdanji vodja sodišča Miran Jaz-binšek, a je upravno sodišče tudi njegovo pritožbo zavrnilo.
SŠol
Največ škode naj bi bilo lani povzročene z domnevnimi nepravilnostmi v Tešu, in sicer kar 284 milijonov evrov.
T	in	i <		i	T
	i	i			
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si	vT
Prodajno mesto:
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4.
novi tednik
I www.novitednik.comtednik@nt-rc.si
Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer:
dva vikend paketa s polpenzionom za 2 osebi v Hotelu Zdraviliški dvor v RimskilTtermah in en vikend pakdt s pölpe'nzionom za 1 osebo v Hotelu Zdraviliški dvor v RimskiHtermah
Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje:
Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri)
Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1 -krat vstop v Deželo savn Va-rinia
Neomejen vstop v fitnes center in še in še
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
Posoda TO GO - za kosilo
Posoda TO GO - za solato
Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE

VOZILA
ISTRABENZ PLINI
PRODAM
MOTOR Honda 125 čbr, kot nov, 2.500 km, prodani. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365.
1313
STROJI
PRODAM
PLINSKE PECI
^^ popravila ^fc letni pregledi Q prodaja
Pooblaščeni serviser za:
Vjunkers SjVaillanh •Immergas Unical
Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija
Plinarniška 1 3000 Celje
G3 426 47 2G
alenka.huma r@istrabenzplini.si
REZKALNI stroj, srednje velik in gumarsko prešo, 451 pritiska, prodam. Telefon 031 561-147.	12 8 4
MOLZNI stroj Westfalia 3 F, puhalnik Tajfun, motor za puhalnik, rotacijsko kosilnico RK135, pajek Fahr 330 prodam. Telefon 051840-133. 1299 DEMPER 4 X 4 1,2 m3, generalno obnovljen, hidravlični volan, zgiben, dobre gume, prodam za 3.500 EUR. Telefon 041 645-898.	1301
M0T0RK0 Sola 650, gume na platiščih 500 X 12 col, prodam. Telefon 070 242-389.	1304
ELEKTRO motor, enofazni in trifazni manjši motor prodam ali menjam za drva, les. Telefon 070 707-365. 1314 PUHALNIK za seno, 6 m cevi in koleno prodam za 350 EUR. Telefon 031 727606.	1325 VRTNO kosilnico, samohodno, uporabno tudi za večjo travo, z motorjem, 6 KM, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 264-132. 1333
POSEST
PRODAM
STANOVANJSKO hišo v Šmartnem v Rožni dolini 32, št. energetske izkaznice 2015-4-3-14890, prodam za 50.000 EUR. Telefon 041 898-986. 1243 UREJENO gradbeno parcelo 1.350 m2, v Kulturniški ulici v Celju, cena 30 EUR/ m2, prodam. Pogled dokumentacije in vse ostalo osebno: Janez Cerovšek, Pegazov dom, Celjska cesta 11,3250 Rogaška Slatina.	p
TRI gradbene parcele v Šentjurju, na elitni lokaciji naselja Hruševec, velikost 430 m2, na parceli voda, elektrika, telefon, kanalizacija in asfalt, ugodno prodam. Telefon 031 375-646. 1301
V CENTRU Celja, na naslovu Trg celjskih knezov 4, nasproti Mestne občina Celje, oddamo v najem stanovanje, v izmeri približno 80 m2. Stanovanje ima CK na plin in je delno opremljeno. Najem je možen takoj in traja manj kot eno leto. Telefon (03) 425-8850,051 363-500.
STANOVANJE, 2 km iz Celja, delno opremljeno, ugodno oddam. Telefon 070 707-365.	1314
ŽUSTERNA, Koper. Oddam apartma od 1.
7. do 30.9., cena 35 EUR/dan. Telefon 031 826-091.	1336
NAJAMEM
DV0- ali trisobno stanovanje, hišo, širša okolica Celje, najamem. Možnost tudi odkupa. Telefon 064 199-040. 1310
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	P
PRAŠIČE, težke od 90 do 170 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455732.	1274
KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, bele, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113.	p
DVE telici, od 350 do 450 kg in kravo z bikcem prodam. Telefon 031 249-801.
Š 88
VEČ vrst golobov, kokoši in domače grlice prodam za simbolično ceno. Telefon 070 501-552.	1318
DVA pašna bika, 300-kilogramskega za 750 EUR, 400-kilogramskega prodam za 850 EUR. Telefon 070 419-631.
1321
DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, zelo lepa, prodam. Telefon 041 725055.	š 90
NEMŠKE ovčarje, mladiče brez rodovnika prodam po nizki ceni 180 EUR. Telefon 041 234-216.	1324
BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 041797-052. 1330
ODDAM
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Bonafin ena d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
IMT 533, v dobrem stanju, prodam, v račun vzamem traktor Tomo Vinkovič. Telefon 041 574-00 9. 13 3 8 TRAČNI obračalnik Sip, pajek na dve vrete-ni in samonakladalko Sip 16 prodam. Telefon 041 261-676. 1342
GOSTINSKI lokal oddam v Razlagovi ulici v Celju, možen je tudi odkup. Telefon 041 976-162.	13 22
PRIBLIŽNO 2,5 h travnika oddam v najem na Prekorju. Telefon 041 652-602, Andrej.	p
STANOVANJE
ODDAM
JU Uli H M
astrologfnja
SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763-800, (03) 5471-244.	P
V	PIRANU oddajamo stanovanje v času po-
čitnic od julija do septembra. Telefon 041 360-787.	1249
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje
^шјИНјк
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:	Ш	
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali -	preventivna cepljenja psov in mačk ' rtg slikanja skeleta in kolkov -	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali -	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.	DELO NA TERENU!	
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E'inail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
Smo mednarodno uspešno podjetje, usmerjeno v proizvodnjo kemičnih proizvodov.
Za področje industrije, obrti, živilske industrije in gastronomije iščemo
ZASTOPNIKE KOMERCIALISTE
(m/ž)
Zahtevamo:
•	končano vsaj poklicno šolo
•	zaželeno lastno podjetje ali s.p.
•	tehnično usmerjenost
•	prijaznost
Ponujamo:
•	celovito usposabljanje
•	stimulativen zaslužek, odvisen od prodaje, brez omejitve navzgor
•	možnost napredovanja na podlagi uspeha in kvalifikacije
•	strokovno prodajno podporo
Pisno ponudbo pošljite na naš naslov ali po e-pošti:
AUSTROCHEM, d. o. o.
Puchova ulica 5, 1235 RADOMLJE
Tel. Ol 7294 294, faks Ol 722 7903 www.austrochem.si, info@austrochem.si
CLEANER
ШШШ
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 200 kg ter telice in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 1253 BIKCA ali teličko, mesni tip, težko približno 200 kg, kupim. Telefon 031 660317.	1317
VINO, belo, mešano, največ rizlinga, prodam, 1 EUR/liter. Šmarje, telefon 031 337-361.	p
OSTALO
PRODAM
PRODAM
BELO in rdeče vino, domače salame, možna dostava, prodam. Ugodna cena. Telefon 041 382-735.	p
KORUZO in tritikalo prodam. Možnost dostave. Telefon 041 742-334. 1315 KAKOVOSTNO belo vino in sladki rumeni muškat prodam. Cena po dogovoru.
Tnlnfnn ПЛ1 01П	,
SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405.	p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 KORUZO v zrnju, ajdo, slamo v okroglih balah, hrastove plohe, 5 cm in kangoo bencin, letnik 2001, prodam. Telefon 031 839-090. 1203 CISTERNO za kurilno olje, 2.0001, prodam. Informacije po telefonu 041 210-129. 1264 USTROJENE kože lisic prodam. Informacije po telefonu 041 210-129. 1264 2.000 IPVC cisterno, nemške izdelave, prodam. Telefon 031 461-798. 1247 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Mnogo prezgodaj je umrl naš sodelavec
MILAN HRASTNIK
iz Male Breze
Od njega se bomo poslovili v petek, 5. junija 2015, ob 15. uri na pokopališču v Šentrupertu. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Javno podjetje Komunala Laško
Bolezen te objela je in poslednjo moč vzela je,
odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
VILJEMA PLANKA
iz Kompol (10. 2. 1944 - 22. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ter izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Mojci Vrečer za ganljiv govor, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom Društva upokojencev Štore, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Konjeniškega društva Štore, Konjerejskega
društva Celje in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
Mama je tista, ki te prva objame, ki prva te v naročje vzame, mama ti prva na čelo križ naredi. Vse življenje v molitvi in skrbi za otroke živi, mama te nikoli ne zapusti pa če v nebesih ali na zemlji živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE GUZEJ
iz Šentjurja, Dole 23 (21. 9. 1934 - 22. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni stali ob strani, nam ob smrti izrekli besede tolažbe, darovali za cvetje, sveče in za svete maše, denarno pomoč in darove za cerkev. Hvala dr. Pekarovićevi in patronažnim sestram ZD
Šentjur za vso skrb in nego v času njene bolezni. Hvala gospodu Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo odpete pesmi in pogrebni službi Zagajšek. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Njeni otroci z družinami
TOMOS avtomatik in poravnalko Mio standard prodam. Telefon 051 780-137.
1296
DVA bikca, 145 kg, teličko, 120 kg in si-lažne bale prodam. Telefon 031 424547.	Š 91 SUHA bukova drva, v okolici Celja, prodam. Telefon (03) 5772-385, 040 122-910. 1328 KUNČNICO (zajčnik) mere 90 x 70 x 60 in skrinjo - aluminij, velikost 140 x 120, štirje predali za shranjevanje živil ali orodja, prodam. Telefon (03) 5716331. 1331 NOVO kolo na prestave, velikost koles 26 x 75, prodam. Telefon 5732-034.1334 SUŠICE »rante«, 3 do 4 m, za ograje ali podobno, prodam. Telefon 041 832552. 1339
ČEBELE, deske, 20 mm, rdeči bor, smrekove deske, 35 mm, bukove deske, 25 mm, prodam. Telefon 041 920-416.
1341
ODDAM
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
SONJA PERDAN
upokojena bančna uslužbenka iz Nove vasi
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 1. junija 2015,
na mestnem pokopališču v Celju. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
GROBNICO na celjskem pokopališču oddam. Telefon 031 853-107. 1316
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
ZA potepanje po Sloveniji, ogled prireditev, klepet ob kavi želim spoznati vdovca, vdovo svojih let (69). Bodite doma na relaciji Celje-Radeče-Hrastnik. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RIMLJANKA. 1302
ZAPOSLITEV
BAR Pišek na Lopati 17 išče študentko za delo v Baru Pišek. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete po telefonu 041 945-118.	n
	novi tednik	
radiocelje		60
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n OBREZOVANJE žive meje, košnjo trave, pomoč na vrtu, razna hišna opravila nudimo. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966. 1276 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1335
n
n
n
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega ata in pradedka
JANEZA TREBOVCA
iz Zlateč pri Šentjurju 5 (3. 7. 1932 - 26. 4. 2015)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna sožalja ter za
molitve na domu. Posebna zahvala gospodu Marku Šramlu za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem in za odigrano Tišino. Hvala za svete maše, cvetje, denarno pomoč in sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in svakinje
HILDE OJSTERŠEK
iz Ojstrega 23, Laško (1933 - 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi godbi na pihala Laško.
Žalujoči vsi njeni
Odšla si tja, od koder ni vrnitve, odšla si tja, kjer ni trpljenja, odšla si tja, kjer veselijo se vstajenja, na kraj miru, kraj večnega življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
ANE OSET
rojene Kovač, iz Svetelke pri Dramljah (22. 6. 1927 - 13. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja gospodu župniku, pevcem, govorniku, trobentaču in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred
ter sosedi Štefki za nesebično pomoč. Vsem skupaj, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Mirko, sinovi Mirko, Tone in Peter ter hčerki Helena in Marija z družinami
Poroke
Celje
Poročili so se: Tejka BALON in Milan GLAŽER, oba iz Celja, Tina KROFEL in Igor MITIĆ, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Mojca ŽLENDER in Branko LESJAK, oba z Dobrne.
Žalec
Poročili so se: Neva SETIN-ŠEK iz Podkraja pri Velenju in Žiga JELENKO iz Topolšice, Maja POLŠAK in Matija VER-
ZELAK, oba iz Gotovelj, Petra JANŽOVNIK in Dejan FER-MOLŠEK, oba iz Prebolda. Mozirje
Poročila sta se: Tina DER-VARIČ iz Rečice ob Paki in Aleš REZAR iz Ločice ob Savinji.
Smrti
Celje
Umrli so: Marija VIDEC iz Petrovč, 74 let, Ivan POŽLEP iz Celja, 87 let, Gabrijela SE-
NICA iz Žalca, 89 let, Pavla SATLER iz Prebolda, 88 let, Ferdinand VASLE iz Prebolda, 85 let, Ivan PUŠNIK iz Štor, 72 let, Hilda OJSTERŠEK iz Laškega, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ljudmila SAJO-VIC iz Štor, 83 let, Stanislava GAJŠEK iz Paridola, 78 let, Marija GUZEJ iz Dol, 80 let.
Žalec
Umrli so: Milan STROJAN-ŠEK iz Braslovč, 86 let, Ivan ŠKRUBEJ iz Črnega Vrha, 66
let, Otilija PARAŠUH s Polzele, 78 let, Berta KRULEC iz Arje vasi, 73 let.
Mozirje
Umrla je: Rozalija PRI-SLAN iz Radmirja, 88 let.
Velenje
Umrli so: Elizabeta POD-BEVŠEK iz Žalca, 86 let, Dominik TAJNŠEK iz Šmartne-ga ob Paki, 76 let, Miroslav LEMEŽ iz Velenja, 78 let, Alojz HREN iz Velenja, 66 let, Ivan ZAKŠEK iz Velenja, 92 let.
22
RADIO, KI GA BERETE / VODNIK
ČETRTEK, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 5. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SOBOTA, 6. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Dejan Mihevc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 8. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Dejan Mihevc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 9. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 10. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna,
6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarje-no,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	SEE YOU AGAIN - WIZ KHALIFA FEAT. CHARLIE PUTH (4)
2.	CHEERLEADER - OMI	(3)
3.	STRONGER - CLEAN BANDIT (2)
4.	HEROES - MANS ZELMERLOW (1)
5.	TROUBLE - IGGY AZALEA
FEAT. JENNIFER HUDSON (3)
6.	RULE THE WORLD - WALK
OFF THE EARTH	(6)
7.	LEAN ON - MAJOR LAZER
FEAT MO & DJ SNAKE (2)
8.	BIG GIRLS CRY - SIA	(5)
9.	SHIP TO WRECK -
FLORENCE + THE MACHINE (4)
10.	A MILLION VOICES - POLINA GAGARINA	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TO JE TO - ELI FEAT. ZLATKO M.(5)
2.	V SRCE - COVERLOVER (3)
3	NI SREČE BREZ RNR - ŠANK ROCK	(6)
4	MAŠKERADA- NULA KELVINA (4)
5	JULIJA - SAN DI EGO	(5)
6.	SIJAJ SONCE - SWEETSOLOGY(1)
7.	CUKRPOP - I.C.E.	(2)
8.	VIKEND ZVEZDA - DREAMON (3)
9.	SATELITI - ŽAN SERČIČ (2)
10.	TATU - ALEX VOLASKO (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BILLS - LUNCHMONEY LEWIS POISON - RITA ORA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
LEDENA - SIDDHARTA ŠKRATOVESENCE - NATASHA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. Franca Miheliča: Glasba je moj čarobni svet
2.	Kumske punce: S kitaro na vasi
3.	Ans. Igor in Zlati zvoki: Muca maca
4.	Nemir: Ali bi se poročila z mano
5.	Poskočni muzikanti: Lubi
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Prelomnica Svetega Andreja - akcijski triler 18.15 Mumin na Azurni obali
-	animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Mama je ena sama - slovenski komični dokumentarec 20.15 Prava nota 2 - glasbena komedija
SOBOTA
18.00 Macondo - drama 18.15 Mumin na Azurni obali
-	animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Prelomnica Svetega Andreja - akcijski triler
20.30 Mama je ena sama - slovenski komični dokumentarec NEDELJA
16.00 Zvončnica in legenda o Nikolizveri - anim. komična pustolovščina, sinh. 18.00 Prelomnica Svetega Andreja - akcijski triler 19.00 Mama je ena sama - slovenski komični dokumentarec 20.15 Macondo - drama PONEDELJEK
17.30 Prava nota 2 - glasbena komedija
20.00 Francoska suita - komična vojna drama
Spored od 4. 6. do 10. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Brezčasna Adaline - drama, romantični
od četrtka do srede: 19.00 Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj - ZF, pustolovski od četrtka do srede: 16.30 Hitri in drzni 7 - akcijski petek, sobota: 22.30 Maščevalci: Ultronova doba -akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 sobota, nedelja: 14.45, 20.20 Pobesneli Max: Cesta besa -pustolovski, akcijski od četrtka do srede: 17.30, 20.00 Pobesneli Max: Cesta besa -pustolovski, akcijski, 3D od četrtka do srede: 16.00, 18.25, 20.50
Prava nota 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.40, 21.00 sobota, nedelja: 13.50, 16.20, 18.40, 21.00
Prelomnica Svetega Andreja -
akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.50, 20.10 petek, sobota: 15.30, 17.50, 20.10, 22.25
Spuži na suhem - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:: 15.30, 17.35 sobota, nedelja: 13.45, 15.40, 17.35
Spuži na suhem - animirani, 3D sobota, nedelja: 14.30 Vohunka - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.15, 19.30, 20.40, 22.00
sobota, nedelja: 13.30, 15.50, 18.15, 19.30, 20.40, 22.00 Vroči pregon - komedija od četrtka do srede: 18.20, 21.15 Zvončica in legenda o Nikoli-zveri - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, srda: 16.40 sobota, nedelja: 15.00, 16.40
lliciropol
ČETRTEK
20.00 Phoenix - drama
PETEK in SOBOTA
19.00 in 21.00 Phoenix - drama
NEDELJA
17.00 Mumin na Azurni obali
- animirana družinska komedija 19.00 Phoenix - drama 21.00 Mama je ena sama - komični dokumentarec, premiera SREDA
20.00 Takšna pač je - komedija
PRIREDITVE
ČETRTEK, 4. 6.
16.00 Hiša sadeži družbe Žalec
Mednarodna kulinarika: turški večer
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Kulturnozgodovinska zbirka
javno vodstvo 18.00 GŠ Rista Savina Žalec
4. absolventski nastop učencev
18.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Zaključni koncert Glasbene šole
gost: Otroški pevski zbor OŠ Dobje
18.00 Velenjski grad_
Inventura 2015
odprtje razstave del dijakov likovne smeri umetniške gimnazije
18.30 Oder pred Domom kulture Velenje
Srečanje big bandov
Big band GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje
19.00 Hmeljarski dom Petrovče
Gospa poslančeva
komedija
19.00 GŠ Velenje_
Fia Selič, klavir
preddiplomski koncert
19.00 Galerija okusov Novo Celje Trianglov poletni Swing - Eat
večer swinga v plesu, glasbi in hrani
19.19 Knjižnica Velenje
Kenija - življenje v preprosti vasici
potopisno predavanje Katje Jarc
19.30 SLG Celje_
Izgubljene ljubezni
abonma Četrtek večerni in izven
19.30 GŠ Velenje_
Tamara Gombač, violončelo in Mirko Jevtović, harmonika
koncert
20.00 Celjski mladinski center
Indonezija
potopisno predavanje Nikole Klašnje
PETEK, 5. 6.
17.00 Vila Bianca Velenje
Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960
predstavitev knjige dr. Jožeta Hudalesa
18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga
bralni krožek za najstnike
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Vera, upanje, ljubezen
srečanje pevskih zborov Poljske, Slovaške in Slovenije
19.00 GŠ Rista Savina Žalec
»Petelinček je zapeu«
letni koncert APZ Rista Savina
19.00 Dom kulture Velenje
Mali princ
premiera Lutkovnega gledališča Velenje
19.30 SLG Celje_
Izgubljene ljubezni
abonma Petek večerni in izven
19.30 Pred Domom kulture Velenje
Srečanje big bandov
Big band VOX, Latin Ansambel Konservatorija za glasbo Graz
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Kavarniški večer
literarni gost: Peter Semolič, glasbeni gost: Dani Bedrač
20.00 Šotor pred OŠ Petrovče
Petrovčevanje
zabava z ansamblom Donačka in Nedo Ukraden
20.00 Velenjski grad_
Harmonija potrebuje različnost
medkulturni dialog v Velenju
SOBOTA, 6. 6.
9.00 do 20.00 Bio park Nivo Žalec
Eko festival Savinjček
cirkus, orientalski ples, delavnice, tržnica... ob 20.00 Koncert Bojčevski kvartet
9.00 do 16.00 POŠ Trje, Velika Pirešica, Galicija
Gališki dnevi
razstava ročnih del, športno srečanje med krajani, nogomet med zaselki
15.00 do 19.00 Šotor pred OŠ Petrovče
Petrovčevanje
koncert Pihalnega orkestra GŠ Rista Savina Žalec, Mavrični tek, DJ večer mladih
10.00 Branibor club Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Stari grad Celje_
Celjski sprehodi: Zvoki grajskega obzidja
tematski sprehodi v družbi lokalnega vodnika
17.00 SLG Celje_
Slawomir Mrožek: Policaji
abonma Oder pod odrom in izven
17.00 Velenjski grad
Obisk Hermana Lisjaka
otroke bo popeljal po razstavi ter poskrbel za zabavne ustvarjalne delavnice
18.00 Amfiteater na promenadi v Velenju
Večeri v amfiteatru
koncert Rudarskega okteta z gosti
19.00 Pred Domom kulture Velenje
Srečanje big bandov
nastopa: Stage Band Konservatorija za glasbo Graz
20.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi
Vera, upanje, ljubezen
srečanje pevskih zborov Poljske, Slovaške in Slovenije
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pegazove muze
glasbeno-scenski dogodek ob 10-letnici vokalne skupine
NEDELJA, 7. 6.
9.00 POŠ Trje_
Gališki dnevi
razstava ročnih del
9.00 do 18.00 Igrišče Dobriša vas
Petrovčevanje
procesija po vasi, nogomet, družabno srečanje z živo glasbo
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
VODNIK
23
20.30 Vodni stolp
NEDELJA, 7. 6.
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV MED 4. IN 11. JUNIJEM
ČETRTEK, ČETRTKOV KAVARNIŠKI VEČER
4. junij, Gal Gjurin in Temna godba ob 19. uri Večer bodo popestrili plesalci Swinga
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
10. junij, Pravljične dogodivščine ob 17. uri Pravljico pripoveduje knjižlgica
Celjani Celjanom: Komorni moški pevski zbor Celje
koncert
TOREK, 9. 6.
PETEK, 5. 6.
SREDA,
10. junij,rnurba Hrežiser ob 20. 30 Gledališka predstava bratov v
ČETRTEM LEVSTIKOVA DVORANA
11. junij, GoPHvljBienale iz kovčka^ ob 18.uri Pr|aavHieJ^[predstavitev 31. gp
ČETRTEK, LAPIDARIJ
11. junij, Džjezz 2015 ob 2|wri Myrczek & Tomaszewski
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celje_
Celjani Celjanom: Sodobna arhitektura in uspešne prenove v starem mestnem jedru vodeni arhitekturni sprehod po Celju
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celje_
Tržnica - po poteh tradicij naših dedkov in babic
stojnice s ponudniki podeželskih dobrot
14.00 Krekov trg
nega bienala
Mi2
koncert; vstop prost
19.00 Galerija Kvartirna hiša Stojan Špegel: RazGLEDNICE & jaški
razstava slikarskih del in strokovno predavanje
NE зГб^О^б. 6. v 2. nadstropju^ SPREGLEJTE Razstava nagraienЖт!ZIИIevalшh nalog projekta Mladi za Celje 2015
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Muzikal Mamma mia
Prospot in Festival Ljubljana; ekskluzivna predpremiera
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Pegazove muze
glasbeno-scenski dogodek ob 10-letnici vokalne skupine
PONEDELJEK, 8. 6.
10.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice
predstavitev knjige Savine Vybihal
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovor vodita: Metka Klevišar in Julka Žagar
18.00 GS Rista Savina Žalec
Recital Vite, Lana in Lare Sonjak
18.00 Amfiteater na promenadi Velenje
Večeri v amfiteatru
otroški pihalni orkester in pihalni orkester GŠ Frana Koruna Koželjskega
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Muzikal Mamma mia
Prospot in Festival Ljubljana; ekskluzivna predpremiera
19.30 Dom kulture Velenje
Vojna skozi ženske oči
sklepni koncert ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne
SREDA, 10. 6.
18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Recital Nike Novak, Ize Štih in Nine Kokot
Poletje v Celju
ČETRTEK, 4. 6.
18.00 Mercator center Celje
Plakat miru Linos kluba Celje Mozaik
odprtje razstave del učencev OŠ: Glazija, Polzela, Frana Roša, Petrovče in Lava
20.00 Hotel Evropa
TOREK, 9. 6.
16.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Mobing
predava Urša Zabukovnik 18.00 GŠ Rista Savina Žalec
Ema Brglez in Val Vovk Petrovski z gosti
kitarski večer
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Podnebne spremembe
predava dr. Lučka Kajfež
18.00 Pokrajinski muzej Celje Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora
odprtje razstave
19.00 Kavarna Miško Knjižko Gal Gjurin in Temna godba
četrtkov kavarniški večer
19.00 Mestna plaža
Glasbeni večer
19.00 Velenjski grad
Šrilanka
potopisno predavanje Aleksandre Saške Bellian
zvočne slike
kulture
r ^
vsak Četrtek ob 14.10 iN is.ib radia cul ji-
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Prifarski muzikanti
večer v atriju
20.30 Vodni stolp
Mešani pevski zbor Don Bosko Celje
koncert
PONEDELJEK, 8. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
TOREK, 9. 6.
18.00 Mestna plaža
Lutke vabijo na plažo: Miška Minka
gostuje: Gledališče Makarenko
19.00 Kavarna Miško Knjižko
GŠ Gvido se predstavi
zaključni koncert
19.00 Mercator center Celje
Mravljica - Tihožitje 2015
odprtje razstave
19.45 Cerkev sv. duha
Pevci zbora Collegium vocale Celje
letni koncert; gostje: MePZ Klas iz Grobelj pri Domžalah
Poletje na promenadi Hotela Evropa: Nuša Derenda
koncert; vstop prost
SOBOTA, 6. 6.
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje - pod balkonom
Predpočitniški bolšji sejem za otroke
10.00 Hotel Evropa_
Evropa raja z najmlajšimi
poletje na promenadi Hotela Evropa
10.00 do 13.00 Mestno središče Dobimo se v mestu
ustvarjalnice, predstave, koncerti, podeželska tržnica, prikaz ljudskih običajev...
17.00 Celjska kulturnica
J. Malik: Žogica Nogica
čarobni svet lutk: dramska skupina I. OŠ Celje
18.00 Vodni stolp Celje_
Mladi celjski rock
festival mladih celjskih glasbenih skupin
18.00 do 24.00 Krekov trg
Ob 70-letnici Novega tednika in 60-letnici Radia Celje
koncert: Werner, Carpe Diem, Nude, Tanja Žagar, Pop design, 6Pack Čukur, Rok'n'band; vstopnine ni
20.00 Krčma TamKoUčiri
Celjani Celjanom: Fil(m) ozofski seminar
Nezavedno gre v kino nezavednega
20.30 Stari grad Celje_
Celjani Celjanom: Grajski swing večeri
SREDA, 10. 6.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
20.30 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Kurba in režiser
igrata: Gaja Višnar in Žiga Čamernik
20.30 Vodni stolp Celje_
Celjani Celjanom: Mešani pevski zbor gostincev Celje
koncert
Društva vabijo
ČETRTEK, 4. 6.
8.00 do 15.00 Podčetrtek
Četrtkov sejem
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Transmisijska meditacija
SOBOTA, 6. 6.
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
18.00 Vila Bianca Velenje
Javna vaja
nastop ŽPZ društva upokojencev in medobčinskega društva invalidov
NEDELJA, 7. 6.
10.00 do 18.00 Trg Podsreda
Festval ekološke hrane
ekotržnica, odprta eko kuhna, FS Kozje, Glas citer, Trio glas strun, delavnice .
PONEDELJEK, 8. 6.
14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok
učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice .
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Tri obdobja Helene P. Blavatsky
predavanje in pogovor z Astrid Havličko Tili
SREDA, 10. 6.
6.30 do 8.00 Celjski mladinski center
Brezplačen zdrav zajtrk
Dobrodelne prireditve
PETEK, 5. 6.
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Zvočna kopel na tibetanske posode in gonge
v izvedbi Nepalca Birmana Shresthe; častni gost nepalski konzul Aswin Kumar;
dobrodelna prireditev za pomoč Nepalu (območje Nuwakot)
21.00 Top-fit Celje_
Dobrodelna športna modna revija
celoten izkupiček za otroke zaposlenih staršev, ki prejemajo minimalno plačo
Razstave
Likovni salon Celje: razstava Uroša Abrama: Požrešnost, do 7. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Znameniti Teharčani avtorja Mateja Ocvirka, do 30. 6.
Galerija AQ Celje: razstava Gorana Bertoka, Družinski album, do 5. 6.
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih, do preklica
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Mutanti, Adolfa Mljača, do 6. 6.
Osnovna šola Lava: razstava likovnih del učencev OŠ Lava Naša narava, do 10. 6.
Velenjski grad: razstava slik in skulptur Klavdija Tutte Mediteranski svetilniki in plovila, do 6. 6.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 26. 6.
Avla Mestne občine Velenje: razstava fotografij javnih spomenikov akademskega kiparja Sto-jana Batiča, do 15. 6.
Osrednja knjižnica Mozirje: razstava poljudnoznanstvenih ilustracij akademskega slikarja Žarka Vrezca, do 17. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem Južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
radiocelje
SLOVENSKEGA TABORA
Vstopnice:
WWW.ZKST-Z4LEC.SI
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. ur.: Tatjana Cvirn
Namestnica v. d. odg. ur.: Ivana Stamejčič
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
1
» • -
Iz časov, ko je bilo pri nas morje
V Solčavi so odprl izjemno stalno muzejsko zbirko fosilov iz Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank - Edinstvene najdbe
V Solčavi so konec maja odprli stalno zbirko fosilov, ki so bili najdeni v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Gre za najnovejše najdbe iz obdobja srednjega tria-sa, to je približno 240 milijonov let nazaj. Najdbe uvrščajo Slovenijo med najpomembnejša najdišča triasnih fosilov na svetu, saj so podobne našli le še na na meji med Švico in Italijo ter na Kitajskem.
Razstava v Solčavi ima naslov Zgodbe, zapisane v kamnu - geologija Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. V solčavski mežnariji je
tako v vitrinah na ogled več kot sto maket rastlin in živali, ki prikazujejo življenje v morju pred milijoni let. Glavne najde so iz obdobja srednjega triasa, med njimi so ostanki rib, rakov in morskih plazilcev.
Razstavo so postavili na interaktiven način. Fosilov si ni mogoče zgolj ogledati, določene je mogoče tudi prijeti. Na ta način naj bi obiskovalcem stalne razstave kar najbolj približali morsko življenje
na Slovenskem pred dolgimi milijoni let. Poleg obrazložitev na panojih si lahko tisti obiskovalci, ki jih zanima še več, to ogledajo na računalniku.
»Razstava je namenjena predvsem temu, da obiskovalcem prikažemo življenje v daljni preteklosti. Poleg tega jim predstavljamo, kako so se te najdbe odkrivali, jih posredno povabimo, da med obiskom Solčavskega nekoliko bolj pogledajo pod svoje noge,« je povedal ljubiteljski paleontolog Tomaž Hi-tij, ki je razstavljene fosile zbral z
»Življenje na Zemlji je bilo pred več kot 251 milijoni let že skoraj popolnoma uničeno. Na srečo je pet odstotkov vrst preživelo,« je v enem od člankov zapisal Tomaž Hitij. Kar sto milijonov let je trajalo, da se je svetovna biodiverziteta povrnila na stopnjo pred izumrtjem.
dr. Juretom Žaloharjem. Oba sta
na to temo že napisala strokovne članke in knjižna dela.
Poleg stalne razstave je v Solčavi na ogled še začasna razstava fosilov iz oligocenskih »ribjih skrilavcev«. Prav tako so odprli še eno priložnostno razstavo, to je filatelističnega gradiva na temo fosilov.
BRANE JERANKO Foto: Paleontološka zbirka Hitij&Žalohar
O nekaterih odmevnih najdbah Tomaža Hitija in dr. Jureta Ža-loharja so poročale različne domače in tuje znanstvene ter poljudnoznanstvene revije, med njimi National Geographic. Med njunimi najodmevnejšimi najdbami so fosili morskih konjičkov, ki so najstarejši na Zemlji. Strokovnjaki uvrščajo te njune najdbe celo med sto najpomembnejših fosilov na svetu. Morski konjički so bili najdeni v okolici Kamnika, v tunjiškem gričevju. Stari so 12 milijonov let.
FOTO TEDNA
Vsak ima svoje veselje.
Foto: SHERPA
Vedno več voženj v napačno smer
NOVI TEDNIK
stran 45
Kako živeti z multiplo sklerozo?
stran 39
V
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
S seboj bomo vzeli vino, vegeto in kraški zašinek
Dr. Mitja Mastnak s Proseniškega si je akademsko kariero in družino ustvaril v Halifaxu v Kanadi
Tako na prvo žogo bi verjetno rekel, da se mu je Kanada pač zgodila. Kot se človeku zgodi še toliko drugega, na videz nepomembnega, a nazadnje vseeno usodnega. Tisto, kar ga je brez dvoma zaznamovalo že v najrosnej-ših letih, je bila ljubezen do matematike. »Še danes imam živo v spominu, kako sem pri približno petih letih vsaj četrt ure računal, koliko je šest krat šest. Občutek, ko mi je nazadnje uspelo, je bil fantastičen. In verjetno je bil ponosen tudi oče. Zdaj ko moja hči počne isto, sem sam namreč zelo,« pripoveduje mladi doktor matematičnih znanosti.
Letošnjo pomlad je z družino preživel dva meseca v Sloveniji, enega v Ljubljani, drugega na Proseniškem na obisku pri očetu. A tudi sicer del njegovega sidrišča ostaja na tej strani oceana. »Lani sem bil na konferenci v Ljubljani in sem tako prišel na kratek obisk, letos pa smo za to namenili več časa. Vsi radi pridemo, dekleta še posebej. Pri starem atu je vedno fino,« se nasmehne, medtem
Družina Mastnak v Kanadi velikih načrtov za prihodnost ne dela. Svet s komunikacijskimi kanali postaja vedno manjši in Slovenijo imajo vsi zelo radi. Ko so se konec maja vračali v Halifax, so tudi tokrat vzeli s seboj nekaj terana, vegeto in morda tudi malo kraškega zašinka. Ker ga ni dovoljeno nesti čez mejo, je to pred vsakim odhodom večna dilema med možem in ženo. »Jessica ga obožuje, jaz pa sem seveda strogo proti takšnim podvigom,« z narejeno strogostjo zaključi Mitja.
»Na začetku imajo vsi otroci radi matematiko. Verjetno je neuspeh v formalnem izobraževanju kriv, da se pri mnogih to kasneje sprevrže v izrazito antipatijo. A vsak bi lahko znal več matematike, kot jo obvlada. Tudi ko govorimo o finančni pismenosti, ne gre toliko za to, da stvari ne bi mogli dojeti. V resnici si za nekatere stvari enostavno ne vzamemo ne časa ne pozornosti, da bi jih doumeli.«
ko Anna, Emmy in Sophia radoživo tekajo naokrog. In menda se tudi žena Jessica nad Slovenijo vse prej kot pritožuje.
Igrišče med številkami
Kot pravi Mitja, ga na otroštvo in mladost vežejo sami lepi spomini, čeprav je bil -kot samokritično priznava - povsem nemogoč otrok. »Menda se z mano sploh ni dalo razumno pogovarjati. In zdaj ko imam sam otroke, sočustvujem s svojimi starši in sorodniki. Ne vem, če je s fanti lažje ali težje, ampak dekleta so po meni, a zagotovo tudi po mamici, dobila obilno mero trme,«
se v šali vrne v preteklost. Že v prvih razredih osnovne šole je ugotovil, da ga ni čez matematiko. »Takrat nam je bila pravzaprav vsem všeč. Bila je logična in zabavna, predvsem pa ni bilo treba veliko pisati, kot na primer pri slovenščini in drugih predmetih.« Ko so se začela šolska Vegova tekmovanja, je Mitja dobil krila. »Vedno sem imel srečo z učitelji in s profesorji. V osnovni šoli me je za matematiko še posebej navdušil Vinko Frece, v srednji šoli me je spodbujala Dragica Pavšek Guzej. Precej navdušen sem bil tudi nad fiziko pri Mateji Šumej in prav lahko bi me odneslo tudi na to področje. Ampak
v srednji šoli potem ni bilo več dvoma.«
Med Ljubljano in Halifaxom
V šestem razredu se je udeležil prvega matematičnega tekmovanja. »Dobil sem bronasto Vegovo priznanje. Leto kasneje, ko se je prvič tekmovalo na republiški ravni, sem bil med desetimi najboljšimi. To mi je seveda dalo še večje veselje,« se spominja. Leta 1993 se je uvrstil v slovensko matematično reprezentanco in se udeležil olimpijade v Is-tanbulu. Če odmislimo, kako velik uspeh je že uvrstitev na takšno tekmovanje, je Mitja z bronom pristal v zgornji polovici najboljših. Po končanem
študiju matematike v Ljubljani se je leta 1998 odpravil na podiplomski študij v Kanado. »Računal sem, da bom akademsko kariero nadaljeval v Ljubljani, a se na žalost - ali na srečo - ni izšlo tako. Tudi po doktoratu in nekaj postdok-torskih stažih služba v tujini ni bila nekaj samoumevnega. »Na koncu sem imel izredno srečo, da sem našel redno zaposlitev prav v kraju, kjer sem študiral in od koder je moja žena.« V mestu Halifax je na univerzi St. Mary danes doktor matematike, specialist za algebro. »Po svoje sem malo zavisten ljudem, ki delajo na področju uporabne matematike, ampak menim, da za kaj takega nimam dosti intuicije
ali talenta, če hočete,« skromno doda. »Je pa res, da če nisi zelo dober v čisti matematiki, si težko dober v uporabni.«
V družbi z Anžetom Kopitarjem
Mitja spada med srečne ljudi, ki jim delo predstavlja tudi konjiček. Iz matematične stroke izhaja tudi njegova žena, ki sicer dela v zavarovalništvu. »Doma se o matematiki ravno ne pogovarjava. A priznam, da tudi doma včasih ne izklopim povsem.« Kot mlademu očku mu seveda ne uide popoldansko prevažanje deklet od ene aktivnosti k drugi. »Moram priznati, da večino tega bremena prevzame žena, a se
»Slovenski šolski sistem je v primerjavi z mnogimi v tujini zelo dober. Matematična pismenost je v primerjavi s Kanado tu na zavidljivi ravni. Če primerjam srednješolsko raven s tem, kakšne študente dobim sam, včasih kar zavidam profesorjem v Sloveniji.«
»V Šentjurju živi še en Mitja Mastnak, ki je znan glasbenik, in na to temo je kar precej anekdot. Celo na univerzitetni naslov mi ljudje pišejo in sprašujejo, če pridem igrat na >ohcet<, če igram tudi zabavno zvrst in če jim lahko uglasbim tekst. Včasih jim odgovorim, velikokrat pa tudi ne utegnem.«
kljub temu včasih počutim kot voznik.« Z družino še najpogosteje smučajo, pri čemer ima šport na splošno zelo rad. Kanadčanom namreč najlažje razloži, od kod prihaja, če omeni Anžeta Kopitarja. »Njega poznajo skoraj vsi. Glede na velikost naše države res ni presenetljivo, če je ne poznajo, in s tem nisem obremenjen. Še vedno pa zelo zavzeto navijam za naše športne klube. Včasih se kar malo zamislim nad sabo, kako lahko en gol gor ali dol povsem spremeni razpoloženje odraslega človeka. Če bi šlo za razumsko obnašanje, prav veliko navijačev tako ali tako ne bi bilo,« se pošali Mitja.
Čudno pivo in mrzlo morje
Nekaterih reči se v tujini še zdaj ni navadil. Kot na primer tega, da se Kanadčanom zdi morje pri 16 ali celo 13 stopinjah Celzija čisto primerno za kopanje. Ali tega, da se kruha, piva ali vina, kot ga poznamo pri nas, ne dobi ravno za vsakim vogalom. »Zadnja leta se je tudi na tem področju ponudba sicer precej izboljšala, vse več izvrstnih mikropivovarn sem na primer zasledil celo v Sloveniji, a tudi Jessica doma speče zelo dober kruh. Kar se domo-tožja tiče, je zdaj zagotovo drugače. V prvem letu pa ni bilo dvoma. Domov bi šel takoj, ko bi se pokazala priložnost,« s širokim nasmehom razložil sogovornik. Glede na vzdušje v Sloveniji ne verjame, da je pri nas res tako slabo, ker se slabe stvari dogajajo pač povsod po svetu. »Res pa opažam, da je v Kanadi precej več ljudi sposobnih ignorirati dnevno politiko.« In morda je prav zato včasih dobro na vse skupaj pogledati od daleč. Če ne ravno čez lužo, pa vsaj skozi oči ljudi, ki jim je tam uspelo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
26
UMETNOST SKOZI ČAS
Stvaritve, ki so zaznamovale
rudarsko mesto
Stojan Batič se je rodil 2. junija 1925 v Trbovljah. Po srednji šoli je delal kot tehnični risar v trboveljskem premogovniku. Zelo mlad se je pridružil partizanom. Po vojni se je s prvo generacijo študentov leta 1945 prvi vpisal na novo ustanovljeno akademijo v Ljubljani na oddelek za kiparstvo pri profesorjih Frančišku Smerduju in Borisu Kalinu. Leta 1951 je pri profesorju Smerduju končal kiparsko specialko. S štipendijo Prešernovega sklada je odpotoval v Pariz in se izpopolnjeval v ateljeju znanega kiparja Ossipa Zadkina ter spoznaval novosti kiparstva v svetu. V Parizu se je začel zanimati tudi za postkubizem, ki je vidno zaznamoval njegovo kiparjenje. Ustvaril je številne monumentalne spomenike narodnoosvobodilnega boja (NOB), malo plastiko, parkovne skulpture, fontane, stavbne reliefe, likovno opremo za ladje ... Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1960 tudi Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji. V letih 1965 in 2000 je samostojno razstavljal v Velenju. Poleg monu-mentalne plastike je razvijal malo plastiko, kjer se je povsem posvetil mamljivosti ženskega telesa in mitologije. Velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Batičevo kiparsko ustvarjalnost v glini, kamnu, steklu, lignitu, lesu in kovini je ves čas podpirala tudi risba.
90 let kiparja Stojana Batiča, ki je v Velenju postavil sedem spomenikov
Minuli torek je kipar Stojan Batič praznoval častitljivih 90 let. Od 38 spomenikov, ki jih je ustvaril v svoji dolgoletni karieri, jih je kar sedem postavil v Velenju. V mestu je tako s svojimi umetniškimi stvaritvami zapustil prepoznaven in značilen odtis.
Spomin na jubilej umetnika so v Velenju v avli mestne občine počastili z razstavo fotopovečav javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za mesto. Razstava, ki jo je pripravila Galerija Velenje, bo na ogled do sredine junija. Iz širokega opusa kiparskih del na območju nekdanje Jugoslavije, drugod v tujini in Sloveniji je večino spomenikov v Velenju postavil v obdobju od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Kiparjev poklon Velenju
Leta 1960 je na pročelju fasade kulturnega doma v Velenju Stojan Batič izdelal relief Muze umetnosti, devet let kasneje je postavil še bronasto celopostavno figuro Osvobojena žena (Turjaška Rozamunda). Leta 1971 je na Titovem trgu »zrasel« Batičev bronast mogočni spomenik v spomin na NOB Onemele puške. Prav tako iz brona je v poklon mladim in mladosti leta 1977 ustvaril urbano skulpturo Ob knjigi. Bronasti spomenik Mati z otrokom (iz let 1981-82) je najprej stal pred odprtim bazenom, kasneje ob Rdeči dvorani, zdaj je pred Galerijo Velenje. Ob koncu ciklusa dvajsetletnega postavljanja spomenikov v Velenju je v začetku osemdesetih Stojan Batič postavil še spomenik v čast nekdanjemu vplivnemu
slovenskemu in jugoslovanskemu politiku Edvardu Kardelju.
Do zadnjega dela, ki ga je Batič postavil v Velenju, sta potem minili skoraj dve desetletji: za Gorenje je leta 2001 z Matjažem Počivalškom izdelal skulpturo Kontinuiteta, ki je dobila mesto pred osrednjim delom tovarniškega kompleksa v Velenju.
Spomeniki duha časa
»Batičevi spomeniki v Velenju so odraz duha časa in naklonjenosti t. i. zaprtega sistema umetnikom in umetnosti, ki je poveličevala in obujala spomin na polpreteklo zgodovino. Gre za kiparska dela, ki imajo spomeni-
iz rudarskega mesta, iz Trbovelj. In tudi Velenje je mesto premogovništva,« je razložila naklonjenost mesta Batiču. K temu velja za obrazložitev bližine tematike dodati še, da je Stojan Batič v šestdesetih letih dobil Prešernovo nagrado prav za ciklus Rudarji.
»Vsak ima svojo odisejado«
Žal v teh dneh, ko kipar slavi častitljiv življenjski jubilej, ni najboljšega zdravja, zato se z njim nismo mogli pogovoriti. Lahko pa se spomnimo kakšne njegove misli. »Vsak od nas ima svojo odisejado,« je nekoč dejal. Kratka, a še kako pomenljiva misel, ki ne odraža le vznemirljivega ustvarjalnega cikla avtorja,
Kipar, ki je za javnost izdelal kar 38 javnih kipov, je Velenje zaznamoval s sedmimi javnimi spomeniki na najbolj pomembnih mestih in z najbolj pomembnimi obeležji iz polpretekle zgodovine.
ško vrednost, namenjena so tudi preprostemu človeku,« je opus njegovih del predstavila Milena Koren Božiček, kustosinja v Galeriji Velenje in avtorica razstave v avli MOV.
Čeprav je za Velenje izdelal toliko spomenikov, Milena Koren Božiček meni, da ne moremo govoriti o tem, da bi bil Stojan Batič nekakšen hišni kipar Velenja. »V mestu je 22 javnih spomenikov, torej so bile mestne oblasti naklonjene tudi drugim kiparjem. V nekem obdobju so res prevladovala njegova dela. Mogoče tudi zato, ker je izhajal
Parkovna skulptura Mati z otrokom (1981-82, bron) je najprej stala na odprtem bazenu v Velenju, po njegovem zasutju so jo leta 2003 prenesli na zelenico ob severni strani Rdeče dvorane. Od leta 2009 ima spomenik svoje mesto na zelenici ob Galeriji Velenje.
_ ЛГј^жАри I
Spomenik Osamele puške, ki so ga v Velenju na današnjem Titovem trgu odkrili 9. oktobra 1971, je posvečen 645 padlim borcem in žrtvam fašizma v mestni občini Velenje.
ampak je kar pravšnja oznaka za zgodbo o življenjskem ciklu vsakogar od nas.
Stojan Batič je svojo kiparsko odisejado začel s cikli male plastike in s portreti, od snovanja v glini prešel k bronu, v katerem je ustvaril znamenit cikel rudarjev.
V slovensko umetnostno zgodovino se je uvrstil zlasti s spomeniki in z javno plastiko: ob že omenjenih velenjskih spomenikih sta najbolj znani Batičevi parkovni skulpturi Balet v parku Tivoli in Urška in povodni mož na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Razstava tudi v Ljubljani
Bogat opus del Stojana Batiča z vrhunci njegovih kiparskih ciklov si je ob življenjskem jubileju umetnika mogoče ob razstavi v Velenju ogledati tudi na retrospektivni razstavi Človek in mit v Jakopičevi galeriji v Ljubljani
»Z izbranimi deli iz premočrtno in skrbno oblikovanega opusa se Stojan Batič današnjemu obiskovalcu retrospektivne razstave predstavlja kot kipar, ki je svoje ustvarjanje ves čas utemeljeval na premišljeni izbiri materiala in njegovi tankočutni obravnavi. Gledalec si na razstavi lahko predstavlja vešče mojstrovo odstiranje in ustvarjanje umetnine, obstoječe v iluziji neminljivega,« je o razstavi v Ljubljani zapisala kustosinja Barbara Savenc, ki je ob Mariji Skočir soavtorica razstave.
ROBERT GORJANC Foto: RG, Jakopičeva galerija, Galerija Velenje
PORTRET
27
Vonj pokošene trave, šopek travniških cvetlic in punčke iz koruze, ki so jih izdelovale članice Turističnega društva občine Polzela, so obiskovalce popeljali več kot 70 let nazaj, ko je Neža Maurer, s katero se je pogovarjala direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik, še živela pod pobočji Gore Oljke.
Neža Maurer, slavistka, pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in pedagoginja, se je rodila 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli. V življenju se je selila več kot 25-krat. Najdlje je živela v Škofji Loki.
Še vedno brez dlake na jeziku
Pesnica Neža Maurer obiskala rojstno domačijo v Podvinu pri Polzeli
Pesmi piše še danes, ko živi v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu. Pri tem ne uporablja ne računalnika ne pisalnega stroja, ampak zgolj papir in pisalo. Do zdaj je izdala številne knjige tako za otroke kot odrasle. Med njimi prevladuje otroška poezija, pri čemer ne manjkajo niti pesmi, povezane z njenim otroštvom in rojstnim krajem. Leta 2008 je postala Slovenka leta, dve leti kasneje je prejela zlatnik poezije za življenjsko delo.
Občina Polzela je rojstno hišo Neže Maurer odkupila v 90. letih. S tamkajšnjim zavodom za kulturo, turizem in šport si jo prizadeva s pomočjo razpisov obnoviti, a na žalost pri tem zaenkrat še ni bila uspešna. Že danes je ogled hiše, ki jo je statično uredila in na novo prekrila že pred leti, vključen v turistično ponudbo zavoda, s celovito obnovo pa bi postala še privlačnejša za turiste.
Turistično društvo občine Polzela je v soboto dopoldne pri rojstni hiši Neže Maurer v Podvinu pri Polzeli pripravilo pogovor in druženje s to znano slovensko pesnico, ki je obenem tudi častna občanka občine Polzela. Mau-rerjeva je v sproščenem pogovoru z direktorico žalske knjižnice Jolando Železnik obujala spomine na otroška leta, ki jih je preživela pod Goro Oljko, pozabila pa ni niti na vrsto drugih zanimivih življenjskih prigod, ki jim vedno znova nadene hudomušno preobleko in jih s tem za poslušalce naredi še toliko bolj zanimive.
Kljub temu da se je v življenju selila več kot 25-krat, je njen dom še vedno v Podvinu pri Polzeli, kjer je preživela prvih 16 let življenja in bila, kot vedno znova rada izpostavi, kljub revščini, ki je pestila njeno družino, najsrečnejša. Še posebej ljubi so ji bili dolgi zimski večeri, ki jih je z družino preživela na krušni peči ob petrolejki. »Lepše je bilo kot gledanje televizije. Stari oče je krtačil volno, stara mama je predla ter mama pletla in obenem brala,« se spominja 84-letnica, ki je tudi sama rada poprijela za pletilke, še posebej ker je vedela, da bo s tem pomagala svoji mami, ki je kot samohranilka morala trdo garati, da je preživela svojo družino. Četudi je imela malo denarja, ji ga nikoli ni bilo težko nameniti za časopise in knjige, se spominja Maurerjeva, ki ji je za to še vedno hvaležna.
V Afriko, a ne s smučmi
Brezskrbne otroške dni je preživela v družbi sosedovih otrok. Medtem ko so pasli, so se igrali in kovali takšne in drugačne načrte. Med drugim tudi potovanje v Afriko. »Sosedov Franci mi je pripovedoval, da tam ves čas sije sonce. >Ali ponoči tudi? < sem ga vprašala. >O tem pa nisem prepričan,< mi je odgovoril. Na vprašanje, če je do tja daleč, mi je celo odvrnil, da preden bova umrla, bova že prispela na cilj,« v smehu pripoveduje pesnica, ki se je kot deklica v družbi Tomaževe Mici kratkočasila
tudi z izdelovanjem punčk iz cunj in koruze. Nekoliko manj navdušena je bila nad športnimi aktivnostmi. »Tudi smučati me je učil Franci. Posadil me je na smuči in mi v roke pomolil palice. Ker se sama nisem želela pognati, me je potisnil, po dveh metrih sem takoj pristala na tleh. Stopil je do mene in uvidevno rekel, da misli, da bo za tisti dan dovolj.« Toliko bolj je imela rada pot v šolo, ki je bila zanjo kljub uri hoda čudežna. Morda tudi zato, ker so v njeni glavi tudi takrat nastajale pesmi, ki jih je začela pisala že kot osnovnošolka.
V kavarno brez kavalirja
Podvin pri Polzeli je zapustila leta 1946, ko ji je bilo 16 let. V Ljubljani se ji je odprl povsem nov svet. Poleg tega, da je prvič poskusila torto, je tudi prvič izvedela, kaj so kavarne. »Sošolci so mi rekli, da vanje ne smem sama brez spremljevalca. Bila sem revna, slabo oblečena, suha in pegasta, le kje bi lahko našla kakšnega kavalirja. Rekla sem si, da več kot požreti me ne morejo, in sem odšla sama. Prišel je natakar, za katerega sem sprva mislila, da me bo namlatil, a sem vsa presenečena ugotovila, da je zelo prijazen. Prestrašeno sem ga vprašala, ali imajo kaj zastonj. Dobila sem kozarec vode,« obuja spomine Maurerjeva, ki brez dlake na jeziku pripoveduje tudi o prigodah pri »štopanju«, novinarskem delu in na potovanjih.
Še danes, ko dneve preživlja v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu, je na »tekočem« z vsemi novostmi, tudi iz sveta filma, kjer še posebej obožuje ameriškega igralca Leonarda DiCa-pria. »Že ko je bil star dvanajst let, sem vedela, da bo nekoč uspešen igralec. In potem je čedalje bolj rasel, postajal vse boljši in vse lepši, jaz pa vse bolj nora nanj.« S takšnimi in z drugimi zgodbami je Maurerjeva v soboto zabavala zbrane pod kozolcem pri svoji rojstni domačiji in se s tem še dodatno usidrala v srca domačinov.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Tajfun dokončno podivjal -Šentjurčani državni prvaki!
Četrta slovenska košarkarska prestolnica (za Ljubljano, Novim mestom in Domžalami) nepopisno slavila - Čestitke tudi Rogaški
Da imajo v Rogaški Slatini smisel za humor, so dokazali z besedami, ki so nastale med sezono: »Očitno je moral Novakovič odpeljati najslabše igralce, da bo Šentjur lahko prvak ...«
V zadnji minuti, pri 67:65, potem ko je zadnji točki v letošnjem prvenstvu dosegel Ivan Držič, ni bilo več koša. Roke so bile kot zvezane. Gostje so zgrešili štiri mete, Sandi Čebular v zadnji sekundi trojko, domačina Dragiša Drobnjak in Stanko Sebič pa sta zapravila štiri proste mete! Zatulila je sirena in rdeče morje je vzva-lovilo na tribuni, košarkarji pa so kot ponoreli skakali drug drugemu v objem.
»Tega, da bomo državni prvaki, ni bilo niti v mojih najbolj norih sanjah. Zdaj pa se zdi, kot da dejansko sanjam. Všeč mi je, da se je klub zavedal realnosti, da ni obljubljal nemogočega, da se je držal razumnih omejitev,« je med vsesplošnim kaosom na parketu kričal ključni mož Tajfuna Dragiša Drobnjak. Iz njegovih besed lahko sklepamo, da se Šentjur morda sploh ne bo odločil za sodelovanje v Aba ligi. Skoraj 15-minutno petje navijačev je prekinil prav Drobnjak, ki je v roke vzel mikrofon. »Starejši gospod je bil na vseh naših gostovanjih. Vedno sem slišal njegovi vpra-
Najboljši v Sloveniji, KK Tajfun iz Šentjurja
šanji. Danes ju bom zastavil jaz.« Nato je Drobnjak zavpil: »Kdo je najboljši v Sloveniji?« Iz približno 700 grl se je slišalo: »Šentjur!« Potem pa:
Poleg Klemna Zdolška sta klubski fizioterapevtki Mateja Horjak (levo) in Mateja Wolf.
»Kdo igra najlepšo košarko v Sloveniji?« Odgovor je bil isti, a še glasnejši.
Čestitke Rogaški
Potrti so bili Slatinčani in težko nam je bilo ob pogledu nanje. Zelo dobro, kot vselej, je dogodke zaokrožil trener Damjan Novakovič: »V vseh štirih tekmah so odločitve padle v zadnji minuti. Vsi obračuni so bili zanimivi za gledalce, dvorane so bile premajhne. Če Lelić ne bi dal trojke od table in če bi jo danes zadel Čebular, bi bilo 3:1 za nas. Zato menim, da ni šlo za zanesljivo dobljen finale Tajfuna. Bili smo povsem konkurenčni, blizu zmagama na obeh tekmah v Šentjurju. Rekel bi, da smo imeli pač manj sreče v finalni seriji. Čestitam vsem v svojem bivšem klubu, še posebej Jožetu Palčniku.« Največji potencial je pri Rogaški nakazal 22-le-tni center Žiga Dimec: »Ime-
li smo dobro ekipo, odlično smo se razumeli. Zmanjkal nam je kanček sreče.«
Številne neznanke
Čeprav se je morebiti najbolj veselil, pa je moral ohraniti mirno srce in trezno glavo. Zdaj član upravnega odbora Jože Palčnik je še vedno vodilni mož kluba: »Za nami je odlična sezona. Šentjurska košarka se je začela pred več kot 45 leti. Večkrat je storila korak nazaj, a zatem dva naprej. Tokrat ji je uspel tretji, najdaljši. Neznansko srečni smo.« Ob Dušanu Debenaku je Palč-nik reden potnik na tekme na gostovanjih. »Zdaj je pred nami veliko neznank. Sledil bo tehten premislek glede nastopanja v mednarodni ligi. Pogovoriti se moramo z generalnim sponzorjem in ostalimi pokrovitelji. Časa nimamo veliko. Glede dvorane imamo več možnosti, tudi na
Kozjanskem ...« je bil malo skrivnosten Palčnik. Zlatorog je očitno prevelik (šale, da bi lahko vsi Šentjurčani šli vanj, niso najbolje sprejeli), Golovec preveč zaseden s sejmi in plesi, dvorana Gimnazije Celje - Center pa morda celo primerna, a jih kot kaže ne zanima. Največ se je omenjalo Podčetrtek, a v isti sapi tudi dvom, da denarja za konkurenčno moštvo v Jadranski ligi (tudi njena usoda je negotova) pač ni dovolj.
S petega mesta
Tajfun je imel pod taktirko trenerja Dejana Mihevca najboljše razmerje zmag in porazov. 37-letni Mihevc, mlajši od Drobnjaka, se je končno nasmejal, govoril pa v istem ritmu kot po prvem krogu: »Cilje smo si zastavljali etapno. Državno prvenstvo je namreč sestavljeno iz treh delov. V prvem nismo popuščali do konca. V drugem smo is-
kali zalet za končnico, v kateri smo blesteli. Proti vodilnim slovenskim ekipam smo ob sedmih zmagah doživeli zgolj en poraz. V finalu nas je spremljalo veliko motečih dejavnikov. Ne razumite me narobe, bili so dobronamerni, a so nas obremenjevali. Vsa čast fantom. Vse so zdržali, niso se odmikali od načrta.« Tajfun, ki je bil peti v ligi za prvaka, je ob koncu opravil z Rogaško (tretja), prej pa s Krko, ki je bila prvi nosilec, in Zlatorogom, ki je bil četrti (z obema 2:0).
Šesti igralec
Za »breake« v Laškem, Novem mestu in Rogaški Slatini so pomembno, morebiti celo ključno vlogo odigrali zvesti navijači. Izstopala sta dva. Ivan Zupanc Ičo je dejal: »Šentjurska košarka je pokazala, da ima veliko dušo. Igralci so bili fantastični, mislim, da so bili zadovoljni z nami.« Prvič je bil ganjen Silvo Gobec: »Nepopisno. Uresničile so se sanje, ki jih po drugi strani nismo upali sanjati. Hvala vsem navijačem za pomoč.« Navijačem je laskal Ivan Držič, ki je pravočasno povlekel šentjurski voz iz brezna: »Obožujem jih, imeli smo šestega igralca. Sicer pa smo si bolj želeli naslova od tekmecev. Jasno, tudi Slatinčani so si ga goreče. Bili pa smo bolj potrpežljivi in natančni v prelomnih trenutkih. Ob koncu smo imeli tudi malo sreče.«
»Zima« in srce
Kot je za Sarajevčane značilno, se je Emir Zimić med slavjem držal ob strani in nikakor ni želel izstopati. »Zima« je ljubljenec občinstva, že na ogrevanju je za vsak zadet prosti met prejel aplavz. Med tekmo je zadel tri (od šestih)! »Danes mi je šlo res bolje kot ponavadi. Pokazali smo, da se da osvo-
Sekretar kluba, neutrudni Danilo Fras
Iztok Špan (levo) v prijetni družbi
Slovensko himno je zapela domačinka Špela Jezovšek.
REPORTAŽA
29
4. tekma finala
Tajfun - Rogaška 67:65
(17:20, 32:35, 52:48), 3:1 v zmagah
ŠENTJUR - Dvorana OŠ Hruševec, gledalcev 700, sodniki Boltauzer, Petek (oba Maribor), D. Javor (Ljubljana). TAJFUN: Donte Dwayne Williams, Luka Milovac, Milan Sebič 9, Ivan Držić 16, Đorđe Lelić 7, Stanko Sebič, Emir Zimić 3, Matija Cehnar, Aleksander Tomič 5, Domen Bratož 7, Ceola Clark 8, Dragiša Drobnjak 12. ROGAŠKA: Tadej Ferme 12, Anže Pelc 3, Željko Jotič, Tadej Koštomaj 4, Niko Volarič, Antonio Boban, Žiga Dimec 12, Sandi Čebular 13, Mladen Primorac 11, Dražen Bubnić 10, Matic Grušovnik, Vladimir Matić. Prosti meti: Tajfun 17:29, Rogaška 14:17. Met za tri točke: Tajfun 6:24 (M. Sebič 2, Držić 2, Lelić, Bratož), Rogaška 7:21 (Čebular 2, Bubnič 2, Koštomaj, Ferme). Osebne napake: Tajfun 20, Rogaška 30.
Dragiša Drobnjak: »Najlepša stvar v mojem življenju je bil trenutek, ko sem spoznal svojo ženo. Postal sem srečen. Prepričala me je, naj ostanem v Šentjurju. Ponovno mi je pravilno svetovala.«
jiti prvo mesto tudi brez večje količine denarja. S srcem. Poslušali smo trenerja, trdo delali. Ko sem se po lanski težki sezoni vračal iz Bosne v Šentjur, sem imel cmok v grlu. Potem je vse steklo.« Na ramena si je nadel Do-mna Bratoža, ki je odrezal mrežico z obroča: »Ves čas nas je zbadalo v podzavesti, da se v Rogaško Slatino ne smemo več vrniti. Idealno priložnost, da slavimo v svoji dvorani, smo naposled izkoristili.« Celotno serijo, čeprav se čudno sliši, je bržčas prelomila trojka Đorđa Lelića na drugi tekmi: »Hvala bogu, da je šla žoga skozi obroč. V četrtek pa se nam je poznalo, da nas večina še nikoli ni igrala finala.« 25-letni srbski branilec se je za odhod k Heliosu odločil že pred začetkom finalne serije.
Pritisk pred ciljem
Ves čas je šentjurskemu klubu zvest Milan Sebič. Kapetan ekipe je glede proslavljanja dejal: »Prvo noč smo vsi bedeli malo dlje. Sam nisem pretiraval, moram paziti, sem že v letih.« Še 29 jih nima. Njegov brat Stanko je starejši dve leti: »Skoraj smo pregoreli v želji, pritisk je bil ogromen. Posvetili smo se obrambi. Pred sezono smo si želeli zgolj v ligo za prva-
ka.« Občutek ni varal bivšega predsednika kluba Petra La-pornika: »Po izpadu Olimpije in še Krke smo predvidevali, da bo finale Tajfun - Rogaška. Dobro se spominjam vstopa v 1. ligo pred 15 leti. Potem pa smo še bolj garali.« Med občinstvom je bil tudi celjski košarkar Matej Krušič: »Videl sem pravi košarkarski naboj. Vesel sem uspehov svojega bivšega kluba in trenerja Dejana Mihevca.«
Le veselje
Po poslovnih obveznostih je na zadnje dejanje prišel glavni pokrovitelj Iztok Špan, tudi predsednik kluba: »Želel sem si, da bi se naši fantje prej odlepili in da bi lahko lažje spremljal zadnje minute. No, pa je bilo pravzaprav po napeti končnici še lepše. Sanjsko, absolutno. O Aba ligi špekulirajo drugi, mi se še nismo odločili.« Tudi direktor kluba Urban Palčnik ni hotel razpredati o žgoči temi in se je osredotočil na športni del: »Tako homogene ekipe še nismo imeli. Publika je bila neverjetna. Po nekaj prespanih nočeh bomo začeli graditi novo ekipo. Upam, da bomo lahko zadržali njeno jedro. Z Mihevcem imamo še dveletno pogodbo.« Vsi so se odpravili na Mestni trg, kjer je bilo približno 2 tisoč ljudi,
Čeprav so bili košarkarji obeh moštev že na koncu z močni, bojevitost ni popuščala.
ki naj bi spili 58 sodčkov piva in pojedli sto kilogramov če-vapčičev. Bilo je odlično, opi-tost od zmagoslavja in še česa ni nikomur škodovala.
Kronski dragulj
Naslednji sprejem je pripravil župan Šentjurja Marko Diaci v vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu: »Dobili smo kronski dragulj vseh generacij šentjurske košarke. Glede na kemijo, ki se je ustvarila v moštvu, uspeh resnici na ljubo ni bil nepričakovan. Če nisem bil zaseden, sem prihajal na tekme. Rad imam šport. Upam, da bom še kdaj doživel tak vrhunski dose-
žek. A prvič je najlepše, krasno doživetje je bilo.« Diaci je sila ponosen na košarkarski kolektiv: »Mnogi klubi s precej večjimi zmogljivostmi se lahko zgledujejo po našem. Če me sprašujete glede naše nove dvorane, moram povedati, da tovrstnih evropskih sredstev v zadnjem času ni bilo. Naslednja finančna perspektiva je, se bojim, neperspektivna.« Šentjurske košarkarje so v ponedeljek pričakali še na igrišču na Planini pri Sevnici, v torek pa so se z navijači družili na Hotunjah pri Ponikvi.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Dolgoletnega dopisnika Sportskih novosti Pera Milovca sta pred dnevi razveselila hči Tina, ki je rodila vnukinjo Mašo, potem pa še sin Luka, ki je postal državni prvak.
Košarko so v Šentjurju igrali že kmalu po drugi svetovni vojni, sprva na nogometnem igrišču, potem na igrišču z ugaski za kulturnim domom. Klub so ustanovili leta 1969. KK Kemoplast se je v 1. slovensko ligo uvrstil leta 2000. V ekipi so bili Igor Zorko, Damjan Novakovič, Vinko Rovšnik, Boštjan Kočar, Dejan Lapornik, Dejan Tomažin, Peter Maček, Andrej Maček, Andrej Gajšek, Kristjan Mar-tinovič, Benjamin Košak, Peter Jovanovič in Robi Ribežl s trenerjem Igorjem Pučkom.
Desno sedi Dejan Mihevc. Ob njem sta pomočnika Robi Ribežl (stoji) in Ožbej Stane. Skrajno levo je kondicijski trener Matevž Koleša.
Razigrano je bilo pred polnočjo na odru pred občinsko zgradbo.
Ш
BH 1
Nazdravili so z županom. (Foto: SHERPA)
30
REPORTAŽA
Kljub temu da je kmetija le nekaj minut stran od središča mesta, se ponaša z mirom in neokrnjeno naravo. Pri opremljanju apartmajev ni bilo nič prepuščeno naključju. Barve im motivi se skladajo tako na sedežni Zato ni nič nenavadnega, da nekateri gostje več ur preživijo na terasi, si ogledujejo krave ali ovce, ki se garnituri, na ploščicah v kuhinji in kopalnici, na jedilnem servisu ter tudi na unikatnih svetilih. Stene krasijo pasejo in uživajo v brezdelju.	dela Maksima Gasparija, Metke Krašovec in Katarininega dedka Mihe Maleša.
Nagrada za podeželsko oazo miru
Na portalu Booking.com so kmetijo Pirc iz Laškega uvrstili med 250 najboljših nastanitev na svetu
»Če se odločiš za turizem na kmetiji, ti nič ne sme biti pretežko. Nedavno sem imela goste, ki so v pranje dajali neverjetne količine umazanega perila. Vendar kot gostitelj ne moreš drugače, kot da si prijazen in se nasmehneš. Če bi jim pokazala slabo voljo, jih zagotovo ne bi bilo več,« pravi Katarina Pražnikar.
Pri Pirc je staro domače ime kmetije. Njen zaščitni znak so trije ptički, goste pa z odprtimi rokami pričakajo Katarina Pražnikar in ostali člani družine.
Vedno več ljudi si oddih ali potovanje organizira z nekaj kliki na svetovnem spletu. Med nešteto možnostmi za nastanitev popotniki raje izberejo tisto, ki so jo dobro ocenili že gostje pred njimi. Da to drži, občutijo tudi na Turistični kmetiji Pirc iz Laškega, ki je pred dnevi prejela nagrado spletnega portala Booking.com. Ta je v izbor 250 najboljših nastanitev na svetu za leto 2015 tako uvrstil leseno hišico s filmskim razgledom, kjer je lani uživalo 1.900 gostov.
Zjutraj je bilo treba iti v hlev, nato v službo, po prihodu domov je bilo treba poskrbeti za tri šoloobvezne otroke, nato je spet klicalo delo na kmetiji ... Katarina Pražnikar je po šestih mesecih takšnega tempa sprevidela, da bo bolje, če ostane doma. Nato je spoznala, da skrb za kmetijo ne bo dovolj - da se ne bi rada ukvarjala le s kravami, saj je bila že
od nekdaj rada obkrožena z ljudmi.
Od zamisli za turizem na kmetiji do uresničitve ideje so pretekli le štirje meseci. Svoje redno delovno mesto je zapustila septembra, dan pred božičem pa sta z možem Sašem na upravno enoto vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje. Nagrada portala Booking.com je zanju dokaz, da delata prav, čeprav prej nista delala v turizmu. Ona je sicer pred približno dvema desetletjema nekaj mesecev sprejemala goste na recepciji zdravilišča, kar se ji je prav zaradi stika z obiskovalci zdelo kot sanjska služba.
Na temeljih stare domačije
Današnja apartmajska hiša je zrasla na mestu, kjer je nekoč stala stara koča, v kateri so živeli stari starši moževega starega očeta, nato je vrsto let samevala. Eden od razlogov za novo-
gradnjo na tem mestu je bil razgled. Pražnikarjevi so se namreč večkrat navduševali nad pogledom, ki zaobjame Sedraž, Marija Gradec, sv. Krištof, Šmihel, Šmohor, Mrzlico, Kopitnik, ter sami pri sebi mislili, da bi ta prizor moral videti še kdo.
Pri gradnji je imela družina v mislih podobo stare koče. Ko se je izkazalo, da lesena hiša ni nič dražja od montažne ali navadne gradnje, sta se zakonca odločila za stavbo iz smrekovega lesa.
Vsak priskoči na pomoč
Na domačiji so se minula leta bolj intenzivno ukvarjali s kmetijstvom, a ko je prišel v ospredje turizem, so nekoliko zmanjšali obseg pridelave. Še vedno imajo dve kravi, ki dajeta domače mleko za pitje ali za pregreto smetano, skuto ... Redijo tri prašiče za domače suhomesne izdelke, kokoši dajejo sveža jajca.
Zaradi terenskega dela moža Saša je skrb za apartmaje večinoma v domeni Katarine, seveda preostalo delo počaka nanj. Dobrodošla pomoč so tudi njuni otroci -hči je že zaposlena, eden od sinov je na pragu fakultete, drugi na pragu srednje šole. Pri delu na kmetiji s pridnimi rokami priskoči tudi stara mama Nada. Vsak tako prispeva košček k skupnemu uspehu.
Svet v malem
V treh apartmajih lahko biva do šestnajst gostov. To so večinoma tujci. Doslej so Pirčevo kmetijo med drugim obiskali popotniki iz Južne Afrike, Avstralije, Izraela, Amerike, Rusije, Čila in iz vse Evrope. Veliko je družin, ki jih privabijo urejen prostor za piknik z otroškim igriščem in vrtno uto ter možnost igranja košarke in namiznega tenisa, lokostrelstvo ... Lahko se pridružijo tudi pri delu v hlevu, otroci še posebej radi krmijo koze ali »pocartljajo« zlatega pri-našalca. Ena družina je doslej pomagala tudi pri oko-pavanju krompirja.
Tisti, ki prihajajo iz bolj oddaljenih držav, si radi ogledajo zanimivosti v okolici ali prekrižarijo kar celo državo. Nekateri imajo že izoblikovane načrte, druge zanimajo priporočila gostiteljice. Marsikoga pritegnejo pohodniške poti v laški občini. Kolesarjev ni veliko, saj jih od poganjanja pedal v tem delu države odvrne razgiban teren s hribi.
Če nisi na spletu, te ni
Katarina prisega na spletno oglaševanje in se sprašuje, kako bi sicer zapolnila nastanitvene zmogljivosti na
kmetiji. »Še preden je bila hiša zgrajena, sem si mislila, da bodo turisti za nas izvedeli v laškem turistič-noinformacijskem centru. Vendar niti slučajno ni tako. Ljudje še pred prihodom v kraj prenočišče rezervirajo na spletu.«
Iz svojih izkušenj pove, da je prva leta ogromno turističnih portalov in agencij obljubljalo, da bodo v zameno za plačilo nekaj sto evrov letno pripeljali kopico gostov. Vendar je ostalo zgolj pri obljubah. Medtem ko portali, kot
je Booking.com, delujejo drugače. V konkretnem primeru prejme portal 15 odstotkov provizije od vsakega gosta, ki svoje zadovoljstvo tudi oceni, njegovo mnenje pa ni preslišano. »15 odstotkov se morda sliši veliko, ampak obiskovalci prihajajo, kar je največ vredno,« zatrdi sogovornica. In dodaja, da prav sodelovanje s spletnimi portali v Lahomšek privabi levji delež turistov, ki želijo oddih na kmetiji Pirc.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Za vrati, ki so ohranjena iz stare domačije, se skriva kotiček za sprostitev s finsko in z infra rdečo savno.
Spletna stran Booking.com ponuja rezervacijo nočitev v več kot 658 tisoč hotelih, apartmajih, vilah in drugih nastanitvah po vsem svetu. V letošnji jagodni izbor je uvrstila 250 nastanitev, kjer gostitelji vedo, kako obiskovalcem pričarati nepozabne počitnice. Izbor je napravila v več kategorijah, na primer za najboljši poslovni hotel, družinski hotel, nastanitev, ki se lahko pohvali z najboljšim koktajlom ali zajtrkom, najboljši hostel. Kmetija Pirc se je uvrstila v kategorijo najboljši apartma.
REPORTAŽA
31
Celjski godalni orkester, ki združuje 52 glasbenikov, je obletnico delovanja obeležil v torek zvečer s slavnostnim koncertom v Narodnem domu v Celju. Njegov prvi koncert je bil 12. maja 1945 v Unionski dvorani v Celju.
Glasbena zgodba celjskih godalcev
Celjski godalni orkester praznuje 70 let - Jubilej obeležil na torkovem koncertu v Narodnem domu
Še posebej v zadnjem obdobju, ko nas vodi Nenad Firšt, s čigar delom smo zelo zadovoljni, je delovanje orkestra postalo še posebej profesionalno in kakovostno. Če smo se lahko nekoč vse skladbe naučili na vajah, moramo zdaj, ko vsako leto pripravimo abonma, vaditi tudi doma,« pravi častna članica orkestra, violinistka Anica Veršnak.
V	Celju delujejo številni glasbeni sestavi, ki pomembno soustvarjajo kulturno podobo knežjega mesta. Posebno mesto med njimi ima Celjski godalni orkester, ki ravno v teh dneh praznuje 70 let. Osrednji tovrstni glasbeni sestav v regiji, v katerem ustvarjajo ljubitelji glasbe, ki se s tovrstno umetnostjo večinoma ne preživljajo, je v teh desetletjih postregel s številnimi koncerti in s tem pomembno obogatil glasbeni utrip v Celju in tudi drugod.
Nastal je kot sekcija Kulturno umetniškega društva Ivana Cankarja, ko je profesor violine v Glasbeni šoli Celje Dušan Sancin zbral deset glasbenikov, ki so sprva nastopali predvsem na mitingih in drugih prireditvah, povezanih s koncem druge svetovne vojne, kmalu pa so se začeli pripravljati tudi na koncertne nastope. Sancin je orkester vodil vse do leta 1967, ko ga je zaradi bolezni zapustil, dirigentsko palico je za dve leti prevzel glasbeni učitelj Stanko Pojavnik. Glasbeni sestav se je v 70. letih pod vodstvom profesorja Valterja Rataja preimenoval v Celjski godalni orkester. Ob 30-letni-ci ustanovitve je posnel prvo ploščo, leta 1981 se je prvič udeležil mednarodnega tekmovanja na Nizozemskem, kjer je osvojil drugo mesto. V 80. letih je deloval pod vodstvom Radovana Marvina. V tem času so člani postali še posebej aktivni, stalnica na njihovem repertoarju pa so postali novoletni koncerti, s katerimi navdušujejo še danes, ko orkester že 27 let vodi Nenad Firšt.
Abonma je izziv
V	vseh teh letih se je orkester razvijal in rasel ter postajal vedno bolj kakovosten.
Od leta 1988 je koncertiral po številnih krajih Slovenije, v Nemčiji in večkrat v Zagrebu, manjkal ni niti na mednarodnih festivalih v Italiji, na Hrvaškem in v Veliki Britaniji. Od začetka 90. let vsako leto pripravi koncertni abonma s petimi koncerti, kar od ljubiteljskih glasbenikov, ki ob dopoldnevih hodijo v službo, orkestralni dejavnosti pa posvečajo v prostem času, po besedah dirigenta Firšta zahteva veliko mero resnosti in delavnosti. »Vsako leto se morajo naučiti pet premier-nih programov, kar je za vse člane velik izziv, ki nedvomno
prispeva k dobri kondiciji orkestra.« Obletnico delovanja so obeležili s torkovim slavnostnim koncertom v Narodnem domu v Celju in z izdajo posebne brošure, v kateri vsakih pet let zberejo programske poudarke in tako ustvarjajo kroniko orkestra.
Od inženirjev do kirurgov
Orkester že od začetka sestavlja pisana množica različnih glasbenikov, od učiteljev, ekonomistov, inženirjev, novinarjev in zdravnikov do študentov različnih študijskih smeri. V njem se ves čas pre-
Nekdanji član in častni predsednik orkestra Rado Pilih izpostavlja: »Kakovost orkestra se je ves čas spreminjala. Iz leta v leto je bila boljša. V začetku so v njem delovali večinoma samo amaterji, a z leti, ko se je razvijala tudi celjska glasbena šola, je bilo med nami tudi vedno več profesorjev.«
pletata izkušenost starejših, ki so del celjske godalne zgodbe že več desetletij, in mladostniška zagnanost, ki kipi iz mladih godalcev. Med najstarejšimi člani je violinistka Anica Veršnak, ki v orkestru igra že od leta 1951, ko je bila stara 12 let. »Nikoli nisem niti pomislila, da bi ga zapustila. Do zdaj sem bila prisotna na prav vseh vajah, če le nisem bila preveč bolna,« pravi.
Upokojeni zdravnik Rado Pilih, častni predsednik orkestra, je z ženo v njem sodeloval od leta 1960 do pred nekaj leti. »Ko sem se po študiju medicine pridružil orkestru, ga je vodil še Dušan Sancin. Na vajah nam je dirigiral z majhnim svinčnikom, a kljub vsemu smo razumeli prav vse, kar nam je želel povedati,« pripoveduje upokojeni kirurg, ki je prav tako kot Veršnakova v času študija v Ljubljani opravil tudi srednjo glasbeno šolo.
Brez hlač in not
V teh letih so glasbeniki, kot izpostavljata dolgoletna
člana, doživeli veliko lepih trenutkov, med njimi se je našel tudi kakšen, ki se ga z veseljem spominjata še danes. Veršnakova se vedno znova nasmeji, ko pomisli na gostovanje v Novi Gorici, ko je orkester vodil še Radovan Marvin. »Pianist je pozabil doma koncertne hlače, kar je ugotovil šele tik pred nastopom. Kljub temu da smo težavo rešili, ga je to tako vznemirilo, da se na koncertu nikakor ni mogel zbrati in se spomniti, kaj mora zaigrati. Bil je namreč brez not, ki jih je, ker je znal skladbe na pamet, pustil doma. Orkester je moral tako zaradi tega večkrat
začeti igrati skladbo,« eno od zanimivih anekdot izpostavlja Veršnakova in ob tem dodaja, da je bil ta pripetljaj edini tovrsten primer v vseh teh letih. Veliko lepih spominov člane orkestra veže na številna gostovanja v tujini, Rada Piliha predvsem na igranje na Nizozemskem. »Med gostovanjem smo povsem spontano zaigrali v enem od parkov. Mimo je prišla starejša gospa in rekla >Wie schön< oziroma kako lepo. Ker je bila tako izrazito navdušena, se tega po vseh teh letih spominjam še danes.«
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
»Člani orkestra so poleg vseh svojih službenih obveznosti, ki jih imajo, pripravljeni tudi aktivno spoznavati umetnost, torej niso le poslušalci, ampak tudi ustvarjalci,« izpostavlja dolgoletni dirigent Nenad Firšt.
Med najstarejšimi člani orkestra je violinistka, Anica Veršnak, upokojena ekonomistka, ki s celjskimi godalci sodeluje že več kot 60 let. Za dolgoletno zvestobo je prejela naziv častne članice.
Nenad Firšt orkester vodi od leta 1988, ko je dirigentsko palico prevzel na pobudo študijskih prijateljev s Štajerske, s katerimi je študiral na ljubljanski akademiji za glasbo. V tem času je glasbeni sestav postal nepogrešljiv člen v kulturnem dogajanju v Celju, med drugim tudi zaradi abonmaja, ki ga pripravlja vse od začetka 90. let.
Častni predsednik Rado Pilih, upokojeni kirurg, zadnjih nekaj let v orkestru aktivno ne sodeluje več, a ga še vedno nanj vežejo številni lepi spomini.
32
NAMIG ZA IZLET
Če bi se radi dobro prepotili, a imate le dve uri časa
Hum nad Laškim - Prepadni osamelec nad pivovarskim mestom
Višina:
583 metrov

"g Zahtevnost: srednje zahtevna pot
Ko se enkrat ali dvakrat letno prijatelj iz Ljubljane napove na obisk, že nekaj časa ni izbira kavica v kakšnem lokalu, marveč pivo po aktivnem pohodu. Večino točk okrog Celja sva že prehodila (Celjska koča, Šmar-tinsko jezero, Stari grad ...), zato sem tokrat kot gostitelj izbral Hum nad Laškim.
Za pohod ponavadi nimava na voljo več kot približno tri ure, zato se mi je zdel ta 583 metrov visok vrh nad Laškim dobra izbira. Po drugi strani sem bil malo v zadregi, saj sem bil na Humu le enkrat pred nekaj leti in sem pot tudi že malo pozabil.
Ampak ni problema, pot je odlično označena na informativni tabli, ko pridemo pod vznožje tega vršaca nad Laškim, pri gradu Tabor. Tam lahko pustimo avto, lahko pa ga seveda tudi že prej v središču Laškega, na primer pri kulturnem centru, in se do gradu Tabor odpravimo peš.
Proti vrhu Huma se vzpenjamo po lepo urejeni poti skozi mešani gozd, ki spomladi ponudi pravi balzam za oči in pljuča. Po nekaj minutah hoje lahko opazimo tablo, ki
nas usmeri proti Blaževi skali, eni od treh razglednih točk na poti na Hum. Morda je ta lep razgled na zdravilišče v Laškem in mesto nasploh bolje prihraniti za vrnitev, da se preveč ne zadržujemo na čimprejšnji poti na vrh.
Pisan rastlinski svet ...
Bolj ko se bližamo vrhu, bolj postaja gozd redek in se spreminja v pritlikavo grmičevje. Še preden se mu povsem približamo, se na malo več kot pol poti lahko seznanimo s še eno lepo urejeno informativno tablo, ki nas podrobno seznanja s pisanim rastlinskim svetom Huma.
Na njegovem površju namreč rastejo avrikelj, encijan, črni teloh, dišeči volčin, divji klinček, kranjska lilija, opojna zlatica ... Ko se nagledamo teh rastlin, ki so večinoma zavarovane, smo po nekaj minutah navkreber že pri razglediščih - Prižnici in malo višje še na Prepadni udorini. Od tam se nam ponuja lep razgled na okolico Laškega v smeri Celja proti severozahodu. Hkrati nas lahko spreleti tudi nekaj srha ob pogledu v globino. A
smo lahko tudi mirni, saj sta obe razgledišči dobro zavarovani z »zajlo«.
Po še nekaj minutah smo že blizu vrha. Najprej zagledamo ogromen lesen križ, ki so ga prvič postavili pred drugo svetovno vojno v spomin na ev-haristični kongres v Ljubljani. Med vojno je bil križ požgan, znova pa je dobil svoje mesto pod vrhom Huma leta 1991.
... čudoviti razgledi
Na ozkem vrhu, kjer zaradi prepadnih sten velja biti previden, sploh če smo z majhnimi otroki, je ob lepem vremenu izjemen pogled na vse strani neba: na severu na Pohorje, na jug na Kum in Zasavsko hribovje, na zahodu na osrednji del Posavskega hribovja in na vzhodu do Kozjanskega.
Če imamo s sabo fotoaparat, potem bomo z vrha Huma zagotovo naredili nekaj lepih posnetkov. Ne pozabimo na vrh prinesti tudi planinske knjižice, v katero si lahko vtisnemo žig za spomin na prijeten izlet.
Po daljši poti nazaj
Moj ljubljanski prijatelj me je nekoliko presenetil, ko je predlagal, da bi šla proti do-
»Spominska« na vrhu Huma nad
lini po daljši rekreativni poti. Očitno je imel ta dan več časa ali pa ga je vzpon na Hum povsem prevzel. Kajpak se nisem mogel upirati željam gosta in tako je najin izlet trajal nekoliko dlje od predvidenega časa.
Za daljšo pot, po kateri gremo mimo Malega Huma in
Laškim
počivališča Zahum, se zdi, da je nekoliko slabše označena kot krajša, ki je bolj obljudena, a vendar bi se na njej težko izgubili. Pozorni moramo biti na ozke dele na kamniti poti, kjer se sicer tudi lahko oprimemo »zajle«, ki nas varuje pred večjimi in manjšimi prepadnimi globinami, do-
kler se ne prebijemo do gozdnih poti. Dobra planinska obutev za Hum nad Laškim je zatorej še kako pomembna, kakšni platneni športni copati, natikači in japonke so strogo prepovedani.
Glejte tudi pod noge, kajti ...
Tudi zato, ker lahko na poti srečate kakšno kačo, saj so kamnite steze ob skalah kot naročene za bivalni prostor teh plazilcev. S prijateljem sva sicer modrasa srečala ob gozdni cesti že čisto blizu dna, zatorej je bila prava sreča, da ga nisva že prej. A naj vas ta podatek ne odvrne od poti, saj je takšno bližnje srečanje vendarle bolj redkost kot pravilo.
Na poti nazaj sva se ustavila na že omenjeni Blaževi skali. Ko se je najina daljša pohodniška rekreacija, daljša od predvidene, končala, je kajpak sledila še pika na i, da sva osvežila dehidrirani telesi. Da bi v Laškem zaradi tega lahko imela kaj težav, čeprav je bil praznični dan, res ni bilo bojazni.
ROBERT GORJANC Foto: RG, AA

Vam manjka idej, kam bi lahko šli konec tedna?

vam pomagamo z opisi zanimivih poti in krajev.
AKCIJA
33
V zadnjem, finalnem delu tekmovanja za Naj maturantko in naj maturanta smo v majskem glasovanju za šest finalistov prejeli kar 3.987 glasov, kar je v primerjavi z lani približno 1.300 glasov več. Letošnja zmagovalca Tjaša Žerjav iz Gimnazije Celje - Center in Klemen Peganc iz I. gimnazije v Celju sta skupaj prejela le nekaj manj kot 3.000 glasov Naša medijska hiša bo v sodelovanju z modno oblikovalko Jolando Thaler, trgovino Kavalir v Celju in Hair centrom Darja poskrbela za stilsko preobrazbo obeh zmagovalcev. Nagrado bomo Tjaši in Klemnu predali v prihodnjih dneh v našem uredništvu, ko se bomo tudi dogovorili, kdaj jima bodo šolske obveznosti (matura) dopuščale, da se prepustita modnim strokovnjakom.
Končni izbor med šestimi finalisti
Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov. Patricija Halužan in Gregor Frece iz Šolskega centra Šentjur sta bila februarska zmagovalca, Anja Pertinač iz Gimnazije Lava in Klemen Peganc iz I. gimnazije v Celju sta zmagala marca, Tjaša Žerjav in Žan Šumiga iz Gimnazije Celje - Center pa sta bila aprilska zmagovalca.
Presegli 11 tisoč glasov!
Februarja se je v prvem krogu glasovanja pomerilo 30 kandidatov iz štirih šol in bralci so zanje poslali 1.424 glasov. Marca se je za naklonjenost bralcev potegovalo 40 kandidatov iz petih šol. Temu primerno je bilo tudi glasov več kot v februarju, saj smo jih prejeli 2.007. Aprila se je pomerilo 44 kandidatov iz treh srednjih šol. Zanje smo prejeli kar 3.658 glasov - kar je skoraj toliko kot lani v vseh treh mesečnih izborih in 254 več kot februarja in marca skupaj.
V primerjavi z lansko akcijo je bil letos odziv bolj množičen - tako med maturanti in maturantki kot tudi med bralci, ki ste nam pošiljali kupone. Lani se je v prvem krogu glasovanja pomerilo 34 kandidatov iz petih
šol, zanje pa je v uredništvo pripelo nekaj več kot 1.700 glasov. V drugem krogu smo našteli nekaj več kot 600 glasov, ki so bili porazdeljeni med 29 maturantov iz petih šol. V tretjem krogu se je pomerilo 34 kandidatov iz treh srednjih šol, zanje pa smo prejeli približno 1.500 glasov. Lanski majski finalni del je šestim kandidatom prinesel še 2.697 glasov, skupaj pa se je v uredništvu v celotnem izboru zbralo približno 6.600 glasov.
Letošnji rezultat -11.076 zbranih glasov - je za skoraj 4.500 glasov boljši od lanskega.
34
70 LET NOVEGA TEDNIKA
♦ ■ - •
Veliki koncert ob 70-letnici ' Novega tednika in 60-letnici Radia Celje
• • i, t « . " ' *
Ob 70-letnici Novega tednika in 60-letnici Radia Celje pripravljamo darilo za vse svoje bralke in bralce, poslušalke in poslušalce.
Dobimo se ob 18. uri na Krekovem trgu v Celju, kjer nas bodo zabavali glasbeni gostje Werner, Tanja Žagar, Carpe Diem, Pop design,
6Pack Čukur, Rok'n'band in skupina Nude (našteti so glede na vrstni red nastopov).
. ....
Pred sobotnim koncertom smo glasbenike vprašali, kaj počnejo v zadnjem času in kakšni so načrti. simona brglez
VSflP^PlIlMKr^H 6PaCk Čukur:
-w\ .j* ji. % > ,/ _	i »Obljubljam program, poln plesnih hitov vseh obdobij, kijih bomo v en glas peli. Na Radiu
Ц /i i'. ^ i ^ *	\ - Celje sem kar nekaj let pripravljal tudi svojo oddajo, zato se srečanja s poslušalci še posebej
N: J'. "V' j \ ^	f veselim. Sicerpa v tem trenutku predstavljam novo pesem z naslovom Keramičarski bluz kije
4 v '	^ nastala ob brenkanju kitare Teodorja Amanoviča - Toša in mojem bobnanju na keramičarsko
''	orodje. Reperski bluz s sarkastičnim besedilom je posnet s keramičarskim orodjem, ki ga
^	ponavadi uporabljajo mojstri pri delu. Zgodba mojega življenja v glasbi in keramiki se preliva
((j^V ■	ob zvokih in vokalih delavskega razreda, ki mu je ta skladba tudi namenjena.«

« , i!

Nude, Gaber Marolt:'
»Po daljšem počitku v lanskem letuje skupina ponovno na odrih. Pripravljamo nov material in smo sredi kreativnega ustvarjanja. Za ustvarjanje novih pesmi smo si vzeli nekaj več časa. V letošnjem letu je predviden izid posnetka koncerta iz Križank ob naši 20-letnici. Po sobotnem koncertu bomo šli v studio in na dopust, v drugi polovici poletja pa nas boste videli na Dobrni in Žalcu. Jeseni pa bo najverjetneje na voljo že kak nov posnetek. Se vidimo to soboto!«

i
Rok'n'band, ' ROK- Ferengja:

»Želimo čim večddbte glasbe in veseli nas, dasmo.med gostina velikem\ koncertu, ki bo ob jubilejih radia in časopisa. Posneli smo nekaj novega. ip. to bo prav gotovo mogoče slišatina * • odru to sobote, sicer pa predvsem tisto, kar ljudje pričakujejo od nas-največje ' uspešnice. Izid naše prve jtiošče je bil leta 1S97, že 20lletsmo na sceni, vsi že-od majhnih nog v glasbenem svetu ' Upam, da bono tudi mi zdiža/i do 70 let. Včasih me kdo vpraša, kdaj je treba nehati. Mof odgovor je - ko ti ni več do ■ tega, takrat nehaš.«
Г
■	»Pravkar smo se z zasedbo vrnili z Dolenjske
Žagarije, kije bila spet nepozabno celodnevno druženje s ljudmi, ki me želijo tudi pobliže spoznati. V kratkem bom izdala novi singl, ki bo napoved novega albuma. Z njim bom presenetila jeseni. Prav tako to velja za veliki novembrski koncert v Hali Tivoli ob 10-letnici samostojne glasbene poti in 19-letnici glasbene kariere. To poletje pa bomo ves čas »žagali«, in sicer v naših novih majicah. Sicer pa se zelo veselim našega srečanja to soboto, ko bomo skupaj prepevali moje največje uspešnice in se veselili ob tako visokem jubileju Novega tednika in Radia Celje.«
Tanja.lagar:
Carpe Diem:
, - . » . ■ * ■■ ■ * : * »Veliko o glasbi skupine pove ime, ki po latinsko pomeni izkoristi, uživaj dan. Pozitivne naravnanosti članov skupine ni mogoče čutiti le v glasbi, ampak tudi v naših besedilih, ki so včasih humorno obarvana, včasih pa s pridihom romantike. Celo znanim in popularnim skladbam dodamo svoj stil, kar popestri naš nastop in nikogar ne pustiravnodušnega. Na koncertu v živo skušamo prevetriti prav vsako dušo. Svoj glasbeni slog lahko označimo kot pop-rok s primesjo ska ritmov. Sodelovali smo s kar nekaj znanimi slovenskimi glasbeniki-z Vladom Kreslinom, Galom Gjurinom, s 6Pack Čukurjem. Sslednjim bomo sodelovali tudina koncertu ob 70-letnici Novega tednika in 60-letnici Radia Celje.«
Pop design, pevec ' Miran Rudan:
»Že osmo leto smo znova skupaj kot Pop design in v tem trenutku resnično delamo >hudičevo< dobre stvari. V	' moji karieri je bilo veliko hitov - od Debele deklice do Ko si na tleh, Nisem ti verjel... V Novem tedniku ni dovolj prostora, da bi našteli vse te skladbe in povedali njihove zgodbe. Sicer pa pripravljamo nove skladbe, kmalu napovedujemo tudi novi album ter velik samostojni koncert, saj Pop design letos praznuje 30 let.«
Ш
Vi 1
Werner:
»Komaj čakam, da se to soboto vidimo. Vteh dneh redno hodim v ftnes, pazim na piehiano in tako sem izgubil kar deset kilogramov. Počutim se super. Moja kariera traja že 25 let, veliko uspešnic je že bilo, zdaj pa se je ponovilo tisto, o čemer sem potihoma sanjal. Moji koncerti so namenjeni ljudem, da se sprostijo, in tudi sam se sprostim na odru. Po sobotnem koncertu bom odšel v Nemčijo, kjer bom v nemščini posnel skladbo Tisi mojazvezda, in sicerza nemški, avstrijskiin švicarskitrg. Gre za
Sicerpa v teh dneh tudi pridno vadim z novim spremljevalnim ansamblom Orange juice, v toterem so mladi glasbeniki, stari od 16 do 18 let, in vsi skupaj zelo uživamo. Pripravljam tudi novo skladbo, ki jo bom predstavil avgusta, sicerpa razmišjam tudi o velikem samostojnem koncertu.«
Ш novi tednik radiocelje И8
novi tednik
Št. 22,4. junij 2015
SLEDI ČASA
35
Nagrade za naročnike
Pred meseci smo bralce povabili, naj nam prinesejo predmete, ki so kakorkoli povezani z Novim tednikom in so jih morda shranili iz posebnih razlogov. Tako smo skoraj v vsaki številki objavili kakšno pripoved bralcev o tem, kaj jih povezuje s časopisom in zakaj so shranili nekatere zanimive izrezke. Tokrat objavljamo še zadnje zapise. Med vsemi, ki so nas obiskali, smo izžrebali dva, ki bosta lahko pobliže spoznala naše delo. To ste Helena Ograjenšek in Miran Grizolt iz Celja. Čestitamo!
V spomladanskih mesecih smo naročnikom obljubljali, da bomo za rojstni dan Novega tednika izžrebali štiri, ki bodo lahko šli za konec tedna na Golte ali pa bodo uživali v Baški. Nagrajence smo izžrebali v torkovi radijski oddaji.
Najem apartmaja Celeia na Golteh za konec tedna so dobili Marija Rojc iz Celja, Martin Romih iz Štor in Vik-
torija Arzenšek iz Šentjurja. Polpenzion za konec tedna v Celjskem domu v Baški pa je dobila Mojca Jona z Dobrne. Nagrajence bomo o podrobnostih obvestili po pošti.
V tej številki časopisa si ob naročilnici lahko preberete, kakšna presenečenja smo za naročnike pripravili v naslednjih mesecih.
»Ogromno stvari imam doma, vendar sem s seboj prinesla le nekaj predmetov,« nam je zaupala Marica Lesjak iz Laškega. Njeni izdelki so nepogrešljivi na številnih prireditvah, kjer so prikazane stare obrti. Samo na prireditvi Pivo in cvetje sodeluje že 40 let.
Dobila ga je za rojstni dan ...
... medtem ko je sama bralce in novinarje večkrat obdarila s papirnatimi rožami
Družini naročnikov Novega tednika se je Marica Lesjak iz Laškega pridružila pred petdesetimi leti. Naročnino na časopis ji je mož podaril kot darilo za rojstni dan. Snopič svežih novic ji od takrat polepša vsak teden. Pogosto je na časopisnih straneh predstavljena tudi sama s svojo zanimivo obrtjo - je namreč »kranceljpintarica.«
»Živeli smo skromno, pri macije so bile okno v svet. Še čemer nam je časopis Novi zdaj ga imam rada. Najprej tednik veliko pomenil. Infor- preberem osmrtnice, nato
Izvezen spomin
Darilo maratonke, plavalke, izdeloval-ke ročnih del in zveste naročnice Novega tednika Helene Ograjenšek
prispevke, ki poročajo o dogajanju v Laškem, in potem še druga besedila,« je povedala naša dolgoletna naročnica.
Doma hrani veliko stvari, povezanih z našo medijsko hišo, tokrat pa je v uredništvo prinesla tiste, ki so se ji zdele najbolj zanimive. Med drugim več starih številk časopisa, ki opisujejo Pivo in cvetje in različne etnološke prireditve. Pri številnih reportažah, na primer o »ohceti« po starem ali o krašenju mlaja, je omenjena prav Marica, ki jo naši bralci zagotovo poznajo po izdelovanju rož iz krep papirja. »Včasih ni bilo cvetličarn in so ženske izdelovale papirna-
te rožice za poroke, pogrebe, birme,« je pojasnila sogovornica, ki jo je za to umetnost navdušila sestra.
Arhiv kot vir informacij
In kako to, da stari izvodi niso končali med odpadnim papirjem ali na kurišču? Marica se drži načela, da je pomembne informacije bolje ohraniti, saj nikoli ne veš, kdaj ti lahko pridejo prav. Iz poru-menelih papirjev je že večkrat izbrskala kakšno informacijo, ki se je drugi niso spomnili. »Velikokrat mi je prav prišla Petica ob 50-letnici Radia Celje,« je povedala Marica Lesjak, ki se je razveselila tudi priloge ob 70. jubileju časopisa.
Ima pa naš časopis prste zraven tudi pri pripravi letošnje največje turistične prireditve v laški občini. Naša zvesta bralka je namreč prav v eni od številk naletela na prispevek o nekdanji gostilni v Laškem, kjer so naslikani kozarci in oprema. Ti podatki bodo služili za enega od letošnjih prikazov na Pivu in cvetju o tem, kako je bilo nekoč v starih laških gostilnah.
Teta iz Amerike
Kot da bi bilo včeraj, se spominja tudi izleta Novega tednika, ko je avtobus pred leti goste peljal na Paneče nad Rimskimi Toplicami. S sosedo sta takrat pripravili krajšo igro, v kateri je Marica Lesjak igrala teto iz Amerike. »Prišla sem z velikim pletenim kovčkom, pokleknila na tla kot papež in poljubila zemljo v zahvalo, da sem spet doma. Vsakemu obiskovalcu sem prinesla darilce. Nekaj
besed sem povedala po angleško, vendar sem kaj hitro zamenjala z nemščino,« obuja spomine.
Toneta Vrabla, saj je prireditev Vrtiljak polk in valčkov dolga leta gostovala v Laškem. Marica je ohranila vezen spominek
Običajno jo lahko srečate na kolesu. Kar tri različne modele ima, vsakega za drugačno vreme. A vendar je k nam v uredništvo kar dvakrat prišla peš. Prvič je imela preveč prtljage, saj je s seboj prinesla dva fascikla in še mapo različnih časopisnih izrezkov ter kup fotografij. Drugič je Helena Ograjenšek z Lave v Celju ob 70. rojstnem dnevu Novega tednika v uredništvo prinesla uokvirjeno izvezeno darilo, seveda svoj lastni izdelek, skrbno shranjen v kartonsko mapo.
Novi tednik ni bil edini časopis, ki ga je imela Helena v minulih letih naročenega, vendar je vse druge odpovedala, ostal je le tednik, ker ima lokalne novice. »Sin Robi je rekel, da tega res ne moremo dati stran,« pravi Helena in se spominja, da je bil naš časopis v njeni družini že »od nekdaj«. Njena mama je najraje brala osmrtnice, oče pa zapise o starih običajih. Tudi o njegovem delu je časopis nekoč poročal - bil je namreč spreten pri prenovah in poslikavah kapel na Celjskem. Helena ima shranjene te zapise, enako tudi številne druge, ki razkrivajo delčke njene življenjske zgodbe.
O teh smo pisali spomladi, ko nas je Helena prvič obiskala, ta teden pa smo poklepetali o tem, kako je nastajalo naše rojstnodnevno darilo. Helena pravi, da vezenje »ni bilo nič posebnega«, a ji je zato toliko več vetra dala priprava vzorca. Če večjih težav izkušena vezilja ni imela pri bralcu časopisa, globoko pogreznjenem v naslanjač, ki ob tem posluša še radio, je bilo treba kar precej preračunavati, da so se izvezene črke in številke pretvorile v usklajeno podobo slike, ki zdaj krasi steno v našem uredništvu.
IS, foto: SHERPA
Helena Ograjenšek je v preteklih desetletjih izvezla že na desetine spominskih posvetil, tokrat si je vzela čas za jubilej Novega tednika.
»Lepe spomine imam na novinarje Novega tednika, do njih gojim spoštovanje. Rada berem, ko imam čas. Imam pa tudi veliko dela okrog hiše, na vrtu rada se družim s svojimi štirimi vnuki in s pravnukinjo. Živim za svojo družino, ona pa za mene,« je povedala Marica Lesjak.
Prijateljske vezi in poznanstva z novinarji naše hiše je sklenila predvsem po zaslugi Jureta Krašovca. Tudi drugi sodelavci Novega tednika in Radia Celje so jo večkrat prosili za kakšno izjavo ali komentar, zato ji je še posebej všeč, da pozna velik del zaposlenih - kot iz topa je izstrelila imeni Edija Masneca in Braneta Stamejčiča. Seveda tudi ime
te prireditve iz leta 1995, nastopajoči pa so v dar med drugim prejeli njene rožice. Da so njeni izdelki zelo priljubljeni, priča tudi anekdota, ko so ji v Izletniku povedali, da so s papirnatim cvetjem »okranclani« vsi njihovi avtobusi. V ponos ji je tudi, da sta njen šopek dobila Lojze Slak in Alfi Nipič.
TINA VENGUST Foto: TV
Jože Kramer nam je prinesel pokazat fotokopirane svoje in bratove prispevke iz leta 1961.
Hrani svoje prispevke
Pri Kramerjevih v Medlogu pri Celju so že od nekdaj naročniki Novega tednika. Zato sta ga od mladih let prebirala tudi sinova Jože in Franc. A ne samo to! Zanj sta kot gimnazijca nekajkrat tudi prispevala svoje spise, saj je imel časopis rubriko, namenjeno dopisovanju bralcev. Jože Kramer njune prispevke še vedno skrbno hrani, čeprav segajo v marec daljnega leta 1961.
Objavili so njegove zapis o pohodu na Kum, utrinke s sprehoda skozi gozd, večerne impresije in zapis o pričakovanju svobode v domači hiši. Z bratom sta bila podpisana pod zapisom o počitnicah na Kočevskem. Očitno imata oba brata literarno žilico in smisel za pisanje, čeprav se je le mlajši Franček usmeril v novinarstvo in bil desetletja dopisnik Večera iz Celja. Jože pa je bil zaposlen kot kovinostrugar in dolga leta aktiven v sindikatu. Še vedno je reden bralec našega časopisa. »Ob četrtkih ga preberem en del, ostalo pa v petek, soboto in nedeljo, ko je čas tudi za križanko.« Pravi, da se mu zdi zelo zanimiv drugi snopič z zgodbami, reportažami in vsem ostalim, kar je v njem.
TC
36
FOTOREPORTAŽA
S*
Ш

шг*
(ГЈ» t
T v
l '
'"l

U
°o d

m


;
_ v	-O:
Dan, ko Celjani niso kuhali
Knežje mesto je za dan postalo center kulinaričnega dogajanja - Odprta kuhna združila in navdušila Celjane
ä^Btt" J
Celjani in okoličani so jo težko pričakovali. Zadnjo majsko soboto so jo končno tudi dočakali. Premierno izvedbo pre-hranske tržnice, ki jo poznamo pod imenom Odprta kuhna. Ta je na celjsko mestno tržnico privabila množico gurmanskih radovednežev in užitkarjev. Zaradi odličnega obiska je bila gneča med stojnicami velika, ampak organizatorji za naslednjič že obljubljajo več prostora. Odprta kuhna bo v primeru lepega vremena v Celju gostovala vsakih 14 dni.
Priljubljena prehranska še v knežje mesto. Iz loncev,
tržnica Odprta kuhna, ki že tretje leto obiskovalcem Po-gačarjevega trga v Ljubljani vsak sončen petek ponuja priložnost druženja in preizkušanja tradicionalne slovenske in raznolike mednarodne ku-linarike, je svoj duh razširila
ponev, s pekačev in z žarov se je slišalo cvrčanje svežih in dišečih jedi od blizu in daleč. S sprehodom med stojnicami, ki je bil zaradi velikega zanimanja in množice lačnih ust že pravi izziv, smo lahko potovali vse od Japonske, Tajske
in Bližnjega vzhoda do Mehike. Na svoj račun so prišli tako mesojedci, vegetarijanci in vegani, ljubitelji piva in dobrega vina. Skratka za vsakogar se je našlo nekaj.
Iz Ljubljane v Celje
»Včasih je dobro, da gre kakšen direktor tudi malo po svetu. Ko sem bil na Poga-čarjevem trgu v Ljubljani in sem si ogledal Odprto kuhno, sem si rekel, da moram to pripeljati v Celje. Vesel sem, da smo dočakali ta dan, in prepričan sem, da so obiskovalci
Projekt Odprte kuhinje je zasnoval in na noge postavil Lior Kochavy. Ideja o prehranski tržnici se mu je, kot nam je zaupal, porodila med daljšo odsotnostjo njegove žene Alme. »Ker v kuhinji nisem pretirano iznajdljiv, sem obiskoval restavracije in spoznaval raznolikost hrane v Sloveniji. Tako se je začela zgodba o Odprti kuhni,« je pojasnil Lior Kochavy, ki prihaja iz Tel Aviva, kjer so prehranske tržnice zelo razširjene. »Odprta kuhna je nadgradnja siceršnjih prehranskih tržnic, saj sodelujejo zgolj restavracije in catering podjetja, ne pa kulinarični navdušenci, kot je to v navadi drugje. Postavili smo platformo za dodatno predstavitev sodelujočih restavracij, njihovim kuharjem pa omogočili, da se predstavijo na karseda kreativen način.«
Vonj in okus arabskih dežel je očaral marsikaterega obiskovalca in osvojil marsikatero gurmansko srce.
zadovoljni s ponudbo. Želim si, da bi sodelovanje v prihodnjih tednih še nadgradili,« je bil vidno zadovoljen Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki upravlja s celjsko mestno tržnico in je zagotovo med najbolj zaslužnimi, da je ta edinstvena prehranska tržnica prišla tudi v Celje.
»Izredno smo bili veseli vabila, da lahko projekt pripeljemo tudi v središče knežjega mesta. Odziv ljudi ob premieri dogodka me preseneča in resnično veseli. Že tokrat so se nam v Celju pridružili priznani lokalni ponudniki in ponudniki, ki so z nami ob petkih na Pogačarjevem trgu, pri čemer lahko obljubim, da bo ob vsaki ponovitvi ponudba bogatejša in pestrejša,« je ob
pogledu na množico zadovoljno povedal Lior Kochavy, direktor projekta Odprta kuhna.
Edinstvena kakovost
17 ponudnikov in 17 edinstvenih stojnic skrbno izbranih slovenskih gostiln, restavracij in turističnih kmetij je z omamnimi vonjavami in okusi Celjane in okoličane vabilo na okusen izlet in k pokuša-nju novih okusov ter spoznavanju zanimivih kuharskih tehnik. Odprta kuhna ni zgolj prostor, kjer lahko obiskovalci potešijo lakoto in razvajajo brbončice. Kuharski mojstri s spretnimi prsti poskrbijo tudi za to, da si lahko mimoidoči ob čakanju na slasten obrok napasejo tudi oči.
Sicer se na prehranski tržnici ne more predstaviti kar vsakdo. »Od vsega začetka se držimo načela, da naši ponudniki kuhajo brez konkurence - tako iste jedi ne boste našli na dveh različnih stojnicah. Ponudba je na ta način kar najbolj raznolika in zanimiva, na vsaki stojnici pa najdemo čisto nov svet okusov,« je povedala Nina Gaspari, ki je zadolžena, da smo mediji o dogodku in novostih, ki Odprto kuhno spremljajo, pravočasno obveščeni. Za zdaj jim gre odlično. Projekt je lani prejel dve pomembni nagradi, nagrado jakob za odličnost in kakovost v turizmu regije Al-pe-Adria in nagrado sejalec za inovativne dosežke v turizmu.
LEA KOMERICKI Foto: SHERPA
FOTOREPORTAŽA
37
»Smisel prehranske tržnice je pretočnost. Zavedati se je treba, da pri tem ne gre za restavracijsko ponudbo,« so še pred prihodom v knežje mesto opozarjali organizatorji trenutno najbolj zaželenega kulinaričnega projekta pri nas. A so na celjski mestni tržnici poskrbeli tudi za precej senčnih sedišč, s čemer so si prislužili številne pohvale tako ponudnikov kot obiskovalcev.
Med tistimi, ki so dobrote Odprte kuhne preizkusili že dopoldne, je bil tudi pooblaščenec celjskega župana Miloš Rovšnik, ki je pohvalil ponudbo in obisk. Strinjal se je, da se bo morala naslednjič preseliti v kakšno širšo celjsko ulico.
ANKETA
»Celje je v tem primeru s tretjega skočilo na drugo mesto med slovenskimi mesti,« je v šali dejal eden najbolj zaslužnih, da se je dogodek v knežjem mestu zgodil. Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki upravlja s celjsko tržnico, je v spremstvu soproge tokrat poskušal predvsem eksotične jedi.
Žarko Litera, Celje: »Mislim, da je ta zadeva zanimiva. V večini evropskih mest imajo tovrstne tržnice že razvite. Ljubljana je bila v Sloveniji prva, ki se je lahko pohvalila z Odprto kuh-no, zdaj smo mi na vrsti. Gre za prijetno kombinacijo druženja, spoznavanja sveta in sobotnega kosila.«
Denis Žele, Celje: »Ideja je super, dogodek je >fajn<, ponudbe je veliko. Bi bilo pa mogoče dobro, če bi se naslednjič prestavili na kakšen večji prostor, saj je tukaj precej tesno.«
7
Čeprav so se številni obiskovalci pritoževali nad izbrano lokacijo Odprte kuhne in postavitvijo stojnic na Savinovi ulici, saj je bil sprehajalni pas med njimi zelo ozek in je bil prehod skorajda nemogoč, so bili nad dogodkom in bogato ponudbo kljub vsemu navdušeni. Organizatorji za prihodnje druženje že napovedujejo spremembe in več prostora.
Na Odprti kuhni dobrote predstavljajo tako lokalni gostinci kot gostinci iz vse Slovenije. Organizatorji so posebno pozornost namenili raznolikosti ponudbe. Z dogodki, ki jih bodo pripravili v Celju, se bo ta spreminjala, osveževala in dopolnjevala. Vsake 14 dni bodo obiskovalcem ponudila nekaj novega.
Obisk prve celjske Odprte kuhne je vse prijetno presenetil. Tako je eden od ponudnikov navdušeno dejal, da je v dveh urah prodal več kot v celem dnevu v Ljubljani. Številni so menili, da je Odprta kuhna v Celju še boljša kot v prestolnici. Navdušila sta jih predvsem odličen odziv ljudi in ogromno pozitivne energije.
Marinka Novak, Celje: »Sprehodila sem se med stojnicami in lahko rečem, da je ponudba izjemno pestra, tako da lahko resnično vsakdo najde nekaj zase.«
Helena Kojnik, Ce lje: »Se mi zdi, da je Celje danes res središče kulinarike. Tukaj odlično diši. Vesela sem, da se je tudi utrip, ki smo ga sicer vajeni s Pogačarjevega trga v Ljubljani, prene sel v Celje in da bo to pri nas postala tradicija. Tako da vsake 14 dni zagotovo kuham jaz in družino pripeljem na tržnico.«
38
BUKVARNA / PISMA BRALCEV
Miha Mazzini: Trenutki spoznanja
O avtorju:
Preveč osebne prtljage
V literaturi nasploh imajo prav posebno mesto kratke zgodbe, biserčki, nanizani v ogrlico, ki lahko ima (ali pa je nima) svojo rdečo nit. Največji mojstri kratkih zgodb te običajno povežejo. Nekateri se pri tem zadovoljijo s splošno temo, drugi iz številnih zgodb ustvarijo v smiselno celoto povezan roman. Pravega pravila sicer ni, a tudi ni potrebno. Ker gre za dela, ki so krajša od običajnih romanov, jih avtorji praviloma objavljajo v zbirkah.
Med številnimi slovenski- Mazzini, ki je svoje mojstr-mi avtorji, ki so posegali tudi stvo v tem žanru dokazal že na to literarno področje, ima v zbirki zgodb Godbe (1989). prav posebno mesto Miha Z obsežno zbirko štirinaj-
stih zgodb, ki jih je objavil v knjigi Trenutki spoznanja (2007), pa je ne zgolj potrdil, marveč še nadgradil svoj sloves izjemnega pripovedovalca, tenkočutnega opazovalca in analitičnega misleca, ki izhaja iz podmene, da ima vsak zakaj tudi svoj zato.
Trenutki spoznanja so razdeljeni na tri dele: Noč, Jutro in Dan. Zgodbe v teh delih pa
so intimne pripovedi avtorjevih »junakov«, ljudi ki jih nekaj muči ali preganja. Pa naj bo to nezmožnost ljubiti, naj bodo to strahovi, obsesije. Soočajo se skratka z osebno prtljago, ki so jo prinesli na svet, ki so jim jo naložili starši, družba, okolje. A pri vsem tem ne gre za težke zgodbe, četudi so nekatere med njimi na meji fantazijskega. Gre za
Miha Mazzini, letnik 1961, se je rodil na Jesenicah. Najprej se je uveljavil kot računalničar, vzporedno kot pisatelj, scenarist in publicist. Končal je podiplomski študij scenaristike v Angliji in je redni član Evropske filmske akademije. Doktoriral je iz antropologije vsakdanjega življenja. Režiral je pet kratkih filmov, napisal scenarij za celovečerni film Sladke sanje ... Je avtor dvanajstih objavljenih knjig, ki so prevedene v štiri jezike. Izdal je tudi osem računalniških priročnikov.
spopad junakov zgodb s samim seboj, s svojim čustvovanjem, s svojimi strahovi, z odnosi, ki so jih - ali pa sploh ne - zmožni vzpostavljati.
Zbirka zgodb Trenutki spoznanja je napisana domiselno, ponekod prav filmsko. Rdeča nit praktično vseh zgodb je ob razčiščevanju z osebno prtljago predvsem zavest, da je življenje posameznika na nek način zgolj podaljšek življenja staršev in da so osebne travme najpogosteje odsev travm in ravnanj staršev. Zgodbe so, skratka, nekakšni psihološki portreti posameznikov, zelo berljivi, logični, boleči, na nek način celo spodbujajo, da tudi bralec sam malo pobrska po sebi in najde svoj trenutek spoznanja.
Pravzaprav bi lahko o praktično vsaki od zgodb napisal
kakšno razmišljanje, ki bi zapolnilo to rubriko. Prav zato je tako težko pisati o kratkih zgodbah - nehote jih začneš obnavljati in s tem bralcu ukradeš čar zgodbe same. Zato naj to kratko pisanje o imenitni knjigi Mihe Mazzi-nija zaključim zgolj s povabilom bralcem, da jo vzamejo v roke in ji dajo priložnost. Morda le še to: zgodbe so imenitno napisane, iskrive, domišljene in nikakor »težke«. Pomeni, da so bralne, nemoreče, a vendar na tisti tanki meji, ko ne veš več, ali si že prebral zgodbo, ki ti je osebno najbližje, najboljša, ali bi še bral, ali pa bi se zadovoljil s tisto, pri kateri si, kot se ti kot bralcu zdi, prišel do vrhunca. Izjemno delo Mihe Mazzinija res priporočam v branje.
BS
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Pohvala
Lepo se imamo
Stanujem v lepi zgradbi Na zelenici 4, v bloku z dvema vhodoma, kjer imamo vse urejeno, novo streho, dimnike, izolirano streho in kleti, nova okna in radiatorje. Zdaj pa še izolacijsko fasado.
Za fasado smo se dogovarjali že leta 2014 in izbrali osebo, torej gospoda Rada Brkoviča, ki je za vse poskrbel. Izbiral je izvajalca fasade. Skrbel, da smo finančno zmogli. Tudi gospod Tone Zimšek se je potrudil. Gospod Rade Brkovič je znal pritegniti druge, da je
prišla na vrsto ureditev zelenice in nasaditev grmičkov. Bolj kot gledamo, bolj se nam zdi, da stanujemo v najlepšem bloku. Zeleno-siva izolacijska fasada, zunanje stopnice, ploščice v sivi barvi.
Zdaj se skupaj veselimo, da je g. Rade Brkovič uspel vse urediti. 21. maja smo imeli piknik nasmejanih obrazov in g. Tone Zimšek je bil »pek-majster«. Pomagal je tudi še kaj drugega postoriti, na primer nove klopi ob lepi zeleni travici.
Prijetno je živeti v tako lepem okolju.
MARIJA PODLESNIK, Celje
Navdušite nas s p©t©pisow:
Uašf. pnifipeuhf. pnlčahujemo гш deWnßfiiston /latJouu tedntftnfntAt do ufiljjiüio 30 jiinita 20(5.
oPTimisT
« \ двег.ч i!« МШШМШ! w t
www&pmnist.si
ZA ZDRAVJE
39
Bolezen je treba sprejeti in znati z njo živeti
Multipla skleroza ni ozdravljiva, a se jo da uspešno zavirati
V Sloveniji živi več kot 3.500 ljudi z multiplo sklerozo. To je najpogostejše nevrološko obolenje in najpogostejša bolezen centralnega živčnega sistema med mlajšimi odraslimi osebami. Bolezen je resna. Kot najhujšo stvar oboleli opisujejo njeno nepredvidljivost. Nikoli namreč ne vedo, kdaj bo prišlo do ponovnega zagona, ki pomeni ponovno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Za to bolezen je značilno, da jo odkrijejo največkrat do štiridesetega leta, zelo redko se zgodi, da izbruhne pred dvanajstim letom ali po petinpetdesetem letu. Med obolelimi prednjačijo ženske. Zaenkrat v medicini še niso odkrili zdravila zanjo, še vedno tudi ni znan niti njen natančen vzrok. A bolezni je tudi v Sloveniji iz leta v leto več. Do zdaj je sicer znano, da ne gre za dedno obolenje, da to nikakor ni nalezljiva bolezen in da bolnikom zelo pomaga rehablitacija. Multipla skleroza niti ne vpliva na dolžino življenja, dodajajo pri Združenju multiple skleroze Slovenije.
Avtoimunska bolezen
Multipla skleroza je pravzaprav avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Zaradi te poškodbe zaščitne ovojnice živčne celice se informacije preko živcev ne morejo prenašati in tako prihaja do znakov, ki se najpogosteje kažejo kot okvara vida in sluha, izguba ravnotežja in kot okvare spodnjih in zgornjih okončin. Najpogostejši simptom bolezni je utrujenost, pri čemer tudi vročina zelo slabo vpliva na osebe
z multiplo sklerozo, kar pomeni, da lahko poslabša simptome. Oboleli imajo lahko težave v kognitivnem mišljenju, lahko se pojavijo tudi težave z zadrževanjem in odvajanjem vode. Večina se srečuje z multiplo sklerozo tako, da si sledijo poslabšanja in izboljšanja. Nekatere osebe imajo celo progresivno obliko, kar ne pomeni nič dobrega. Kadar osebni zdravnik pri bolniku na podlagi določenih simptomov posumi, da gre morda za multiplo sklerozo, ga pošlje na posebne preiskave k specialistu nevrologu. Ta mora opraviti specifične nevrofiziološke preiskave, preiskavo možganske tekočine in tudi magnetno-resonančno tomografijo. Na podlagi teh pregledov lahko sum potrdi ali ovrže.
Vzponi in padci
Za osebe z multiplo sklerozo je pomembno, da se bolezen v začetnem obdobju največkrat kaže v tako imenovani recidivno-remi-tentni obliki. To pomeni, da se pojavljajo izmenična poslabšanja in izboljšanja. Slednja so lahko večja ali manjša. V primeru poslabšanja se uporablja tudi izraz zagon. »Takšna oblika bolezni, ki jo ima 60 do 80 odstotkov bolnikov, se lahko pri polovici spremeni v sekundarno napredujočo obliko. Pri tej obliki se še vedno dogajajo zagoni bolezni, vendar so obdobja izboljšanja izredno šibka. Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se nikoli ne povrne v stanje pred zagonom,« pravijo v združenju. Pri kronično napredujoči obliki multiple skleroze se vsakih šest mesecev znaki bolezni slabšajo in ni
vmesnih izboljšanj. »Poznamo tudi benigen potek bolezni. V tem primeru se tudi do deset let po prvih znakih ne pokaže poslabšanje. Takšnih bolnikov je razmeroma malo, saj predstavljajo 15 odstotkov vseh obolelih,« še navajajo v Združenju multiple skleroze Slovenije.
Za učinkovitejšo preventivo
Pilotni projekt za ranljive skupine
Zdravstveni dom Celje je aktivno vključen v projekt Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju - Skupaj za zdravje, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V okviru projekta v Celju izvajajo pilotno testiranje nadgradnje programa, usmerjenega v preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni za odrasle. Zato so v Celju že vzpostavili center za krepitev zdravja, ki v različnih delavnicah podpira posameznike pri spremembi življenjskega sloga, med drugim tudi pri hujšanju, opuščanju kajenja ali pitja alkohola.
Številne delavnice so na voljo tudi na področju krepitve duševnega zdravja. Center deluje preventivno, obenem pa nudi podporne programe tudi kronično
bolnim ljudem. Vsi programi so za ljudi brezplačni. Ideja za center za krepitev zdravja je nastala na podlagi ocene potreb uporabnikov in izvajalcev preventivnih programov, ki so jih v zadnjih letih spremljali zdravniki. V celjskem centru za krepitev zdravja so v preteklosti izvajali aktivnosti predvsem za odrasle, zdaj pa bodo namenjene vsem. Datumi delavnic, ki bodo v centru na voljo, bodo sproti objavljeni na spletni strani celjskega zdravstvenega doma. Med aktualnimi so zagotovo delavnice Zdravo živim, Ali sem fit in Tehnike sproščanja, kjer se ljudje seznanijo s tem, kako se odpovedati nezdravim življenjskim navadam. V centru bo na voljo tudi testiranje telesne pripravljenosti starejših občanov, veliko truda bo namenjenega tudi preprečeva-
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
nije: »Vsak najprej pomisli, da lahko jutri pristane na invalidskem vozičku, toda ni nujno, da ta bolezen pripelje do najtežje oblike obolenja. Če znamo bolezen sprejeti in ostati mirni, se da se s pomočjo zdravstvenega osebja in zdravil živeti s tem. Res je, da bolezen ni ozdravljiva, a se jo da zelo uspešno zavirati.« Celjska podružnica združenja ima zadnjih nekaj let povprečno 210 članov, ki jim ob odkritju bolezni stoji ob strani. »Pomagamo, kolikor se da. Osebam z multiplo sklerozo so na voljo obnovitvene rehabilitacije in programi za ohranjanje zdravja. Z njimi dosegamo, da imajo člani čim boljše psihofizično zdravje in da dlje ostanejo aktivni in samostojni. Programe izvajamo v posebnih centrih multiple skleroze ali v okolju, kjer oboleli živijo,« dodaja Pongračeva.
Podružnice obolelim nudijo tudi možnosti športnih aktivnosti, s svojim delom pa dopolnjujejo tudi javno zdravstvo. Predvsem z nudenjem pomoči težko
gibljivim in negibljivim ter s seminarji, kjer obolele seznanjajo z novostmi na področju zdravljenja ali pa pomoči pri nakupu ortopedskih pripomočkov. Veliko naredijo tudi prostovoljci združenja. Združenje je nepogrešljivo tudi pri pomoči obolelim, ko je treba v okolju zaradi napredovanja bolezni, ki lahko vodi v težko gibljivost, odpraviti arhitekturne ovire. Bolezen je težko sprejeti, a sčasoma se je treba z njo sprijazniti, saj je doživljenjska. Včasih so rekli, da ženska z multi-plo sklerozo ne more postati mati. A danes ni več tako. S pomočjo zdravljenja in zdravnikov, ki nadzorujejo potek nosečnosti, je takšen strah odveč. Je pa res, da se predvsem mlajši oboleli srečujejo s težavami pri zaposlitvi, vendar tudi na tem področju ni več tako slabo, kot je bilo pred leti. Delodajalec mora le upoštevati nekatere prilagoditve na delovnem mestu, s katerim delo približa osebi z multi-plo sklerozo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
»Sodeč po pogovorih, člani menijo, da je za izbruh boleznih največkrat krivo stresno življenje,« pravi predsednica celjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije Elizabeta Pongrac.
Nepogrešljiva pomoč združenja
Ko se oseba sooči z diagnozo multipla skleroza, je dobro, da se izčrpno pogovori z osebnim zdravnikom, nevrologom in morda tudi s psihologom, svetuje Elizabeta Pongrac, predsednica celjske podružnice Združenja multiple skleroze Slove-
V medicini skušajo z različnimi analizami in študijami ugotoviti, zakaj pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki je avtoimunska bolezen, imunski sistem napada lastno tkivo - mielinsko ovojnico. Do zdaj so ugotovili, da med dejavnike tveganja zagotovo spadajo tudi okolje, v katerem človek živi (predvsem prvih 15 let življenja), spol, starost in rasa. Na nastanek bolezni naj bi vplivali tudi vrsta prehrane, socialni dejavniki in slaba higiena.
nju duševnih stisk. V okviru pilotnega testiranja bo tudi preverjanje razlogov za nevključevanje v preventivne programe. Če se posameznik, ki bo trikrat prejel vabilo na preventivni pregled, nanj zaradi oviranosti ne bo odzval, ga bo na domu lahko obiskala ustrezno usposobljena patronažna medicinska sestra, izvedla preventivni pregled in o izsledkih obvestila izbranega osebnega zdravnika. Posameznika bodo lahko nato usmerili v ustrezen program centra za krepitev zdravja. Posebna pozornost bo torej namenjena ranljivim skupinam, ki morda težje pridejo do zdravnika. S tem želijo v Zdravstvenem domu Celje zagotoviti večjo vključenost odraslih v preventivne programe, ki posledično prinašajo večjo kakovost življenja.
Nekoga moraš imeti rad
Minuli teden se je končal projekt Nekoga moraš imeti rad, ki ga je vodil Dispanzer za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Celje. V akciji je sodelovalo 60 otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dispanzer, ki so na temo Nekoga moraš imeti rad izdelovali likovna in literarna dela. Strokovni delavci dispanzerja so nato zbrana dela izdali v posebni brošuri, likovna razstava vseh izdelkov pa je na ogled tudi v glavni avli Zdravstvenega doma Celje, kjer je na ogled do 9. junija. Ob koncu akcije je bila ta teden v Celjski kulturnici tudi lutkovna igrica Zaljubljeni žabec, ki so jo v dveh mesecih pripravili prav tako otroci, ki so v dispanzerju vključeni v logopedske obravnave.
Hf
*
ZDRAVILIŠČE U\ŠKO
M
THERMANA
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
DK. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAV)A.NEr; E-POŠTA: VERSlNlN.ANDREJeGMAlL.COM
40
BRALCI POROČEVALCI
Pokal si želi vsak dober karateist, a uspe le posameznikom. To je letos posamično uspelo Timu Valnerju. Na sliki drugi z desne s pokalom v roki, ob njem najboljši tekmovalci s Hrvaške.
Uspeh karateistov
V soboto, 16. maja, je bil v organizaciji kluba Postojna Mednarodni karate turnir Postojna open 2015. Na tekmovanju je nastopalo kar 600 tekmovalcev iz Slovenije in ostalih sosednjih držav, predvsem s Hrvaške in iz Italije. Pomerili so se v katah in borbah, posamezno in ekipno.
Turnir je štel tudi kot zadnja kontrolna tekma pred balkanskim prvenstvom,
ki bo konec meseca v Črni gori. Tekmovanja so se udeležili tudi štirje člani Društva za karate Celje: Luka Kvas, Tim Valner, Tjaša Kvas in Jaka Majcen. Kot je že v navadi, so tudi tokrat posegli po medaljah. Tim Valner je gladko zmagal v vseh petih borbah v kategoriji do 45 kg in zasluženo osvojil prestižni pokal. Treba je poudariti, da je tako v polfinalu kot v finalu
premagal dva najboljša tekmovalca s Hrvaške. Lepo je videti na tako prestižni tekmi Slovenca na najvišji stopnički. Uspeh je dopolnil Luka Kvas z dvema tretjima mestoma v kategoriji starejših kadetov in mladincev.
Iskrene čestitke vsem za vložen trud in seveda za rezultate, ki jih dosegajo.
ZORAN KANTUŽER, predsednik kluba
Ribiški utrinek ob Škalskem jezeru
Ribiči so tekmovali
Številnim tekmovanjem v ribolovu so velenjski ribiči dodali še eno. Na praznični aprilski dan pred prvim majem so ob Škalskem jezeru priredili tekmovanje v spomin preminulim ribičem, članom ribiške družine.
Več kot 15 ribičev je pripeljalo svojo dragoceno ribiško opremo na označeno lovišče in miren dan je minil v tihoti, v pričakovanju, da se bo plovček potopil. In ko se to zgodi, se vrvica napne in dolga palica ukrivi. Prijela je. Ribe dajo v mrežo, na koncu večurnega tekmovanja stehtajo in nato vrnejo v jezero.
HINKO JERČIČ
Dirka okoli Slovenije -DOS 2015
Domen Kirbiš je preko-lesaril 1.250 km v 2 dneh, 18 urah in 26 minutah. Naš ponos, reševalec iz vode, ki je zaposlen v kopališču Zdravilišča Laško, se je 7. maja 2015 podal na pot okoli Slovenije.
Vsakoletne Dirke okoli Slovenije (DOS) se je udeležil prvič. Ljubezen do
kolesarjenja ga je vodila, da se je udeležil te tekme. S sabo je imel zelo dobro podporno ekipo, ki ga je spremljala podnevi in ponoči, kilometer za kilometrom, da je brez težav in predvsem brez hujših poškodb prispel do cilja v 2 dneh, 18 urah in 26 minutah. Domnu zato čestitamo
za vztrajnost, vzdržnost in trud, ki ga je vložil, da je dosegel zastavljeni cilj. Ponosni smo, da imamo v kopališču Zdravilišča Laško tako mladega, samoiniciativnega, prijaznega in pogumnega človeka.
Sodelavci in sodelavke kopališča Zdravilišča Laško
Domen Kirbiš med dirko
Jubilej šaha v Šoštanju
V gasilskem domu v Šoštanju so pripravili turnir ob klubskem jubileju, 30-letnici igranja šaha, ki se ga je udeležilo približno 50 šahistov.
Turnirja se je udeležilo nekaj izvrstnih šahistov, med njimi tudi mojstrski kandidat Gregor Goršek iz Šahovskega kluba Velenje, ki je tudi zmagal na jubilejnem turnirju. Drugi je bil Hubert Golob iz Šmarja pri Jelšah, tretji pa Ernest Špeh, član domačega šahovskega kluba. Leta 1985 so v Šoštanju oživili organizirano igranje šaha. Že pred tem je delovala šahovska sekcija, ki je zamrla, leta 1985 pa so ustanovili Šahovski klub Šoštanj, ki od tedaj aktivno deluje predvsem po zaslugi neutrudnega predsednika Gregorja Rupnika.
RG
Foto: Občina Šoštanj
Praznovali god svetega Florjana
Nedelja, 3. maja, smo praznovali god svetega Florjana, zavetnika pred naravnimi nesrečami. Varoval naj bi nas pred poplavami in predvsem pred ognjem.
Na Florjanovo nedeljo mašo, ker je Florjan zavetnik smo v Prostovoljnem gasil- gasilcev. Maše na hribčku skem društvu Vojnik že 24. nad Vojnikom se je udele-zapored priredili Florjanovo žilo lepo število gasilcev iz
sosednjih društev, a tudi iz pobratenega društva Drago-mlja vas pri Metliki ter tudi domačih faranov. Praznujemo tudi 135-letnico PGD Vojnik, kar smo obeležili z okusno zakusko po maši.
Na predvečer godu svetega Florjana so nas na domovih obiskali »Florjani«, ki ohranjajo tradicijo praznovanja tega dne s pesmijo od hiše do hiše z željo, da nas ne bi doleteli naravne nesreče in
predvsem ogenj. S pesmijo »Svetega Florjana nosimo, za jajce, špeha prosimo, da bi vas obvarval vseh nesreč, ognja pa največ« po izročilu odganjajo nesrečo od naših domov. Če slučajno kje zagori, priskočimo gasilci na pomoč. Lepo je da se fantje in možje zberejo in ohranjajo tradicijo iz starih časov,
da ne preide v pozabo kot marsikaj lepega. Res so zdaj drugi časi in je hitrejši tempo življenja, pa še stiske zaradi stanja, v kakršnem smo, zato je še toliko pomembneje, da ostanejo nekatere vrste druženja med ljudmi. Želimo si, da bi nas pevci še veliko let obiskovali na ta dan.
FRANC LEBIČ
BRALCI POROČEVALCI
41
Delno obnovljen dvorec
V Trubarjevem domu upokojencev (TDU) Loka pri Zidanem Mostu so 28. maja pridobili uporabno dovoljenje za prvi del rekonstrukcije dvorca. Gre za obnovo najstarejšega med objekti TDU, investicija pa je zaradi obsega razdeljena na tri ločene dele.
Prvi del je obsegal rušitev in nadomestno pozidavo prizidka dvorca z dograditvijo bolniškega panoramskega dvigala in ostalih skupnih ter servisnih prostorov, delno preureditev ostrešja in rekonstrukcijo talne konstrukcije drugega nadstropja oziroma mansarde ter preureditev toplotne podpostaje. Letos načrtujejo v domu nadaljevanje rekonstrukcije dvorca z izvedbo drugega dela. Sredstva zagotavlja TDU Loka iz lastnih virov. V domu kontinuirano izvajajo obnove objektov in bivalnih prostorov s ciljem, da bi zagotovili stanovalcem čim višjo raven kakovosti bivanja in obenem prijetno delovno okolje za zaposlene.
ROBERT POTOČNIK
Pogled na delno obnovljen dvorec
Fotografija za spomin pohodnikom
Po Tončkovi poti
Kdo ne želi spoznati rojstne hiše Antona Bezenška, še posebej v tako zanimivem okolju, kot sta Frankolovo in okolica? Zavedamo se, da je rekreacija pomembna za zdravje. Pri tem želimo združevati rekreacijo s spoznavanjem nečesa novega. Za to je Tončkova pot odlična priložnost, saj nam približa bogato in ustvarjalno življenje kraja s pomočjo zgodbe o Antonu Bezenšku, ki se je rodil tam.
Skupina članov Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje se je 11. maja zbrala v paviljonu pri graščini na Frankolovem. Barbara in
Denis sta nam najprej postregla odličen golaž, da nismo šli lačni na pot. Posladkali smo se z Gorazdovim pecivom, nato nam je Zdenka
predstavila postojanke. Pot nas je vodila vse do rojstne hiše Antona Bezenška, kjer nas je prijazno sprejela njegova daljna sorodnica, ki nas je povabila na ogled te čudovite hiše. V njej je veliko slik, ki spominjajo na čase, ko je tu živel veliki umetnik, ki nam je pustil bogato dediščino. Zanimive so ptičje hišice, ki imajo zvonec. Ko pozvonimo, nam ptički povedo veliko za-
nimivega. Med potjo smo se pogovarjali in opazovali čudovito pokrajino prelepega kraja Frankolovo. Vsak trenutek v življenju je pomemben, zato je prav, da se potrudimo, da nam je lepo.
Združili smo prijetno s koristnim. Veliko novega smo slišali, se sprehodili, družili ob okusni hrani in uživali ob prijazni postrežbi naših članov. A je še kaj lepšega? Preživeti sončen dan s prijatelji, se nekaj naučiti in narediti nekaj za svoje zdravje.
DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje
Tekmovanje ekip prve pomoči
V soboto, 11. aprila, je bilo v OŠ Marjana Nemca v Radečah 8. območno tekmovanje ekip prve pomoči za osnovnošolce. Sodelovalo je sedem ekip.
PŠ Debro je tekmovala s tremi ekipami in matična šola Laško z eno. Tekmovanja smo se udeležili že osmo leto. Ekipe so se pomerile v pisnem delu iz znanja zgodovine Rdečega križa in prve pomoči. Pri praktičnem delu so imele dve situaciji z dvema poškodovancema. Vodja
skupine je moral opraviti tri-ažo. Pripravljati smo se začeli 2. marca. Nepričakovano smo dosegli vrhunske rezultate. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Marjana Nemca Radeče 1 z 88,13 odstotka. Drugo mesto je osvojila ekipa PŠ Debro 1 s 86,56 odstotka. Vodja je bila Tatjana Ter-bovc. V ekipi so bili poleg nje še Anja Stopar, Saška Maček, Mateja Komočar, Nejc Frece Žohar in Andreja Burger. Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Primoža Trubarja Laško s
84,06 odstotka. Vodja je bil Tilen Pasarič. V ekipi so bili tudi Alja Špec, Nastasija Ura-tarič, Stella Tretnjak, Helena Jeretina, Lea Lešek Povšič in Tina Vorina. Na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Velenju, se je uvrstila ekipa 1 OŠ Marjana Nemca Radeče. Vsem ekipam iskrene čestitke za odlično znanje in odlične rezultate.
MILENA ŽOHAR, DRAGICA ĐERIĆ, mentorici PŠ Debro in OŠ Laško
Debrska ekipa 1, ki je osvojila 2. mesto.
Predstavnik KORK Štore Stanislav Štefanec ob novi prikolici
Nova pridobitev
Krajevna organizacija Rdečega križa Štore deluje že četrto leto in delo nam je pokazalo, da za nemoteno delovanje nujno potrebujemo prevozno sredstvo za različne še uporabne stvari.
Pri nakupu avta sem dal vlogo RK za priklop. Avto-tehna Celje je prisluhnila in donirala vlečno kljuko ter jo
tudi montirala na vozilo. Rad bi se javno zahvalil gospodu Marku Paviču za korektno posredovanje. V odboru RK Štore smo se dogovorili, da bomo začeli zbirati sredstva za prikolico. Občina nam je takoj priskočila na pomoč z največjim deležem, potem so prispevali še Evro Dino (Irena Repar), servis dvigal (Ber-
nard Zazijal), Storkom (Tone Franulič), Metalko (Emil Bučar), krovstvo (Matej Čanžek) in 4d Desing (Zmago Urisk). En del smo pokrili iz svojega računa.
Prepričani smo, da bo naša pridobitev pomagala vsem krajanom, ki potrebujejo pomoč, in da smo s to pridobitvijo postali neodvisna organizacija. Zato še enkrat v imeni KO Rk Štore hvala vsem, ki ste nam to pridobitev omogočili.
SŠ, foto: UROŠ URLEP
Mladi glasbeniki v domu starejših
Stanovalcem Doma starejših Šentjur so prišli z razgibanim programom polepšat majsko popoldne učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev.
Dom starejših in Glasbena šola skladateljev Ipavcev sicer redno sodelujeta vsa leta, saj so posamezni učenci ali skupine že večkrat sodelovali s kakšno točko na kulturnih prireditvah doma. Tokrat pa so izvedli samostojni program, kar se doslej še ni zgodilo. Nastopili so trio flavt pod vodstvom Diane Štih, kitarski orkester pod vodstvom Uroša Eferla, mlada pianistka pod mentorstvom Laryse Kocherove ter dva učenca na diatonični harmoniki pod vodstvom Rudija Sakelška. Program je povezovala Tina Pečar. Stanovalci so toplo sprejeli nadobudne glasbenike in jih pozdravili z navdušenim aplavzom, kar je bilo jasno sporočilo, da si takšnih nastopov še želijo.
BARBARA JAZBEC
42
BRALCI POROČEVALCI
O ureditvi položaja
Poslanka Janja Sluga je 13. maja v Celju vodila okroglo mizo Rešitve za pomoč in izboljšanje položaja oseb s posebnimi potrebami. Dogodek je pomenil nadaljevanje intenzivne javne razprave, ki jo spodbuja Stranka modernega centra z namenom ureditve zakonodaje na tem področju.
Poslanka SMC Janja Sluga je poudarila, da je »namen okrogle mize zaznati težave in potrebe ter v pogovoru preko izkušenj sodelujočih poiskati konkretne možnosti in rešitve za težave oseb s posebnimi potrebami in njihovih bližnjih na vseh področjih njihovega življenja ter te podatke uporabiti za obliko-
vanje konkretnih zakonskih predlogov«. Izpostavila je, da lahko na ta način »pospešimo proces prenove zakonodaje s tega področja, ki je po njenem mnenju nujen«.
S tem so se strinjali tudi povabljeni gostje. Poslanka Sluga je v Celju med drugim gostila poslansko kolegico dr. Jasno Murgel, ki je avtorica knjige Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami. Na okrogli mizi je predstavila vsebino knjige in poudarila, da se v državnem zboru še posebej zavzema za sprejetje zakonodaje na področju otrok s posebnimi potrebami, ob čemer je izrazila zadovoljstvo zaradi dobrega sodelo-
vanja med vsemi poslanci pri reševanju te problematike, ki zagotovo presega interese znotraj odnosa koa-licija-opozicija. Na srečanju so sodelovali še Spomenka Valušnik iz društva Vesele nogice, Barbara Slaček iz Zveze paraplegikov Slovenije ter Cvetka Jurak, zastopnica pacientovih pravic.
Več kot dve uri dolgega pogovora se je udeležilo malo več kot 20 obiskovalcev, med drugim tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki se združujejo v Društvu Sožitje in Zvezi Sonček, ter predstavniki centrov za socialno delo, ki so opozorili na težave pri svojem delu.
KARIN JURMAN
Med razpravo
Iz domačih krajev v Mercatorju
Pred 66 leti je bilo v Mercatorju 40 vrst izdelkov, danes pa nudi potrošnikom več kot 40 tisoč različnih vrst izdelkov samo v trgovinah z market programom. Vendar je bil Mercator takrat in je še danes trgovec, ki ga imajo ljudje za svojega.
Od kod so izdelki, ki jih postavimo na mizo, je kupce vedno zanimalo, in to je danes, ko lahko najdemo izdelke od vsepovsod, še bolj pomembno. Najbolj smo pozorni pri svežih živilih, predvsem mesu, sadju in zelenjavi, mleku in kruhu. Zato ima Mercator na svojih policah največ slovenskih izdelkov, v kategorijah, ki so za potrošnike najbolj pomembne, pa ponuja največji možni delež slovenskih izdelkov. Tako je Mercator po mnenju kupcev med trgovci najboljši ponudnik najbolj kakovostnih izdelkov ter hkrati prepoznan kot trgovec z najbolj razširjeno ponudbo lokalnih, slovenskih izdelkov in pridelkov (Valicon, september 2014).
Seveda nudi Mercator zelo široko in pestro ponudbo različnih vrst izdelkov številnih dobaviteljev, vendar ob tem namenja več kot 70 odstotkov svojih polic slovenskim izdelkom. Mesa in rib slovenskega izvora je v Mercatorju 90 odstotkov, kruha in pekovskega peciva 95 odstotkov, sveže zelenjave je v
povprečju 48-odstotni delež, mleka in mlečnih izdelkih pa 69 odstotkov.
»Za pestro ponudbo kakovostnih izdelkov, po katerih kupci najbolj povprašujejo, in posebej za široko ponudbo sveže lokalno pridelane hrane je ključno dobro in dolgoročno sodelovanje z dobavitelji. Do potrošnikov namreč nastopamo skupaj - dobavitelji s svojimi pridelki in izdelki ter trgovec s svojo ponudbo. To je za kupca neločljivo,« poudarja Igor Ma-roša, član Mercatorjeve uprave. S strateško povezanostjo z dobavitelji je Mercator razvil tudi projekt Iz domačih krajev, s katerim kupcem še olajša nakup lokalnih pridelkov in izdelkov in jih ozavešča o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane.
V zadnjih letih se v Mercatorju posebej povečuje
Z leve: Verena Decker, ravnateljica Anna Hoffmann, Ines Vrabec, Karmen Horvat, Hubert Maier
V Nemčijo po model dobre prakse
Ljudska univerza Celje je bila uspešna na mednarodnem razpisu programa Erasmus+, ki spodbuja mobilnost posameznikov za namen poučevanja, izobraževanja, usposabljanja ali sledenja na delovnem mestu.
Gre za projekt, ki bo od septembra 2014 do junija 2015 omogočal zaposlenim v Ljudski univerzi Celje štiri različne tipe mobilnosti v tujino, s katerimi bodo okrepili medkulturne kompetence, izboljšali pedagoško-andrago-ška znanja in pridobili nove pristope poučevanja. Med glavne sodijo mednarodno povezovanje in sodelovanje
ter spodbujanje sodelovalne kulture
Med 12. in 17. aprilom 2015 sta se naši sodelavki Ines Vrabec in Karmen Horvat odpravili na Berufsschule II v Augsburg, kjer sta se seznanili z nemškim šolskim sistemom in opazovali primer dobre prakse vključevanja tujcev v njihovo okolje. V celjskem okolju se že dlje spopadamo z vedno večjim številom tujcev, ki jim ne moremo pomagati v tolikšni meri, kot bi želeli, saj nam dosedanji sistem tega ne dopušča. V Nemčiji je za tujce bolje poskrbljeno, saj je njihova integracijska doba daljša in obsega tudi vsebine, ki
pri nas niso obravnavane, kot so na primer socialna vključenost v okolje, usmerjanje in priprava na lažje zaposljive poklice, spoznavanje mesta, v katerem živijo ...
»V šoli so naju zelo dobro sprejeli in naju seznanili s celotnim potekom pomoči mladim priseljencem pri vključevanju v novo okolje. Navdušeni sva nad dovršenostjo sistema, ki migrantom omogoča celotno podporo pri prehodu v novo okolje,« je dodala Ines Vrabec in poudarila, da je cilj Ljudske univerze Celje ustvariti spremembe, ki bi tujcem omogočale lažjo vključitev v novo okolje.
MAJA BIZJAK
Po sledeh krilatega Pegaza
Med prvomajskimi prazniki si je evropska komisarka Violeta Bulc vzela tudi čas za zasebni obisk v Rogaški Slatini.
Zanjo so bili prazniki sicer izjemno delovni v času Tedna Evrope v Ljubljani in praznovanja 70. obletnice konca druge svetovne vojne (med drugim je odprla neposreden dialog z državljani). V Rogaški Slatini je po sledeh legendarnega krilatega Pegaza, ki bogati naš kraj, obiskala tudi avtorja, akademskega kiparja Vasilija Ćetkovića - Vaska v njegovem ateljeju na Ivanovem hribu. Naključno je bila tisti dan v Rogaški Slatini tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je pridružila obisku. Povezovalka dogodka je bila Vaskova soproga Ana.
RN
odkup slovenskega sadja in zelenjave. Lani je Mercator povečal količinski odkup slovenskega sadja in zelenjave za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2013, v prvem kvarta-lu letošnjega leta pa je odkup večji za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. Stojnice Iz domačih krajev s pridelki slovenskega sadja in zelenjave tako zavzemajo skupaj več kot 3000 m2 površin v Mercatorje-vih trgovinah. Posebno zavezo je Mercator sprejel tudi pri ponudbi mesa v svojih mesnicah, kjer je vse meso v redni prodaji domače reje. Tudi police, kjer so slovensko mleko in izdelki iz takega mleka, so posebej označene.
Mercator se spreminja in prilaga, kot se spreminjajo potrebe in želje kupcev, ostaja pa »najboljši sosed«.
Evropska komisarka z umetnikom v družbi na Ivanovem hribu. Posnetek ustvarjene bližine je sam po sebi dovolj zgovoren.
MLADI ZA MLADE
43
Koktajli pred strogo komisijo
Odlična uvrstitev dijakov Šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje na Bledu
Na prestižnem 37. Pokalu Bleda in na mednarodnem tekmovanju je bilo 20. maja vseslovensko ekipno tekmovanje dijakov srednjih gostinsko-turističnih šol v mešanju koktajlov.
Glede na številno občinstvo je bilo mogoče sklepati, da tako med odraslimi kot tudi med mladimi vlada veliko zanimanje za mešanje koktajlov in ostalih mešanih pijač. Z bučnim aplavzom in navdušenim navijanjem so spodbujali tekmovalce in dokazali, da je mešanje koktajlov področje gastrono-mije, ki je zelo cenjeno ne le v svetu, ampak tudi pri nas v Sloveniji.
Podpora tekmovalcem
Dijaki naše šole so se tudi letos udeležili tekmovanja, k čemur vsako leto spodbuja ravnateljica Mateja Klemenčič. Tokrat smo jih na tekmovanju spremljali in spodbujali številni dijaki, ki smo se udeležili strokovne
Z leve: Luka Komljenovič, Tilen Tisnikar, ravnateljica Mateja Klemenčič, mentorica Simona Pompe in Jure Mihelak
ekskurzije kot nagrade za svoje prizadevno in vestno delo. Pot je najprej vodila na Affenberg, nato še na ogled vseh lepot Bleda in tekmovanja. Na terasi restavracije
in kavarne hotela Park so se dijaki pomerili v dveh sklopih. Vrstni red so izžrebali mentorji dijakov. V prvem delu so morali dijaki pokazati znanje kar 12 receptur
svetovno znanih in popularnih koktajlov in jih tudi pripraviti za dve osebi. Vedeti so morali še vse o barman-stvu, načinih mešanja pijač, o pijačah ... V drugem delu
je en tekmovalec iz ekipe zmešal Fructal Fancy Drink za tri osebe. Recepturo zanj so dijaki in mentorji skrbno načrtovali in ustvarjali že v šoli. Edini pogoj je bil, da so uporabili le pijače Fructala, ki je bil glavni sponzor tekmovanja.
Dijaki so v priprave na tekmovanje vložili ogromno truda in popoldanskega dela, saj je bila želja po dobri uvrstitvi zelo velika. Tako so Ti-len Tisnikar, Jure Mihelak in Luka Komljenovič vsa praktična znanja, pravilnost mešanja in vse podrobnosti v zvezi s praktičnim delom, mojstrstvom barmanstva, osvajali pri učiteljici praktičnega pouka Simoni Pompe, teoretična znanja in receptu-re pa so pridobivali pri učiteljicah Ines Pirmanšek in Antoniji Jakop.
Odlične uvrstitve
Medpredmetno sodelovanje teoretičnega in praktičnega pouka se je ponovno izkazalo kot pravo, saj so dijaki v pr-
vem delu tekmovanja osvojili dva pokala, 2. mesti sta osvojila v skupini A Tilen Tisnikar in v kategoriji B Luka Komljenovič. Jure Mihelak je v kategoriji C pristal na 4. mestu. V drugem delu tekmovanja je Tilen Tisnikar zmešal fancy drink, ki smo ga poimenovali Fructalov Slovenia Pink Drink, in z njim osvojil odlično 3. mesto.
Ob zelo dobro strokovno organiziranem tekmovanju gre izjemna pohvala organizatorjem, Društvu barmanov Slovenije, vodji Alešu Ogri-nu in vsem ocenjevalcem, mojstrom barmanstva, ki so prispevali k temu, da je vse potekalo na najvišji ravni. Za mlade je to tekmovanje namreč velik izziv. To leto nam bo ostalo še posebej v spominu, saj smo si ogledali še tekmovanje najboljših barmanov Slovenije in drugih držav, ki so se pomerili v mešanju pijač in tudi v flajerstvu, atraktivnem mešanju pijač.
TIM JARH
Vokalno obarvan večer
Ker se zdi, da je kultura izgubila nekdanji pomen in se znašla v krizi, je Klub študentov občine Celje v sklopu majskega projekta Mesec mladih organiziral A capella večer. Pokvaril ga ni niti deževen konec tedna, saj je bila terasa Brani-bor kluba Celje zapolnjena do zadnjega kotička.
Zbrane je v svet čarobne vokalne glasbe popeljala
skupina Cantemus, ki s pomočjo svojih glasov že 15. leto zapored poustvarja a capella priredbe popa, roka in džeza. 11. aprila 2015 je bil v Planetu tuš Celje 1. Tu-šev a capella festival, kjer je skupina zasedla 2. mesto. Za sobotni deževen večer v Branibor klubu Celje so člani zasedbe pripravili odličen repertoar, ideje zanj pa so črpali iz najpopularnejših
pesmi starejšega in novejšega časa ter džez standardov. Na nastopu so pokazali, da se radi poigravajo z različnimi zvoki, ki dajo skladbam dodatno zanimivost in širino. Z vrhunskim nastopom je vokalna skupina Cante-mus dokazala, da jo lahko upravičeno uvrščamo v sam vrh a capella skupin v naši regiji.
MATIC GABRIEL
Mlada pesem zvenela
Sobota, 16. maja, ni bila običajen dan, saj se je v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici v čast 30-letnice koncertov pevskih zborov OŠ Slivnica pri Celju, ki pod vodstvom Metke Bevc delujejo od 1979, zbrala kar tretjina od povabljenih 314 nekdanjih pevk in pevcev, ki se jim je pridružilo šest pevk, ki se letos poslavljajo.
Poslušalce smo najprej presenetili z avizom, ki sta ga posnela Katja Žvikart in Davor Pušnik, naj ne izklopijo telefonov, saj dovolimo snemanje in fotografiranje. Nastopili so otroški pevski
zbor, mlajši mladinski pevski zbor, ki je tudi zaigral na Orffova glasbila, ter mladinski pevski zbor in s svojim pisanim repertoarjem ob klavirski spremljavi Maje Sakelšek, kitaristke Anje
Artiček in harmonikarja Denisa Pevca navdušili občinstvo. Svoj kamenček je dodal tudi Anej-Nik-Rok-Vid-band, ki je s sekstetom devetošolk izvedel pesem Čudežnih polj 25 ur na dan. To so 13. aprila v sklopu projekta 20 za 20 za šole s posluhom (ko so od Marka Soršaka Sokija prejeli glasbila) izvedli pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Program sva
kot na reviji pevskih zborov občin Šentjur in Dobje vodila Anja Artiček in Vid Palčnik, ki sva dodobra nasmejala občinstvo.
Učenci so tudi pripravili filmček o zborovodkinji in projekcijo, na kateri so bili omenjeni vse nekdanje pevke in pevci, ki so z nageljčki zapustili zbor od leta 1980 do letos. Ob koncu koncerta se je v imenu šole zborovodkinji Metki Bevc zahvalila ravnateljica OŠ Slivnica pri Celju Marjeta Košak, predsednik
sveta KS Slivnica pri Celju Janez Palčnik pa ji je izročil priznanje, ki po njegovih besedah naj ne bo le zahvala za dosedanje delo, ampak tudi prošnja za delo naprej. Zbo-rovodkinja se je zahvalila sodelavkama Nataši Himmelreich, ki je poskrbela za likovno podobo novih majic, in Jožici Vodeb, ki že več let preseneča z dekoracijami, letos pa je uredila tudi razstavo in oblikovala spominske pesmarice.
V avli smo obujali spomine ob fotografijah minulih
koncertov, revij, zaključnih koncertov MMPF v Celju, gostovanja na Češkem, izletov in piknikov. V letošnjem letu so se od MPZ poslovile Anja Artiček, Daša Zeme, Maša Zeme, Nina Šentjurc, Katja Pungeršek in Tjaša Gobec. MPZ 2. junija čaka nastop na največji mladinski pevski manifestaciji, imenovani Zborovski Bum, ki je vsaki dve leti v Mariboru.
VID PALČNIK Foto: GREGA ANTOLIČ
Pevci na odru
44
REKREACIJA
Triatlonci iz Celja v Logarsko dolino
Tekmovalci so se borili s progo, sami s seboj in z vremenom
CELJE, LOGARSKA DOLINA - Preteklo soboto, tik pred meteorološkim poletjem, so vrhunsko pripravljeni triatlonci preizkušali plavalne, kolesarske in tekaške sposobnosti. Dan kasneje so Logarsko dolino, enega najlepših slovenskih kotičkov, preplavili tekači, ki so se pomerili v teku na 8 in 21 kilometrov.
V sončnem sobotnem jutru so se triatloni najprej podali v hladno Šmartinsko jezero. Po uvodnem, plavalnem delu, ko so morali
preplavati 1,9-kilometrsko razdaljo letošnje zanimive triatlonske preizkušnje so sedli na kolesa. Pedala so vrteli kar 90 kilometrov, pot pa jih je vodila skozi Braslovče, Zadrečko dolino, Gornji Grad in Ljubno ob Savinji vse do Logarske doline. Tam so si nadeli tekaške copate in odtekli še mali maraton, 21 kilometrov.
Tekmovalce je na letošnji Half iron triatlon Celje-Lo-garska dolina pospremilo lepo sončno vreme, med potjo pa jih je presenetila
huda nevihta s točo. Tej je ušel le Janez Klančnik,
dvakratni zmagovalec triatlona, ki je v cilj pritekel z rekordom proge. Za pot od Celja do Logarske doline, ki jo je premagal v treh disciplinah, je potreboval 4 ure, 29 minut in 59 sekund. Med dekleti je zmago slavila Maja Urban, ki je v cilj pritekla s časom 5 ur, 25 minut in 6 sekund.
Tudi v nedeljo vreme ni bilo najbolj naklonjeno tistim, ki radi tečejo v soncu. Tekači so se na 3. Treksta mali maraton Logarske do-
line in rekreativni tek na 8 kilometrov namreč podali v rahlem dežju. Za vztrajnost so bili nato nagrajeni, saj so jih po prihodu v cilj pobožali tudi sončni žarki. Zmagovalec na 21-kilometrski razdalji je bil Vinko Jost, med ženskami je na najvišjo stopničko stopila Američanka Crystal Goecker. Na krajši progi je bil najhitrejši Anže Obreza, pokal absolutne zmagovalke 8-kilo-metrske preizkušnje pa je prejela Monja Drnovšek.
LK
Pot je tekače vodila po skritih poteh slovenskega naravnega bisera, Logarske doline. Udeleženci so bili nad tekom v prečudoviti okolici navdušeni in so v cilju o pretečeni progi govorili samo v superlativih. »Če bi tekači vedeli za celotno tekaško traso vnaprej mislim, da bi bila Logarska dolina premajhna za vse, ki bi na teku želeli teči. Tako je lepo tukaj,« je dejal eden od njih.
Pedala bomo vrteli to nedeljo
Udeležence 3. Treksta malega maratona so na pot pospremili jutranje meglice in rahel dež. V cilju pa je dobro volj in vztrajnost tekačev nagradilo tudi sonce.
Muhasto vreme jo je minulo nedeljo zagodlo organizatorjem največjega družinskega kolesarskega dogodka Na kolo 2015, zato so ga prestavili in bo v nedeljo, 7. junija.
Ljubitelji kolesarjenja bodo tako na svoj račun prišli teden kasneje, kot je bilo sprva načrtovano. Organizatorji so bili enotni, da jih slabo vreme ne bo ustavilo in odvrnilo od izvedbe jubilejnega kolesarskega dogodka Na kolo 2015. Prestavili so ga za teden dni. Vse že vplačane predprijave bodo veljale tudi to nedeljo, ko vremenoslovci obljubljajo pravo poletno vreme.
Pravila ostajajo ista
Vsa pravila tega družinskega kolesarskega dogodka ostajajo nespremenjena. Kolesarji se bodo na pot podali iz šestih občin. V Celju bo štart pred Citycentrom, v Slovenskih Konjicah se bodo dobili pred trgovino Spar, v Šentjurju na parkirišču Športnega parka, v Štorah pred
športnim parkom Lipa, v Vojniku in Žalcu pa se bodo zbrali pred občino. V Celju se bodo lahko najmlajši na svojo otroško progo podali ob 10.15. Ne glede na to, iz katerega kraja bodo kolesarji odrinili, se bodo vsi skupaj zbrali na parkirišču celjskega Citycentra, kjer jih bodo čakali topla malica, zabava in številna presenečenja.
Z izvedbo tega tradicionalnega kolesarskega dogodka želijo organizatorji ohraniti kolesarsko tradicijo na Celjskem, ki sega še v čase zelo priljubljenega rekreativnega gibanja »Vsi na kolo za zdravo telo«. »Vsa leta smo negovali izvirno poslanstvo te rekreativne akcije, ki temelji na množičnosti, družinski rekreaciji in preživljanju prostega časa v naravi. Vsa ta načela so še danes naše osnovno vodilo pri organiziranju tega družinskega kolesarskega dogodka,« je dejala vodja organizacijskega odbora Snežana Delakorda.
LK
Dobrodelna prireditev ZA POMOČ NEPALU
(območje Nuwakot)
Izkaznice o znanju iz fitomedicine ni potrebno predložiti.
Dobrodelna prireditev - zvočna kopel za pomoč prebivalcem vasi Kumaltar v Nepalu
KULTURNI DOM (IKC) V ŠENTJURJU, 5. JUNIJ OB 20. URI
Častni gost: generalni konzul Nepala Aswin Shreshta Izvajalec: Birman Shrestha
Kontakt: Aco Pepevnik (041 687 027), Andreja (051 381 040)
Medijska pokrovitelja Novi tednik in Radio Celje
NA KOLESIH
45
Nasveti Darsa pri vožnji v napačni smeri:
Noč ima svojo moč. Vožnja avtomobila v napačni smeri, kot so jo posneli na Vranskem.
Vedno več voženj v napačno smer
Na slovenskih avtocestah so lani zabeležili 65 takšnih voženj - Kako se pri takšni vožnji odzovemo
Časopisni naslovi so zgovorni: Pijana voznica v napačno smer: preživela le ona, Krepko pijan vozil v napačno smer in povzročil nesrečo, 78-letnik vozil v napačno smer, Posnet, ko je vozil v napačno smer, Pijan obračal na avtocesti ... Vožnja v nasprotno smer na avtocesti je seveda najbolj nevarno početje voznika motornega vozila. V naših krajih se še zelo dobro spominjamo pretresljive tragedije na avtocesti leta 2009, ko je vinjeni voznik - zaradi avtocestne vožnje v napačno smer - povzročil smrt treh mladih s Celjskega.
Lani je bila zaradi vožnje v nasprotno smer ogrožena tudi sestra ene od teh treh mladih žrtev. Ko se je ponoči vračala iz prestolnice proti Celju, je po njeni strani avtoceste pripeljal vinjeni 34-le-tni voznik. Ko so ga policisti ustavili, je napihal prav toliko alkohola kot vinjeni voznik iz leta 2009. In vožnje v nasprotno smer sploh
niso redke, vendar je voznike marsikdaj težko odkriti. Kot je povedala predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin, so letos na našem območju obravnavali eno vožnjo v nasprotno sme. Na območju celjske policijske uprave so lani obravnavali dve takšni kaznivi dejanji. Eno je bilo storjeno na Konjiškem, drugo v Savinjski dolini.
Podatki o napačnih vožnjah na slovenskih avtocestah so zastrašujoči. »Letos smo do konca marca prejeli deset klicev, ugotovljenih voženj v napačno smer je bilo pet,« so nam odgovorili pri Darsu. Lani so zabeležili kar 65 voženj v napačno smer, predlani 54. »Na slovenskem avtocestnem omrežju v zadnjem času ponovno ugotavljamo povečanje števila voženj v napačno smer, vendar se je stanje po letu 2010 bistveno izboljšalo,« ugotavljajo pri Darsu. Po policijskih podatkih so lani zaradi takšnih voženj umrli
trije ljudje, predlani je bila ena smrtna žrtev.
Različni vzroki
V analizi voženj v napačno smer na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, ki so jo pripravili v sektorju prometne policije, je med vzroki zanje na prvem mestu človekovo početje. Čeprav vožnje v napačno smer najpogosteje povezujejo z najstarejšimi ali vinjenimi vozniki, ki pravo smer spregledajo, se pojavlja tudi namerno početje. Na primer zaradi dokazovanja samega sebe ali zaradi stave. Prihaja celo do samomorov.
Pri človeškem dejavniku je vožnja v napačno smer mogoča zaradi bolezni, to je zaradi motnje zbranosti ali zmanjšane psihofizične sposobnosti zaznavanja. Tako marsikdaj slišimo o takšnih starejših voznikih. Kot vemo, pride do takšnega ravnanja tudi zaradi vpliva različnih psihoaktivnih snovi, kot so alkohol, droge ali zdravila.
Nekateri velike »roke« spregledajo.
In kako se je mogoče obvarovati pred vožnjami v napačno smer? Iz Javne agencije RS za varnost prometa poudarjajo, da mora prometna signalizacija voznika dodatno ter jasno opozarjati, za katero cesto gre. »Najbolj učinkovite so fizične ovire, saj preprečujejo vožnjo v nasprotni smeri pri uvozu na avtocesto. To je mogoče samo na uvozu in ne onemogoča odločitve voznika, ki se na primer obrne sredi tunela ali avtoceste,« je odgovorila Mateja Markl iz javne agencije.
»Roke« so povsod
In kaj so storili za večjo splošno varnost slovenskih avtocest pri Darsu? Odgovarjajo, da so pred nekaj leti na avtocestne priključke postavili dodatne informacijske table, tako imenovane »roke«. Priključke so dodatno označili s prometnimi znaki za prepovedan promet v eno smer in na vozišče dodali puščice. Poleg tega so vzpostavili sistem zaznavanja vožnje v napačni smeri na avtocestnem priključku Vransko in na hitri cesti Srmin-Škofije. »Ob zaznavi hkrati opozarjamo pravilno vozeče voznike, in to s pomočjo vsebin na elektronskih portalih nad avtocesto oziroma hitro cesto,« so odgovorili iz Darsa. Vsi daljši avtocestni predori so opremljeni z video detekcijo, ki zazna nasproti vozeče vozilo.
»Problem takšnih voženj je še toliko večji, ker precejšen delež teh prekrškov ostane neodkrit in policija ne ugotovi, kdo so kršitelji,« so opozorili pri Darsu. Kazen za vožnjo v nasprotno smer ustreza nevarnosti takšnega dejanja. Globa znaša najmanj 1.200 evrov, obenem dobimo 18 kazenskih točk, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja.
BRANE JERANKO
Kako ravnati, ko vozi proti nam vozilo v napačni smeri:
-	Ostanimo mirni.
-	Verjetno bo vozilo v napačni smeri vozilo skrajno po svoji desni, torej na prehitevalnem pasu, zato takoj zmanjšajmo hitrost vožnje in se umaknimo na vozni ali celo na odstavni pas. Vklopimo vse utripalke, da opozorimo še voznike za seboj. Varnostna razdalja med vozili naj bo ustrezna.
-	Če po radiu slišimo, da vozi vozilo v napačni smeri na odseku, kjer smo tudi sami, zmanjšajmo hitrost vožnje. Vozimo v varni razdalji do vozila pred seboj in ne prehi-tevajmo. Vozimo po voznem ali odstavnem pasu in se, če je le možno, umaknimo na prvo počivališče.
-	Če uspemo poklicati policijo (113) ali Prometno-infor-macijski center za državne ceste PIC (s kratko telefonsko številko 1970 ali običajno telefonsko številko 01/518 85 18), sporočimo opis dogajanja. Še bolje je, če pokliče naš sopotnik. Uporabimo lahko tudi obcestni telefon. Če si lahko zapomnimo registrsko številko avtomobila, tip vozila in lokacijo, kjer smo ga opazili, so ti podatki v postopku iskanja voznika zelo koristni. Pomembno je, da najprej zavarujemo sebe.
Kako ravnati, če sami vozimo v napačni smeri:
-	takoj se ustavimo: ustavimo se na odstavnem pasu oziroma najbližjem robu vozišča, vklopimo utripalke in zasenčene luči ter nemudoma pokličimo pomoč.
-	ne vozimo vzvratno: ne vračajmo se po priključku, po katerem smo nepravilno uvozili na avtocesto, tudi če gre za izvoz s počivališča.
-	Ne obračajmo vozila na avtocesti, ne vozimo čez vozne pasove!
Če bomo izstopili iz avtomobila, si nadenimo varnostno svetlobno oblačilo in stopimo na prostor izven voznih pasov, za jekleno varnostno ograjo. Še posebej ponoči in pri slabi vidljivosti se predhodno prepričajmo, kam stopate.
Če nismo prepričani, kje se sploh nahajamo, je najbolje, da pokličemo prek sistema klica v sili, to je stebrička ob avtocesti s telefonom SOS. Na ta način bo naše mesto takoj pravilno določeno.
Počakajmo na pomoč! Vaše vozilo bo odstranjeno po kriteriju »ovira na cesti«, pomembno pa je, da ne pride do poškodb ljudi, nas in drugih udeležencev v prometu.
Ne gibajmo se po cesti, ampak čakajmo na navodila služb, ki nas bodo reševala!
«- тш
Nov w
avto.
Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje.
S',
AVTO KREDIT
ugodnejše obrestne mere
100 % gotovinski kredit
preverite tudi Potrošniški ekološki kredit!
iЏ banka celje
www.banka-ceije.si
novi tednik
46
RAZVEDRILO
Pojedli sami sebe
Praznično torto, ki nam jo je za 70-letnico podarila slaščičarna Marelica z Ostrožnega, so izdelovalci okrasili z našo skupno fotografijo. Pri tem jih je skrbelo, da ne bi bilo kaj narobe, ker smo na ta način drug drugega nazadnje pojedli. Dokler se >žremo< le na tak način, ni bojazni, smo jih potolažili ...
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
ANEKDOTE
V državi Kansas je senator Keneaster Hodges obiskal največjo kaznilnico. Ravnatelj ga je naprosil, naj bi zbranim kaznjencem spregovoril nekaj besed, ki bi jim koristile v bodočem življenju. Hodges na to ni bil pripravljen, vendar ni hotel odkloniti in je pričel govoriti sedemsto kaznjencem: »Spoštovani državljani!« Tedaj se je domislil, da tako ni prav in se je popravil: »Dragi jetniki tovariši!« Med udeleženci zborovanja se je zbudila obešenjaška veselost, senator pa je skušal ostati miren in nadaljeval: »Pravzaprav ne vem, kako naj vas imenujem. Toda zatrjujem vam, da sem zelo vesel, ko vas vidim zbrane v tolikšnem številu ...«
MODROSTI
Kratka je pot do blagostanja, samo precej nevarna. (afganistanski pregovor)
V življenju so me vodile tri strasti, preproste, ampak mogočne: hrepenenje po ljubezni, iskanje znanja in globoko sočutjemi s trpečimi. (Bertrand Russell)
Spraševali smo vas, čemu je posvečena priloga, ki je bila priložena Novemu tedniku prejšnji teden.
Pravilen odgovor se glasi: 70-letnici Novega tednika.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marice Kokot iz Šmarja pri Jelšah, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Med naročniki bomo septembra izžrebali lepe nagrade. Kje bodo lahko srečni nagrajenci preživeli konec tedna?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 9. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
8	9	7						
		4			3		7	
		3		5			4	
9		5	7					6
			6		8			4
	7							1
						3		
5	6	9						
			8	2	5			
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Nimam denarja
Za življenje brez stresa
1.	Lenoba je pol zdravja.
2.	Kar lahko storiš danes, preloži na pojutrišnjem; ostal ti bo en prost dan!
3.	Če drugi delajo, še ne pomeni, da moraš ti tudi!
4.	Zadeva, ki se v desetih dneh ne reši sama, si ne zasluži tvoje pozornosti.
5.	Nikdar ne išči svoje izgubljene volje do dela!
6.	Kdor nič ne dela, ničesar ne pokvari, zato si zasluži pohvalo.
7.	Za delo poprimi tako, da bo ostalo še dovolj za druge.
8.	Če te slabo plačajo, seveda ne moreš dobro delati!
9.	Delovno mesto ni bife, zato se tam nikar ne zadržuj cel dan.
10.	Dela se nikdar ne boj - ob njem lahko brez skrbi tudi ležiš, delo ne grize.
In še strnjeno v misel: pri pijači se drži nazaj, pri jedači naprej, pri delu pa ob strani (da imajo drugi prostor).
Modrica
Soseda vpraša sosedo: »Zakaj imaš modrico okrog očesa?«
»Od moža,« odgovori.
»Sem mislila da je na potovanju.«
»Jaz tudi.«
Bolhe
V vlaku v istem kupeju potujeta moški in ženska. Moški ima psa. Ženska reče moškemu: »Odstranite psa! Pravkar sem začutila bolho na nogi!« Moški: »Rex! Pojdi stran, gospa ima bolhe!«
Spis
Otroci so v šoli dobili domačo nalogo: »Opiši v sto besedah, kako si preživel konec tedna.«
Mali Jožek je napisal: »Ta konec tedna smo se nameravali odpeljati z družino k teti. Naložili smo se v avto in ta nikakor ni hotel vžgati. Žalostno smo šli iz avta, razen očeta, ki je ostal pri avtomobilu in izrekel ostalih 60 besed, ki niso primerne za mojo nalogo.«
Ni pomagalo
Mož in žena sta imela krizo v zakonu. Žena je šla k zakonskemu svetovalcu po nasvet, kaj naj naredi. Rekel ji je, naj si kupi seksi črno perilo. Žena si ga je res kupila in naslednji dan je taka pričakala moža, ko je prišel iz službe. On je utrujen vstopil, jo zagledal in rekel: »A ti je mama umrla?«
Nič ne bo ostalo
»Janezek, vstani, danes greš k frizerju.« »Ampak, mama, včeraj ste mi izdrli zob, zjutraj strigli nohte, zdaj hočete, da se ostrižem. Če bo šlo tako naprej, od mene ne bo ostalo nič!«
Ne vem, kako je z vami, ampak jaz ne znam z denarjem. Saj ne, da nič nimam. Imam za sproti in za tisto, kar potrebujem. Ob koncu meseca pa se vedno znova sprašujem, kako veliko in kaj vse pravzaprav potrebujem, če mi pa ne ostane nič denarja. Kam ga dam? Ali ga kam zataknem in ne vem, kje je? Kot da bi izginjal! To je enako kot z nogavicami. Se vam je že zgodilo, da ste jih dali v pralni stroj in zatem ugotovili, da ena manjka? Kam je šla? No, enako je pri meni z denarjem. Imam pa srečo z nogavicami. Te ponavadi vedno najdem.
Včasih sem prav besna. Najbolj na davčno oziroma po novem na finančno upravo. Tam se odločijo, da bodo poslali položnice, vedno takrat, ko nimam denarja. Vedno. Tudi pri ostalih položnicah je isto. Naletiš na kakšen radar in evo: položnico ti pošljejo ravno takrat, ko nimaš denarja. Kot da bi vohali praznino moje denarnice. Če sem iskrena, denarnice sploh nimam več. Zakaj? Ker je ne rabim, saj nimam denarja. Tiste kovance, ki jih skupaj nabiram, pa tako ali tako nosim v žepih. Žepi pa - kot da bi luknje imeli. Saj jaz sem tudi čudna, vam rečem. Kdaj me prime, da bi nakupovala? Ko nimam denarja! Takrat so v vsaki trgovini popusti. Tudi do 70 odstotkov. Se mi zdi, da vsi ti prodajalci ljudi privijejo do konca (kot davčna). Ko že nimaš nič več, te premamijo s ponudbo stvari za majhen denar. Ravno takrat. Ampak
-	vedno nekako napraskam. Evro tu, evro tam in imam novo majčko ali čevlje. In potem - spet nimam denarja. Da bi se izognila takšnim nakupom, ne nosim niti več hlač z žepi. Če najdem denar v njih, ga takoj porabim.
Tudi moj avto, mimogrede, se je izgleda spajdašil z davčno. Če se že zgodi kakšen čudež, da vendarle privarčujem nekaj denarja, se pokvari. In
-	vedno (!) - popravilo stane natančno toliko, kolikor sem privarčevala. In sem si rekla, da se bo avto manj kvaril, če bo stal. In stoji. Doma na parkirišču. Zdaj se vozim s kolesom. Ta mi ne povzroča skrbi. Če se pokvari, nič hudega. Če mi ga ukradejo, tudi nič hudega. Za takšnega, kot je, bi morala nekomu še
REŠITEV SUDOKU 154
9	7	6	5	3	2	1	8	4
1	5	2	4	9	8	7	6	3
3	4	8	7	6	1	9	2	5
4	8	9	6	1	5	2	3	7
7	2	5	9	8	3	4	1	6
6	3	1	2	7	4	5	9	8
2	1	7	3	4	6	8	5	9
5	9	3	8	2	7	6	4	1
8	6	4	1	5	9	3	7	2
plačati, da ga vzame. A ker nimam denarja, mi ga torej ne bodo ukradli.
Zdaj redno vplačujem loto. Sem ugotovila, da če bi ta denar, ki ga dam loteriji, dala na stran, bi lahko kaj privarčevala. Ampak ne morem. Če me pa mika, da bi zadela na lotu. Kakšen mi-lijonček ali dva bi mi prav prišlo. Več kot očitno denarja ne bi imela dolgo. Kdaj razmišljate, kaj bi s tem denarjem? Jaz veliko. En del bi ga zagotovo porabila za kakšno podkupovanje. Tako bi prišla do še večjega bogastva. (No, nekaj me je naša država le naučila). Vidite, denar že v mislih porabim zelo hitro, kaj bi šele bilo v realnosti. Tudi sicer, če bi mi kdo (ki to slučajno bere) dal milijon evrov kar tako, bi ga že zaradi bontona vzela.
Ah, da, tudi kaditi moram nehati, sem se zdaj spomnila. Gre kar veliko denarja za cigarete. To je kot ognjemet. Denar, vržen v zrak. Kreditov ne jemljem več. Manj pa tudi ne. Nekaj jih sicer imam. Ampak sem se naučila: kredit na kredit pomeni suho rit. Ugotovila sem še, da so župniki enaki kot davčna. Tudi oni mi pomolijo pod nos tisto vrečo pri mašni nabirki vsakič, ko nimam denarja. Nič ne dam noter, kvečjemu bi kaj ven vzela, če bi lahko, samo nimam tako dolge roke. »Prefrigane« so tudi nekatere branjevke. Ko grem po kozarček bučnic, mi jih v vrečko nasujejo dve, če vidijo, da imam v roki evro. »Ja, da zaokrožimo, a ne?« mi rečejo. In vsakič nasedem. Drugič ne bom. Tretjič pa spet verjetno, ker se ne morem upreti bučnicam. Ko smo ravno pri prodajalkah, ne maram tistih v kozmetičnih trgovinah, ko mi - na povpraševanje po kremi za pomlajevanje - ponudijo tisto za 80 evrov, jaz pa iščem kakšno za pet evrov. Za sveto trdijo, da so tiste za 80 evrov učinkovite. »Pa jih vi uporabljate?« sem zadnjič eno vprašala. »Da,« mi je odgovorila. »Potem pa zagotovo niso učinkovite,« sem ji odvrnila, ko sem videla njene gubice. Da končam z denarjem. Morda bi ga pa morala dati v nogavice. Ker nogavic ne zgubljam, bi morda vendarle na ta način kaj privarčevala.
CERKVENA MIŠ
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju
2.	nagrada: darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju
3.	nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 9. junija 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 21
Vodoravno: SPEČNOST, POLANSKI, OBOD, ELA, KI, ROMAR, ORKAN, DA, KRAV MAGA, UNČA, DRVA, MINI KRILO, ROVINJ, ILUZIONIST, ZALIV, GEKON, ANTIKA, CA, LG, LOARA, OREHAR, JARD, MIRT, BAKU, ALO ALO, IRKA, OBRV, JAG, ERIK TUL, NEAL, AKT, HAAG, KORZO,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Ona: Po neuspehu vas bo tolažila prijateljica, za kar ji boste od srca hvaležni, saj je ena redkih, ki še vedno verjame v vas. Toda nikar se ne predajajte malodušju, ampak se ponovno postavite na noge.
On: Še vedno se ne morete sprijazniti z nastalo situacijo, čeprav veste, da ste zanjo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Zdaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi takšne zadeve.
HOTNOST, ATOM, MM, ESEJ, KAM, VAL, SI, DECIMA, INERTNOST, ŽB, GOLENICA, ELLA, REBALANS, SVIZEC, AKI, KRAK, DLAKA.
Geslo: Borilne vaje vojakov za vse
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju, prejme: Sonja Besednjak, Ronkova ulica 14a, 3000 Celje.
2.	nagrado, darilni bon, unovčljiv v Vrtnarstvu Zagozda v Celju, prejme: Milena Krajnčan, Javorje 35, 3263 Gorica pri Slivnici.
3.	nagrado, darilni bon za Studio Lotus v Vojniku, prejme: Marija Sluga, Razbor 12, 3222 Dramlje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Bodite obzirni in razumevajoči in boste tudi sami naleteli na obzirnost in razumevanje, ko boste to potrebovali. Prijazen in korekten pristop vas bo obvaroval pred marsikaterim kasnejšim zapletom.
On: Na poslovnem področju se vam bo odprla možnost napredovanja, zato se nikar ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno. Prav tako se bo proti koncu tedna pojavil prijatelj z zanimivo poslovno idejo.
DVOJČICA ffl
Ona: Prišlo bo do navzkrižja interesov, vendar se bo na koncu izkazalo, da imate prav vi in ne nasprotna stran. To vam bo precej dvignilo samozavest, poleg tega boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev.
On: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili, saj pričakujete spremembo, a je ni od nikoder. Po tihem boste še naprej upali, vendar se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem...
Ona: Ne verjemite govoricam, ki jih razširja samooklica-ni prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot ste sami.
On: Nikar ne puščajte drugim, da se vmešavajo v vaše delo, saj ste dovolj sposobni za to, kar načrtujete. Odločili se boste za odločno potezo, ki vam bo prinesla izjemne poslovne pridobitve.
1.Л.1 'J».«!
Ona: Nasmiha se vam poslovni uspeh, zato nikar ne sedite križem rok, ampak zgrabite priložnost. Pred vami je obdobje, ko vam bo enostavno vse šlo natančno tako, kot ste si že dolgo želeli.
On: Nikar ne poslušajte tistega, ki je najglasnejši, ampak glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čim prej postavili na svoje noge, saj imate za to prav odlične pogoje.
ШШШ
Ona: Končno se vam bo uspelo uveljaviti na delovnem mestu in to predvsem po zaslugi svoje vsestranske iznajdljivosti. Tako lahko že hitro pričakujete konkretne rezultate tako pri delu kot tudi denarju.
On: Prijateljstvo se bo začelo ponovno ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev. In tudi s partnerko bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče .
STRELEC ^
Ona: Navezali boste stike z vplivno osebo in si tako zagotovili odločilno prednost pred tekmeci. Toda naj vas uspeh nikar ne uspava, saj bo za dokončen rezultat treba narediti še marsikaj več.
On: Če se boste še naprej vpletali v prijateljevo zasebno življenje, boste tvegali, da ga boste izgubili za vedno. Torej bi bilo najbolje, da najprej po-metete pred lastnim pragom, saj se vam je nabralo precej težav. Čaka vas burna avantura.
KOZOROG &
Ona: Lahko ste zelo zadovoljni s seboj, saj ste se zelo hitro in uspešno privadili na nov položaj. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo dobro napolnil bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte v čudovitem tednu.
On: Ponudila se vam bo priložnost, da ponovno začnete popolnoma od začetka. Seveda imate zdaj precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se vam obeta prav prijetno obdobje .
Ona: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot boste morda pričakovali. Toda brez skrbi: vse skupaj bo še veliko boljše in lepše kot v vaših najbolj optimističnih pričakovanjih.
On: Prevečkrat si zadajate skoraj nemogoče naloge in se pozneje zaradi tega predajate melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posvetite realnim ciljem in videli boste, da se sreča lahko nasmehne tudi vam.
DEVICA ^
Ona: Vse bo v najlepšem redu, saj se boste uspeli sporazumeti o nesporazumu, ki je počasi začel postajati kar nadležna zadeva. Na koncu celotnega zapleta se boste celo pošteno smejali in se zabavali.
On: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznali na nedavni zabavi. Ponujeno boste sicer sprejeli, vendar se boste poskušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega.
VODNAR
Ona: Včasih se zgodi, da tudi slepa kura zrno najde. Vendar se je tudi takrat treba potruditi, da se zrno loči od plev. Zato se nikar ne zaletavajte z glavo v zid, ampak zadevo temeljito premislite.
On: Če boste želeli še naprej ohraniti mir v hiši, se boste morali marsičemu odreči, predvsem svojim avanturam. Partnerka postaja vse bolj sumničava, zato nikar ne pretiravajte. Slabo se bo končalo.
Ona: Rešeni boste skrbi, ki so zadnje čase nenehno v vaših mislih. Še vedno pa vam ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega v preteklem obdobju, ko ste živeli vse preveč lahkotno in neobvezujoče. Dobro bi bilo, če bi poiskali pomoč.
On: Nikar se ne čudite svojim uspehom, saj ste jih pošteno zaslužili. Zdaj uživajte sadove svojega dela in si pošteno odpočijte, saj je vaš organizem zaradi velikih obremenitev že pošteno izčrpan.
48
RUMENA STRAN
Kulinarika ali »firbec«?
Minulo soboto so Celjanke in Celjani množično drli na mestno tržnico, ki še nikoli ni bila tako dobro obiskana. Razlog je bil seveda preprost. Odgovorni, ki zdaj upravljajo s tržnico, so v Celje pripeljali znamenito Odprto kuhno.
Za številne obiskovalce, med katerimi je bila kopica bolj in manj znanih Celjanov, pa se vseeno še ne ve povsem, ali jih je v mesto privabil vonj po dobrotah in želja po odkrivanju novih okusov ali zgolj radovednost. Nekatere je zanimalo, kdo vse se bo na Odprti kuhni pojavil, spet druge, ali bo projekt uspel. Pojavili so se skorajda vsi, ki v mestu kaj veljajo, projekt je uspel, hrana je bila menda tudi odlična.	LK, foto: SHERPA
Župan Bojan Šrot in njegov pooblaščenec Marko Zidanšek sta se prve prehranske tržnice v Celju udeležila v spremstvu svojih dam. Ker je sonce močno žgalo, gneča pri stojnicah pa je bila velika, so se odločili, da bodo najprej nazdravili. Gospoda sta pokusila vedno odlično slovensko pivo, dami pa sta nazdravili s kozarčkom rujnega.
Na fotografiji so (z leve): Ivo Mlakar (zmagal je v kategoriji izven novinarske konkurence), Bojan Sinič iz Panorame (časopis na območju Slovenske Bistrice), ki je bil zlat, Simona Šolinič iz naše medijske hiše, ki je bila prva med novinarkami, in upokojeni Janez Kroflič, ki je bil tretji, ter Zmago Gomzi iz časopisa Večer, ki je dobil srebrno medaljo. Ne samo, da je Novi tednik aprila dobil zlati grb, tokrat je dobil tudi zlato medaljo ...
Novinarji dobro podirajo
Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je minulo soboto v Konjičanki v Slovenskih Konjicah pripravil srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije. Rdeča nit je že več deset let tekmovanje v kegljanju.
Tako so člani društva tudi letos za en dan odmislili vse aktualno dogajanje, ki ga pridno spremljajo, odložili pisala in beležke in se podali med keglje. Srečanje je posebno tudi zato, ker se na njem novinarji, ki še opravljajo svoje poslanstvo, srečajo z upokojenimi kolegi, ki so orali ledino v različnih medijih. Tako se v pogovorih izmenjujejo tudi dragocene izkušnje. Tokrat jih je pozdravila Metka Pirc, ki je tudi nova predsednica celjskega aktiva. Da novinarji in novinarke znamo dobro podirati, je bil njen sklep po srečanju.
Foto: MP
Med tistimi, ki so želeli med prvimi doživeti pravi >duh< Odprte kuhne, je bil tudi direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. In tudi njemu je bolj kot jedača v prijetni senci teknilo pivce.
Zadnje čase si v naši medijski hiši bolj pogosto vzamemo čas za kratek predah med delom in proslavimo nagrado, obletnico ali dogodek. Jubilejnih 70 pač nimamo vsak dan. Malo manj veselo je, ko se poslavlja kateri od novinarskih sodelavcev. Konec maja smo se še zadnjič družili z odlično novinarsko sodelavko Jerico Potočnik (desno), ki se je odločila, da bo nove izzive v življenju iskala še kje drugje. Ob slovesu smo si zaželeli veliko sreče in uspehov.
NC, foto: GrupA
Kje je medalja?
Te dni je še posebej ponosna naša nekdanja novinarska sodelavka Anja Deučman, saj je njen partner Ožbej Stane del šentjurske zmagovalne zgodbe, kjer je kot pomočnik trenerja Dejana Mihevca gotovo zaslužen za uspeh Tajfunovih igralcev. Glede na to, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, jo imamo na sumu, da sedaj ona hodi po Šentjurju z njegovo medaljo ...
NC, foto: GrupA
Je bila pa sončna sobota kot nalašč za družinsko kosilo malo drugače. Z družino se je med množico in stojnicami prerival tudi celjski odvetnik Damir Ivančič.
79
novi tednik