Žalostna igra v petih dejanjih. j' Spisal ITTORIO y^LFIERI, Kt&s / Poslovenil o ž e f Križman. V Mariboru. Založil prestavljavee. Tisek J. M. Pajk’a. 1875 . Uvod. _ ,-SC-. ^ Y i 11 o r i o A1 f i e r i slovi v italijanskej literaturi kot ^najboljši tragiški pesnik in kot tragedije stvaritelj, ker je vse svoje prednike v tej stroki prekosil in deleč za seboj pustil. Njegove žalostnice so dika ital. slovstvu, ker v njih nahajaš največo original¬ nost strneno z največo prostostjo. Alfieri ne ljubi veliko govorečih osob v tragediji, ker čeprav osob ogromno število dela igro živahno, vendar tudi bralca in poslušalca moti in trudi, ker mora vedno na osobe paziti. Sedem osob, to je,njemu še največe število; in ravno v tem se razodeva njegova pesniška moč, da včasih, kakor n. pr. v pričujočej tragediji, le s štirimi lici čitatelja in poslušatelja zanimiva in mika. V svojih osebah nam Alfieri zvesto in krepko po¬ pisuje razne kreposti in strasti ter zato kedaj zahaja tudi iz zgodovinske poti (ker tragediji ni zgodovina namen, ampak le pripomoček), da postanejo njegovi značaji čistejši in zanimivejši. Njegova beseda je sploh resna, kratka pa jedernata, posebno sredi igre, l* — 4 — tako, da moraš vsako besedico pazljivo brati i ne smeš ničesar spregledati, kajti vsaka črtica je važna in potrebna, da je govor razumljiv. Posebnega ozira in posnemanja vredna je tudi organička osnova nje¬ govih iger. V prvem dejanji pripoveduje uvodne dogodbe, kolikor je treba, da čitatelj poznejša dejanja razumeva. V drugem in tretjem dejanji je še le jedro ali srce vsej igri. Naglo se v njih vrše do¬ godbe, jasno in umetno se nam kažejo značaji. V četrtem dejanji pa pesnik tako rekoč počiva, ker se je prej prenaglil; kajti, če tudi je to dejanje, enako drugim, umetno in krasno izpeljano, vendar ni ravno tako mikalno. Peto in zadnje dejanje pa sklepa in dovršuje vso zgodbo in je torej prav važno. Le kratek samogovor, žalosten ali srdit krik konča po navadi vsako žalostno igro. Predmeti Alfieri-jevem igram so vzeti večidel iz starih, celo iz predzgodovinskih pripovedek, dvema („Abel“-nu in „Savl“-u) iz sv. pisma, nekterim tudi iz novejše zgodovine. Da se mili mi sorojaki Slovenci seznanijo ne¬ koliko z duhom in z umotvori tega italijanskega klasika, drzevam se tu podajati slov. prevod njegove „ Antigone 11 , za kojim pride na vrsto prevod „Filip-a“, ki je v rokopisu vže gotov, ako bo prva ta poskušnja 5 — od sl. občinstva ugodno, ali vsaj potrpežljivo sprejeta. Predmet pričujočej žalostniei pa je ta-le: Ker ni imel Laj, kralj tebski, otrok s svojo ženo Jokasto, sestro Kreontovo, svetoval se je zato pri vedežu (orakeljnu), kteri mu je odgovoril, naj se varuje imeti sina s svojo ženo, ker ta bo očeta umoril in mater za ženo vzel. Ko se mu je tedaj sin rodil, dal ga je po tedanjej navadi izpostaviti in mu stopala prevrtati, misleč, da tako se ne bo lju¬ bilo nobenemu ga k sebi vzeti. Vendar so otroka rešili in mu dali ime Edip. Ko je dorasel, prišel je po naključbi vkup z Lajem, kterega ni poznal za očeta, ter ga je v prepiru ubil. Ker je pa za Tebe veliko zaslug si pridobil, prepustil mu je Kreont prestol, katerega se je bil polastil po smrti Lajevej in mu je dal za ženo svojo sestro Jokasto, vdovo Lajevo, tedaj lastno mater njegovo. Z njo je imel dvojčka Eteokla in Polinika in dve hčeri: Izmeno in Antigono. Ko je pa prišlo na dan njih sorod¬ stvo in tedaj tudi grozna krvosramnost, pregnali so Tebanci Edipa, kteri si je še oči sam iztaknol. Za njim sta se njegova sina zmenila, da bosta se v kraljevanju vsako leto vrstila. Polinik, ki je prvi kraljeval, prepustil je, pogodbi zvest, konec leta — 6 mesto Eteoklu; ali ta, to je prišla vrsta nanj, ni hotel odstopiti. Zato se je začel Polinik zoper njega vojskovati in v končnem dvoboju sta se drug dru- zega umorila. Prestola se je potem spet polastil po svojej krutosti znani Ivreont, kot varuh Eteoklovega neodraslega sina. Prvo njegovo delo je bilo to, da je prepovedal pokopati trupla onih Grkov, ki so se bojevali zoper Tebe in so ležali za mestnimi zidovi. Med temi je bilo tudi truplo Polinikovo. Tukaj se začenja naša tragedija. Antigona, Polinikova sestra, katerej se je prostovoljno pridružila še Argija, ar- givskega kralja Adrasta hči, hotela je svojemu bratu proti prepovedi zadnjo čast izkazati. Ali bili ste za¬ sačeni ; Argija je pobegnola, Antigono pa so vjeli in Kreont jo je k smrti obsodil. Izvršitev obsodbe je izročil svojemu sinu Hemonu, kteri je Antigono ljubil. On pa je ni umoril, temveč jo je skril pri nekih pa¬ stirjih; ali ko je Kreont to čez več let zvedel, dal je Antigono živo pokopati. Hemon pa se je od ža¬ losti sam na njenem grobu vsmrtil. Tako pripove¬ duje mitologija. Po tej pripovedki je Alfieri z majh¬ nimi premembami sestavil svojo žalostno igro. J. K. Antigona. % Žalostna igr-a v petih dejanjih. Spisal Vittorio Alfieri. Puslovenil Jožef Križman. Osobe: K r e o n t. Antigona. H e m o n. Ar gij a. Straže. Hemonovi prijatelji. Igrališče: Kraljevi dvor v Tebah. Prvo dejanje. I *rvi pi-izoi*. Argija. Argija, v Tebah si . . . Zdaj se oddahni Od nagle hoje . . . Kako hitro prišla Iz Arga sem! — Od starosti počasen, Menet moj zvesti me je težko spremljal; Zdaj v Tebah sem! Naklepe moje drzne Ogrnola je noč prijazna s plaščem; Nihče me ni zapazil. — Strašna hiša, Predragega soproga grob in zibel! Polinik moj! . . . Tu je tvoj brat izdajnik Zavist prekleto vgasnol v tvojej krvi. Nemaščevana bleda tvoja senca Krog teh zidin se plazi še, i neče Gomile v krvoločnih Tebah, zraven Zločina; zdi se, da mi kaže v Argos .., Zavetje ti je Argos bil; da ganol Se ne bi bil iz njega nikdar! . . . Prišla Sem po pepel tvoj sveti. V tem mi more Pomoči z lastno roko milosrčno Le tvoja, tebi draga, zvesta sestra — 9 — Antigona. Kako jo ljubim! kako Bo milo mi pri srcu, ko jo vgledam, Spoznam, objamem! Prišla sem, da zjočem Se tukaj ž njo na mrzlem pepelniku, Ki mene čaka — in dobom ga; sestra Odreči ga ne more ženi. — Sin moj Edini, glej, ta dar ti v Arg prinesem; In to je tvoja dedščina: očetov Pepelnik! — Kam me, neprevidno, tira Obup! Da v Tebah sem, Argivka, še Pomislim ne ? — Antigono tu čakam . . . Kako jo pa spoznam? ... Ce me zasače? ... Moj Bog!.. trepečem;. . sama.. Tiho! nekdo Se bliža... kaj porečem? kaj storim? . . . Tu skrijem se. I i prizor. Antigona. — Na dvoru je vse tiho, I noč je temna; pojdi . . . Srce vpada? Koleno se šibi in omahuje? Se tresem? kaj? od kod prepast? al morda Na hudodelstvo grem? . . . bojim se smrti? Bojim se samo, da bi ne dosegla Namena svojega. O moj Polinik, Doslej sem jokala . . . Zdaj jok zatrem; Dejanja čas je; čutim, da premorem Svoj spol. Vkljub Kreontu okrutemu — 10 — Doboš od mene denes zadnjo čast: Gromado, al moj život. — Noč, ki večno Bi vladati imela v tej deželi, Ki vredna ni nobene luči božje, S zavojem gostim, strašnim se zagrni, Da mi pomoreš v velikem naklepu. Ti pazi, da me čvrsti dvorni briči Ne vide; v tebe upam. — O bogovi, če le prisegli niste, da se v Tebah Nič blagega ne sme zvršiti, dajte Mi, prosim, samo toliko življenja, Da to dejanje dovršim. — Na delo; Početje to je sveto, ino žene Me svet nagib: preblago bratoljubje . . . Kdo gre za mano? Bog! izdana sem . . . Je ženska to? Kdo si? govori! Tretji prizor. Argija. Antigona. Argija. Reta Nesrečna sem. Antig. Kaj delaš tu? kaj iščeš Po noči? Argija. v Iščem .. tu .. Antigono .. Antig. Čemu? — Kdo si? poznaš Antigono? Pozna te ona? Kaj jej hočeš? Imaš Morda kaj skupaj ž njo? Argija. Britkost i milost . . . — 11 — Antig. Kaj? milost! v Tebah upaš si izreči Besedo to? Ne veš, da tukaj Kreont Kraljuje? Ni ti Kreont znan? Argija. Jaz prišla Sem še le zdaj . . . Antig. V ta dvor stopiti skrivši Si tujka se predrznola? po kaj? . . . Argija. Da tujka sem v tem dvoru, tega krive So Tebe; tako ne bi smeli zvati Me tu. Antig. Kaj? Kde si ti rojena? Argija. V Argu. Antig. Ime pregrozno! Yse kosti mi stresa! Da ne bi bila nikdar ga poznala! Živela ne bi v joku zdaj. Argija. Prinesel Je tebi solze Arg? rodile meni So Tebe večen jok. Antig. Besede tvoje Me k joku sile. Ah, če mogla svojo Pozabiti bi žalost, tebe z jokom Tolažiti bi htela. Bada čula Bi tvoje zgodbe, pa i jaz bi rada Povedala ti svoje; ali časa Ni k temu zdaj, ko brata objokujem . . . Argija. 0 Bog! ti si Antigona . . . Antig. ... Pa ... ti? Argija. Argija sem, nesrečna tvoga brata Predragega udova. 12 — Antig. Oh! ... kaj praviš? Argija. Edina moja nada in podpora, Preljuba sestra, "da te vsaj objamem. — Ko sem te cula, menila sem govor Polinikov da slišim; moje plaho Srce osmelil je tvoj glas; stopiti Sem drznola se k tebi . . . Blagor meni! Imam te! ... Daj, da te objamem, in Da se vsaj enkrat prosto zjočem. Antig. — Tresem Se vsa! Ti, hči Adrastova si v Tebah? V tej hiši? v Kreontovih krutih rokah? . . Pogled nenaden! bridkomil! Argija. Y tem dvoru Si upala, da bodem ti družica, (Tud jaz sem upala) ... pa zdaj me tako Sprejemaš ? Antig. Meni draža si od sestre . . . Polinik znal je, kako te jaz ljubim. Neznan mi bil je tvoj obraz; navade, Narav, srce, neskončno ljubav tvojo Do njega sem poznala. Jaz sem tebe Ljubila, kakor on; a nisem htela I nečem videti te v Tebah. Tisoč Nevarnosti velikih te obdaja Tu-le; ah! tresi se. Argija. Kaj? Moj Polinik Je mrtev, in ti hočeš, da se tresem? — 13 — Kaj morem še zgubiti, kaj želeti? Le to še, da objamem te in umrem. Antig. Nečastno tukaj vmreš. Argija. s Umrem prav častno, Ce vmrem na grobu svojega moža. Antig. Kaj deš? ... Na grobu? ... Malo praha, da ga Pokrije, krati denes tvojemu Se možu, momu bratu, v Tebah, v dvoru Njegovem. Argija. Mili Bog! Al mrtvo truplo . . . Antig. Zverinam plen leži v ostrogu. *) Argija. V ostrog Letim. Antig. Ne, stoj! — Brezbožni Kreont, jako Napuhnen, ker polastil se je žezla, Naravo, zakone, bogove pušča Hudobnež v nemar; i ne krati groba Argivcem le, temveč vmori še one, Ki se pogrebsti je drzno. Argija. V ostrogi Zverem je plen moj mož ? in jaz sem mimo Ostroga šla! ... Pa ti ga tam pustiš? . . . Že teče šesti dan, ko ga prebodel Je zlobni brat, in še nepokopan I nag leži? i mrtve še kosti Po sili deleč so od domačije? In to prenaša mati? . . . *) taboru. — 14 — Antig. Draga moja, Yseh najinih nezgod ne znaš. — Ko vidi, Kak grozno brata brat mori Jokasta (Ubožica!) ne joče, niti v zraku Se ne razlega njene toge glas: Bridkost neskončna trga jej besedo; Zastale, suhe zenice upira U trda tla; vže sence vmrlih sinov In Laja vbitega iz večnosti S prestrašnim, milim glasom kliče; one Se jej že jave — tako blodi dolgo Kazvneta domišljija v teh prikaznih Brhkosti njene; težko se pozneje Zaveda, mene, hčer obupno vidi Pri sebi in družice svoje. Trdno Je sklenola, da vmre; molči in mirna Se kaže, da prekani nas . . . Joj meni! . . . Joj, neprevidnej revi! , . . premotila Me je; nikdar je ne bi bila smela Pustiti same. — Mirno si zaspati Zeli, verjamem, grem; pa glej, iz srca Bijočega še naglo meč izdere Poliniku, in ko bi trenol, v lastne Zabode si ga prsi, pade, umre. — In jaz? . . . Nesrečne te krvi ostanek Nečist, še jaz s taistim mečem bila Bi se prebola; pa se mi je smilil Nemrtvi i neživi, slepi oče. Le zanj ostala sem v svetlobi mrzkej, 15 — Živela za tresočega se starčka . . . Argija. Edipa? . . . Njega morala zadeti Je groza vsa njegovega zločinstva. On je še živ? Polinik pa je mrtev? Antig. Da bi ga bila videla! Nesrečni Edip! saj on Polinikov je oče; Njegova kazen veča je od krivde. Ubežen, slep, ubog, pobit, izgnanec Iz Teb potuje. Sam trinog se ljuti Je drznol ga izgnati. Bevni Edip! Imena svoga ne izda nikomur; Nebo, Kreonta, Tebe, nas bo grozno On vse preklinjal. — Sivega sem starčka Podpirati si bila namenila; Odtrgali so s silo me od njega, Pa tu priklenoli. Ah! morda bila Je božja volja, da, odšedši oče, Neslišani je zakon Kreont precej Priobčil v Tebah. Kdo se drzne tukaj Mu kljubovati, razen mene? Argija. Tebi Pa v tem pomagati, kdo razen mene? Sam Bog me je poslal. Prišla sem k tebi, Da ljubljeni pepel dobom; in k sreči Za dobe sem došla, da vidim in Objamem drago truplo, da izperem Pregrozno, trpko rano to s solzami, Ter da upokojim z gromado senco Ubežno . . . No, kaj se mudive? Sestra 16 — Le pridi; prva jaz . . . Antig. Na sveto delo, A v smrt tud greve; moram, čem umreti. Na zemlji imam le očeta, njega Mi vzeli so; le smrt želim in čakam . . . Ti, ki poginoti ne smeš, dovoli, Da jaz zažgem gromado, ki me sklene S preljubim bratom. Bila sva v življenji Le ena duša v dveh telesih; mrtvi Naj trupli najini sežge en plamen. Argija. Ne smem poginoti? Kaj praviš? meniš Premagati me v žalosti? Enako Sve ga ljubili; jaz še bolj — saj veča Je ženina od sestrine ljubezni. Antig. Argija, skušati se s tabo nečem V ljubezni, pač pa v smrti. Ti si vdova, In dobro cenim tvojo zgubo; ali Ti nisi greha sad; še mati tvoja Živi; izgnan, ubožen, slep, krivičen Tvoj oče ni; bogovi milši dali Ti niso bratov, da tekmaje zlobna Drug v druzega se krvi kopljeta. Zato, oprosti! sama čem umreti; Pred rojstvom že sem bila smrti vredna ... Ah! v Arg se vrni ... Le pomisli! svoje Ljubezni imaš tam zaklad; sam živi Polinikov obraz v otroku svojem. Ah! vrni se; obupnega očeta, Ki te pogreša, razveseli. Idi; — 17 — Tu nihče te ni videl, še utegneš; Prepoved sama jaz prelomim. Argija. . . . Sinka! . . . Da, ljubim ga; al hočeš, da pobegnem, če za Polinika tu vmreti moram? Poznaš me slabo. Otročiča v reji Ima Adrast, oh mu bo oče. K joku Bi jaz ga odgojila; odgojiti Se mora za osveto in orožje. — Noben me strah ne uzdrži, da trupla Ne vidim milega. 0 moj Polinik, Da druga zadnjo čast ti da? . . . Antig. Vkloniti Sekiri tebskej češ glavo? Argija. Ne kazen, Zločinstvo je sramota. Sramotivec Bo vedno Kreont; vsem se on pristudi, Medve sloveli bove Antig. češ mi vzeti To slavo? Argija. Hočem videti soproga, Pri njem umreti. — Kako pravo imaš, Da ti mi kratiš moje? ti, ki mreti Si vid’la ga, in še živiš . . . Antig. Zdaj vidim, Da mene se ne vstrašiš. Treba bilo Je saj, da se prepričam, če po ženski Se še bojiš; nad tvojo žalostjo Dvojila nisem, ampak nad pogumom. 2 — 18 — Argija. Pregrozna žalost koga ne junači? Pa če ljubezni tvoga brata vredna Sem bila, sem navadna ženska? Antig. Ees ne; Jaz ljubim te, trepečem, tvoja vsoda Me peče. Hočeš iti? pojdi. Z rodom Edipovim te Bog ne osramoti! — Tud noč se zdi mi nenavadno temna; Bogovi so nalašč jo omračili. Glej dobro, sestra, da zdržiš se joka; Ta naji prvi bi izdal. Hudobni Beriči Kreontovi ostro straže; Naj ne ovadi naji nič pred žarom, Ki spepeli umrlo truplo. Argija. Jaz Ne bom jokala; ... ti ... ne boš jokala? Antig. Natihoma jokali bove. Argija. Veš pa Kde trup leži? Antig. Le z mano; vem, kam vrgli So ga hudobneži. Zdaj idi. Svečo Mrtvaško saboj nesem; tam s kremenom Iskro izkreševe, da jo zažgeve. — Molče korakaj drzno ti za mano. -s«- Kreoni. Hemon. Kreoni. — 19 — Drugo dejanje. Prvi prizor. Kreont, Hemon. Kako? ko jaz se veselim, ti sinko Si sam tako pobit? Očeta vidiš Zdaj na prestolu tebskem; moje žezlo Bo tvoja dedina. Zakaj žaluješ? Je žal Edipa ti in zlega roda Njegovega ? Je to mar hudobija, če se Edip in rod njegov mi smili? Nezgodni dan, ko si prevzel vladarstvo Mi ni tako vesel, da bi zapiral Zato britkosti pot. Ti sam boš morda Skesan še solze točil, da si žezlo Pridobil si. Zares, solze bom. točil, Da toliko sem časa sestre sina Hudobna, greha sad nečastni, slušal. Pa če poplačala sta grozno rojstvo Z groznejšo smrtjo, naj ju krije večna Pozaba. Kar sta svoj namen dosegla, Čistejše v Tebah solnce, zrak jasnejši, Bogovi milši so; zdaj res nadjajmo Se dni veselših. 2 * — 20 — Hemon. Ko najbližji v rodu Pogubljajo se i morijo, vsaka Nadeja, razen žalosti, prekanja. Edip, tebanski kralj (kar je še vedno), Tebanski kralj je slep, izgnan, ubežen, Prikazen nova vsej deželi grškej; Dva brata se vmorita, brata svomu Očetu, sina rodoskrumbnej majki, Katera (tebi sestra) z lastno roko Prebode se; imen zmešnjava grozna, Morij in joka! Glej pomočke, poti Po kterih si prestola se polastil. Job, oče! moreš še se veseliti? Kreont. Edip je sam le-to zemljo oskrunil, Ter z daljnjirn bivanjem nebeško jezo Prestrašno nanjo vlekel; iznebiti Se ga je morala. — Pa ne naštevaš Ti naših solz. Edip prekleti! Kako Ti vse poplačam! Tudi jaz žalujem Za mrtvim sinom, staršim tvojim bratom Menecejem, ki vražjim, trapim zmotam, Tirezije prerokovanjem lažnim, Neumnim je verjel; za Menecejem, Ki vsmrtil sam se je, da reši Tebe. On mrtev je, Edip še živ? Za zlobe Njegove je premajhno maščevanje Izgnanstvo vedno. — S sabo nesi drugam, Edip prekletstvo božje, ki ga spremlja Kodkoli hodi. Jok pa ne razdere Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. — 21 — Kar je storjeno; zabiti je treba Minolosti, in zdanje sreče krepko Se poprijeti. Boginja nestalna Srca mi ne osuži. A nebeške Togote, oče, bati se nam treba. Daj! naj odkrito govorim: Prepoved Okruta tvoja, ktera jarnim sencam Nepokopanih Grkov prepeljati Ne da se čez Aheront, v nebo vpije. Kaj delaš? vlade in ugodne sreče Pijan, ne misliš, da krvi Polinik Je kraljeve, in tvoje sestre sin? I on leži v ostrogu nag, vsaj pusti, Da njega, tvojega sestrica truplo Sežgo! Daruj Antigoni nesrečnej, Ki videla vseh svojih je pregrozno Prepast, preljubega jej brata truplo. Ni ona tudi, ko nje zlobna brata, Edipu hči? Enako njima tudi Pravico ima v Tebah do prestola. Vsaj mrtvo truplo lekko daš za žezlo. Sovražnica je meni . . . Misliš? . Ljubi Polinika, Edipa; Kreonta Tedaj črti. Hemon. Joj! ne bi smilila — 22 — Kreoni. Hemon. Kreont. Hemon. Se oče jej in brat? Bi več jo čislal, (Je bila bi brez srca? Ne bi čislal Je več, pa manj bi jo črtil. — Prestreči Tegoto drugih mora kralj, črtiti Pa tudi vsakega, ki ga razžali. Antigoni sem vzel pretvezo vsako Ko vzel sem jej očeta. Vkup izgnana, Oba, morda bi bila našla kralja, Ki bi zagrnol vrojeno hlepenje Po žezlu z lažnim vsmiljenjem, i v Tebe Z orožjem, kakor prej Adrast, kdaj prišel. — Ti grajaš, sin, prepoved mojo, h kterej Me važen vzrok, ki ga ne znaš, primora. Pozneje zveš ga; dasi trd je zakon, Uvidiš, da je bil potreben. Praviš, Da meni vzrok ni znan? a tebi, mislim, Neznani so nasledki. Saj očeta Izgnanega, uzeto žezlo, brata Nepokopanega Antigona Tud nehote osveti. Prosto ljudstvo Mrmra, ker všeč mu ni tvoj zakon, hudo Opravlja, zasmehuje ga, in hoče Se mu ustavljati. Naj se mu vstavlja, Saj ne želim nič druzega, da v roke Dobom le prvega, ki se pregreši. Kak besen vrag ti v kvar to svetuje? — 23 Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Straže Kreont. Antig. Ljubezen le do tebe mene sili; Kar grajaš zdaj, v korist bo tebi. Vajen Zločinstva veča gledati je v Tebah Meščan; kaj more druzega storiti, No slušati in pa molčati? Večkrat Tiči v molčanji maščevanje . . . V molku Posameznih; v molčanju vsega ljudstva Pa strah in robstvo biva. — Daj! ne vpiraj Se, sin, očetovskej previdnosti. Največa in najmilša moja skrb Si ti; ti sam si mi ostal, sam vžival Boš svoje dni moj trud. Al hočeš biti Uže naprej očetu nehvaležen? — Kak šum je to orožja in verig! . . . Gorje! kdo gre? . . . Vkovani v trde spone Peljo dve ženski? . . . Kaj! Antigono! . . . Neskrbnica je pala v mojo mrežo; Težko se reši. Drugi prizor. s plamenicami, Antigona, Argija, Kreont, Hemon. Kaj je? pregrešili Kaj ste dekleti? Jaz povem. — 24 — Antig. Kreoni. Sem bliže. Stopite Glej, stojim pred tabo. Zakon Sem tvoj prelomila, spoznavam: brata Sem svojega sežgala na gromadi. Kreoni. Zato plačilo, ktero sem obljubil, Doboš. — A žena, kdo si ti, ker tebe Jaz ne poznam ? po tujej šegi . . . Argija. Njene Kreposti sem jaz tovaršica. Hemon. Oče, Togoto svojo brzdaj; saj ni vredna Kraljeve jeze ženska drznost. Kreoni. Jeze? Jaz hladnokrven ji sodnik poslušam. Zapali ste vže smrti; naj še svoje Ime le-ta pove, potem doboste Obe plačilo svoje. Antig. Jaz zahtevam Plačilo, jaz. Jaz sem jo našla v tabru; Pokazala sem bratovo jej truplo; Vodnik mi bil je Bog, jaz brieev tvojih Prekanila sem zlo, neskrbno stražo; Jaz vabila sem k svetemu jo činu —- In ona mi je tud pri tem pomogla. Kdo je, ne znam; jaz videla je nisem Še v Tebah; morda je iz Arga prišla Objemat milostivo koga v tabru, Pa ne sežigat . . . — 25 — Argija. Antig. Argija. Hemon. Kreoni. Hemon. Antig. Kreont. Argija. Bila bi krivična, In vredna najkrutejše muke, ako Bi bila iz strahu odreči djanje Se sveto drznola. — Brezbožnik, zvedi Ime, raduj se, ukaj . . . Bogme! molči . . Jaz sem Adrastu hči, jaz sem soproga Poliniku: Argija . . . Vbožiea! Ha! pravi tovaršici! Bog je vaji Izročil meni; sluga maščevanju Sem božjemu. — Soproga nežna, nemaš Tu ploda milega ljubezni kratke? Otroku, Teb si dediču ti mati; Kde je? Saj je Edipovič on tudi, In čakajo ga Tebe. Grom ... in pekel! . Tud ti si sina zgubil, pa s posmehom Ni sram te žalost materi greniti? Za bratom prva, druga za soprogom Žaluje; ti ji zasmehuješ? Strašno! Očeta tega sin nevredni! molči; Ne žali naji s prošnjami; nedolžnost Dokazana brez dvombe je, ker smrtno Otožni sve tu-le, kder Kreont vlada. Togoti se, saj mene ti ne žališ; Preziraj smrt, a več jej ne uideš. Ah! na-me le izlij svoj srd. Jaz sama Sem prišla nepoznana, skrivši; v hišo — 26 — Sem to stopila v noči, da se rogam Postavi tvojej. Ees, strupene jeze Je bilo tud Antigoni napeto Srce; naklepov tisoč je kovala, Trpela pa je tiho zlo prepoved. Da se je pregrešila, tega kriva Sem sama jaz. Kdor misli, kriv je zlobe; A kdor kovari, ta je kazni vreden . . . Antig. Ni tako; milost neprilična, prazna V njej govori. Ees skrivši je stopila V ta dvor, a znala zakona ni zlega; Tu me iskala je; trepeče, plašno Soproga svoga ljubega pepelnik Je tirjala od mene. Ak bi bila Novica v Arg o zakonu nemilem Prišla, ne trdim, da te ne bi ona črtila (kdo te ne črti?); a bala Se te je bolj. Zbežati je s zakladom, S pepelom svetim mislila, očem Odtegnoti se tvojim, ter predrage Ostanke v Arg prenesti — vbožica! Al jaz sem pred obličje tvoje priti Želela si; sedaj sem tu, ter vedi, Da kakor njej in bolj no njej še mnogo Se mi mrziš, da njej sem v prsi vlila Neugasljiv zavisti, črta plamen; Da moja je vsa njena drznost, jarost In jeza, ktero sedaj v sebi kuha. Kreoni. Kdo vaji je krivičniši, nezvesti, 27 — Zastonj se pričkate. Zdaj zdaj pokažem Kdo vaji je menj vreden. Ha! ko k smrti Zasramnej, kakoršne ste vredni, vaji Obsodim, bodete drugače v prošnjah In v solzah se poskušali . . . Hemon. Kaj? k smrti Zasramnej ? Bog! ... Ah, oče! ne verjamem, Ne, ne storiš. Previdnost, če ne milost Naj osladi togoto trpko. Kralja Je močnega Adrasta hči Argija; Adrast poznade tebsko pot in lehko Jo spet nastopi. Kreont. Torej predno vrne Adrast se v Tebe naj umre Argija. — Kaj? hočeš, da usmiljen bom iz straha? Argija. Adrast ne more vrnoti se v Tebe; Prote bogovi mu in čas; brez novcev Pa brez orožja in ljudi ne more Me maščevati. Drzni se le, Kreont; Umori, vmori me, za zdaj ne bode Adrast te kaznjeval. Argijo vmori, Ker to morilcu ne bo škodovalo; Antigono pa reši, tisoč, tisoč Bo v Tebah maščevalcev, kteri zanjo . . . Antig. Že dosti, sestra! njega ne poznaš; Ni krut le po naključbi, brez uzroka; Ni strah me za-te, jaz sem njemu dosti, In to me veseli. On hoče žezlo, Pa ti ga nemaš; po nesrečnem pravu Kreont. Antig. Hemon. Antig. — 28 — Je moje to, kar on si prilastuje; Hlepi po časti in zato jaz sama Propasti moram . . . Tvoje je to žezlo? Otroci zlobni rodoskrumbe, pravo Do smrti imate, a ne do žezla. Dokaz sta grozen zlobna brata, ktera Sta se drug druzega vmorila. Silil Si ti ju, zlobnež, k vražjej hudobiji. — Ees krivda naša je, da svoga, brata Otroci smo; bogovi kaznjevali 50 s tem nas, da si ti nam ujec. Vojski Nesramnej poglavar, ti vrag vseh vragov 51 kuril črt; ti prvemu se hlinil In drugega spodbadal si, izdal pa Oba. Tako odprl si pot k prestolu In k zlobi si. Al češ v pogubo s silo Antigona ? Da, hočem, da bo slišal Trinog vsaj enkrat le resnico. Tukaj Nobenega ne vidim, da se tega Predrzne. — Kreonte, da mogel svojej Ukazati bi vesti, kakor drugih Jezikom, naj molči, o kako polna Bi bi bila tadaj tvoja radost! Ali Sam sebi najbolj zopern si, i v motnem, Nemirnem ti pogledu vtisneni — 29 — Ste hudobija ino kazen. Kreont. K smrti Ni vaj’nej trebalo izdaje moje, Ostudna brata svojemu očetu; Hoteli smrt so zdraženi bogovi. Antig. Kaj kličeš ti bogove? ti, ki nemaš Boga razun koristi svoje, kterej Bi žrtvoval prijatle, sine, slutje, Da bi je imel. Kreont. — Imaš še kaj reči? — Zahtevajo bogovi razni razne Darove. Ti podzemeljskim duhovom Sramotnega rodu boš zadnja žrtva. Hemon. Se mene, oče, prosim prej poslušaj. Odloži to za malo časa; mnogo Prevažnega povedati ti imam . . . Kreont. Noči nemile njima nekaj še Ostaje. Njenej smrti vže odmeril Sem čas; dokler izide solnee hočem Te slušati . . . Argija. Kaj ? govoriš zdaj samo O njej? Strahu se tresem. Mene k smrti Ne pošlješ ž njo? Kreont. Le brzo; obedve V pregrozno temno ječo. Argija. Sestra, pojdem S teboj . . . Antig. Ah! . . . da . . . Kreont. Ločite ji. — Naj ide 30 — Hemon. Antig. Argija. Hemon. Kreoni. Hemon. Antigona z menoj; jaz sem zastave Le-te čuvaj; nu, pojmo. — Straže, ono Peljite v drugo ječo. Bog! . . . Le pojmo. Gorje mi! . . . Iti hočem vsaj za njimi. - $$ - Tretje dejanje. Prvi prizor. Kreont, Hemon. Zdaj, sin, poslušati te hočem. Rekel Si mi, da bom od tebe slišal važne Reči; tud jaz ti imam morda takih Povedati. Prositi hočem; divjej Kipeče tvoje jeze prvej sili Ustavljati se nisem smel; ker umu Se zdaj umika, dasi sam, v imenu Yseh Teb rotim te, dragi oče, bodi Usmiljen. Meni to odrečeš? Tvojo Prepoved prelomili ste dve ženski Usmiljeni; pa kdo je ne bi bil Prelomil ? . . . — 31 — Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Kdo bi za prelomnici Prositi drznol se, stran tebe? V srci I ti ne misliš, da je smrti vredno Dejanje sveto; tako krut, krivičen Nikakor nisi. Sin, naj Tebe prave, Da sem okruten, naj, a biti moram Pravičen. Slušati vsi morajo Yse zakone, če so jim všeč al ne; Dejanj so svojih kralji odgovorni Samo bogovom; leta, spol in stopnja Ne izgovarjajo v pregrehe grde: Neslušnosti. Ce zdaj teh dveh ne kaznim, Store tako še drugi. Ko si dajal Ta zakon, si-li mislil, da prezreti Se boste prvi drznoli ga ženski? Soproga, sestra, kteri ste skušaje Se med seboj svoj spol premagali? . . . Poslušaj; skriti ti ne smem ničesar. — Ne znaš, al nečeš znati, al se delaš, Da nisi še sprevidel mojih misli, Zato ti je odkrijem. — Mislil, upal, Kaj še? po sili hotel sem, da prva Antigona prelomi to prepoved; Imam jo, kriva je; zdaj pa odpravim Brezpridni zakon . . . Bog! ... Si ti moj oče ? ... Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. — 32 — Ti, nehvaležni sin, . . . al vsaj neskušni, Ker upam, da si samo še neskušen; Tvoj oče sem; če krivega me imaš, Zbog tebe kriv sem. Vidim kleto umetnost, Po kterej vzdignoti me misliš. — Žezlo Prekleto, moje ne boš nikdar, ako Te imam pridobiti z groznim sredstvom. Se moje je to žezlo, ki ga nečeš. — Ce kakor sin ne govoriš z očetom, Govoriš s kraljem. Joj! ... oprosti; ... slušaj; ... Ime si svoje, oče, s tem oskruniš, Kovarstva pa sadu ne vžiješ. V kralju Ni toliko moči, da glas naravni Zatreti more. Vsakdo objokuje Device milosrčne trdo zgodo; Tebancem studilo se bo ko varstvo, Ko ga zvedo, prebijejo ga težko. Se drzneš dvomiti, kar nihče dvomil Se ni dozdaj, če slušati imajo? Ne vidim svojej moči druge meje Stran lastne volje. Ti ne uči mene. Občutek vsaki, razen straha, v srcih Ljudi zatrem. Zastonj tedaj sem prosil In upal da se vsmiliš? Da, zastonj. Krvi kraljeve ženski v smrt obsodiš, 33 — Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Ker bratu, možu svojemu zažgali Grmado ste? Eno obsodim. — Druge Mi ni tak mar; ne znam še, kaj ž njo počnem. I mene torej ž njo obsodiš k smrti. Antigono jaz ljubim, vedi, z davna Jo ljubim; draža mi je od življenja, In predno mi Antigono uzameš, Življenje meni vzameš. Zlobnež 1 ... Ljubiš Tako očeta? Bog je moja priča: Jaz tebe ljubim kakor njo. Ah, trdo Napotje! — S smrtnim mečem si nenadno Prebol mi srce. Zlobna ljubav nama Obema mir, obema čast ukrade! Ti si na svetu mi najmilši . . . Krivda Je moja ta, da tebe preveč ljubim . . . Tako pa si hvaležen? ljubiš, prosiš In češ, da spustim njo, ki vstavlja mojej Se moči, ki v oči me zaničuje In častilakomna hlepi po žezlu ? Po žezlu, ki je zdaj še v mojej roči, Pa bo kdaj tvoje. Motiš se, ker ona, Verjemi, na kraljestvo še ne misli; Pa tebi, res, roji le to po glavi. Zato ne veš, ni vedeti iz skušnje 3 — 34 — Ne moreš, kako moč ima ljubezen, Katero um težko brzda. Se bila Sovražna tebi ni Antigona, Ko je vže bila meni ljuba; mogel Potem pozabiti je nisem, ali Sem molčal; ne bi bil govoril, ako Bi me ne bil primoral sam ti k temu. Glavo vkloni sekiri sramotivnej? . . . Naj jaz to gledam i naj to prebijem? Da bi s prijaznim, jasnim okom videl Nje blago srce, veleum in redke Uzvišene kreposti, čudil, oče, Bi se jej, kakor jaz, in ti še bolj Od mene. Pod Eteoklom okrutim Kdo je Poliniku se drznol biti Prijatelj v Tebah? sama ona. Komu Se smili zapuščeni, slepi oče? Le njej. Kdo je tolažil tvojo sestro Jokasto, ktero si kdaj ljubil, v njenej Neskončnej maternej britkosti? Ktera Je bila v žalosti jej tovaršica, Bazun Antigone? — Ti deš, da je Edipu hči? kreposti njene blage Krivico tujo še presegajo. — Spet dem: na žezlo fina še ne misli; Da me osreči nje nesreča, upaš Zastonj. Da njo osrečila bi moja! Ne samih Teb, sveta prestol bi zanjo Kad dal. — 35 — Kreont. — Povej: al ljubi ona tebe? Hemon. Enako, kakor jaz njo, ne! Saj ona Ne more me ljubiti; moje srce Je srečno, če me ne črti. Ne nacijam Se več; črtiti bi me morala. Kreont. Povej: bi tela biti tvoja žena? Hemon. Kraljeva deva, kterej grozno vzeli So h krati brata, mater in očeta, Se bo možila in sicer š človekom, Ki njej i njenim je nezgodonosne Krvi? Naj se predrznem ponuditi Jej roko jaz, tvoj sin? ... Kreont. Predrzni se, Ker tvoja roka jej povrne život In žezlo. Hemon. Preveč jo poznam in ljubim; Jokala vedno je, in zdaj posebno Živi plakaje. Njej zasveti morda Teselša doba in ljubezni mojej Prijazniša, in takrat lehko . . . Kreont. Hočeš Da času i naključbam dvomnim svojo Usodo izročim? Zastonj to upaš. — Hej, straže, semkaj pred-me pripeljite Antigono. — Ees, da je smrti vredna, In pravo imam jo vsmrtiti; meni Bi bila njena smrt korist velika , . . Pa vendar tako si mi drag, da hočem Pustiti jej življenje in jo vzeti 3 * 36 — Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Za hčer, če hoče biti tvoja. Dvomiš Ce izvoli si smrt, al pa možitev? Ne dvomim: smrt si izvoli. Prezira Te toraj? Preveč ljubi svoje. Dosti. Ah, sin! Al češ, da hranim njej življenje, Ki vzela bi ga meni, da bi mogla? Od mene, ki te tako ljubim, drzneš Se to zahtevati? Drugi prizor. Antigona, Kreont, Hemon, straže. Hemon. Pristopi; drugih Sem misli zdaj od prej, a v tvoje dobro. Ne da bi bila tvoja krivda manjša, Al kazen ti namenjena preostra; Ljubezen do sinu bolj od pravice Me sili k temu. Sin me prosi milost Za te, in jo dobo, če si pripravna . . . Antig. Pripravna? k čemu? Kreont. Da mu v pričo mene V dostojno plačo ... v zakon daš roko. Hemon. Antigona, oprosti; nikdar nisem Te plače tirjal; meni hoče dati Te on, a jaz te čem oteti. — 37 — Kreoni. Antig. Očem le smrt odtegne me na veke; Pač srečen je le kdor ne gleda tebe. — Ce me resnično ljubiš, Hemon, prosi, Naj me vmori. Premisli, da trinogov Najboljši dar je smrt, ki jo odreka Se tem, ki jo žele . . . Kreont. Al govorila Ne boš drugače? Zmirom trdovratna Si in prešerna, naj obsojam ali Oproščam te? Antig. Naj govorim drugače S teboj? . . . prej ti še srce predrugačiš. Hemon. Ta je moj oče; ako ž njim govoriš Tako, tud mene v srce zbadaš. Je tvoj, le to zaslugo ima; ti pa Le to napako, da si sin njegov. Kreont. Zablisne v meni milost, veš, pa zgine: Preveč si kriva vže; ni treba krivde Sem preveč kriva, ker brez dvombe moje Je žezlo, ktero vzel si ti. Naj bode; Ne prašam te ni žezla, ni življenja. Ko vzel si mi očeta, rekla bila Oče Še z govorjenjem težiti . . . Antig. Zato — 38 — Kreoni. Antig. Kreoni. Antig. Hemon. Bi ti, naj me vsmrtiš, al z lastno roko Prebola bi se bila; pa pogrebsti Imela sem še brata. Ker zvršila Sem sveto delo, nič mi več ne ostaja. Ce hočeš, da živim, očeta daj mi. Prestol ti dam in zraven v zakon sina, Kateri ima rajši tebe, nego Očeta; ki bolj tebe ljubi, nego Ti mene črtiš. če ne osladiti, Olajšati bi mi življenje mogel Edini Hemon. — Pa kako živela Bi poleg tebe? ko nemaščevane Izdanih i vmorjenih mojih sence Kriče: Maščujte nas! Naj kot nevesta. Pritiskam k srcu njega, čegar oče Zatira kruto moje? . . . Pravo. Bila Prečastna. bi ta zveza; da bi živel Se kak Edipovič! on sam bil vreden Bi plemenite tvoje roke . . , Grozno Ime: Edipu hči! — pa bolj sramotno: Kreontu sneha! Ah! nadeja moja Je prazna, žalibog! Le kri vgasiti Pretrpki vajin črt zainore; mojo Zvolita torej, mojo prelivajta, — Antigona, da se ne vdaš, prav imaš; — 39 — Pravičen, oče, je tvoj srd; jaz vaju Oba enako ljubim, samo sebe črtim. — Vsmrtiti češ jo, Kreonte? Naj sina tvojega vmori, da smrti Bo vredna. — češ Antigona nad njim Se maščevati? na, prebodi meni Srce; maščuj se: vzemi sina mu Edinoljubljenega; vse mu vzemi, Da revniši bo od Edipa. Hitro, Kaj čakaš? rani me; srce mi trgaš Še bolj, ko mi očeta psuješ. Kreont, N e Obupaj; večo moč ima v njej jarost Od žalosti. — Le pametno premisli: Imaš osodo svojo ti v oblasti; Od tebe le odvisna je Argija, Ko bolj od sebe ljubiš i miluješ; V oblasti Hemona, ki ga ne črtiš, Imaš ... in mene; da-si me čezmerno črtiš, spoznati bi imela, da še čezmerno milosten sem proti tebi. — Ves dan, ki se zaznava, preudarjaj; Možitev ali smrt si o mraku zbereš. Tretji prizor. Antigona, Hemon, straže. Antig. Ah! škoda, da si sin Kreontov! Škoda, Da njemu vsaj podoben nisi! . . . — 40 — Hemon. Sliši. — Sedaj, ko čutim, da se bliža zadnji Življenja mi trenotek, naj odkrijem Ti svoje misli; vpričo krutega Očeta nisem tega mogel. — Vedi, Odpoved tvojo jako in še jači Tvoj srd jaz hvalim, cenim, občudujem, Ter roko rajši na počasnem ognji Sežgem, no jo ponudim tebi; meni Se tebe bolj nevredna zdi, no tebi. Da ljubim te, to znaš; da cenim te, To zveš. — Al, strašno! sam moj život tvoga Oteti zdaj ne more! ... Ah! da vmreti Bi mogla častno vsaj . . . Antig. Zelo groznejše So vmrli v Tebah mati mi in brata. Sekira mi bo skorej v čast. Hemon. Kaj praviš ? ... Gorje! ... Te groze ne bom videl, prej Umrem. — Antigona, poslušaj. Morda Prekaniti še vtegneš kralja . . . Nečem, Ne pravim, da se tvoja čast oskruni, Saj tud ti tega nečeš, pa . . . Antig. Trinogov Jaz ne prekanjam, ampak se jim rogam; To veš. Le vsmiljenje do brata gnalo Me je k zvijači. Da se z goljufijo Otmein? ah! goljufije bi se rajše Poslužila, da prej umrem . . . Hemon. Antig. Hemon. — 41 Ge tudi Tak močno, strastno hrepeniš po smrti, Počakaj malo vsaj. Nič ne zahtevam Od tebe nepoštenega; pa vendar Ce drugim si v korist z odlašbo, ako Živeti moreš brez sramote, boš mar Tako okruta proti sebi ino Prot meni? Ne, ne morem, Hemon ... Sebi Okruta nisem; — hči sem jaz Edipu. — Le za-te mi je žal, pa vendar . . . Znadem; Življenja tebi vzrok ne morem biti, Pač smrti pa tovarš. — Al onstran Stiških Valov še niso milostivi tvoji Občutki vsi; nesrečni res, pa vendar Se živi so Edip, Argija ino Otroče njeno, v kterem živa slika Polinikova raste, kteremu Privoščila bi morda kdaj to žezlo, Ki tebi ni koristno. Jenjaj, jenjaj! — Ti hlini se, da vdaš se mojej prošnji, Da hočeš biti moja žena, ako Ti časa dovoli, da utolažiš Pravično, dolgo žalost. Jaz porečem, Da mi je prav; pregovorim vsakakor Očeta, naj počaka. Tako upam, Da čas vse poravna; preverjen sem, Da svoje hčere neče zapustiti — 42 — Adrast v sramotnih sponah. Včasih pride Pomoč od koder je ne čakamo, Ah! živi; ne zbog mene, spet ponavljam; Jaz pojdem za teboj, jaz se sam sebi Ne smilim, naj tudi tebi se ne smilim. Za slepega očeta, za Argijo Te prosim. Njo boš sužnosti rešila, Očeta boš spet videla i morda Mu še koristila. Njih se usmili, Usmili se; na to te opominja I v grenkem joku utopljen, pred tabo Kleče . . . roti te Hemon . . . Antig. . . . Ah! rotim te ... Sedaj, ko moram biti stanovitna, Ko nikdar še tako, mi ne razmehčaj Srca z ljubezni nežnim jokanjem . . . če v meni toliko premoreš, . . . reši Mi čast ter pusti, da umrem, če res Me ljubiš. Hemon. . . . Bogme! . . . Saj to, kar obetam; Kar sem ti rekel, je mogoče. Antig. Tvoja Ne morem biti; čemu bom živela? — Ah! ne spominjaj me na pravi uzrok Britkosti krute! — In če s tabo v zakon Bi se zavezala, če prav na videz, Kaj pa poreče Grška k temu? — Oče, Ki ne bi bil življenja mojega Edini vzrok, — ko zvedel bi novico! . . . 43 — če žalost, revščina, sramota niso Ga še vsmrtile, srce bi prebola Mu ta novica grozna. Revni oče! Jaz vem, da žalibog! te ne bom nikdar Več videla, ne, nikdar več ... a tvojih Otrok najzadnja, umrem vsaj nedolžna. Hemon. Srce mi tržeš; . , . vendar te občutke Hvaliti moram, tudi jaz kreposti Poznam iz skušnje .. Pa, da vmerješ!.. Zadnjo Mi prošnjo vsliši, če me ne sovražiš : Na strani ti bom stal; morilno jeklo Naj moje prej srce prebode; tako Osvetiš malo se nad Kreontom Brezsrčnim. Antig. Živi, jaz to hočem, živi . . . Krivico svojo jaz izbrišem s smrtjo; Ti izbrišeš jo s življenjem. Hemon. — Ne; poskusi Pomoček zadnji. Nečloveški oče In krvoločni kralj, boš čul obupen Zdivjanega sinu glasove zadnje. Antig. Joh! kaj naklepaš? Pojdeš proti očetu? ... Te groze varuj se, drugač ne ljubim Te več. Hemon. Ne more te od zlega sklepa Več nič odvrnoti? Antig. Ti sam. Hemon. Se toraj Udaš? . . . — 44 — Antig. Hemon. Antig. Hemon. Antig. Antig. Kreoni. Antig. Kreoni. Antig. Kreoni. Da te ne bom več videla. Za Boga! v kratkem. Stoj. Gorje! ... Ah! sliši ... Kaj češ storiti? Tebi vkljub te hočem Oteti. Stoj! . . . Četrti prizor. Antigona, straže. Več me ne sluša. — Straže Sedaj me brzo h Kreontu peljite. -M- Četrto dejanje. Prvi prizor. Kreont, Antigona, straže. Si zbrala? Da. Možitev ? Smrt. Doboš jo. — Al pazi, da se ne skesaš, ko bode Nad glavo ti visela vže sekira; — 45 — Prepozno in zastonj bi se kesala. Težko prebiješ menda smrt, ko blizo Ti bode grozna; težko jok Argijin Prebiješ, če jo ljubiš, ker umreti Bo s tabo ona morala; ti sama Si njene smrti v kriva. — Le premisli; Se utegneš ... Se te prašam. — Kaj porečeš ? Ne govoriš? Srpo in strmo gledaš? Doboš, prevzetnica, doboš, kar tirjaš Molče. Vže mi je bilo žal, da prašal Sem te, če hočeš svojo smrt, al mojo Sramoto. Antig. Kaj še čakaš? Molči, delaj. Kreont. Ponašaj se s pogumom kakor hočeš; Pokaže brž se. Doba tvojej smrti Odmenjena še ni, pa da ti vstrežem, Pospešim jo. — Evrimedonte, pojdi In vleci brž jo na pripravljeno Morišče. Drugi prizor. Hemon, Antigona, Kreont, straže. Hemon. Na morišče? Stoj . . . Antig. Kaj vidim! ... Sedaj podvizajte se, straže; k smrti Me brž vlecite. Hemon, ... idi, z Bogom. Hemon. Odvesti je naj nihče se ne drzne. Kreont. Kako? protiš kder jaz vkazujem? . . . — 46 — Hemon. Kreoni. Hemon. Kreoni. Oče! ... Tako me ljubiš? nisi dal jej časa En dan ? Ce sama sili v smrt, jej morem To jaz braniti? Čuj; ne znaš? Ah! drugo Nenadno zlo ti zdaj preti. Govore, Da pride v Tebe hrabri kralj Atenski Tezej, nepokopanih maščevalec. Hodile k njemu so otožne vdove Argivske, iz srdu in žalosti Jokaje. Te pravične tožbe vslišal Je kralj ter jim obljubil mož umrlih Pepel; Tezej ničesar ne obeta Pa brez premisiika. — Odgrni, oče, Njegovo jarost in sramoto našo. Ne tirjam, da udaš se strahu, ampak Da vsmiliš se Tebancev, ki nedavno So mir dosegli; ker če tudi v vojno Krivično pojdejo za tvoj dobiček, Kak vitez pak ostane v Tebah? Hrabri, Saj veš, leže al mrtvi v grobih, ali Krvavi, vmirajoči na posteljah. Sem jaz mar bojazljiva ženska? čemu Naštevaš daljne, dvomne, zmišljene Nevarnosti? Dozdaj Tezej me hrabri Ni prašal še Argiveev padlih trupel; Odbil mu jih še nisem: predno vpraša, Prestrežem morda mu željo. Je pravo? — 47 Za zdaj so Tebe varne; vojne nečem. — Da gre v osodo svojo ta, ne brani. Hemon. Al sina svojega češ pogubiti? . . . Jaz nje ne preživim en dan, to vedi. Da sina zgubiš, to je malo; v tisoč Zadreg se vpleteš še. Da je nedolžna Antigona, ti sam spoznaš, ko zakon Odpraviš. Vsem je znano, da si mrežo Nesramno samo njej nastavil. Tebe Naj gledajo, da umoriš sramotno Njih kraljev drago hčer? ne upaj tega. Grozitev, tožeb in orožja glase Že slišim, dvomim . . . Kreont. Dosti. — Ker že nečeš, Ne bodo Tebe gledale, da vmerje Njih kraljev hčerka ljubljena sramotno. Vojaei, ko se bo mračilo, v tabor, Kder vitezi leže nepokopani, Peljite jo. Odreči groba nečem Nikomur več, to mi prepoveduje Tezej veliki; grob imej tud ona, Ki ga je dala drugemu: v ostrozi Pokopljite jo živo . . . Hemon. Bog! kaj slišim? Tako se rogaš Bogu, svetu? Sina Prej svojega vso kri preliti moraš. Naj živo jo pokopljejo? Hudobnež!. . . Prej mene vmoriš, mene vpepeliš . . . Antig. Ljubezni moje češ nevreden biti? — 48 — Tvoj oče je, naj dober bo al zloben. Vže ko sem se rodila h groznej smrti Namenila me je osoda; kako, Kedaj in kde umrem, to je vse eno. Kreont. Protiš zastonj; le jenjaj: nje oteti Ne moreš, ni koristiti sam sebi . . . Očeta le v nesrečo pahneš . . . Hemon. Moram Te pahnoti v nesrečo, to zaslužiš, In to storim. Zarad prestola puščaš V nemar očeta, kralja in človeka Dolžnosti svete; misliš, da stojiš Na trdili tleh, prestol pa vže se maja Pod zlobno nogo. Tebe dobro znajo Kdo Hemon je al Kreont . . . Nekdo zdajci Ti lehko vzame ugrabljeno žezlo; — Jaz nečem ga, pa tresi se, če njej . . . Antig. Ah! prosim, Kreont, hitro v smrt me pošlji. Nesrečne vsode grozna moč! k nezgodam In k zlemu rojstvu mojemu je prišlo Se to-le, da razdražila sem sina Zoper očeta! . . . Hemon. Zdaj le mene, Kreont, Le mene slušaj; naj te več ne gane Ni meč ni kralj Atenski, ni jok ženski, Ni ljudska tožba: v kruto tvoje srce Naj seže strašni glas obupnega Sinu, ki ga ti sam k divjanju siliš, Kateremu ne bi bil imel dati — 49 — Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Življenja in kateri upa, da se Se denes boš za to kesal. Na svetu Ni glasa, da postave da Kreontu. Na svetu pa je meč, da zle postave Kreontove razdere. Kde? Moj meč. Nezvestnik. — Strezi oči po življenji, Le spravi me iz sveta pa ugrabi, Vznemiri, kakor češ, kraljestvo ... Se Sem oče njemu, ki mi ni več sin. Jaz kaznjevati te ne znam, ne morem; Ljubiti te le znam in tvojo zmoto Obžalovati ... Al povej: kaj delam, Da tebi ni v korist? Pa nehvaležen In gluh, neumno, nekoristno, prazno Ljubezen više ceniš, no državno Modrost, no sveta krvna prava . . . O pravih Katerih govoriš? Le kralj si, sina Ne moreš ljubiti; le samosilju Podpore iščeš. Tvomu sinu sveto Ne more biti krvno pravo. Meni Si ti izgled, ti krutosti učitelj; Za tabo grem, če siliš me, za Boga! Še hujši bom od tebe. — Tirja morda Modrost krivico golo, kakoršno Zdaj snuješ ti? Glej, da ti jaz ne vrnem — 50 Ljubezni take, kakoršno mi ti Skazuješ . . . Prva zloba, veš, je draga, Iz prve pa jih zraste sto in tisoč. — Antig. črtim te vže, če nadaljuješ. Predno Si bil moj ljubi, bil si sin Kreontov; Ta vez je močna, sveta, vseh vezi Najprva. Misli, Hemon, ah! premisli, Da tudi jaz vezi sem take žrtva. Sam Bog to zna, da ljubim te; a v zakon Te nečem, da ne razsrde se mojih Nemaščevane sence. Smrt si zberem, In smrt jaz hočem, da ne sliši oče O meni zle novice, ktere ne bi Prebiti mogel. — Ti pa bodi vedno Pokoren sin hudobnemu očetu. Kreont. Menj zoperna mi je njegova jarost Od tvoje milosti. — Preč jo peljite. — Le pojdi preč mi, pojdi. Ti si sama Mi zapeljala sina. — Vleci jo, Evrimedont, ob določenej uri V ostrog; naj ima mesti smrti grob. Tretji prizor. Kreont, Hemon, straže. Hemon. — Pred določeno uro se v ostrogi O meni čula bo novica. Kreont. Hemon Se še poprej zave. — Grozitve tvoje — 51 — Lehko prestrežem; — dati pa ljubezni Ti čem zastavo večo: upam v tebe. I v tvoje blago srce, v tvojo prejšnjo Se neugasneno krepost. Hemon. Dostojno Bo kar storim kreposti moje prejšnje. Četrti prizor. Kreont, straže. Kreont. Poznam značaj mu: bolj od vsake zanjke Brzda ga čut česti; od veče jeze Odvrača moje ga zaupanje . . . Mogoče pa, da se pijan ljubezni Uda posilstvu? . . . Saj lehko naklepe Njegove spazim, zmešam in uničim: Najprej Antigono iz sveta spravim, Potem Tezeja vmirim, ljudstvu vkažem Molčati, spet pridobim sina; vse to Prav lehko. Kaj počnem z Argijo? — Straže, Argijo sem pripeljite. — Koristna Mi ni nje smrt, temveč krotiti moram Adrastovo togoto; preveč vragov Imam uže. — K očetu v Arg jo pošljem: Nenadni dar ga zveseli, i mene Tako dolžili krutosti ne bodo. 4 » - 52 — Kreoni. Argija. Kreoni. Argija. Kreont. Argija. Kreont. Peti prizoi*. Kreont, Argija, straže. Poslušaj me, Argija. — Srčna žalost, Ljubezen do moža, pobožna želja Privedle so te v Tebe, Mer bi sama Prepovedi ne bila prelomila . . . Ti motiš se; jaz sama . . . Prelomila Bi bila jo iz milosti, pa ne Nalašč, da rogaš se oblasti mojej, Da hrup napraviš; milost, ljubav ločim Jaz od dobičkarije, ki se ž njima Zastira. Nisem krut tako ko misliš; V dokaz imej svobodo. Nočne sence So te spremljale, ko si prišla; drevi 0 zahodu naj te k očetu sence Peljo. Na veke vže sem dala Argu Slovo; umrlega soproga zadnji Ostanki v Tebah so; in v Tebah živa Al mrtva čem ostati. Dom, očeta, Otroka ne želiš več videti? Ljubljenega soproga zapustiti Pepela svetega ne morem. Hočem 1 v tem ti željo vstreči: krast si prišla Njegov pepelnik skrivši; zdaj očitno — 53 — Argija. Kreoni. Argija. Kreoni. Argija. Kreont. Argija. Kreont. Argija. Imej ga, mili dar prenesi v Argos. Le idi; možu ljubemu napravi Doma gomilo, tvoje toge vredno. In je-li res? al milost ta odkodi, Kako, zakaj? Al moreš biti tako Drugačen od poprej, al se le hliniš? . . . Nedavno videla si me v togoti Razžarjenega; zmirom me ne vlada Togota; krhata jo čas in pamet. Dobrotni Bog ti daj življenje dolgo In srečno! Torej si milejši? kako Bo ljudstvo radostno, kako vesel Tvoj sin! In ti si najine usode Se vsmilil in vsaj najino si milost Nehal imenovati hudobijo; Dejanje, h kteremu si naji silil, Odpuščaš nama. Tebi ga odpuščam. Kaj prosta ni Antigona? Različne Napake drugih so od tvoje zmote. Moj Bog! Kaj še zdihuje v sponah? Tebi Kaj je to mar? pripravi se k odhodu. Naj pojdem preč? v nevarnosti naj sestro Pustim? Zastonj to upaš. Meni milo Bi bilo odpuščenje, če tud ona Bi se ga vdeležila; ali v sponah Je še? i morda se jej kruta muka — 54 Pripravlja ? Mene zveži, mene muči . . . Kreont. Ukazujem v Tebah jaz; vsak mojej volji Se vklanja. — Prelomila si moj zakon, In vendar to oproščam; ti si možu Grmado smrtno vžgala, jaz ti dadem Njegov pepelnik, da ga neseš v Argos. Kaj še želiš? kaj še zahtevaš? Sem mar Za svoja dela odgovoren tebi? . . . Argija. Ah, prosim, daj mi vsaj, da jo še vidim. Kreont. V njej nove drznosti, ki je še nemaš, Iskati češ? — Iz Teb, ko se zmrači, Brž pojdi, prosta v Argos; če ne z lepa, Po sili pojdeš. Argija. Tvoje odpuščenje Je trše, nego smrt; zakaj pa kratiš Le meni smrt, katero drugim daješ? Saj te ni groza pred prelivanjem Krvi. Sem menj nedolžna, nego ona, Da tvoje zlobe nisem vredna? . . . Kreont. Kazen Odhod ti bodi, ali milost, meni Je to vse eno, da le greš. — Vam, straže, Izročam jo: ko se zmrači, po vratih Jo Emolojških peljite do meje Argivske; če se bo branila, s silo Jo vlecite. — Zdaj zopet v ječo. Argija. Slušaj ... Usmili se . . . Kreont. Odlazi. — — 55 — V Sesti prizor. Kreont. Vsi so mojim Ukazom, milostnim al krutim, Uporni? — Vendar bodo ysi pokorni. -4«- Peto dejanje. JPrvi prizor*. Antigona med stražami. Antig. No, paščite se, idimo; hoditi Ne sme tako počasi ona, ktera Se bliža vže zaželenemu cilju . . . Al se vam morda smilim? . . . Idimo. — V obraz ti gledam, grozna smrt, pa vendar Ne tresem se pred tabo. — Za Argijo Žalujem le; kdo ve o njej kaj? ... nihče? ... Ubožica! . . . Le za-te jočem . . . Dalje. Drugi prizor. Antigona, Argija — med stražami. Argija. Tedaj izgnana sem iz Teb? . . . Ees nesem Seboj pepelnik, vsake svoje želje — 56 — Začetek, konec; ... pa da ne pozdravim Teč mile tovaršice! Antig. Kdo tu plaka? . . . Argija. Ah! koga vidim? Antig. Ah, Argija! Argija. Sestra . . . Kako sem srečna, da te vidim! — Bogme! Boke imaš v železji? . . . Antig. Kam peljo te? Povej! Argija. Po sili v Arg k očetu. Antig. Hvala Bogu. Argija. Tako me Kreont zaničuje, Da me oprošča. Ti pa . . . Antig. — Straže, ako Imate vsmiljenja le senco, malo Trenotkov nama dovolite v kratek Pogovor. — Ljuba sestra, pridi in me Objemi. Ah, zakaj te jaz ne morem Pritisnoti na srce? z ostro trto Sramotno, trdno, strašno zvezana, Ne morem . . . Pridi, stisni me na prša. Kaj je ? kaj tako skrbno k prsom stiskaš ? Pepelnik?. . . . Bog! To mojega je brata Pepel, zastava, mila, draga, grozna! — Pepelnik sveti k ustom mi približaj. — Mi je dovoljeno, da te pred smrtjo Pomočim z gorkimi sulzami? . . . Tega — 57 — Se nisem nadjala več, bratec; ... to je Moj zadnji jok, in tebi ga posvetim. — Argija, velik je ta dar; usmiljen Zelo je bil ti Kreont, zadovoljna Si lehko. Vrni brž se v Arg, v očetu Obupnemu pepelnik nesi . . . Živi; Za sina živi; nad pepelom jokaj; In ko boš ... jokala ... se kedaj ... spomni... Tud na-me . . . Argija. Ah! Srce mi trgaš ... Glas mi... Je vdrt... od ... zdihljejev ... Naj jaz živim, Ko ti ... ? Antig. Jaz idem v strašno smrt: kder delo Veliko sve sinoči izvršili, Bo zdaj moj grob; tam hoče Kreont, živo Naj me pokopljejo. Argija. Hudobnež! ... Antig. K temu Je noč izbral, ker ljudstva se boji. — Ne joči se; le idi, pusti mene; Tako Edipovih bo z mano konec. Nič za-se mi ni žal, da bi le moja Počasna smrt poplačala vsa moga Rodu zločinstva grozna! . . . Argija. S tabo hočem Trpeti; mene tvoj pogum ojači, A jaz s tem morda tvoje bolečine Nekoliko olajšam . . . Antig. Argija. Mi je otežiš. — 58 - Kaj? Tisočkrat Ako vkup umreve, Polinika spominjali se bove, Osrčevali se in jokali . . . Antig. Ah! molči, da ne jočem spet ... Zdaj zadnjič Poskusim svojo stanovitnost. — Joka Ne morem zadržati ... Argija. Joj! ne morem Te rešiti? al vsaj s teboj umreti? . . . Antig. Ah! živi. Hči Edipu nisi; v srci Ti ne plamti ljubezen graje vredna, Ko v meni; svojih razganjalca ino Morilca sina ti ne ljubiš. Ta je Napaka moja, jaz jo le poplačaj. — Ah! Hemon, čutim vso ljubav do tebe, Ah! čutim žalost, v kterej te zapuščam. — Brž k smrti. — Z Bogom, sestra mila, ... Tretji prizor. Kreont, Antigona, Argija, straže. Kreont. Kaj čakate? še v smrtni tabor prišla Ni ta? Oho! kaj vidim? Ž njo Argijo? Kaj je bilo? kdo ji je združil? kteri Je izdajalec? Antig. Tvoji menj od tebe Okruti dovolili nama nekaj z Bogom! — 59 Trenotkov so. Po sreči sve se našli; Jaz tečem k smrti v tabor, ne huduj se, O Kreont. Milostno, pravično delaš, Argijo da oproščaš. Argija. Z njo me pusti! . . . Antig. Ah! beži predno milost v njem ugasne. Kreont. Argijo prej odpeljite . . . Argija. Okrutni! Vi me od nje odtržete? . . . Antig. Objemi Me zadnjikrat. Kreont. Odtržite jo s silo, Ločite in vlecite ji; brž, hočem. Argija. Moj Bog! Te ne bom videla več nikdar? ... Antig. Na veke ... z Bogom! ... Oeti*ti prizoi'. Kreont, Antigona, straže. Kreont. Po tej strani v tabor Naj gre le-ta ... Ne; precej se vrnite Od koder prišli ste. — Ipsej, poslušaj. (Pove mu nekaj na uho.) .1 *eti prizor. Kreont. Tako podrl sem, upam, vse pretveze Nezadovoljnim. Dobro sem se zmislil; — 60 — Tako le mora biti; ... s tem pa h krati Sem rešil vse. — Mrmranje krivo ljudsko Iz nepotrpežljivosti naravne Izvira, šesto pa se z milostjo Zakriva. Ljudske milosti resnične Al tud dozdevne me je vedno groza; Posebno zdaj, ko jih moj sin spodbuja. — Ees, žalibog je res! — Zastonj slepiti Vladar naravo svojo smrtno hoče, Ko si domišlja, ali laže, da je Oblast kraljeva nadčloveška: v rokah Je kralj podložnim; trese na prestolu Se on, pred kterim drugi trepetajo. — Pa urna roka si ne da prestreči: Udar ljudem malika, srčnost, nado I moč neukrotljivo, nepoznano Uniči. — Ali kaj je to rožljanje ? Orožje se blišči? Kaj vidim? Hemon Se bliža sem ... z vojščaki ... proti meni? Naj pride; čas je k temu. V Sesti prizor. Kreont, Hemon , Hemonovi prijatelji. Kreont. Sin ? kaj delaš? Hemon. Kak sin? Očeta nemam. Prišel kralja Trinoga zakone sem zle razdirat. A za-se se ne boj, zločinstev tvojih — 61 — Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Ne bom jaz kaznjeval; to boge čaka. V tej roki goli meč držim, da Tebe Obranim novih hudobij. Ti zoper Očeta, ... zoper kralja oborožen? — K ustaji ljudstvo zapeljuješ? Novo Je res to sredstvo proti hudobijam .. . Nevredni, slepi sin, — pa sebi kljubu Očetu drag! — Povej: Kaj hočeš? žezlo Pred časom? Vladaj, zdaljšaj svoje dneve; Nič tvoga nečem; tirjam, čem, uzamem Si pa z le-temi svojimi, s to roko I s silo svoje. Iz oblasti tvoje Otmem Antigono, Argijo ... Tako! .. . Neumna, zlobna drznost! ti nezvestnik Se drzneš zgrabiti za meč, in zoper Očeta, da razklenene razkleneš? — Že prosta vrača se po prvej poti Argija v Arg; poslal sem jo k očetu; In k temu, vidiš, me doslej ni ganol Trepet pred tvojim mečem. Z Antigono ? ... Kaj pa je I njo so zdaj peljali Iz strašne reve grozne njene ječe. Kde je? jaz čem jo videti. — 62 Kreont. To samo Želiš? Hemon. v čemu te prašam? V tem-le dvoru (če prav ni moj) za malo hipov morem In čem ukazovati. Z mano, hrabri Vojščaki, z mano; iz oblasti zlobne Iztržimo kraljevo gospodično, Ko drugo čaka v Tebah, ne pa kazen. Kreont. Vojščaki so odveč, sam zadostuješ; Kdo ti to brani? Hodi noter, vzemi Le kogar češ; zaničevani oče Počaka tu ponižno, dokler hrabri Rešitelj se povrne slavno. Hemon. Rogaš Se morda ti, jaz govorim ozbiljno. Le dobro glej, al sam jaz zadostujem. Kreont. Le pojdi, pojdi: (Prizor se odpre in vidi se Antigonino truplo.) Kreonta ne vstrašiš. Hemon. Kaj vidim ? ... Bog!... Antigono... vmorjeno! Trinog nesramni, ... to si meni storil ? Kreont. Tako podrem napuh; storim da ukaze Spoštuje vsak, in da se sin poboljša. Hemon. Da se poboljšam? Žalibog! tvoj sin sem; Da ne bi bil! Prebodi te moj meč . . . (Zažene se v očeta z mečem, pa naglo ga proti sebi obrne, prebode se in pade.) Jaz mrem . . . Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. Kreont. Hemon. — 63 — Ah, stoj; kaj delaš? — čutiš milost Do mene zdaj? ... Drugam jo nesi, krutež ... Ah! pusti me, vsaj smrti mi ne greni ... Glej, tebi vračam svojo kri; da ne bi Mi je bil nikdar dal! Ah, sin! ... prisegam ... Jaz nikdar nisem mislil, da se zarad Ljubezni slepe ... ... Idi ... jenjaj, da ne Umrem obupno, strašno preklinjaje Do zadnjega ... Jaz ... bil sem tebi sin V življenji,... ti pa meni... oče ... nikdar ... Ah, sin! ... Toguj in vest ti črv razjedaj. — Prijatli, zadnjo službo, ... moje truplo Brezkrvno, ... vmirajoče ... vlecite ... K Antigoni, ... da tam mi vgasne zadnja Življenja ... iskra . . . Sin premili! ... Moram Te zapustiti? in ostati vedno Brez tebe? Kreonte, al v prsi vtakni Mi zopet meč, ... al pusti ... naj me k njej ... Vleko, ... in da ... umrjem ... (Njegovi prijatelji ga počasi vleko proti Antigo¬ ninemu truplu.) 64 Kreoni. Sin! ... Nezgoda Nenadna! (Pokrije si obraz in se ne gane dokler gledalci Hemona skoro več ne vidijo.) Sedmi prizor. Kreont. Jarosti nebeške prva, Krvava, grozovita kazen, ... tu si ... Na zadnje ... Da, poznam te. Ves se tresem.