Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. t/, Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt. Uredništvo in upruvnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za «*T /j%/, SHS: letno 180 D, za pol leta 90 b, za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v , eta ijani. BU> IJETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA ,dne 6. novembra 1923. Telefon štev. 5>S2J < ŠTEV. 131. etrnov* mavzautta* Na razpeti«. Danes se vrši važna plenarna seja Narodne banke, na kateri se ima odločiti vprašanje povečanja obtoka novčanic. Vse naše strokovno in politično časopisje, kakor tudi gospodarske organizacije se že nad mesec dni bavijo z razmotrivanjem in proučavanjem vprašanja povečanja obtoka novčanic Narodne banke. Tudi Zveza industrijcev je, kakor smo poročali, na svoji skupščini razpravljala o tem vprašanju ter sprejela po obširni debati resolucijo, da naj se z ozirom na kritični položaj naše industrije spremeni zadržanje vlade in Narodne banke na-pram industriji preden pride do Ježkih gospodarskih nesreč. Narodno banko se še dosedaj ni popolnoma posrečilo kljub požrtvovalnemu prizadevanju organizacij pridobiti za to, da posveča industriji ono pažnjo, katera ji z ozirom na njeno važnost za naše gospodarstvo gre. Glavna pažnja se je posvečala predvsem izvozni trgovini, ki je po naziranju merodajnih krogov za našo valuto in za vse gospodarstvo odločilna. Zato naši gospodarski krogi s pojmljivo nestrpnostjo in napetostjo pričakujejo izida seje Narodne banke, ki se je z vprašanjem povečanja obtoka pečala že v svoji ok-tobrovi seji, kjer pa se je odločila, da vztraja na stališču deflacije, ki ga je zavzel finančni minister, da se sedanji obtok novčanic ne sme povišati. Pri odločitvi vprašanja obtoka mora Narodna banka posvetiti trem vprašanjem pažnjo, in sicer vprašanju odplačila dolgov države naši industriji, dalje vprašanju obrestne mere za industrijske kredite pri bankah in nevarnosti denacionalizacije naše industrije. Dolgove naše države dobaviteljem za raznovrstne državne dobave se v naših poslovnih krogih ceni na okroglo 100 milijonov, ki se jih kljub temu, da so davno zapadli, ne likvidira in izplača. Ta ogromni znesek je težka ovira v obratu naše industrije in veletrgovine. Dolžnost vseh merodajnih činiteljev je, da podpirajo akcijo naših gospodarskih organizacij, da se dolžni zneski naši industriji likvidirajo in da se danes najde izhodišče iz te zagate, v katero so spravile industrijo državne dobave. Izplačilo teh dolgov bi znatno zboljšalo poslovni položaj posameznih industrij, ker imamo podjetja, katerim dolguje država za dobave po 6 milijonov dinarjev, na katere morajo že leto dni čakati, medtem ko morajo same za obratni kapital, ki so si ga izposodile pri bankah, plačevati od 16 do 25 % obresti. Likvidacija teh dolgov bi pomenila znatno razbremenitev celega našega denarnega trga. Narodna banka mora posvetiti na svoji današnji seji tudi pažnjo vprašanju faktične obrestne mere, ki jo mora plačevati danes za posojila industrija denarnim zavodom in ki je tako visoka, da jo zmorejo komaj najbolj lukrativna podjetja. Današnja obrestna mera je najboljši izraz nezdravih gospodarskih razmer v katerih se nahajamo. S kakšnim dobičkom mora delati obrat, ako ima plačati bankam do 25 % obresti? Jasno je, da pod sedanjimi pogoji naša mlada industrija, ki se ima boriti z nebrojem drugih začetnih težkoč,- ne more dolgo vzdržati inozemske konkurence in da je skrajni čas, ako jo hočemo vzdržati, da se ji ustvarijo drugačni kreditni pogoji. Že v oktobrovi seji Narodne banke so ugledni, žalibog maloštevilni prečanski člani poudarjali, da je postal vsled pomanjkanja denarja in težkoče kreditov položaj naše in- dustrije tako kritičen, da je denacionalizacija industrije faktično že pričela. Tudi la apel ne sme ostali brez odziva in Narodna banka ter naša vlada morata vzeti položaj, ki ga ustvarja sedanja napeta situacija pomanjkanja denarja in vedno naraščanje vpliva inozemstva v naših najvažnejših podjetjih, resno v pretres. Proces, ki je pričel sedaj, ogroža vse dosedanje uspehe in iečevine ter naše žrtve za nacionalizacijo industrije. Finančni minister in z njim celokupna vlada ter pretežna večina Narodne banke vztraja odločno na načelu, da se kontingent novčanic pod nobenim pogojem ne sme povečati, ker bi to pomenilo pričetek inflacije, iz koje ni več povratka in katere posledice vidimo danes najjasneje v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem in drugod. En del pa smatra, da je relativno in prehodno povišanje obtoka novčanic manjše zlo kot pa so posledice sedanjega stanja, ko zastaja produkcija in se ne more izkoristiti surovin, naprav in delovne sile. Nazori o potrebi in posledicah povečanja obtoka so torej deljeni; naše mnenje je, da je bila podjetnost in investicijska delavnost po^ prevratu pri nas relativno zelo močna in da je v interesu podjetij samih, da se danes zadovoljijo z danimi možnostmi in se skušajo prilagoditi v svoji organizaciji in obratu danemu položaju. Iderjavanje davkov v Ljubljani. V zadnjem času vročava davčni urad Ljubljana mesto davkoplačevalcem opozoritvene položnice za izplačilo davčnih zaostankov, ki dosegajo v največjih primerih ogromne vsote. Naravno je, da vzbuja vro-čevanje opozoritvenih položnic zbog višine izkazanih zaostankov precejšnje razburjenje. Finančna delegacija je smatrala za potrebno, da preko mesarske zadruge v Ljubljani s posebnimi komunikeji v časopisju odvrne od finančne uprave vsako odgovornost, češ, da je odmera davka stvar cenilne komisije in da je mogoča prošnja za sistiranje eksekucije in dovolitev plačila v obrokih. Komunike ne pove ničesar novega, da bi smeli upravičeno pri- čakovati, da bi nam pojasnil, zakaj davčni urad ni razpošiljal nad eno leto opozoritvenih položnic in zakaj še danes ni rešenih baje nad 2000 dohodninskih prizivov davčne administracije, od katerih so nekateri tudi v zvezi z davkom na vojne dobičke. Sicer je res, da bi moral vsak davkoplačevalec iz lastnega nagiba poravnati ob zakonitih rokih svoje davke in da vložitev priziva nima nikakega vpliva na izterjavanje, vendar pa bi morala finančna uprava upoštevati, da je pri nas ukoreninjena navada, ali, če hočete, razvada, da vsakdo čaka na uradni poziv, da plača davek, osobito ker ve, da mora pred prisilnim izterjava- njem dobiti še opozoritveno položnico. Ta navada je tem bolj razumljiva in opravičljiva, ker se v zadnjih dveh letih ne vročavajo posebni plačilni nalogi, ampak se davkoplačevalci obveščajo o predpisu davkov z razgrnitvijo predpisnih izkazov. Davčni urad in finančna uprava bi morala s to navado računih in po predpisih vsako četrtletje razposlati opozoritvene položnice, da bi zaostanki ne dosegli take višine, da jih večina davkoplačevalcev vsled vedno bolj občutnega pomanjkanja gotovine in splošne no-iorne poslovne stagnacije ne more naenkrat poravnati. Zato smo tem bolj upravičeni pričakovati, da se davčna administracija na prošnje za sistiranje eksekucije ne bo le po možnosti ozirala, ampak da bo dovolila sistiranje eksekucije in odplačevanje v obrokih vsem davkoplačevalcem, kateri za to prosijo, ker jim ni mogoče vsega zaostanka na-enkiat plačati. Upošteva naj se pri tem, da je posredno povzročil nakopičenje zaostankov davčni urad sam, ker se ni ravnal po predpisih. Drugo pojasnilo, katero bi pričakovali, je vprašanje, kdaj se bodo rešili tisoči prizivov, ki leže, nekateri že več let, še nerešeni pri davčni administraciji. Davčna administracija se kar ne more ločiti od teh prizivov in iz neznanih vzrokov zadržuje njih rešitev. Izkušnja nas uči, da ima skoro 50 % dohodninskih prizivov pozitiven uspeh, ker davčna administracija ni vedno srečna pri izbiranju svojih zaupnikov in predpisuje večkrat davke, ki daleko presegajo dohodke. Prizivna komisija je v zadnjih letih izdatno znižavala predpise davčne administracije, ker je uvidela, da so pretirani in da se ne skladajo z dejanskimi razmerami. Prepričani smo, da bo tudi še nerešene prizive obravnavala kritično in pripomogla davkoplačevalcem, katerim so se predpisali nezakonito visoki davki, do pravice. Zato ravno v času, ki se izterjujejo davki, zoper katere so prizivi vloženi, tem težje čakamo, da se prizivi čimpreje rešijo. Finančni delegaciji bi vedeli hvalo, ako bi spravila davčno administracijo iz letargije, v katero je zapadla pri predlaganju prizivov. ! a Dr. Milan Todorovič: Vprašanje povišanja nov-žaničnega obtoka. (Nadaljevanje.) Preostaja, da ob sklepu posvetimo še nekoliko besedi našim konkretnim prilikam in potrebam. Člen 18. in 20. zakona o Narodni banki vsebujeta sledeča določila: »Novčanice, katere se puščajo v obtok, morajo biti osigurane z zlatom in srebrom in z drugimi vred-noslimi trgovskimi in finančnimi, katere se morejo lahko in sigurno pretvoriti v gotov denar.« (Clen 18.}. Narodna banka more dati svojih nočanic v obtok največ trikrat toliko, kolikor ima metalne podlage. Kakor vidimo obstoji pri nas mešani, iz sistema metalnega in bankarskega pokritja kombinirani sistem emisije, pri katerem je vsaka v obtok postavljena novčanica pokrita 7. % bankarskega in z */„ metalnega pokritja. la sistem mogel bi se označiti kot jako dober; dovolj elastičen je in izključuje možnost, da pride banka v težak položaj napram svojim dol- žnikom — posestnikom novčanic. Na žalost se je praksa oddaljila od principa, izraženega v gori citiranih določilih. Tudi mi imamo sistem emisije, ki se težko da kvalifikovati in kateri je naši Narodni banki vzel karakter emisijske naprave. V naslednjem dajemo kratek kritični pregled tega oddaljenja. 1. Poleg novčanic, izdanih na podlagi metalnega in bankarskega pokritja, je banka pustila v obtok tudi novčanice na podlagi državnega posojila. Obtok na prvi podlagi znaša 1.500,000.000, dočim denarni obtok na drugi podlagi sega preko števila od 4 in pol milijarde. Ob takem postopanju smo mi dobili namesto banknotnega obtoka papirnati denar. In to je, brez rezerve lahko trdimo, glavni razlog, kateri je povzročil in kateri vzdržuje visoko ažijo. 2 Bankarsko pokritje, katero predpisuje zakon o Narodni banki v zvezi s čl. 1, je v praksi predaleč od tega, kar bi emisijska naprava smela uporabiti kot podlogo za emitovanje novčanic. Ta opazka velja tako za posojila na lombard (čl. 3 in 10) kakor za dober del meničnega portfelja. Jedna in druga pozicija v aktivih izpolnjuje samo postulat sigurnosti, (solventnosti), kar pa se tiče drugega pogoja — kratkoročnosti (likvidnosti), se o tem vodi premalo računa, tako da so bančna po formi kratkoročna aktiva defaeto dolgoročna. Vsled te napake prihaja banka često v položaj, da čeprav sicer sol-ventna, ne more odgovarjati svojim obvezam. Z druge strani pa ona zopet zbog tega izgublja možnost, da ocenjuje potrebo prometa po cir-kulacijskih sredstvih. 3. Naposled moramo napravili opazko glede knjiženja metalne podlage. Naša Narodna banka všteva v metalno podlago : 1. kovano zlato in srebro; 2. tujo moneto, to je novčanice tujih emisijskih bank; 3. depot v tujini v raznih valutah, to je tuje devize, tako naprimer kaže stanje od 22. septembra t. 1. metalno podlogo v znesku 44,686.502-61, od tega odpade: na kovano zlato 63 milijonov 78.380-67; na kovano srebro 17,219.939-60; na tujo moneto 3 mili -jone 101.357-35; na tuje devize 357 milijonov 286.824-99. Nam se zdi, da tako knjiženje podlage ni pravilno, čeprav se more čl. 19. zakona v tem smislu tolmačiti. Devize so, kakor je znano, menice na inozemstvo in kot take bi morale i one priti v menični portfelj, razen tega niti devize, niti tuja valuta niso ali vsaj vse niso plačljive v metalu, marveč v novčanicah dotične emisijske banke. In ker kurz ieh novčanic ni al pari z zlatom, jih ni mogoče kot takih tretirati. Naj opomnimo naposled, da število 360,000.000, kolikor znaša tuji denar in depot v devizah, predstavlja jedno popolnoma nedoločeno množino. Tako na primer bi ona imela vrednosi 360 miii-johnov zlatih dinarjev, ako so to devize na Ziirich ali New Vork, toda manj od 100 milijonov, ako so bile devize na Milan. Po pravici se sme torej zahtevati, da se specificira ta depot v stanju Narodne banke. Drugo vprašanje je, ali je z ozirom na vse dosedaj povedano primerno, da ostane dolžnost V„ metalnega pokritja, ali pa je treba to določilo iz-premeniti in v kakšnem smislu. Naposled, ali in kakšen vpliv bi imela izprememba lega določila na kurz dinarja? Brž ko se lotimo tega vprašanja, je potrebno takoj v začetku dve stvari naglasiti 1. to vprašanje je Mednarodni devizni trg. Dinar je bil v prejšnjih mesecih slabši, kakor je danes; to pa vsled težavnih notranjih političnih razmer in pa ker je bilo zelo težavno dobiti kredit. Vsled vztrajne deflacijske politike in pa vsled prodaje živil v inozemstvo si je v zadnem času zelo opomogel in se je napram poletnim mesecem dvignil za 10 odstotkov. Avstrijska krona je že pred enim mesecem praznovala obletnico svoje popolne stabilitete — primerjaj o njej in o devizah sploh št. 67 in 68 Trgovskega lista od 12. in 14. junija. — V Novem Jorku notira zmeraj 0 0014, v Amsterdamu 0-036, v Londonu pa 325.000; v Londonu namreč ne rečejo, kolikeri del funta je tuja deviza, temveč, koliko kron ali dinarjev itd. pride na en funt. Ogrska krona si je opomogla; pravijo, da je imel grof Bethlen glede posojila v inozemstvu uspeh. — Prim. Trg. list. št. 75 in 125. — To se pozna v precej stabilnem kurzu krone na inozemskih trgih. Ogrski gospodarski krogi so s stabilizacijo bolj zadovoljni, kakor pa če bi šla krona gor. Rumunski lej si je pomagal šele v zadnjem času in je za silo stabilen. Prej se mu je pa slabo godilo in sicer v prvi vrsti zato, ker se po-skušena posojila v inozemstvu niso obnesla. Sedaj bo pa gotovo boljše, ko bodo izvažali. Bolgarski lev se je kljub notranjim krizam poleti dobro držal in je tekmoval z našim dinarjem. Ker so pa težkoče le prevelike, je zaostal in je danes daleč za njim. Tendenca kaže v zadnjem času navzdol. Grško drahmo je že par tednov pred pred konfliktom z Italijo napadala očividna slabost; to pa predvsem zato, ker narodna banka ni znala izkoristiti položaja, ki je nastal pomladi povodom katastrofalnega padca inozemskih deviz. Danes notira drahma v Londonu med 290 in 300, za 70% manj kakor junija. — primerjaj tudi Trg. list št. 89. —. Kakor vse jugoevropske valute, je fudi turški funt samo igrača v rokah mednarodne politike in gospodarske politike. Junija je šel precej gor, mislili so, da ga bo pognal ugodni mir v Lausanne 24. junija še više. A ker se »javni dolg« še sedaj ni uredil in ker kljub dobri volji turške vlade še vedno ni ravnovesja med izdatki in dohodki, je svojo pozicijo spet zgubil. Morebiti bo sedaj boljše, ko je uradno izklicana nova turška republika. V številki 110 Trgovskega lista smo pisali o novem ruskem červon-cu, ki so ga spravili v promet poleg rublja. Kakor so takrat govorili o uspehih, tako govorijo danes, da se poskus ni posrečil. Vzrok je ta-le: Ruska državna banka je mogla iz- dobilo velik in praktičen pomen je-dino in izključno zategadelj, ker je Narodna banka v svojem delu grešila proti osnovnim pravilom in principom, kateri veljajo za delo emisijske naprave; 2. grešitev proti tem pravilom je postavilo na dnevni red gornja vprašanja ter je hkratu vstvarilo velike težave za pravilno rešenje teh vprašanj. Da malo pojasnimo; Narodna banka je emitovala, smo rekli, za 4 in pol milijarde novčanic, katere niso pokrite z državnimi papirji. V zvezi s tem, prav kot neogibna posledica tega se pojavlja: prisilni kurz za novčanice in odprava bančne obveze za konvertiranje. S tem so bančne novčanice pretvorjene v papirni denar, — in teorija o pokritju dobiva s lem popolnoma drug značaj. Na drugi strani je banka z emitiranjem novčanic na podlagi dolgoročnih tirjatev vzela sebi možnost, da ocenjuje velikost potrebe, katero ima promet glede cirkulacijskih sredstev, tako da je danes dovolj težko reči, ali je novčanični obtok premajhen ali prevelik. (Dalje sledi.) dati le omejeno število červoncev, ker je bilo predpisano 50% kritje v zlatu in je zlata zaloga ruske vlade prav majhna. Červonec velja toliko kot deset zlatih rubljev, funt je 9.5 zlatih rubljev, torej je červonec boljši kot funt. Vsled omejenega števila je dobil červonec kmalu isto veljavo kakor kakšna inozemska valuta ali zlata deviza in so ga začeli prav tako spravljati in nabirati kakor tuje devize; zato v prometu praktično ni imel večjega pomena kakor funt ali pa dolar. Ker červon-ca ni bilo v blagajne državne banke nazaj, vsaj zadosti ne, so 18. septembra prenehali izdajati ga. Sedaj ga ne bo več, in kar so ga izdali, bo imel ravno tako posebno vrednost kakor kakšna redka znamka. Medtem pa tiskajo sovjetske rublje korajžno naprej in gre seveda v istem razmerju njih vrednost nazaj. Za eno milijardo sovjetskih rubljev dobiš sedaj cn dolar, za pet milijard pa en funt. Nam se to že nič čudno ne zdi, ko smo se v zadnjem času naučili šteti samo z milijardami mark. Enkrat bodo črtali toliko in toliko številk, pa bo spet enota tukaj. Tako so v Rusiji enkrat že naredili in so milijon rubljev iz leta 1921 napravili enak enemu rublju iz leta 1923. Sedaj bodo tudi Avstrijci črtali. O tem pa v posebnem članku. O poljski marki se slišijo samo neugodne vesti; nevzdržno drči po poševni poti svojih sosedov, nemške marke in sovjetskega rublja. Izgledi inozemskega posojila so slabi, ravnovesja v proračunu še zmeraj ni, nerodne devizne naredbe so zaupanje inozemstva v poljske finance zelo zmanjšale. Sicer pa smo priobčili o propasti poljske marke poseben članek. Čisto druga je pa slika v ruskih obrobnih državah. Vse devize so dobre in kolebajo na inozemskih trgih komaj za en odstottek. Deviza Riga — latvijski rubelj — je poleg dolarja celo edina vrednota, ki je stalno na nivoju zlate paritete; relativno je še nad dolarjem. Plačilna sredstva skandinavskih držav — Švedske, Norveške in Danske — so proti pričakovanju v zadnjem času padla. Švedska krona se je v jesenskih mesecih navadno dvignila celo nad dojar, vsled pomnoženega izvoza rib; sedaj je pa pod dolarjevo pariteto. Norveška vrednota ima drugače zlato pariteto 26.80, sredi oktobra je pa padla na 15.49, torej skoraj za polovico. Danes pravijo, da je zgubila že 57% svoje zlate vrednosti. To je največje nazadovanje od vseh držav, ki so ostale med vojsko nevtralne. Tudi danska krona je šla že na 65% svoje zlate vrednosti nazaj, a vzroki so v vseh treh državah precej isti: gospodarska kriza, nastala vsled izlo-čenja Nemčije kot odjemalke in vsled industrijske krize v Angliji. Za Norveško pride še posebej v poštev število nezaposlenih ladij, ki so bile sicer v tuji službi. Danes je trgovskih ladij sploh preveč, prevoznega blaga pa sploh premalo. Čudno se bo marsikomu zdelo, da nemška stara marka še zmeraj notira, tako v Novem Yorku in Londonu kakor na srednjeevropskih in južnoameriških deviznih trgih. Devet ali deset ničel spredaj ali zadaj, notira pa le, neverjetno se nam zdi. Poskus, da bi jo izrinili v Zlirichu iz prometa, se je ponesrečil. Kljub propasti marke je namreč Nemčija tudi še danes zelo važen člen svetovnega gospodarstva; in če bi črtali devizo Berlin, to se pravi, če bi proglasili Nemčijo za bankrotno, bi bilo internacijonalno narodno gospodarstvo še veliko bolj omajano kakor je pa že. Tako pa nizajo ničlo na ničlo, samo da se vidi, kakor da bi marka živela, čeprav je njena vrednost ne vem kateri milijardni odstotek vrednosti nekdanje ponosne valute. Češka krona je stabilna; kolebanje znaša v zadnjin mesecih 1 do 2 odstotka; vzrok je večinoma manjša ali večja prodaja sladkorja. Gotovo je, da so češkoslovaški gospodarski krogi s tem majhnim koleba- njem svoje krone prav zadovoljni; vsaj lahko kalkulirajo, kar je sicer nemogoče. O švicarskem franku smo poročali v št. 108, 13. septembra, v posebnem članku. Tam navedeni vzroki o njegovi zmanjšani vrednosti veljajo tudi še danes. Najslabše se mu je godilo meseca julija; sedaj niha v Novem Vorku med 17.70 in 18, kar je toliko kot 8 odstotna zmanjšana vrednost. Tudi lira v letošnjem poletju ni vzdržala prejšnje višine; v prvi polovici avgusta je najbolj padla, na nekako petino predvojne vrednosti, mimogrede je notirala v Londonu 110. Italijanski uspeh v sporu z Grško jo je pa pokrepil in tudi vlada sama se je za pokrepitev zelo trudila. Sedaj je šla v Londonu zopet pod sto, to se pravi: ni ti treba dati sto lir za en funt. Predvojno razmerje je bilo 25 : 1. Zdi se, da se bo še dvigala. Španska peseta ali deviza Madrid je meseca avgusta in septembra zelo padla. Vzroka sta dva: neuspeh v Maroku in pa vojaška revolucija. Ministrstvo Pnmo de Riveras je pe-seto nekako stabiliziralo in se je koncem oktobra začela celo dvigati. V prvih dneh avgusta sta bila francoski in belgijski frank tako nizka, kakor dosedaj še nikoli; naj-brže vsled reparacijskega oziroma ruhrskega vprašanja, kar je pa v bistvu isto. Francoski frank se je dvignil tedaj v Londonu na 84, belgijski pa celo na 104, torej skoraj tako kakor lira. Predvojno razmerje do funta je isto kakor pri liri, 25 : 1. Francoska vlada je pa na raznih deviznih trgih svoj frank podprla in je pomagala s 400milijonskim posojilom tudi belgijskemu. Vsled kapitulacije Nemčije v ruhrskem vprašanju sta se oba franka še bolj okrepila in ni bilo več treba posredovanja države. Kljub temu sta pa še danes v Novem Yorku za 16 do 20 odstotkov pod ono vrednostjo, ki sta jo imela ob začetku ruhrske krize. Pa pravijo, da se tudi sedaj ne bosta držala, ker Nemčija ne bo mogla plačevati reparacij. O francoskem franku prim. »Trgovski list« št. 84. Holandski goldinar je izredno trden in ne koleba dosti. Veliko so mu pomagala posojila, ki so jih dali Holandci inozemstvu; s tem so utrdili zaupanje v holandski denar. Deviza Amsterdam notira sedaj samo okoli 2% pod zlato pariteto. Iz Londona so poročali o umetni inflaciji v okrepitev industrije; rekli so, da bodo izdali sto milijonov funtov. Primerjaj o tem naš članek v »Trgovskem listu« št. 123. Kako je danes, ne vemo; vidimo pa, da že samo namigavanje na tak korak vrednoti lahko škoduje, in najsi je ta vrednota tudi angleški funt. Kakor hitro se je Baldvvin napram zahtevam industrijcev po inflaciji pokazal prijenljivega, tako je začel funt padati, čeprav ne v veliki izmeri. Sedaj notira v Novem Yorku pod 504; to je: za sto funtov dobiš 450 dolarjev. Predvojno razmerje približno 1 : 5 ali 100 : 500. Severoameriškega dolarja se ruhrska kriza in katastrofa nemške marke nista prav nič prijeli. Tudi Hardingova smrt ni nič uplivala, ker gre sedanji predsednik Coolidge po isti poti naprej in ni pričakovati spremembe v politiki. Mislili so, da bo nadprodukcija škodovala, pa je ugodna trgovinska bilanca vse spet izenačila. V zadnjih mesecih je dolar popolnoma stabilen. Splošno se vidi, da nemška marka na inozemske devizne trge ne vpliva več in da gredo svojo pot ter se vrše spremembe samo med njimi, brez ozira na marko. Kakor je bilo svojčas, ko sta padla avstrijska krona in sovjetski rubelj, tako je sedaj z nemško marko. Vsak dan bolj vidimo, da bo morala ubrati tudi Nemčija isto pot, kakor jo je ubrala Avstrija in jo je ubirala Ogrska, pot mednarodnega posojila in s tem pot do zaupanja v državo. Za Nemčijo bo prišla Poljska. Mi smo v»Trgov-skem listu« že davno označili ta izhod kot edini. M. Savič: ftaša industrija In obrt. (Nadaljevanje.) V Varaždinu se nahaja mehanična tkalnica platna, ki zaposluje 40 delavcev ter izdeluje šatorsko platno, brisače, prte in sicer v glavnem iz: lanu, konoplje in jute. V Tržiču se nahaja predilnica in tkalnica Glanzmana in Gasnerja, ki izdela na 373 razvojih letno okrog- 4.250.000 m platna in sicer dome-stika, inleta, molinosa, osnabrika in gabota, od katerega prodajo v sirovem stanju 2,385.000 metrov, vzor-kovanega blaga 1,000.000 metrov in beljenega blaga pa 735.000 metrov. Popreje je prodajalo podjetje ga-bot in širiing po Levanti, širting tudi v kraje ob Črnem morju in surovi molinos na Češko. Tkalnica je seda» zgradila svojo lastno belilnico. Celo podjetje ima električni pogon z vodno silo. V Preboldu pri Celju se nahaja tovarna bombaževih tkanin, ki je bila poprej last združenih avstrijskih tekstilnih tovaren na Dunaju, katerim je pripadala fudi predilnica v Litiji. Delavcev in osobja ima 154, razvojev ima 278 sistema »Nortnop« in 20 avtomatičnih sistema »Šternen Wisti«.. Izdeluje samo surovo robo kot ame-rikan. * * * Poleg tovarne Mite Rističa in sinov izdelujejo šamije iz importira-nega platna sledeče tovarne: 1. Tovarna Hranta Mudžijana v Nišu, ki izdeluje poleg šamij tudi robce, namizne prte, zavese in rute v raznih desenih. 2. Tovarna šamij Mihajla K. Petroviča v Sarajevu, ki izdeluje letno okrog 15.000 kom. šamije za narodno nošo pravoslavnih in moha-medank po Bosni in Hercegovini ier kmetic in meščank po Srbiji in Črni Gori. Ti dve podjetji imata ročno tiskarno. Zaposlujeta 15 delavcev. Muslimanske šamije izdeluje na rokodelski način v večjih množinah Jahija Mahmuda in komp. v Skoplju, poleg manjših delavnic nekaterih Armencev, Grkov in Turkov v Skoplju. Poleg domače izdelave se pri nas uvažajo šamije iz Soluna, Carigrada in Švice. * * * Na Hrvaškem, v Slavoniji ter v Vojvodini nosijo in izdelujejo tkanine , ki so barvane in tiskane z indigom. Te vrste blago se tiska na ročni ali pa na strojni način in je vse izdelano iz kudeljnega platna. V Čakovcu, v Medjimurju se nahaja tovarna S. Neumanna naslednikov, ki barva in tiska letno okrog 500.000 m blaga. Podjetje ima tri stroje za tiskanje, dva stroja za apretiranje in dva stroja za barvanje, en stroj za vlaženje platna, dva kalendera, en stroji za merjenje, dva stroja za navijanje in en stroj za odvijanje platna, eno centrifugo, kompletno mehanično sušilnico, 16 rezervarjev za barvanje, 6 elektromotorjev, 1000 modelov za tiskanje in zaposluje celotno 20 delavcev. Pred vojno je dobil lastnik od madžarske vlade za moderniziranje in razširjenje podjetja 5 strojev. V Koprivnici se nahajajo: 1. Prva koprivniška tovarna barvastih tkanin, ki barva letno okrog 200.000 molinosa, obratuje na mehaničen način in ima 10 delavcev. 2. Tovarna barvanih tkanin Brajner in Horvat, ki je začela obratovati leta 1921 in izdeluje te vrste blaga na mehaničen način. V Podravskem kloštaru ima Adam Lajbing mehanično barvarno tkanin, ki izdeluje letno okrog 50.000 metrov in obratuje z dvemi stroji za tiskanje tkanin ter dvanajstimi bazeni in petimi delavci. V Somboru se nahaja delavnica Štefana Husveta, ki barva in tiska blago na modro in sicer okrog 100 tisoč metrov na leto. Poleg teh se nahaja še nekoliko drugih ročnih delavnic za tiskanje blaga. (Dalje sledi.) vuta Stev. 131. •^^^nag2K>J?>:-^«^w^nrnr.cyaK;c2ggj.iUW»giiri'iiiwwt:i>~^t«cwcaaBW Trgovina. Trgovske zveze z Bolgarijo. V Sofiji se je ustanovila trgovska ageniurna in komisijska tvrdka z naslovom »Jugo-slavensko Bugorska Trgovačka Agencija«. Njen namen je uvažati vsakovrstno blago iz Jugoslavije in izvažati ga v Jugoslavijo ter dajati informacije o stanju trgovine v Bolgariji. Natančnejši naslov je interesentom na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Za izvoz v Francijo. Neka tvrdka v Franciji se ponuja kot zastopnica naših izvoznikov za vso Francijo, zlasti pa za vzhodni del Francije. Njen natančnejši naslov je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na razpolago. Prodaja luksuznega avtomobila. Glav, na carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 20. novembra t. 1. v garaži špedi-cijske tvrdke »Bolkan« v Ljubljani luksuzni avto znamke »Itala«. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi dne 6. decembra t. L ca. 3000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. Madžarska zunanja trgovina v septembru. Celoten mažarski uvoz v septembru je znašal 163 milijard, izvoz pa 150 milijard ogrskih kron. Trgovska bilanca je bila torej pasivna za 13 milijard og. K, kar znači 4 milijone zlatih kron. Izvoz krompirja iz češkoslovaške. Češkoslovaški ministrski svet je dovo- lil, da se sme izvoziti 1000 vagonov krompirja pod pogojem, da eksporterji oddajo konsumentom primerno količino po znižanih cenah. Uvoz krompirja iz Madžarske je radi krompirjevega raka prepovedan. Proti krošnjarjem. V št. 115. z dne 29. novembra Trgovskega lista se ostro protestira proti dalmatinskim krošnjarjem, kar je popolnoma pravilno. Pozabilo se pa je, da tvorijo v tem oziru se večje zlo mladi Hrvati, katerim izdajajo hrvatske oblasti krošnjarske knjižice. Te knjižice sicer ne veljajo za hrvatska mesta in trge, pač pa obiskujejo krošnjarji, opremljeni s takimi knjižicami, dan za dnem mesta, trge in vasi v celi Sloveniji in nadlegujejo ljudi tako dolgo, da jih končno vendar primorajo kupiti od njih to ali ono vsiljeno in najsibo še tako slabo blago. Toda to blago ni •samo slabe kakovosti, ampak prodajajo ga celo po višjih cenah, kakor ga prodajajo domači trgovci, ki se morajo boriti z visokimi davki in z drugimi bremeni. Tudi se je že ugotovilo, da kroš-njarita po dve osebi z eno in isto knjižico. Ministrstvo trgovine in industrije oddelek v Ljubljani je izdalo odredbe, glasom katerih se izda dovoljenje samo prebivalcem domače industrije, katerim je dovoljeno razpečati svoje izdelke polom krošnjarenja. Tudi delanezmožnim 'invalidom se sme izdati krošnjarsko dovoljenje, ampak samo v domačem okraju. Glasom teh odredb oz. okrožnic ministrstva trgovine in industrije oddelek v Ljubljani št. 6219/20 z dne 3. avgusta 1920 in št. 7240/21 z dne 18. oktobra 1921 in št. 7840/21 z dne 13. septembra 1921 je krošnjarjenje z manufak-turnim blagom splošno prepovedano, ker kdor nosi seboj celi dan 20—40 kg manufakturnega blaga, je delazmožen in ne spada med delanezmožne invalide. Po večini pa krošnjarijo po Sloveniji mladi, zdravi in za vsako delo zmožni Hrvati; ne oziraje se na gori navedene odredbe vidirajo nekatere oblasti v Sloveniji vseeno od hrvatskih oblastev izstavljene knjižice. Velik del krošnjarjev se tudi sploh ne zglasi več pri okrajnemu glavarstvu v svrho vidiranja, tudi so kazni, ki jih nalaga obrtna oblast tako majhne, da nimajo prav nobenega pomena. Ako bi se krošnjarje kaznovalo z velikimi vsotami, n. pr. v iznosu vrednosti odvzetega blaga, in bi se nagradilo orožnika slično kakor je to pri graničnih finančnih stražah, bo nastal takoj red, prej pa ga ne bo. Ako zahteva država od trgovca redno plačevanje davkov, ima trgovec tudi pravico, da zahteva točno izvrševanje odredb in zaščito svojih pravic s strani vseh obla-stL Žalostno je, da se od legalnega, solidnega trgovca zahteva natančno označenje cen, da se na drugi strani dovoli, da nezanesljivi delomržneži, kateri nimajo pojma o trgovini in kakovosti blaga, varajo prebivalstvo. V tem vprašanju bi morali nastopiti vsi trgovci s skupno akcijo. Vsak trgovec, tako na deželi kakor tudi v mestih naj v lastnem interesu gleda na to, da se krošnjare-nje odpravi, ker je pri današnjem razvoju trgovini nepotrebno. Krošnjarjenje ne škoduje samo trgovcem., ampak v veliki meri tudi državi, ker bi domači trgovec n. pr. da se ukine krošnjarjenje napravil večji promet in s tem tudi plačal večje davke. Zato se prosijo tudi trgovci v mestih, da sami pomagajo k rešitvi tega vprašanja s lem, da ne prodajajo blago krošnjarjem. Macun Anton, trgovec v Ptuju. Dobava riža, 'makaronov in fižola. Dne 15. t. m. ob 10. dop. se bo vršila ponudbena razprava pri iniendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, v vojašnici vojvode Mišiča (objekt XIV.), za nabavo 750 kg riža, 550 kg makaronov in 300 kg fižola. Varščina 5%. Pojasnila daje intendanca. Leopoldov sejem v Gornji Radgoni se vrši 15. novembra t. 1. Opozarjamo na današnji oglas. ffldicijski stroji. THE REX C0-, LJUBLJANA. Industrija. Sladkorna kampanja na Ogrskem. Ogrska ima 13 sladkornih tovarn, letošnji pridelek sladkorja se ceni na 10.000 vagonov. Od teh se bo porabilo kakih 5500 vagonov vagonov za domači kon-sum, ostalo se izvozi. Tovarne imajo pri letošnji kampanji precejšnje težave, ker enotnosti cen za sladkorno peso ni bilo mogoče doseči in je vsaka tovarna morala voditi kupčijo s producenti na lastno roko. Seveda so cene zato zelo različne. To bo vplivalo slabo na sladkorne cene. Tovarnam v dobro bo dobra sladkorna kapaciteta pese. Eks-portna sladkorna industrija skuša doseči visoko kvaliteto sladkorja, da se uveljavi ob češki konkurenci. Eksport-ne težkoče pa povečava poleg drugih momentov posebno visok oddajni zahtevek države, ki sega preko 70% slad-korove cene. Denarstvo. Kje je denar? Glasom časopisnih vesti je Narodna banka priredila anketo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kje se skriva gotov novec. Interesantna je naredba neke vojvodinske filijalke, da so vojvodinski kmetje dobili doslej za pridelke okrog 170 milijonov dinarjev, dočim so bančne vloge narasle le za 3 milijone. Ni dvoma, da kmetje svoj denar shranjujejo po skrivališčih, mesto da bi ga vložili v banko. Pač lepo merilo za stopnjo denarne gospodarske izobrazbe pa tudi zaupanja širših slojev do bank. Zaloga zlata celega sveta. Po ameri-kanskih navedbah znaša zlata zaloga celega sveta v obliki denarja odnosno v blagajnah raznih bank in zakladnic koncem leta 1922 okrog 8.75 milijard dolarjev napram 8.20 milijardam koncem 1921. Obtok novčanic v Jugoslaviji znaša glasom izkaza Narodne banke z dne 22. oktobra t. I. 5874.7 milijonov dinarjev. Zmanjšal se je za 51.1 milijonov. Kovinska podlaga se je zvišala za 5 milijonov na 457.3 milijonov dinarjev. Carinski dohodki v prvi desetini oktobra so znašali 59 milijonov dinarjev napram 42 milijonom v istem času lanskega leta. Ljubljanska kreditna banka nas glede na tendencijozna poročila nekaterih zagrebških listov prosi objave, da ima z.a vse svoje terjatve Beogradski ujedinjeni banki popolno kritje. Razglas o kurzih listin, izdanih na inozemsko valuto, za čas od dne 1. do vštetega dne 30. novembra 1923. Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je določil gospod minister za finance z odločbo I broj 41.534 z dne 24.oktobra 1923, ker se menjava vrednost listin, izdanih na zlato in inozemsko valuto, proti dinarju, nastopne kurze, po katerih se morajo preračuna- vati na vrednost dinarja vse listine, ki slovejo na zlato ali inozemsko valuto: 1 napoleondor . . Din 270,- 1 turška lira v zlatu rt ' 305.- 1 angleški funt . . rr 362,- 1 ameriški dolar . rr 80.- 100 franc, frankov . rr 480,- 100 švic. frankov rt 1440,- 100 grških drahem . rr 140.- 100 italijanskih lir rr 361.— 1,000.000 nemških mark . rt 0.05 100 češkoslov. kron . n 240,- 100 madžarskih kron rt 0.45 100 romunskih lejev . rt 38.- 100 bolgarskih levov rt 11.- 100 španskih peset . rr 1085,- 100 nizozem. goldin. rt 3200.- 100 danskih kron . . rt 1370.- 100 avstrijskih kron . ft 0.11 100 poljskih mark . rr 0.01 Ti kurzi morajo veljali za čas od dne 1. do dne 30 novembra 1923. Po teh kurzih se pobirajo tudi luške takse Promet. Zvišanje železniških tarifov. Generalna direkcija državnih železnic objavlja, da se bodo zvišali tarifi za direktni potniški promet med Madžarsko in kraljevino SHS s 15. novembrom na madžarskih železnicah za potnike 60%, za blago pa 20% dosedanje tarife. Prometne omejitve. 1. Sprejemanje robe v vozovnih nakladih za postajo Subotico loko je od 3. do vklj. 7. t. m. ukinjeno. Izjeme: 2ivad, režijske pošiljke, vojaške pošiljke in brzopokvarljiva roba. — 2. Brzojavka štev. 2704 z dne 27. okt. t. 1. se spremeni v toliko, da so pošiljke za Poljsko preko obmejne postaje Lawoczne dovoljene. izvoz in uvoz. Ministrska naredba o izvoznih uve-renjih. Generalni inšpektorat ministrstva financ je sklenil, da ne sme nobena stranka ob priliki uvoza uporabiti uve-renje za izvoz, ki se glasi na drugo ime, ker imetnik uverenja mora dati obvezo pri prejemu uverenja za uvoz, katero mora izpolniti v roku treh mesecev. ZOBNA PASTA sigur-| 1no odstranjuje zeleni i 'id' rob na zobeh. Razno. »Je lahko tudi magnat.« V nekem bu-dimpeštanskem listu inserira neka avtomobilska firma, da išče »kot direktorja representabilnega gospoda, ki razpolaga z uglednimi zvezami. More bili tudi magnat.« Milijardne znamke v Nemčiji. Z zadnjim povišanjem pošlnih pristojbin so uvedli v Nemčiji do danes svetu še nepoznano vrednostnico: 100- in 500 milijonske znamke. Rekord pa bo dosegla čokoladnobarvna znamka za eno milijardo. Razglas o popravi vojaških čevljev. Vse čevljarske zadruge, podjetja in mojstre se opozarja s tem na razglas, objavljen v Uradnem listu št. 180 z dne 31. oktobra 1923, s katerim se razpisuje na dan 8. novembra 1923 ob 11. v pisarni komande V. žandarmerijske brigade v Ljubljani javna licitacija za popravo vojaških čevljev. Oddajalo se jih bo v partijah počenši s 50 do 100 parov in bo skupno oddanih do 1000 eventualno več parov. Pripominja se, da je navedena licitacija javna in ustmena ter da je potrebno, da pridejo označenega dne interesenti osebno k licitaciji. Pogoje naj si ogledajo interesenti že pred dnevom licitacije pri gorinavedeni komandi. Mednarodni sejem v Lyonu. V Lyonu se bo vršil mednarodni vzorčni sejem od 1. do 16. marca 1924. Okrožnica uprave sejma s pogoji za razstavljavce je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobave iz Madžarske. Madžarska je dobavila naši državi na račun reparacij: a) premoga za mesec september 21.120 ton v celokupni vrednosti 2.843,441.000 madžarskih kron; b) premoga za prejšnje mesece 460.229 ton v celokupni vrednosti 7.268,667.260‘20 madžarskih kron. V teku septembra je bilo poslano v kraljevino: 1 lokomotiva in 1 tender normalnega tira in 1 lokomotiva kakor tudi 1 potniški avtomobil sistema Opel. c^umnnmmnuuntmuiKKnnnnmm! | Trgovski koledar sea leto 1S>24 h izda v kratkem Slovensko trgov-ja sko društvo »Merkur« v Ljubljani, h Gradišče 17/1., kamor je nasloviti S naročila. Trgovci kot priče in zvedenci. Radi pritožbe trgovskih krogov odnosno Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, da dobivajo priče in zvedenci sodna vabila nefrankovana in morajo plačevati dvojni porto, da nadalje puste nekateri sodniki priče in zvedence čakati po ure in ure po določenem času, preden pridejo na vrsto in da končno zvedenci dobe premajhno odškodnino za izgubljeni čas, je na posredovanje Trgovske in obrtniške zbornice odgovorilo predsedništvo deželnega sodišča: Po predpisih se pobira od naslovnika enkratna pristojbina za pošiljko, poleg tega pa še pristojbina za povratnico. Ce bi se pošiljke vročevale na drug način kot po pošti, bi se morale razprave razpisovati na mnogo daljše termine, zato pa bi občutno trpelo sodno postopanje, na katerem imajo ravno pridobitni krogi poseben interes. Pozvana priča lahko zahteva od stranke povračilo. Odmera pričnine in zve-deniške pristojbine je stvar proste presoje sodnika, ki je neodvisen, a priča ali zvedenec imata radi prenizke odmere pravico pritožbe. Kar se določevanja narokov; za zaslišanje tiče, je predsedništvo višjega deželnega sodišča naročilo podrejenim sodiščem, naj se naroki določajo ob takem času, da pozvanim ne bo treba čakati predolgo. Pridelek paprike v naši državi. Po zadnjih podatkih pokazuje produkcija paprike v naši državi velik napredek. Ako primerjamo lahski pridelek paprike z letošnjim, bomo že na prvi pogled ugotovili, da se ta stroka v naši državi neobičajno lepo razvija. Posebno ugodno ugodno zemljišče za uspešno gojenje paprike je Bačka in Banat. Letošnji pridelek surove paprike znaša 600 vagonov. V Bački in Banatu so posebne tovarne za pridelovanje paprike, ki bodo lelos predelale črez 150 vagonov, kar predstavlja že zelo lepo množino. Tovarna za svilo v Djevdjeliju. Kakor je znano, se je pred dvema letoma zgradila v Djevdjeliju državna tovarna za svilo, katere stroji so bili prenešeni iz Banata. Ker tovarna še danes ne obratuje, je ministrstvo trgovine in industrije ukazalo, da trgovinski inšpektor v Skoplju skupno z inženirji pregleda državno tovarno za svilo ter podvzame vse potrebne korake, da bi mogla tovarna čimprej začeti z obratovanjem. Stroga kontrola med izvozom sliv. Beograd 3. novembra. Generalni direkciji carin je poslalo ministrstvo trgovine in industrije dopis v katerem se Direk-Priglasitev žrebcev k licencevanju. Lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenitni dobi, to je v letu 1924, svoje žrebce uporabljati za plemenitev tujih kobil in stanujejo v mestnem okrožju ljubljanskem, naj te žrebce najpozneje do 10. decembra 1923 priglase pri mestnem gospodarskem uradu v Ljubljani. Priglasi naj se pismeno ali ustno in naj se obenem naznani ime in bivališče žrebčevega lastnika, pasmo in rod, starost in barvo. Za žrebce toplokrvnih pasem pod 4 leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi' lefi se ne delajo dopustila. Kdaj bo licencevalna komisija pregledovala žrebce in dajala dopustila, se pravočasno razglasi, cija naproša, da izda carinarnicam nujno naredbo, da ne dovolijo izvoz suhift sliv in pekmeza, za kater.e niso komisije zaznamovale na tovornem listu, da je blago dobro za izvoz. Tako ne bodo smele železniške postaje sprejemati od sedaj naprej pošiljk, na katerih ne bo žiga komisij, da je blago dobro za izvoz. Gospodarska sanacija Madžarske. V ministrstvih Madžarske se izgotavlja načrt za gospodarsko sanacijo Madžarske. Program za saniranje bo služil zastopnikom reparacijske komisije in finančnega komiteta Društva narodov, ki bodo v najkrajšem času prišli v Buda-pešto, kot popolna slika gmotnega položaja Madžarske. Sklepi carinske konference Društva narodov. Carinska konferenca Drušiva narodov je dne 2. t. m. po triiedenskem delu končala zasedanje s sprejetjem konvencije, ki vsebuje 30 členov in do- jj datek o naredbah glede carine za olaj- j sanje trgovine in prometa med narodi, j Konvencija je bila sprejeta z 31 gla- j sovi. Treje delegati so se vzdržali. Mad- | žarska delegacija se glasovanja sploh ; ni udeležila. Vzdržali so se glasovanja j zastopniki Avstrije, Danske in Rumuni- j je, ker niso dobili od svojih vlad potreb- \ nih instrukcij. Z dne 3. t. m. se je kon- j vencija podpisala. Podpisale so se sle- j deče države: Anglija, Italija, Nemčija, Avstrija, Čehoslovaska, Jugoslavija, Švica, Brazilija itd. Francija je podpisala samo za sebe, izključivši svoje kolonije. Novi častini konzuli. Dne 3. t. m. je bil podpisan ukaz, o naših častnih konzulih v inozemstvu. Za konzula v Pragi Pragi je imenovan veletržec Roko Bradanovič, v Frankfurtu Harry Fuld, v Dresdenu Fritz Schlee, v Antafagosti dr. Fr. Pervan. Industrijskim in trgovskim podjetjem se nudi izvanredno inteligenten, za vsak posel sposoben,, značajen delavec, ki je iz vrst državnih uradnikov, je v vseh strokah industrijske administracije dobro izvežban, izvrsten organizator za podjetja vsake vrste, osobito lesne industrije in strojne gradbe. Vajen samo-stalnega dopisovanja v vseh zadevah, resnega, mirnega značaja, vesten in priden delavec. Razume knjigovodstvo, organizacijo blagovnega prometa, ter se priporoča podjetjem kot vodilna ali so-irudniška moč, ki že iz same hvaležnosti, da ga rešijo bednega jarma državne službe, hoče posvetiti vso svojo obširno znanost in sposobnost delodajalcu ter podvojiti svojo marljivost. Najraje bi šel na deželo ali kamorsibodi proti zmerni odškodnini. — Dopise je nasloviti na upravnišlvo »Trgovskega lista«. WUDDHA< I ........................ 1 •r 5*. S. TRADE MARK I " " J Tržna poročila. Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Pšenica: baška, 78—79 kg, 4 vagoni 330; banatska, 78—79, 2%, Zenta, 322.5. Tur-ščica: povpraševanje 237.5; banatska, duplikat kasa, 4 vagoni 212.5; za januar, 25% kasa, 5 vagonov 225; za marec-april, 5 vagonov 225; za marec-april, duplikat kasa, 10 vagonov 250; april-maj, duplikat kasa, 4 vagoni 255. Fižol: beli, baški, 1 vagon 535. Moka, baza »0« s, ponudba 525; »6«, ponudba 350; »7«, duplikat kasa, 1 vagon 275. Otrobi: v jutinih vrečah, ponudba 130. Tendenca mirna. Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.). Slab dogon. Cene za kg žive teže: bosanske buše I. 9—10, 11. 7—8, svinje, pitane 28, teleta 20.25. Krma: seno 75 do 100, otava 100—125. Tržne cene za mast in slanino. Beograd: mast 35 do 36, slanina 28 do 30, suho meso 28 do 32, prekajene šunke 55 do 65, salama 85 do 90 Din za 1 kg na veliko. Milano: slanina 9, mast 10, amerikanska slanina 8, amerikanska mast 7.20 lir za 1 kg. Chikago: mast 12.85, slanina 9.50. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Tržišče jajc: Položaj na svetovnem tržišču se je popravil z intervencijo Španije in Anglije kot konsumeniirna. Inicijativo za to je dala Španija. Rezultat je bil ta, da so se cene blagu povišale v Španiji, Švici, Belgiji in drugod. Vse to je povzročil povečani konsum. Izgleda, da se bodo posli še izboljšali. Rusija igra prvo vlogo v Londonu, za njo pa Poljska. Italija je povpraševala po našem blagu. Svoje boljše blago pošilja Italija v London, a naše zadržuje za pokritje domačih potreb. London notira 17 šilingov šok (120 komadov). Španija notira 300 pezet za zaboj; Italija 900 lir za zaboj; Švica 230 frankov, Pariz 560 francoskih frankov za 1000 komadov. V državi so se cene kretale tako-le: štajersko blago 1.80 Din komad, v Vojvodini 1.70 Din, v Srbiji 1,60 Din za komad. Cene za govejo živino v notranjosti države. Kragujevac: voli 10 do 13, pre-šiči 21 do 23 Din za kg, franko trg Pa-lanka. Govedo: 9.50 do 10.50, debeli prašiči 20 do 22 Din za kg žive teže. Vukovar: voli 13 do 14, krave 10 do 12, teleta 18, prašiči 22 do 26 Din za kg žive teže. Belovar: mesnati prašiči 25 Din za kg žive teže. Osijek: boljše krave 3500 do 5000 Din komad ali 11 do 13 Din kg žive teže. Tovorni konji 3 do 10 tisoč Din komad. Tržne cene na tržišču v Marseillu. Po poročilu našega generalnega konzula v Marseillu so notirali v sredi oktobra t. 1. sledeče cene za živo govejo živino na marsejskem tržišču: voli prve vrste so notirali 560 do 610 francoskih frankov za 100 kg žive teže; voli druge vrste 460 do 510 francoskih frankov, voli in krave iz Afrike so notirali 425 do 450 francoskih frankov. Koštruni in ovce prve vrste 650 do 715, druge vrste 550 do 600 francoskih frankov. Koštruni in ovce iz Afrike 400 do 500 francoskih frankov. Teleta prve vrste 900 do 900.50; druge vrste 800 do 800.50 francoskih frankov. Jagnjeta prve vrste 950 do 1000 francoskih frankov, druge vrste 850 850 do 900 francoskih frankov. Svinje domače 790 do 810 francoskih frankov, svije iz Amerike 760 francoskih frankov, koze 200 do 300 francoskih frankov. Tržne cene v Mariboru z dne 1. nov. (V oklepajih pri večjih diferencah stare | Zahtevajte povsod našo domačo I Kolinsko ciMofIJo izvrsten pridatek za kavo. m m cene.) 1 kg govejega mesa I. vrste 26 dinarjev, II. vrste 17 — 24 Din, III. vrste 15 — 20 (15 — 20) Din; jezik sveži 24 do 25; vampi 8; pljuča 6; ledvice 22; možgani 22; parklji 6; vime 10; loj 15 do 20; teletina I. vrste 32.50, II. vrste 30; jetra 24; pljuča 23. Svinjina (za 1 kg): prašičje meso 30—40 (35—40); salo 36; črevna mast 30; pljuča 15; jetra 15; ledvice 25; glava 25; noge 17; slanina 38 do 40; papricirana slanina 45 (44); mast 40; prekajeno meso 45 — 48; šunka 52 do 58 (50—55); prekajene noge 10; jezik 48; giava brez kosti 32. Krakovske klobase 50 — 55; brunšviške 27; pariške 32; posebne 32; safalade 32; hrenovke 36; kranjske 52; meseni sir 32; pritisnjene klobase 32. Konjsko meso 1. vrste 12 — 15, II. vrste 8 — 10; komad konjske kože 150; goveja koža 20 — 22.50 kilogr.; telečja koža 30 — 32.50; svinjska koža 7.50 — 10; gornje usnje 105 do 120; podplati 100 — 140. Majhni piščanci komad 20 — 25; večji 30 — 40; kokoši 50 — 55, race 30 — 40; gosi 60 — 80; zajec domač, majhen 20, večji 40. Liter mleka 3.50; smetane 15 — 16. Surovo maslo kg 46 — 47; emendolski sir, polemendolski 65 — 70 (65); tra-pistovski 35; grojski 40; tilsitski 40; per-mazan 200; kos sirčeka 7 — 10. jajca 2 — 2.25 komad. Liter novega vina 6, starega 15; piva 6.50; steki, piva 3.25; liter žganja 20 — 25. Kilogram belega kruha 7, črnega 6; žemlja, komad —.50; jabolka 11. vrste 6, 111. vrste 3; posušene slive 7 — 8; breskve 5—6; kostanj, liter surovega 1.75 — 3 (2—3), pečenega 5; hruške II. vrste, kg 8 (7), III. vrste 5; limone, kom. 0.75 do 1.50; fige kg 13 do 15; mandeljni 60; orehi 8; luščeni orehi 30; kava I. vrste, kg 70, II. vrste 40, pražena I. vrste 70, II. vrste 45; sol 3.50; celi poper 35; mleti poper 45; paprika 50—100; testenine 14; sladkor 25; kristalni sladkor 23; sladkor v kockah 24; kvas 32.50—35 (32.50); kg pšeničnega škroba 15, riževega 25; kg riža 6.50 do 14; liter kisa, navadnega 2, vinskega 3; namizno olje 31, bučno olje 40, špirit denai 15; komad mila 9; kg pšenice 4; rži 3; ječmena 3; ovsa 3.25; koruze 3.75; prosa 4; ajde 3; fižol navaden 4.50; kg pšenične moke št. 0 6.75, št. 2 6, št. 6 5.50; kg prosene kaše 7.50, ješprena 6.50; otrobov 2.25; koruzne moke 4; koruznega zdroba 5—6.25, pšeničnega 7—7.50; kg ajdove moke št. 1 9.50 (10), štev 2 8 (8.50); kg ržene kave 10; cikorija 26; 1 g sladkega sena 75—100, otave 75, ovsene slame 65—75; 1 m3 trdih drv 200, mehkih 110, 1 g trboveljskega premoga 40—42, velenjskega 27 do 29 ; kg oglja 2; kg koksa 1.25; liter petroleja 7; liter bencina 17; kg karbida 6.50; kg sveč 14; kg endivije 1 — 1.25; kg poznega zelja 0.75—1.25; komad karfijole 5—20; kupček špinače 1; kilogram paradižnikov 3; kumarce 0.25 do 0.50; komad jedilnih buč 2—3; kg fižola, luščenega 11. vrste 2 — 2.25 Din; šopek peteršilja 0.25, zelenja 0.25; kg čebule 2—3; česna 10; komad pora 0.25, vrlnega korenja 0.25, navadnega 0.25; šopek zelenjave za kuho 0.25; komad rudeče pese 0.50 (0.25); kom repe 0.25 do 0.50; kg kolerabe, podzemljice 0.50; kg krompirja, poznega 1 — 1.25; kg hrena 5; kg kislega zelja 3—4, kisle repe 2. Oobara, prodala. Prodaja dravske vojašnice v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, se bo vršila dne 20. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustmena dražba za prodajo dravske vojašnice v Mariboru. Prodaja skladišča v Einspielerjevi ulici v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1, vršila se bo dne 16. novembra t. 1. ob 11. uti dopoldne tretja javna ustmena dražba za prodajo skladišča v Einspielerjevi ulici v Mariboru. Prodaja barake »Dunaj« v Mariboru. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg št. 1, se bo vršila dne 15. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustmena dražba za prodajo* barake »Dunaj« v Mariboru. Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje množine raznega papirja. Dobava vijakov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih vijakov. Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave 32 m8 lipo-vine, 8.8 m3 orehovine za furnirje in drugo in 6.4 m8 jablanovine. Dobava riža, makaron in fižola. Pri. intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 15. novembra* t. 1. ofertalna licitacija glede dobave. 750 kg riža, 550 kg makaron in 300 kg fižola. Dobava zimskih maj. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 20. novembra f. I. druga ofertalna licitacija glede dobave 2000 volnenih maj (mornarskih iriko-srajc). ; Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki J so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice .• v Ljubljani interesentom na vpogled. 0 1 0 I 0 0 S 8 i o II i o !o 0 ii A. V I e IS Ei Maribor, Glavni irg 5 frgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo ! Na drobno ! 10 !o i 0 drobno 0 o 8 0 1 o 8 8 0 1 i 8 a «»»»».. 9 Pozori Pozor I g ■ Amerftlcanci olbrtafl&l I g | Naprodaj trgrovsScsa. Jhlsa S enonadstropna, na glavnem trgu v Cerknici, z vsem trgovskim inven- ■ tarjem; v pritličju 1 kuhinja, t soba in trgovski lokal s kletjo, v I. ■ nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s tremi sobami, kuhinjo, 5 malim vrtom, hlevom za 18 glav živine in vodovodom, skadisče za ■ nekoliko vagonov blaga, navadni hlev s trgovsko tehtnico, šupa ■ in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pašmška pra-5 vica. Pri hiši je že vpeljana trgovina z živino. — Vprašati: IVAN H ZGONC, trgovec v Cerknici pri Rakeku. NAJSTAREJŠA ŠPEDICIJSKA TVRDKA V SLOVENIJI R. RANZINGER LJUBLJANA špedicijska pisarna JESENICE Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. — Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi kabinami za pohištvo Brzojavi: Ranzirsger. Inlerurban telefon št. 60 Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo Oiitecilff&S tlTjEJ ©omjea ISeadlpona obdržavali sli letne minilo i Irirt m in sicer se ti vršijo: 4. mat aleant 3- februarja.