ISSN 0350-5561 9 770350 556014 za konec tedna Na zahodu bo zmerno do pretežno oblačno, na vzhodu bo nekaj več sonca. 57 let številka 42 četrtek, 21. oktobra 2010 1,50 EVR IEAINO VELIM Območno združenje RK Velenje je tudi letošnji svetovni dan hrane zaznamovalo z Drobtinico. Kruh so darovale pekarne, na stojnicah pa so ga prodajali mladi člani RK z osnovnih šol. Izkupiček od prodaje in prostovoljne prispevke bo združenje namenilo za sofinanciranje prehrane učencem iz socialno šibkih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (foto: vos) Drugi krog županskih volitev V nedeljo, 24. oktobra bo v občinah po Sloveniji, kjer niso izvolili župana v prvem krogu, drugi krog županskih volitev. Takih občin je 74, volilci in volilke pa se bodo odločali med dvema kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobili največ glasov. V naši bližnji okolici bodo volišča po 14 dneh znova odprli v občinah Šmartno ob Paki, v dveh občinah v Zgornji Savinjski dolini ter v občini Mislinja. Od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini pa nista dobili župana v prvem krogu lokalnih volitev občini Nazarje in Ljubno. Šmartno ob Paki V tej občini se bosta za županski sedež potegovala dosedanji župan Alojz Podgoršek (SD), ki ga je v prvem krogu podprlo več kot 47 odstotkov volilcev (825 glasov) ter Frančišek Fužir (SLS). Prejel je 629 ali nekaj manj kot 36 odstotkov glasov. Prvega pri kandidaturi podpira stranka DeSUS, drugega pa v drugem krogu stranki NSi, SDS ter Lista za napredek občine. Nazarje V drugem krogu se bosta pomerila Majda Podkrižnik in Matej Pečovnik. Podkrižnikova, nestrankarska kandidatka (predlagatelj Irena Vačovnik in skupina volilcev) kandidira s podporo strank SDS in SLS, je na nedavnih volitvah prejela 616 ali 45,77 odstotkov glasov, Pečovnik, neodvisni kandidat (Roman Krajner in skupina volilcev) pa 506 ali 37,59 odstotka gla sov. Ljubno Volivci bodo izbirali med Fra-njom Naraločnikom (Greta Nara-ločnik in skupina volilcev, podpora SLS), ki je v prvem krogu županskih volitev prejel 690 glasov (45,57 odstotka) in kandidatom stranke SD - Socialni demokrati Paulom Orešnikom. Slednji pa je v prvem krogu prejel 484 glasov ali 31,97 odstotka. Mislinja Na glasovnicah sta zapisana županska kandidata: aktualni župan Viktor Robnik, ki je kot neodvisni kandidat (kandidaturo je vložil Rajko Rošer in skupina volilcev) v prvem krogu prejel 44,69 odstotka podpore volilcev in volilk (1158 glasov) ter Franc Šilak, kandidat stranke SD. Prejel je 810 ali 31,37 odstotka glasov. ■ tp Velenje, 20. oktobra - Včeraj je odprl vrata velik nakupovalni center Mercatoija. Otvoritev so polepšalis številnimi nastopi med drugim Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, Zmaga Štiha in harmonikarji Roberta Goličnika, Fešta banda, Boštjana Konečnika, Mini damami in Damjano Golavšek, in glasbeno gostjo Sašo Lendero. Otvoritev so popestrili tudi s številnimi ugodnostmi za obiskovalce in kupce. V novem centru so poleg velikega Mercatorjeve- Nepremičnine premikajo ljudi Milena Krstič - Planinc Še predsednik vlade Borut Pahor, tako je rekel, ni v celoti razumel obvestila o vrednotenju nepremičnin. Kako naj ga potem mi? Težave so že s tem, kako obvestilo brati, še večje pa s tem, kako popraviti napake, kako spremiti in dopolniti podatke o nepremičninah ali podati pripombe na modele vrednotenja, če kaj v podatkih ni, kot bi moralo biti. Pri mnogih lastnikih od 6,1 milijona nepremičnin v Sloveniji se je pojavila slaba volja. Razlogi zanjo so različni. Pojavljajo se napačni podatki o površinah nepremičnin, nepremičnine so pripisane napačnim lastnikom, nekatere ocenjene nenormalno visoko, druge nenormalno nizko ... Pripombe in kritike letijo na vse strani, na državo, geodete, popisovalce, porabljen denar, ki je šel za popis, na čakanje pred vrati geodetskih uprav .... Pred nekaterimi so nenormalno dolge vrste. V Velenju, mimogrede, jih ni. Tu in tam se zgodi, da mora kdo počakati pol ure, dlje ne, pravijo. Mogoče še bodo. Rok za pripombe na vrednotenje nepremičnin je še vedno 25. november, čeprav se vse bolj kaže, da bo najverjetneje podaljšan. Ljudje se sprašujejo tudi, ali je bolje, da je nepremičnina ovrednotena nižje, kot so pričakovali, da bo, ali je bolje, da je (vsaj) taka, kot je realna cena. Ce je cena nižja, bo tudi davek nižji. In kakšen naj bi bil? Obdavčitev nepremičnin naj bi začela veljati leta 2012, čeprav je bilo sprva napovedano, da bo do tega prišlo že prihodnje leto. Koalicijski partnerji, tako je slišati, so se dogovorili za 0,1-odstotno davčno stopnjo, enotno za vso državo. Svoje bodo lahko dodale še občine, a končna obdavčitev ne bi smela biti višja od 0,15 odstotka. To seveda velja le za prvo nepremičnino, za vse ostale je predviden trikratnik. ■ ga hipermarketa še Holidays, Intersport, Beau-tique, Modiana, Mestna optika, Borovo, Slon kreativa, Pupova cvetličarna, Gostov lokal, Peko, Tukano in številni drugi. Ne le najlepše, tudi najgostoljubnejše Velenje, 13. oktober - Na zaključni prireditvi tekmovanja v turizmu, urejanju in varstvu okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna je Velenje poleg naziva najlepše urejeni kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta preko spletnega glasovanja javnosti osvojilo tudi prvo mesto za NAJlepše - NAJgostoljubnejše večje mesto. Letos je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije - Direktoratom za turizem prvič objavila poskusno spletno glasovanje za NAJlepše - NAJgostoljubnejše večje mesto (glasovanje je potekalo še za zdraviliški in turistični kraj). Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič je prevzela priznanji ter prehodno častno zastavo projekta iz rok predsednika države dr. Danila Türka. ■ 9770350556014 »asiAS lokalne novice Povečanje varnosti iskalcev zaposlitve Ljubljana - Novi zakon bo, kot pravi Damjana Košir, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, s hitrejšim ukrepanjem države povečal varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. »Zakon o urejanju trga dela prinaša brezposelnim več ugodnosti. Denarna nadomestila za čas brezposelnosti bodo na voljo tudi mladim. Do nadomestila bodo namreč upravičene tudi osebe, ki so bile zaposlene vsaj devet mesecev v zadnjih štiriindvajsetih in ne več dvanajst mesecev, kot je veljalo sedaj. Denarno nadomestilo v prvih treh mesecih prejemanja se povečuje iz 70 odstotkov plače na 80 odstotkov,« razlaga. K večji varnosti iskalcev zaposlitve bodo prispevale tudi nekatere druge spremembe in novosti, denimo to, da bodo brezposelne osebe upravičene do opravljanja določenih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, prednostno vključevanje ranljivih skupin prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja... Najpomembnejša ukrepa aktivne politike zaposlovanja pa bosta usposabljanje in izobraževanje. V letih krize je in še bo imel velikansko vlogo Evropski socialni sklad. Sredstva, ki jih je Slovenija prejela, so pomagala blažiti brezposelnost in pripomogla k temu, da ta ni še višja. »Evropski socialni sklad je omogočil, da smo lahko bistveno povečali sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Lani smo uporabili okoli 100 milijonov evrov, letos računamo, da jih bo 140 milijonov in približno polovico teh sredstev prihaja iz Evropskega socialnega sklada,« pravi Koširjeva. ■ Milena Krstič - Planino Štipendije za mlade bolnike Celjska regija - Fundacija Utrip humanosti je objavila razpis za štipendije za mlade, obolele za rakom iz celjske regije. Rok za oddajo prijave se izteče 29. oktobra. Z njimi želi izboljšati kakovost življenja mladih bolnikov in javnost ozaveščati o resnosti težav, s katerimi se srečujejo takšni mladi. Fundaciji pri zagotavljanju denarja stojijo ob strani nekateri dona-torji, med katerimi je tudi velenjska Era. Poleg tega je minuli teden pripravila tudi prvi sklop dobrodelnih dogodkov, v katerih je zbrala dobrih 16 tisoč evrov. Dobrodelno dogajanje so začeli s smehom, nadaljevali z dobrodelnostjo ljubiteljev fotografske umetnosti, tretji večer pa so zaključili ob prepevanju starih in novih hitov skupin Elvis Jackson, I.C.E., Tide, Adam in Saxotoxin. "S podporo ljudi, katerih srca utripajo tudi za druge, smo s prodajo vstopnic za vse tri dogodke zbrali 8905 evrov. Z uspešno licitacijo dvanajstih fotografskih umetnin Dobrega fokusa pa smo štipendijskemu skladu lahko prišteli še 4550 evrov ter 2700 evrov donatorskih sredstev," so pojasnili predstavniki fundacije. Do zaključka javnega poziva na razpis bodo v štipendijski sklad mladih prišteli še sredstva, ki jih bodo zbrali z SMS-donacijami, ter dodatna donatorska sredstva. Kot še zagotavljajo, se s tem njihova dobrodelnost ne bo končala. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali uresničevati zastavljene cilje, ki so jih zapisali na trenutno največjem zelenem spletnem socialnem omrežju Lifestyle natural. ■ tp Spominske slovesnosti V spomin na žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na območju Mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo komemoracije pri naslednjih obeležjih: četrtek, 21. 10., ob 15.00 pri spomeniku talcev v Starem Velenju; četrtek, 21. 10., ob 16.00 pri spominski sobi v zdraviliškem parku v Topolšici; petek, 22. 10., ob 16.30 pri spomeniku v Škalah pri šoli; petek, 22. 10., ob 11.00 pri centralnem spomeniku v Vinski Gori; petek, 22. 10, ob 16.00 pri spomeniku na^okopališču v Šmartnem; petek, 22. 10., ob 11.00 pri spomeniku v Šentilju pri Domu krajanov; petek, 22.10., ob 16.00 pri spomeniku padlih partizanov v Šembricu; petek, 22. 10., ob 11.30 na pokopališču v Plešivcu; petek, 22. 10., ob 16.00 pri spomeniku padlih v Pesju pri Domu krajanov; torek, 26. 10., ob 19.00 pri spominski plošči na Domu krajanov v Lokovici; četrtek, 28.10., ob 15.00 pri spomeniku padlega partizana v Paki; četrtek, 28. 10., ob 16.00 pri spomeniku v Šaleku pri Gasilskem domu; petek, 29. 10. 2010 ob 16.00 uri pred spomenikom padlih borcev na Trgu svobode v Šoštanju; sobota, 30. 10., ob 16.30 pri spomeniku v spodnjih Ravnah pri Ploštajner-ju; sobota, 30. 10., ob 12.30 pri spomeniku pri Domu krajanov v Gaberkah; sobota, 30. 10., ob 17.00 pri spominski plošči v Kavčah pri Domu krajanov; ponedeljek, 1. 11., ob 8.00 pri spomeniku padlih borcev v Šmartnem ob Paki; V petek, 29. 10., ob 16.00 bo osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju. ■ ZB NOB Velenje Davek na nepremičnine leta 2012? Številne pripombe na osnutek zakona in zapletov pri zbiranju podatkov o nepremičninah - V Velenju pred vrati geodetske uprave ni posebne gneče Milena Krstič - Planinc Velenje, Ljubljana, 15. oktobra - Davek na nepremičnine bo v Sloveniji najverjetneje uveden šele leta 2012. Na predlog osnutka Zakona o davku na nepremičnine so se v javni razpravi, ki se je začela že poleti, pojavile številne pripombe. Tudi mestne občine, kot smo že poročali, nasprotujejo uvedbi davka v predlagani obliki. Na sestanku v Celju, ki sta ga vodila celjski in velenjski župan Bojan Šrot in Srečko Meh, so posebej poudarili, da imajo občine velike težave pri načrtovanju občinskih proračunov za leto 2011, saj sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (tega bo davek nadomestil) pred- stavlja enega najpomembnejših občinskih izvirnih prihodkov. Minis trstvo za finan ce namreč v času priprave osnutka zakona ni izvedlo natančne analize izračunov davka v primerjavi z nadomestilom. Zamik pa bo tudi ali pa predvsem posledica zapletov pri zbiranju podatkov o nepremičninah. Številni lastniki nepremičnin so bili namreč nezadovoljni s podatki na informativnih izračunih vrednosti njihovih nepremičnin. Kot pa je povedal Rafael Bohak, vodja Območne geodetske uprave Velenje, v tem prostoru na same vrednosti informativnih izračunov lastniki nimajo veliko pripomb. »Več pripomb imajo na podatke, zajete v informativnih izračunih, pogosto pa se na nas obračajo, ker ne razumejo, zakaj podatki v obvestilu niso taki, kot so pričakovali. Kakšne posebne gneče za zdaj ni zaznati, včasih je treba stranki na to, da pride na vrsto, počakati pol ure. Dlje ne,« pravi. Kje je »pokrajinizacija« Slovenije? V ministrstvu bodo nov predlog pripravili v začetku prihodnjega leta Milena Krstič - Planinc Velenje, 14. oktobra - Kdaj bomo v Sloveniji po dolgih letih strokovnih in političnih razprav prišli do dvonivojske samouprave, ki prevladuje v veliki večini evropskih držav? V preteklosti je bila že napovedana ustanovitev 14 pokrajin. Tolikšno število je stroka, ki se trudi z elaborati dokazovati, da bi bila naj-optimalnejša členitev Slovenije na 6 do 8 pokrajin, ocenila za preveč. Kje je »pokrajinizacija« Slovenije danes, smo se ob nedavnem obisku Velenja pozanimali pri dr. Henriku Gjerkešu, ministru za Dr. Henrik Gjerkeš: »Upam, da število pokrajin ne bo stvar političnega prestiža ampak realnosti.« lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Povedal je, daje o tej temi pred dobrimi šestimi meseci napravil »krog« med poslanskimi skupinami v državnem zboru in strokovnjaki, preizkusil pa tudi javno mnenje. »Na tej podlagi pripravljamo nov izboljšan predlog. V začetku leta 2011 bomo z njim še enkrat poskušali prepričati tiste, ki bodo o tem odločali.« V katero smer gre novi predlog? »Cilj je upravna delitev Slovenije, podrobnosti pa ne morem razlagati, ker so stvar pogajanj. Upam le, da to ne bo vprašanje političnega prestiža. Vsi se strinjamo, da pokrajine potrebujemo,« je dejal. Nazad- nje so se pogovarjali o šestih. »To število je bilo ponekod dobro sprejeto, drugod ne. »Očitno pa se je pokazalo, da to število ni optimalna za dvotretjinsko večino, ki jo potrebujemo za sprejem v državnem zboru. Potreben bo nov predlog.« V Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so k razvojnim vprašanjem, skladno s kriznimi časi, pristopili z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. »Ta sicer ne uporablja upravno -administrativne delitve, kljub temu pa spodbuja regije, ki so manj razvite, k temu, da se približajo slovenskemu poprečju in hkrati dvignejo konkurenčnost celotne Slovenije,« je dodal minister. Mladi znajo kuhati kmečko krompirjevo juho Drugi krog bodo zavrteli še v Šmartnem ob Paki, Nazarj ah in na Ljubnem - Kmetj e obtoževali one zgoraj - Premiki pri nepremičninah - Se bo slatinski kristal bleščal na Beli hiši - Srebrna kuhalnica v Vojnik, bronasta v Šentj ur V nedeljo zvečer se bodo oddahnili tudi v še preostalih občinah, kjer se v prvem volilnem krogu niso mogli dovolj večinsko odločiti le za enega kandidata za župana. Na našem ožjem območju so take tri občine, na malo širšem »Celjskem« malo več. Drugi krog bo povsod dal končne rezultate. Za zgornji del Saše velja, da bodo šli na volišča v občinah, kjer so stari župani sestopili; konkretno je od nadaljnjega vodenja občine odstopila »mati županja« in župan. Nobenemu od tistih, ki se potegujejo za nasledstvo Anke Rakun in Iva Purnata, pa ni v zadostni meri uspelo prepričati volilcev. In kot sem omenil že prejšnji teden, nazarski volilci lahko rešijo čast Saše. Po tem namreč, da bi še naprej imeli vsaj eno županjo. V Šmartnem ob Paki je zadeva drugačna, saj se bo tu za še en mandat boril tudi aktualni župan. Nasprotniki so strnili vrste in videli bomo, komu bo uspelo. Na širšem območju bo podobno v Šentjurju, kjer se bo aktualni župan in poslanec Štefan Tiselj spoprijel z Markom Diacijem. Ta nekdanji poslanec seveda želi, da bi Tiselj postal nekdanji župan. Seveda si kandidati želijo eno, volivlci pa bodo odločili. In tudi tu se bo izkazalo, da bodo eni zadovoljni, drugi malo manj. Precej nezadovoljstva pa je bilo v nedeljo slišati na Ponikvi, v rojstnem kraju našega znanega škofa Slomška. Na sedmem vseslovenskem shodu kmetov so ti znova povedali precej kritičnih čez one zgoraj. Ne sicer tam čisto na »občem« vrhu, ampak na našem državnem, kjer krojijo tudi kmetijsko politiko. Mnogi so opozarjali, da svojih pridelkov ne morejo prodati, čeprav so pridelani na zdrav način, po trgovinah pa je polno tujih pridelkov. Kritičen je bil tudi predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkol, tudi zato, ker kmetje že dolgo niso dobili poštenega plačila za svoje delo, niti toliko, da bi poplačali svoje stroške. Opozoril je tudi na neenakopravnost v prehrambeni reproverigi. Ne on v govoru ne mnogi udeleženci v pogovo- rih se tudi niso mogli izogniti napovedani novi obdavčitvi, ki naj bi jo prinesli novi informativni izračuni o vrednotenju nepremičnin. O teh nesrečnih izračunih in napakah, ki naj bi jih bili zagrešili na geodetski upravi, je sploh zadnji čas veliko govora. In jeze, seveda. Pa je o tem govoril na seji parlamenta v ponedeljek celo sam premier napovedal spremembe, ki bodo občanom, ki se s podatki ne strinjajo, »olajšave«. Da bo več dela morala opraviti Geodetska uprava sama, lastnikom pa popravkov ne bo treba sporočati. Čeprav jim lahko s tem olajšajo delo. Zaradi zmede, kije pri tem nastala, naj bi prišlo tudi do zamika začetka veljave novega nepremičninskega davka. Da predloženi davek na nepremičnine v predlagani obliki ni dober, so že v začetku prejšnjega meseca na delovnem srečanju v Celju, ki sta ga vodila celjski in velenjski župan, opozorili tudi župani oziroma drugi predstavniki slovenskih mestnih občin. Tudi ti so nasprotovali, da bi tak davek zaživel že naslednje leto. Bolj bleščeče napovedi prihajajo iz ZDA, povezane pa so s Steklarno Rogaška. Donald Trump, kije poročen z našo manekenko Melanijo Knavs, se je odločil za tesno poslovno sodelovanje s to steklarno. Pa ne le to. Če bo izvoljen za ameriškega predsednika, resno namreč razmišlja o kandidaturi leta 2012, bo tudi resno razmislil o tem, da bi Belo hišo okrasil s kristali slatinske steklarne. Manj bleščeče, pa čeprav za mlade zelo pomembne novice, pa so prišle iz Kranjske Gore. Tu so namreč v okviru Gostinsko-turističnega zbora izvedli tudi državno tekmovanje osnovnošolcev v kuhanju. Dvanajst šol, ki so se najbolje izkazale na regijskih tekmovanjih, se je pomerilo v pripravi kmečke krompirjeve juhe in ajdovih krapcev s skuto. Zlato kuhalnico so prejeli šolarji iz Velikih Lašč, srebrno iz osnovne šole Vojnik in bronasto iz OŠ Šentjur. ■k NAŠČ4FPj časopisna-založniška in ■MlilfiJLlOl, Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. * * * POGOVOR V ospredju blok 6 in hitra cesta Pogovarj ali smo se z novim županom Velenja Bojanom Kontičem Mira Zakošek Po štirih mandatih Srečka Meha prevzema danes, ko bo na konstitutivni seji zaprisegel, vodenje Mestne občine Velenje Bojan Kontič, dosedanji podžupan in vodja poslanske skupine SD v državnem zboru. Po izvolitvi ni bilo veliko časa za praznovanje, saj se je izvolitev prekrivala s številnimi zapleti okoli šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Zmage na volitvah, ki jo je pričakoval, pa je bil seveda vesel. »Hvala vsem, ki ste oddali glas zame in za Socialne demokrate, pa tudi za vse koalicijske partnerje, s katerimi bomo v prihodnje sooblikovali politiko Velenja in odgovorno upravljali mestno občino Velenje. Pri tem vabim k sodelovanju tudi ostale svetnike in stranke, ki imajo svoje mandate. Ti prvi občutki so vsekakor dobri, je pa pred nami veliko izzivov.« Največji je v tem trenutku blok šest Termoelektrarne Šoštanj, brez katerega bi tukajšnji razvoj zastal. »Veliko negotovosti je vsekakor povzročila kadrovska menjava nadzornega sveta HSE tik pred volitvami. Vendar pa lahko po pogovoru s predsednikom vlade zelo jasno zagotovim, da ta projekt ni ogrožen, predsednik je tudi zagotovil, da se na tem področju ne bo zgodilo nič takšnega, kar bi ga ogrozilo.« Za to okolje je izjemno pomembna tudi hitra cesta do avto ceste, tudi tu kaže, kot da je projekt zastal? »Sploh ne. Januarja naj bi bil javno razgrnjen državni prostorski načrt. Takrat bo imela lokalna skupnost priložnost, da prispeva, da bo trasa čim hitreje umeščena v prostor in da se bo tudi gradnja čim prej začela, računamo, da v letu 2012.« Tema dvema vprašanjema se boste najbolj poglobljeno posvečali kot poslanec in ravno zaradi njiju se ne boste odpovedali tej funkciji? »Seveda je pri tem moja vloga zelo pomembna, še posebej, ker sem edini iz Velenja. Če bi se odpovedal poslanski funkciji, Velenje kot peto mesto ne bi imelo svojega predstavnika v državnem zboru. Zato sem že pred volitvami jasno povedal, da bom ti dve leti poleg županske opravljal tudi poslansko funkcijo.« Srečko Meh je bil vaš politični učitelj, vi pa menda dokaj dober in poslušen učenec, pustil vam je bogato dediščino, kako jo boste nadaljevali? »Zelo poslušen nisem bil, ker to ni v moji naravi. Je pa res, da me je veliko naučil, saj sva sodelovala od vsega začetka njegovega Bojan Kontič udejstvovanja v lokalni samoupravi in postala tudi nerazdružljiv tim. To nama je uspelo, kljub temu da je bilo v preteklosti veliko poskusov, da bi vnesli med naju dvom in dosegli, da bi se najine politične poti razšle. Kljub vsemu sva ostala dobra sodelavca in prijatelja. Dediščina, ki jo zapuščamo samim sebi, ustvarili smo jo kot ekipa, ki jo je vodil Srečko Meh, ki je znan po tem, da zna poiskati sodelavce, s katerimi je mogoče izpeljati zastavljene cilje, je velika in prepričan sem, da jo bomo v naslednjih letih še obogatili. Imam zagotovilo, tudi gospodarskih subjektov, da so pripravljeni pri tem tvorno sodelovati. Imam pa tudi dobro ekipo, dober program in veliko volje, da program, ki so mu ljudje na volitvah izrazili zaupanje, tudi izpeljemo.« Že pred volitvami ste sklenili programsko sodelovanje, kako ga boste uresničili? »Tako, kot smo se dogovorili. Še enkrat se zahvaljujem vsem koalicijskim partnerjem, ki so nam zaupali in podprli mojo kandidaturo. Ob tem so seveda dobili mojo besedo za sodelovanje. To besedo bom držal, kar je tudi moja navada, in večjih težav pri tem ne vidim. S predsedniki koalicijskih strank smo se že srečali in prepričan sem, da bomo v naslednjih mesecih tvorno sodelovali. Naj pa še enkrat poudarim, da računam tudi na svetnike ostalih političnih strank, za katere sem prav tako prepričan, da bodo delovali v dobro tukajšnje lokalne skupnosti. Pričakujem torej dobro sodelovanje vseh 33 svetnikov v dobrobit uspešnega nadaljnjega razvoja mestne občine Velenje.« ■ Šoštanj bo hiter tempo nadaljeval Na konstitutivni seji v ponedeljek slovesna zaprisega svetnikov in župana Darka Meniha - Napoveduj e nadaljevanje dela brez premorov Milena Krstič - Planine Darku Menihu (SDS) so volilci v Šoštanju drugi mandat župana podelili z veliko večino, skoraj 72-odstotno, njegovi stranki pa v 20-članskem občinskem svetu namenili devet mandatov, štiri več kot pred štirimi leti. Zadovoljstva ne skrivate, rezultat je izvrsten. »Res sem vesel, tako zaradi števila glasov, ki so mi jih volilci namenili, kot glede zmage že v prvem krogu. Zahvaljujem se vsem, ki so mi zaupali in mi še. Vesel pa sem tudi, ker je stranka dobila bistveno več mandatov, kot jih j e imela v prejšnjem. To daje potrditev našemu delu, obenem pa predstavlja obvezo za naprej.« Tri protikandidate ste imeli... »Vse sem vzel resno, s spoštovanjem, tako kot je oboje potrebno v športu, je tudi v politiki.« Sestava občinskega sveta je za uspešno vodenje občine pomembna. Vi težav v nasled- njih štirih letih ne bi smeli imeti. Konstitutivna seja novega sestava je že v ponedeljek. »In takoj po njej začnemo redno delati. Preden bomo sestavili koalicijo, se bom sestal z vsemi, jih povabil k sodelovanju. Skrbno sem pregledal programe vseh in ugotovil veliko stičnih točk. Zdaj je treba le izluščiti tisto, kar bo za nadaljnji razvoj občine najpomembnejše.« Podžupani. Že razmišljate kaj o številu? »Verjetno bo eden manj kot v preteklem mandatu. A o tem še ne bi želel govoriti, predvsem pa ne poimensko.« V zadnjem mandatu je Šoštanj ob številnih manjših - a ne nepomembnih - dobil tudi nekaj velikih pridobitev: nakupovalni center, center starejših, obnovljeno Mayerje-vo vilo, Muzej usnjarstva, domove krajanov ... Boste v tem obdobju lahko zdržali tak tempo? »Tempo je bil res izjemen. Imeli smo veliko dobrih, za Šoštanj pomembnih projektov, in jih veliko tudi uresničili. Še vedno pa imamo dovolj energije, idej, pa tudi projektov, za katere imamo zagotovljena sredstva, da bomo podoben tempo nadaljevali brez premora, kontinuirano.« Nekateri projekti so že v delu, se nadaljujejo. "Tak je dom gasilcev in krajanov v Topolšici. Ta projekt je vreden kar 1.300.000 evrov, končan pa bo naslednje -eto. Položili smo temeljni kamen za dom v Zavod-njah, v kratkem bo stekla gradnja. Velik projekt, s katerim smo se prijavili na razpis, je kanalizacija Lokovica z dvema manjšima čistilnima napravama, izgradnja toplovoda v Lokovici že poteka, čaka nas izgradnja vodovoda in del kanalizacije v Ravnah, za kar bomo uporabili kohezijska sredstva. V mestu pa bomo dali velik poudarek ureditvi vseh treh trgov, ki jih imamo in so značilni za naše mesto ter nujni prenove. Čaka nas ureditev kmečke tržnice, za katero imamo že vso potrebno dokumentacijo, treba je le še dopolniti prostorske akte. Nato so še tudi ceste, predvsem pa nov Darko Menih: »Hiter tempo se bo nadaljeval, energije imamo veliko, projektov in zamisli pa tudi.« vrtec in mladinski center v enoti Lučka, kjer bomo del prostorov namenili tudi mladinskemu hotelu. Upam, da bo naš program uresničen v zadovoljstvo vseh, temelji pa na realnih osnovah.« Kako kaže cesti pod Pustim gradom, obvoznici, s katero kot da nimate sreče? »Dve obvoznici smo v preteklosti že načrtovali, obe sta padli v vodo. Šlo naj bi za obvoznico mimo Šoštanja. Ena dobesedno, saj naj bi njena trasa vodila preko Šoš- tanjskega jezera, po Cankarjevi in naprej proti Lajšam ... Druga ideja je nastajala tam, kjer danes sestavljajo patrie. Zdajšnja varianta naj bi vodila od rondoja pri TEŠ-u, pod graščino, pod Pustim gradom in prišla ven pri čistilni napravi, se navezala na krožišče v Metlečah. Aktivnosti že tečejo, projekt je že vključen v program ministrstva za promet.« Ste župan in poslanec. Boste za poslanca kandidirali tudi čez dve leti, ko bodo držav-nozborske volitve? »Pred dvema letoma so me občani izvolili tudi za poslanca. Priznam, da te izvolitve nisem pričakoval. A naloge sem se lotil vestno in odgovorno. Danes razmišljam, da na naslednjih državnozborskih volitvah ne bom več kandidiral. Mesto bomo dali mlajšim, jaz pa sem bom v popolnosti posvetil občini.« Prosti čas, kolikor ga je, čemu ga namenjate? »Prostega časa skorajda nimam. Vožnja v Ljubljano in nazaj mi vzame veliko časa. Ko se vozim, razmišljam o marsičem. Ko pridem domov, se posvetim družini in svojemu prijatelju, nemškemu ovčarju, s katerim greva zvečer na sprehod. Včasih gremo z družino na kak obisk k prijateljem in kakšno popoldne, v katerem nimam obveznosti, mine drugače.« Cesta Velenje-Škale tudi uradno odprta Uredili so vozišče, hodnike za pešce, odvodnjavanj e, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo Milena Krstič - Planinc Velenje, 14. oktobra - »Vsaka cesta, ki ji dodamo elemente, ki prispevajo k večji prometni varnosti, izboljšanju pretočnosti, varnosti šibkejših udeležencev v prometu, kolesarjev in pešcev, je dosežek v mozaiku izboljševanja cestnoprometne infrastrukture v Sloveniji. Takih odsekov bi si želeli še več,« je na svečanosti ob uradni otvoritvi 800 metrov dolgega cestnega odseka regionalne ceste Velenje-Škale v četrtek dejal mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je zanjo prispevala glavnino denarja, 360.00 evrov, pre- Denar sta prispevala Direkcija za ceste in Mestna občina, direktorju mag. Ficku in županu Mehu je zato pripadla čast rezanja traku. ostalih 100.000 evrov pa je primaknila Mestna občina Velenje. Obnovitvena dela so obsegala ureditev in rekonstrukcijo vozišča (od starega kina do odcepa za zbirni center), ureditev hodnikov za pešce, preureditev obstoječih komunalnih vodov in obnovo javne razsvetljave. Župan Srečko Meh: "Poseg je bil zahteven, delati so začeli že lani. Ta cesta je nekakšen dolg Škalčanom. Verjamem, da bo trajala vsaj tride- desetimi leti so bile izražene potrebe in želje po tem, kar danes imamo, smo ugotavljali ne dolgo tega na srečanju s predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, Škal - Hrastovca, Cirkovc, Plešivca. Ti se po tej cesti vozijo vsak dan. Leta 1986 je bila prvič obnovljena, vendar je bila zaradi gostega prometa, po njej vozijo tovornjaki na odlagališče, uporabljajo pa jo tudi Slovenjgradčani, znova potrebna obnove.« Dodal je, da so se izvajalci, podjetji Strabag in CMC, zelo trudili z obnovo, da so jih ljudje velikokrat pohvalili. Delali so tudi v slabem vremenu, kar za nekatere druge izvajalce naj ne bi bil slučaj. ■ set let, toliko, kot je stara, in želim si, da bi se ljudje po njej varno vozili." Daje velika pridobitev, pa je dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara Vas Marjan Lipovšek. »Pred MESTNA OBČINA VELENJE Na podlagi 60. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007, 108/09) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor, organizira JAVNO OBRAVNAVO Osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA GORICO-VZHOD (RAZŠIRITEV) Javna obravnava bo v sredo, 27. oktobra 2010, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje). Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. 21. oktobra 2010 ^ _LOKALNE VOLITVE Podgoršek ali Fuzir Kandidata za župana v občini Šmartno ob Paki v drugem krogu tudi na lokalnih volitvah 2002 Tatjana Podgoršek Med 74 občinami v Sloveniji, ki niso dobile župana v prvem krogu, je tudi občina Šmartno ob Paki. V drugem krogu se bosta za položaj prvega moža v lokalni skupnosti potegovala aktualni župan Alojz Podgoršek, kandidat stranke SD, in Frančišek Fužir, kandidat stranke SLS - Slovenske ljudske stranke. Podgoršek je v prvem krogu prejel 47 odstotkov glasov, Fužir slabih 36 odstotkov. Oba sta se za županski stolček že potegovala v drugem krogu na lokalnih volitvah pred 8 leti. Obema smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa sta takole odgovorila: Naklonjenost volilcev in volilk za tretji županski mandat si poskušate pridobiti s sloganom: Nadaljujmo skupaj. Podgoršek: »Zdi se mi povsem logično, da nadaljujem z občani in občankami skupno pot, saj menim, da smo zadnjih 8 let delali dobro, pošteno in uspešno. Da smo ustvarili prijazno okolje in dokaj visoko življenjsko raven, med drugim dokazuje zanimanje ljudi za življenje na območju spodnjega toka reke Pake. Smo korak ali dva pred primerljivimi občinami na več področjih družbene ravni.« Po treh mandatih v občinskem svetu sodelujete na županskih volitvah s sloganom: Čas je za nove korake. Fužir: »Zavedam se, da je večino zastavljenih projektov v občini potrebno nadaljevati in zastaviti tudi nove. Nove korake sem imel v mislih predvsem za področja, za katera je potrebna boljša povezanost, pozornost, npr. društva, mladi, otroci ... » Katera je, po vajinem mnenju, največja težava lokalne skupnosti v tem trenutku in kako bi jo rešila? Fužir: »Precejšnja obremenitev za občino in okolje je tranzitni promet skozi naš kraj. Upam, da bo tretja razvojna os rešila to težavo. Ob bok tej postavljam Alojz Podgoršek pomanjkanje denarja za uveljavljenje predkupne pravice za lokalno skupnost za strateško pomembna zemljišča. Predvsem v ožjem območju Šmartnega ob Paki.« Podgoršek: "O težavah občine v tem trenutku razmišljam bolj globalno. Zaradi nerednega in neurejenega financiranje države večkrat prihaja do motenj v njenem delovanju. Če bi uredili to, bi se odprle možnosti za lažje uresničevanje nekaterih programov: izgradnja kanalizacijskega omrežja, obnova lokalnih in vaških cest ... Glede pridobivanja strateških Frančišek Fužir zemljišč smo na dobri poti. Pripravljamo se na odkup dela stare pošte, ki jo bomo namenili za širitev zdravstvene dejavnosti. Nekatere korake smo pri tem tega že storili, saj se bojimo, da se ne bi zgodilo tako, kot se je pred leti z objektom v središču občine, ki ni postal last občine.« Vzadnjem času dviguje prah v tukajšnjem okolju odprodaja zemljišč. Zakaj je to težava? Fužir: »V bistvu sem to težavo načel v prehodnem odgovoru. Pozidava se izvaja na zazidalnih območjih, sprememb namembnosti zemljišč pa v zadnjem in prejšnjem mandatu ni bilo. Razlog za pozidavo je ta, da občina s težavo zagotavlja sredstva za uveljavljanje predkupne pravice za nakup strateških zemljišč. Na ostalih območjih pa se pozna gospodarska kriza in določeni lastniki zemljišč ta prodajo najugodnejšemu ponudniku. Dejstvo je, da občina pri tem karkoli težko stori.« Podgoršek: »Občina z zemljišči ni trgovala. Prodali smo le območje Tomažka. Lastniki zemljišč prodajajo svoje zazidalne parcele po tržnih cenah na osnovi prostorskih aktov iz let 1998, 1999 in 2004, ki so bili ob mojem prevzemu županske funkcije praktično že pripravljeni. Govorice, da lahko nekdo kupi zemljo in ji čez noč spremeni namembnost, so čiste dezinformacije. Če ima kdo za to kakršenkoli dokaz, naj pove. Res pa je, da je promet z zasebnimi zemljišči živahen. V prihodnje razvoja ne nameravamo zapirati tudi za ceno pozidave kakšnega zemljišča, vendar mora do tega prej občina priti. Res bo potrebno rezervirati kakšna sredstva za te namene.« Oba v svojih programih poudarjata trans-parentnost delovanja občine. Vidita tu težave oziroma zakaj jo poudarjata? Podgoršek: »Menim, da smo glede trans-parentnosti naredili največ, kar smo lahko. Imamo občinski svet, vse potrebne komisije, odbore, nadzorni odbor, dostop do dokumentov. Nadzorni odbor je v glavnem vodil človek, ki ni član stranke SD. Prav tako nista bila njena člana predsednika dveh vitalnih komisij (za razpolaganje z občinskim premoženjem in za delitev občinskih stanovanj). V mojem mandatu smo izvedli prvo revizijo poslovanja, slednjo načrtujemo tudi za poslovanje za leto 2009. Mogoče bi bilo potrebno še več storiti glede obveščanja.« Fužir: »Prav obveščanje se mi zdi najbolj pomembno, da ne prihaja do raznih napačnih informacij, ugibanj in podobnega. Menim, da bi bilo treba posredovati v javnost vse sklepe sveta, komisij. Zakonodaja priporoča, da se v vsakem mandatu opravi revizija finančnega poslovanja in vsega ostalega. S tem ne mislim, da bi gledali, kaj je kdo naredil narobe, ampak da tisti, ki vodi občino, ve, kaj je v redu, kje in kaj je morda potrebno popraviti.« Kaj bi vprašali svojega protikandidata? Fužir: »Konkretno: v Gavcah se v teh dneh obnavlja cesta, ki v rebalansu proračuna ni bila predvidena. Iz katerih sredstev se financira ta projekt? Podgoršek: "V minulih dneh smo podpisali sporazum s Slovenskimi železnicami o ukinjanju železniških prehodov. Ena od zahtev tistih, ki se jim bo ukinil železniški prehod, je izgradnja omenjene ceste. Denar bodo zagotovile Slovenske železnice." Podgoršek: »Zanimivo se mi zdi vaše razmišljanje o delovanju Mladinskega centra. Ne bi rekel, da ste povsem spremenili stališče o tem javnem zavodu, ste pa sedaj malo bolj navdušeni nad njegovim delovanjem. Kaj vas je pripeljalo do drugačnega mnenja?" Fužir: "Dva razloga sta: javni zavod Mladinski center je eden tistih občinskih zavodov, ki je pridobil največ denarja zunaj občinskega proračuna in se je v veliki meri financiral na tak način. Je naš javni zavod, ki ga je potrebno izkoristiti kot prvi servis v društvenih in družbenih dejavnostih. Razmišljanja gredo v pravo smer. Verjamem, da tudi moj protikandidat razmišlja podobno. Potrebno je svetu in direktorju javnega zavoda dati določene pristojnosti, dejavnost še razširiti." SOCIALNI DEMOKRATI ŠMARTNO OB PAKI Podprimo Alojza Podgorška še v drugem krogu! SKUPAJ GREMO NAPREJ! HSE dobro posjuje in meni, da je TEŠ 6 nujen Ljubljana, 14. oktobra- Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne se je odzvalo na po njihovem mnenju neosnovane, neresnične in nepreverjene izjave nekaterih posameznikov o domnevno slabem poslovanju Holdinga, o napačnih poslovnih potezah družb, neracionalnem upravljanju ... Trdijo, da gre za neresnice, neosnovane pa so tudi grožnje s podražitvijo elektrike, ki se pojavljajo v povezavi z združitvijo dveh energetskih stebrov, ki jo napoveduje vlada Republike Slovenije. Poudarjajo, daje poslovanje HSE letos preseglo vsa pričakovanja in zastavljene cilje, saj so že v prvem šestmesečju presegli plan proizvodnje in prodaje električne energije za to obdobje ter dobiček za celo leto. »Zato so navedbe, da poslujejo slabo in da sprejemajo napačne poslovne odločitve, čista laž. Pri tem se namiguje tudi na projekt izgradnje nadomestnega bloka TEŠ 6, za katerega smo v HSE pridobili vsa potrebna soglasja lastnika, ob tem pa tudi stroka ugotavlja, da je to nujen projekt za varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. V portfelju proizvodnih kapacitet HSE pa realizacija TEŠ 6 predstavlja dolgoročno stabilnost na prodajnih trgih,« so zapisali v sporočilu za javnost. mz VELIKA RAZSTAVA PLAZILCEV Od 21. do 31. oktobra 2010 pred trgovino Big Bang. PREDAVANJA IN POGOVORI Gost g. Jürgen Hergert s prevajalcem Od ponedeljka do petka ob 11. in ob 17. uri ter ob sobotah ob 11., 17. ter 18. uri. U NAJDETE NAS NA FACEBOOKU www.city-center.si Vse najboljše IZOBRAŽEVANJE, VOLITVE Zaposlitveni sejem Poklicne priložnosti in izzivi V ospredj u sejemskega dogaj anja predstavitev zaposlitvenih in izobraževalnih možnosti na lokalnem trgu dela - Sejem obiskala tudi minister za lokalno samoupravo in direktorica evropske komisij e za zaposlovanje Milena Krstič - Planine Velenje, 14. oktobra - Letošnji zaposlitveni sejem z naslovom Poklicne priložnosti in izzivi, potekal je v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v organizaciji Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, je potekal pod okriljem Službe vlade Republike Slovenije za Štefka Kadliček in Danijel Okil iz Trgotura lokalno samoupravo in regionalno politiko. To mu je dalo dodaten pomen, obenem pa omogočilo številne spremljajoče sejemske dogodke. V Velenju zaposlitveni sejmi potekajo že pet let. V tem času so se uveljavili tako pri delodajalcih (čeprav je bilo tokrat teh na sejmu le peščica) in izobraževalnih institucijah kot tudi iskalcih zaposlitve, šolajoči se in drugi zainteresirani javnosti. Glede na raz me re na trgu se je od predhodnih razlikoval tudi po tem, da je potekal v povsem drugih razmerah. Prvi sejmi so za razliko od tokratne ga pote ka li v času konjukture, velikega povpraševanja delodajalcev Na novinarski konferenci so poudarili: Dr. Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj: »Evropski socialni skladi so programi vlaganja v ljudi za doseganje večje stopnje inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti. Predstavljajo najboljši način za večjo socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard.« Adriana Sukova - Tosheva, direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti: »Evropska komisija je sprejela strateške smernice, ki naj bi pomagale oblikovati politike in ukrepe v zaposlovanju, podprte z javnimi sredstvi. Sloveniji je za obdobje 2007-2013 namenjenih 755 milijonov sredstev iz Evropskega socialnega sklada.« Damjana Košir, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: »Januarja bo začel veljati Zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena.« Robert Rajšter, direktor Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje: »K nam, torej na zavod, iz šol ne prihajajo kadri, ki bi jih delodajalci v tem okolju potrebovali. Zato je na letošnjem zaposlitvenem sejmu posebej poudarjeno področje poklicne orientacije.« po delavcih. Koncept so zato malo spremenili, na sejem pa povabili okoli 1.500 osnovnošolcev in srednješolcev in blizu 3.500 brezposelnih oseb. V ospredju - zaradi velikega strukturnega neskladja na trgu dela- so bili deficitarni poklici. »Za določene profile tudi danes nimamo iskalcev zaposlitve, čeprav je brezposelnih na zavodu veliko. Zato želimo sporočiti tako mladim obiskovalcem sejma kot tistim, ki so brezposelni, ki so ostali brez službe zaradi stečaja ali ker jim je potek lo delo za dolo čen čas, da morajo znova premisliti o svoji bodo či poklic ni poti in jo tudi usklajevati s trgom dela.« Posebej poudarjena poklicna orientacija »Stečaji podjetij nakazujejo, da se bo gospodarstvo moralo usmeriti v nove proizvode, nove storitve in tudi nove trge, kar pred stavlja potrebo po ustrezno usposobljenih sodelavcih. Zato tokrat posebej poudarjamo poklicno orientacijo. Predstavljamo poklice in šolske ter študijske programe, kijih trg dela v tem trenutku najbolj potrebuje,« Delodajalci so prijavili 7.345 potreb po delavcih, desetino več kot lani v enakem obdobju. Zaposlilo se je 5.514 brezposelnih ali 739 več kot v enakem obdobju lani. ce, ki na trgu v tem trenutku niso zanimivi. S poklicem, ki ga imajo, težko iščejo zaposlitev. Zanje je zelo pomembno, da vidijo, kaj je na trgu zanimivo, kateri so tisti (urejevalnik besedil in preglednic), vozniški izpit (kategorije B, C, D, E), higienski minimum, opravljene tečaje za upravljanje delovnih strojev, ZUP, poznavanje računo- povečale v primerjavi z lanskim letom. Vedno več delodajalcev išče komercialiste. Trudijo se, da bi prodajo, ko je v času krize upadla, dvignili na staro raven,« je pripovedo- Damjana Košir, Robert Rajšter, dr. Henrik Gjerkeš, Adriana Sukova - Tosheva so povedali na sejmu, kjer so nekaj spremljajočih aktivnosti namenili strokovni javnosti, svetovalnim delavcem osnovnih in srednjih šol, zaposlenim v agencijah za zaposlovanje ter tistim, ki potrebujejo kakovostne informacije, da lahko svetujejo svojim strankam. Po nekaterih poklicih ni povpraševanja Strukturna brezposelnost? »Nekaterih poklicev, po katerih je največje povpraševanje, v naših evidencah ni. Ali drugače, iskalci zaposlitve imajo izobrazbo, pokli- poklici, s katerimi lahko na trgu konkurirajo. Tudi tisti, ki ima za seboj že nekaj let poklice poti oziroma delovne dobe, se lahko vedno prekvalificira, si pridobi nove izkušnje ali novo znanje,« pravijo na zavodu. Delodajalci največ povprašujejo po delavcih v gradbeništvu in gostinstvu ter po prodajalcih, frizerjih, voznikih, proizvodnih delavcih in teh nič nem kadru na vseh izobrazbenih stopnjah ter po zdravnikih. Manj je povpraševanja po kadrih s področja družboslovja (ekonomskih tehnikih, gimnazijskih maturantih in drugih družboslovcih na višjih izobrazbenih ravneh). Pomemb no je dodat no znanje Delodajalci iščejo kadre, ki imajo poleg osnovne strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj tudi dodatnao znanje - predvsem znanje jezikov (angleščina, nemščina), poznavanje dela z računalnikom vodskih standardov ter Nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma Temeljne poklicne kvalifikacije. Prožnost izobraževalnih institucij To se kaže v pripravljenosti, da odpirajo novo programe, nove smeri. Ni pa rešitev samo v odpiranju novih, če temu ne sledi tudi zapiranje starih. V prihodnje se bo moral, tako stroka, zgoditi bistven premik pri izobraževanju v smeri, da bomo na nekaterih smereh ali omejili možnosti ali pa kakšen program tudi zaprli in odpirali kakšnega novega tam, kjer se bodo pokazale nove potrebe. Agencije na sejmu Na sejmu so sodelovale tudi agencije, med njimi Trgotur. »Nismo konkurenca zavodu za zaposlovanje, bolj smo njegov partner. Smo tudi tisti, ki zaposlujemo ljudi, ki so prijavljeni na zavodu. Opažamo, da so se potrebe po delavcih malo val Danijel Okil, strokovni sodelavec v Trgoturu, zadolžen za posredovanje zaposlitev. priložnosti ■ ■ ■ ■ ■ in izzivi obraževanja za poklice, irstvo v regjji-. i jih potrebujejo delodajalci V Območni službi Velenje, sestavlja jo šest uradov za delo, se je letos v primerjavi z lanskim letom število brezposelnih povečalo za 6,9 odstotka. Do konca septembra se je brezposelnost iz 7.227 povečala na 7.725 oseb. Med novo prijavljenimi prevladujejo trajno presežni delavci, stečajniki, osebe po izteku zaposlitve za določen čas in iskalci prve zaposlitve. Nova vodstva tudi v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih Na lokalnih volitvah 10. oktobra smo volili tudi člane svetov, mestnih, krajevnih in vaških skupnosti Mestna občina Velenje KS Bevče: Marjan Šramel, Bogomir Trebičnik, Sonja Sušec, Mateja Skutnik, Ivan Bačovnik , Metka Zajc in Anton Podpečan. KS Cirkovce: Ivan Verboten, Ivan Lemež, Marjan Britovšek, Branko Britovšek, Jani Dvoijak, Franc Kotnik in Dani Avbreht. KS Gorica: Irma Mačkovšek, Marko Balažic, Ana Ducman, Marija Koren, Braž Dukarič, Marjana Kugonič, Jožef Kandolf, Milka Benčič, Simon Glasenčnik, Milan Koren in Robert Veler. KS Konovo: Karl Stropnik, Jožef Repnik, Marjan Lahovnik, Gvido Špeh, Jožef Sušec, Zdenka Abra-movič, Stanislava Zver, Milan Jelen, Edvard Mlačnik, Zvonimir Meško in Romana Pečovnik. KS Paka pri Velenju: Srečko Avberšek, Alojz Harnik, Božidar Kocman, Boštjan Drev, Drago Avberšek, Tone Žužek in Branko Vodončnik. KS Pesje: Franc Obu, Dagmar Planko, Nada Poznič, Albin Vra-bič, Matjaž Verbič, Rudolf Meh, Matjaž Mravljak, David Čas, Fer-do Polak, Franc Glažer in Mateja Šojat. KS Podkraj: Silvo Oštir, Mihael Melanšek, Mateja Ramšak, Ema Meh, Vinko Meža, Franc Vede-nik in Ivan Mošmondor. KS Kavče: Peter Grabner, Matej Prosenc, Andrej Kuzman, Stanislav Kavdik in Boštjan Grabner. KS Plešivec: Milka Pečečnik, Mir- ko Auberšek, Sonja Klančnik, Martin Prosenjak, Janko Kotnik, Emilijan Lepko in Mitja Borov-nik. KS Staro Velenje: Andreja Brglez, Mihael Melanšek, Nataša Dolej-ši, Marička Berdnik, Janez Mihe-lec, Mihaela Rogelšek, Gabrijela Krajnc, Andrej Kozlevčar in Jana Kavtičnik. KS Stara vas: Ivan Petre, Janez Sirše, Veronika Blagotinšek, Jurij Terglav, Miran Lešnik, Andreja Centrih Erjavec, Matjaž Zupan. KS Šalek: Ladislava Jan, Franc Pavšek, Ilija Vasiljevič, Marija Jelen, Franc Maršnjak, Branko Smagaj, Milodija Hajlovac, Miran Gajšek in Bojana Potočnik. KS Šentilj: Alojz Leskovšek, Robert Ocepek, Drago Kolar, Magda Stvarnik, Uroš Štajner, Mirko Vranjek, Ivan Sobočan, Janez Podbornik in Roman Reber-nik. Krajevna skupnost Škale - Hrasto- vec: Marjan Dobelšek, Marjan Gruber, Petra Bevc, Mirko Šumah, Janko Arlič, Božidar Repnik, Damjan Glinšek, Herman Arlič in Zdenko Pirnat. KS Šmartno: Sonja Zavolovšek, Slavko Hren, Jelka Flis, Silva Plan-ko, Borut Bukovac, Tatjana Kumer in Boris Štemberger. KS Vinska gora: Branko Podvrat-nik, Darinka Špacapan, Damjan Ramšak, Aleksander Osetič, Jožef Ograjenšek, Tomaž Kumer, Stanislav Videmšek, Darja Štraus, Rudi Lemež, Mihael Pevnik in Mitja Aubreht. Mestna četrt Velenje - Desni breg: Milan Tovrljan, Danica Ledinek, Štefka Drolc Lukaček, Miroslav Ramšak, Hedvika Videmšek, Boris Širnik, Milena Praunseis, Marijan Nikolič in Anamari Lia Saje. Mestna četrt Velenje - Levi breg zahod: Matej Gorišek, Franc Než-mah, Nataša Kotnik, Janko Šme, Robert Podpečan, Leonida Kubale, Jožica Zajc, Olga Hriberšek in Nežka Fric. Mestna četrt Velenje - levi breg: Miroslav Lorger, Zdenka Resnik, Barbara Valerija Tori, Zofija Šuli-goj, Aleš Mijatovič, Ivan Kos in Biserka Poznič. Občina Šoštanj: KS Bele Vode Anica Pudgar, Stanko Podvratnik, Alojz Hriberšek, Stanislav Goličnik, Metka Navodnik. Svet KS Gaberke: Bogdan Lampret, Zvonko Koželjnik, Janez Zel-cer, Karl Judež, Branko Spital, Rafko Blatnik, Milan Kopušar. KS Lokovica: Peter Radoja, Drago Koren, Alojz Konovšek, Matej Krumpačnik, Simon Srebre, Roman Drev, Marko Jurič. KS Ravne: Jože Sovič, Drago Kot nik, Jože Gor šek, Franc Koren, Boštjan Lenko, Jože Krt, Damjan Tajnik KS Skorno - Florjan: Silvester Mež nar, Roman Oblak, Marko Kurnik, Matej Skorn šek, Jan ko Lesnik, Sonja Golavšek, Ladislav Melan šek. KS Šentivd: Franc Jelen, Franc Urlep, Hermina Bezovnak - Komprej, Andrej Podvratnik, Andrej Šumah. KS Šoštanj: Vilma Fece, Danilo Čebul, Bojan Rotovnik, Roman Pibernik, Tatjana Skornšek, Helena Tajnik, Marjan Stvarnik. KS Topolšica: Herman Pergov-nik, Marjana Menih, Uršula Menih - Dokl, Drago Tamše, Miran Tekavc, Matej Kugonič, Boštjan Menhart. KS Zavodnje: Peter Anželak, Jože Ježovnik, Cvetko Grabner, Roman Anželak, Janez Venta, Martin Medved, Jože Juvan. »"Has 1 1 M Od srede do torka - svet i n domovina a i Sreda, 13. oktober Na javni predstavitvi mnenj v državnem zboruje ministrica za obrambo dejala, da predlog resolucije programa razvoja Slovenske vojske do leta 2025 predvideva njeno kadrovsko okrepitev. Izvedeli smo, da je nekdanji veleposlanik v Španiji Peter Reberc, ki se je moral avgusta predčasno vrniti domov, prejel odpoved delov- V Cilu so doživeli neverjetno rešitev ujetih rudarjev. nega razmerja. Ob tem je Reberc zatrdil, da gre za osebno obračunavanje ministra Žbogarja. Končala so se pogajanja med vlado in javnim sektorjem in stavka seje končala. Kot je povedala predstavnica vlade, dodatna sredstva iz proračuna ne bodo potrebna. Čilski reševalci so z reševalno kapsulo na površje potegnili vseh 33 rudarjev, ki so kar 69 dni čakali ujeti pod zemljo, in osupnili ves svet ter zasenčili vso drugo dogajanje. Četrtek, 14. oktober Če smo dan prej sli ša li, da je stavka kon ča na, so policisti povedali nekaj drugega: povedali so namreč, da so odločeni nadaljevati stavko ali jo celo zaostriti, ne glede na to, daje preostali del javnega sektorja stavko končal. Nekdanji slovenski veleposlanik v Madridu je potreboval neverjetno veliko neverjetnih reči. njem goriva, saj so protestniki zaprli dostop do skla dišč. Madžarska tovarna aluminija, iz katere je iztekla rdeča gošča, je klub opozorilom okoljevar-stvenikov začela ponovno obratovati. Švicarski inženirji so dokončali delo in izkopali najdaljši, 57 kilometrov dolg železniški predor na svetu, Gotthard, ki so ga pod švicarskimi Alpami gradili 14 let. Sobota, 16. oktober V Sloveniji je potekal dvodnevni forum, na katerem so sodelovali romski parlamentarci iz 17 držav. Z mariborskega letališča je zjutraj proti Afganistanu odpotovalo še 50 vojakov 14. kontingenta Slovenske vojske, ki bodo prvič prevzeli samostojno skupino za urjenje afganistanske voj ske. Sodnik Eulexa je vložil obtožnico proti peterici osumljencev, da so na neki zasebni kliniki v Prištini nezakonito presajali človeške organe. Sindikat policistov je napovedal, da stavke še niso končali. Kandidatu za tržiškega župana Pavlu Rupar-ju s pritožbo ni uspelo, saj je občinska volilna komisija zanikala vse nepravilnosti, ki jim jih je očital Rupar. In ta je že vložil kazensko ovadbo. Prav istega dne pa je državna volilna komisija odločila, da bo drugi krog lokalnih volitev potekal 24. oktobra. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je obiskal jug Libanona v bližini meje z Izraelom - države, za katero je dejal, »da bi jo bilo treba izbrisati z zemljevida«. Pred Akropolo v Atenah so izbruhnili spopadi med policijo in zaposlenimi, ki so zaprli vhod v objekt. Varnostni svet Združenih narodov je za leto dni podaljšal mandat mednarodni misiji v Afganistanu, kjer je trenutno 120 tisoč vojakov. Petek, 15. oktober Policisti so še vztrajali. Prvi mož njihovega sindikata je dejal, da bodo, če vlada ne bo prisluhnila zahtevam - zlasti o odpravi plačnih nesorazmerij, sledili protestni shodi pred vlado in tehnične zaostritve stavke. Mediji so poročali, daje pred kratkim odpuščeni veleposlanik v Španiji Peter Reberc za kuhinjske pripomočke, orodja in podobno porabil 100 tisoč evrov. Sam je dejal, da vse zavoljo predstavljanja Slovenije. Zaradi stavke in protestov proti pokojninski reformi so se v Franciji spopadli s pomanjka- Kitajski denar je v svetu vse bolj pomemben. Predsednika Rusije in Venezuele sta podpisala več energetskih dogovorov. Med drugim bo Rusija v Venezueli gradila jedrsko elektrarno. Na tisoče Japoncev je v Tokiu demonstriralo proti »kitajski invaziji« na otoke, ki sijih lastita obe državi. Na Kitajskem so istočasno potekali protijaponski protesti. ZDA so prestavile objavo poročila o manipu-latorjih valut. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve je medtem Kitajsko pozval, naj juanu pusti, da se okrepi. Nedelja, 17. oktober V Dobrniču na Dolenjskem se je na spominski slovesnosti ob 67. obletnici prvega zasedanja slovenske ženske protifašistične zveze zbralo več kot 1500 ljudi. Udeležence je nagovorila obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Spet so nas svarili pred terorističnimi napadi v Evropi. V očitnem odzivu na divjanje srbskih huliganov na nogometni tekmi v Genovi je skupina radio@alfa Albancev v Bruslju skušala zažgati zastavo, izobešeno na srbskem veleposlaništvu. Na tisoče ljudi se je zbralo na ulicah in v cerkvah po Avstraliji ter v Vatikanu, kjer je papež Mary MacKillop razglasil za prvo avstralsko svetni co. Savdskoarabske varnostne službe so opozorile, da veja mednarodne teroristične mreže Al Kaida na Arabskem polotoku pripravlja napad v Evropi, še posebej v Franciji. Ponedeljek, 18. oktober Izvedeli smo, da zaradi varčevanja vlade Slovenija prihodnje leto ne bo mogla plačati članarine v Organizaciji Združenih narodov. Delavci Vegrada so na laž postavili izjave pre- Je vodja premierjevega kabineta lagala? mierjeve vodje kabineta Simone Dimic, kije dejala, da Vegrad ni obnavljal njene hiše. Kot so povedali delavci, sojo obnavljali z materialom, namenjenim Celovškim dvorom. Iz ustavnega sodišča so sporočili, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni v neskladju z ustavo. Na seji državnega zbora je premier Borut Pahor odgovarjal na poslanska vprašanja, med drugim o prestrukturiranju energetskega sektorja in poskusnem vrednotenju nepremičnin. Dejal je, da lastnikom napak ni treba sporočati, saj bo te po uradni dolžnosti popravila geodet ska uprava. Demokratska liga Kosova je v skladu z odločitvijo vodstva stranke uradno izstopila iz vladne koalicije z Demokratsko stranko Kosova. Torek, 19. oktober Komisija za preprečevanje korupcije je na lastno pobudo in na podlagi drugih podatkov začela več postopkov preučitve domnevnih nepravilnosti v povezavi s Simono Dimič. V državnem zboru se je zaključila razprava o pokojninski reformi, ki so ji, tako koalicijski kot opozicijski poslanci, očitali predvem to, da ni bila usklajena socialnimi partnerji. Slišali smo o kritikah, in sicer negativnih. Letele so na namero gospodarskega ministrstva o združitvi energetskih stebrov. Evropska komisija je odobrila vlogo Slovenije Evropska komisija je Sloveniji namenila denar za pomoč delavcem Mure. za pridobitev evropskih sredstev, ki jih bo namenila za pomoč 2.554 presežnim delavcem Mure. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da je Rusija še vedno zadržana do sodelovanja pri postavitvi protiraketnega ščita v Evropi in še preučuje to zamisel. ,2 "o O CM "5 co n GO 1 Kulturna promocija žabi a perspektiva Spela Kožar Še dobro leto in Velenje bo evropska prestolnica kulture. Častivreden naziv, ni kaj. Spodbudi lahko ne le kulturno, temveč (tudi in morda predvsem) turistično prepoznavnost. A kaj, ko se zdi, da se niti država ne zaveda promocijskega učinka. Če je prejšnja oblast spodbujala »kreativnost« župana Kanglerja, se je zdajšnja z njim nemalokrat zapletla v verbalne »duele«. In tako sta prišla Tomaž Pandur in Mitja Čander, odšla pa Vladimir Rukavina in Aleš Novak. »Spremljevalci« iz partnerskih mest so lahko zgolj opazovali in v tem času, ki »se meri« v letih, sami oblikovali programske smernice. Lokalna oblast je s tem pokazala, kako zasenčiti državno. Pa vendar je EPK tudi (in morda predvsem) državni projekt. A kot kaže, se bomo po letu 2012 lahko pohvalili predvsem z infrastrukturnimi pridobitvami. Je že res, da je bila kulturno-investicijska nadgradnja v vzhodno kohezijski regiji eden glavnih motivacij kandidature. A investicija brez prave vsebine (pre)hitro propade. Le poglejte naše gospodarstvo. Med »vlečenjem vrvi« partnerskim mestom ni ostalo drugega, kot da nadgrajujejo že obstoječo kulturno ponudbo; tako bodo novomeški mednarodni festival Jazzinty ali Fotopub oziroma murskosoboška plesna Fronta oziroma ptujski Art Stays še bolj mednarodni... Kaj pravzaprav to pomeni? Da so nagrade z levim prilastkom mednarodne že vredne EPK-ja? Verjetno ne bi smelo biti tako, a najverjetneje bo tako. Programski direktor Mitja Čander je ob nastopu položaja prejšnji petek priznal, da smo zamudili »velike« zgodbe, torej take, ki bi nas povezale s kakim drugim evropskim kulturnim centrom, kot so na primer kuratorski projekti. S sprejetim proračunom prejšnji torek za letošnje leto smo zamudili tudi predpriprave v prihodnjem letu, saj bi lahko bilo že leto 2011 »predevropsko«, ki bi kot uvod v leto 2012 izpostavil prednosti pa tudi slabosti programa ali investicij. Ja, EPK bo predvsem slovenska kulturna zgodba; navsezadnje se evropska sredstva kanalizirajo celo v revitalizacijo mestnih jeder. A ko partnerskim mestom ostane le drobiž iz skupnega EPK žaklja, to niti ni tako neumna poteza. Bo vsaj mestno središče nekaj pridobilo. In kaj bomo dobili kulturni »fanatiki«? V domačem Velenju več vsebin za otroke in mlade, v Slovenj Gradcu muzej Huga Wolfa, na Ptuju še kak nov festival, v Murski Soboti »kulturno« ulico, v Novem mestu rock opero, v Mariboru pa menda »novo« mesto. Oba izvoljena direktorja sta zaenkrat na pravi poti: poslovna direktorica Helena Hvalec napoveduje pomoč ministrstva za gospodarstvo, saj EPK vidi tudi kot potencial za razvoj kulturnega turizma, direktor Čander pa že išče nove programske vsebine. Te naj bi vključile najbolj prezrte kulturne organizacije, kot je nevladni sektor, in najbolj prezrte meščane, kot so priseljenci, reveži, Romi ali upokojenci. »Kultura sobivanja bo pomemben sklop«, pravi. Lahko bi postal najpomembnejši in s tem zarisal našo specifiko. Specifiko, ki bi nas ločila od ostalih EPK-jev in ki bi izpostavila našo družbeno realnost. Zakaj ne bi bil EPK tudi pokazatelj slovenske družbe? Družbe, v kateri je vse več brezposelnih, vse več prevaranih in vse več privilegiranih državljanov. Zdi se namreč, da se država tega ne sramuje. In to je njena kultura. SDS Člani Občinskega odbora SDS Šmartno se iskreno zahvaljujemo vsem občankam in občanom, ki ste šli na volitve in ste oddali glas za naše kandidate. Obljubimo, da bomo delali v prid vseh občank in občanov ter se trudili izpolniti program, ki smo si ga zastavili. Kot smo obljubili, bomo del finančnih sredstev po končanih volitvah, ki bi jih sicer namenili bogatejši predvolilni kampanji, preko Rdečega križa donirali ogroženi družini iz Šmartnega ob Paki. V drugem krogu županskih volitev bomo podprli kandidata Frančiška Fužirja. Zato se udeležite volitev in obkrožiti našega skupnega kandidata pod številko 2. OO DSDS Šmartno ob Paki V SREDISCU So razmere v dijaškem domu res katastrofalne? Na Šolskem centru Velenje menij o, da posebnih težav ni - Razmere daleč od katastrofalnih, trdij o v Mladinskem centru Velenje Tatjana Podgoršek Klic v redakcijo. Že več kot mesec dni je od začetka novega šolskega leta, razmere v dijaškem domu pa daleč od tistega, kar naj bi dijakom v njem pripadalo. Nimajo interneta, košev za smeti, posteljnine, šele pred nedavnim naj bi dobili toaletni papir, oprema je neprimerna ... Dom naj bi vodila delavka, ki jo je Šolski center Velenje zaposlil preko javnih del. "Boste pomagali postaviti stvari na svoje mesto?" je še vprašal glas na drugi strani. Na Šolskem centru Velenje presenečeni Informacijo smo najprej preverili na Šolskem centru Velenje. »Mislim, da posebnih težav ne bi smelo biti in kolikor sem seznanjen, jih tudi ni bilo. Da smo nekatere operativne težave reševali na začet ku šol ske ga leta ozi roma sproti, se mi zdi nekaj povsem normalnega. Najkasneje do konca tega meseca takih zgodb, ki so bile mogoče v septembru navidezne, zagotovo ne bo več,« je bil presenečen direktor Šolskega centra Ivan Kotnik. Kotnik je povedal, da center ni lastnik dijaškega doma, saj so vse tri stolpiče, zgrajene na robu 70 let prejšnjega stoletja za tovrstne potrebe za 740 dijakov, prodali. Zadnji stolpič je odkupila Mestna občina Velenje in ga temeljito preuredila v mladinski hotel. Svojemu name nu ga je pre da la konec letošnjega avgusta. V njem je uredila poseben vhod in približno 58 postelj za potrebe dijakov in štu- dijaškem domu, v katerem so tudi študenti, nabavil Mladinski center in je v skladu z normativi in standardi. »Kar pa se ostalih zadev tiče, smo jih urejali res na začetku šolskega leta ali sproti, saj prej nismo vedeli, koliko dijakov se bo odločilo za bivanje v dijaškem domu. Da bi zagotovili dijakom dobre bivalne pogoje, smo poskr- Ivan Kotnik: »Nekatere zadeve smo urejali sproti, ker do začetka šolskega leta nismo vedeli, koliko dijakov se bo odločilo za bivanje v dijaškem domu.« dentov. Ker pa so za nekatere programe oziroma poklice v promociji izpostavljali tudi možnost bivanja, so v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisali z Mladinskim hotelom najemno pogodbo in konec avgusta nastanili v njem 15 dijakov. Po zagotovilih Kotnika je opremo v Marko Pritržnik: »Pritožb, pripomb nismo dobili.« beli za čiščenje njihovih prostorov in pranje perila ter nekatere druge servisne storitve, čeprav bi za to morali poskrbeti sami. Tako smo jim uredili občasno čiščenje sob, posebej sanitarij, čeprav bi za to morali skrbeti sami. Ministrstvo za to ne namenja denarja. Kadrovske potrebe glede na normative in standarde zapolnjujemo na različne načine. Po slednjih z enim vzgo- jiteljem ne »zvozimo«, zato imamo zaposleno sodelavko preko javnih del. Konec tega meseca eden od vzgojiteljev učiteljev odhaja v pokoj in ga bomo pravočasno nadomestili z drugim, tako da pri tem težav ni. Kotnik je še pojasnil, da potreb po še kakšnem vzgojitelju ni. Kajti uradno dijaki prihajajo v dom v ponedeljek zjutraj in gredo domov v petek popoldan. Ker pa je dijaški dom neka te rim edi ni dom, jim neuradno omogočijo bivanje v domu tudi čez vikend. »Kar je res, je to, da so način, možnosti ter pogoji bivanja v domu bolj sodobno kot kje drugje,« je še dejal Ivan Kotnik. Pripomb niso dobili Pre se ne čen nad vpra ša njem, ali so razmere v dijaškem domu tako katastrofalne, kot smo slišali, je bil tudi direktor mladinskega hotela Marko Pritržnik: "Menim, da so razmere daleč od katastrofalnih. Pritožb, pripomb nismo dobili. Prostore daje Mladinski center v najem, ker nismo registrirani za izvajanje dejavnosti dijaškega doma. Vendar so stvari dogovorjene in pri primopredaji potrjene.« Po besedah Pritržnika je Mestna občina Velenje dala Mladinskemu centru Velenje prostore na Efenkovi cesti v Velenju, namenjene študentskemu domu, v upravljanje. Ker se je v letu 2009 pokazalo, da bodo prostore za bivanje potrebovali tudi dijaki, so v domu fizično ločili vhod in prostore zanje. Tu so uredili sedem dvoposteljnih sob z vso pripadajočo infrastrukturo ter opremo, kar pomeni štiri kopalnice, sanitarije, kuhinjo in skupni prostor za dijake in vzgojitelje. »V 7 sobah je 14 postelj, prav toliko omar, stolov, pripadajoče število miz in košev za smeti. Kadrovske in ostale potrebe niso v naši pristojnosti, ampak so v domeni šolskega centra, s kate rim smo pod pi sa li pogodbo o najemu prostorov. Čudi me, da nekdo izpostavlja to, da dijaki nimajo možnosti priklopa na internet. To možnost ima vsak apartma. Kolikor mi je znano, bo tudi ta zadeva urejena za vsakega dijaka zelo kmalu. Sicer pa predlagam, da organiziramo dan odprtih vrat dijaškega doma, na katerem se bodo ljudje lahko sami prepričali o razmerah v njem,« je povedal Marko Pritržnik. Final inženiring in gradbeništvo d.d. Smo podjetje za izvajanje gradbenih in zaključnih del. K sodelovanju vabimo naslednje sodelavce: 1. VODJA OBJEKTOV (m/ž), V. ali VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri 2. OBRAČUNSKI TEHNIK (m/ž), V. stopnja gradbene smeri 3. GRADBENI DELOVODJA (m/ž), IV. stopnja izobrazbe gradbene smeri Vabimo vas, da svojo vlogo s kratkim življenjepisom, dokazilom o doseženi izobrazbi in drugimi potrebnimi dokazili, v roku 8 dni po tej objavi pošljete na naslov: Final inženiring in gradbeništvo d.d. Nova Gorica, Cesta 25. junija 1/f, 5000 Nova Gorica ali na tajnistvo@final.si. RAST, S KATERO DOSEŽETE VEČ Rentno varčevanje z odlično obrestno mero Uresničite si želje ter polepšajte prihodnost sebi in svoji družini. S postopnim varčevanjem na daljši rok in z odlično obrestno mero EURIBOR + 2 o. t. (3,162 %)* boste dosegli tudi bolj oddaljene cilje. Izkoristite posebno ponudbo rentnega varčevanja, ki velja od 1. 10. do 30. 11. 2010. Opozorilo: Ob sklenitvi varčevanja se uporabi 6-mesečni EURIBOR, objavljen na zadnji dan v mesecu pred sklenitvijo varčevanja, in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. in na dan 1. 10. *6-mesečni EURIBOR, določen na dan 30. 9. 2010, znaša 1,162 %. Spremenljiva obrestna mera, navedena v oklepaju, je izračunana na dan 30. 9. 2010 in velja od 1. 10. 2010 do 31. 3. 2011. o. t. - odstotna točka HS« ABANKA BANKA PRIJAZNIH LJUDI So osebnosti in so naj osebnosti! Začenja se izbor naj osebnosti leta 2010 - Predlagajte osebnosti, ki si zaslužijo nominacijo Letošnje leto, ni ga še konec, a prav veliko mu ne manjka, so zaznamovali številni dogodki. Za njimi so vedno stali ljudje. Taki, ki so dogodkom dali poseben pečat, taki, ki so za okolje, v katerem živimo, naredili kaj izjemnega, taki, ki so s svojimi dejanji izstopali, taki, ki si zaslužijo spoštovanje zaradi ... To boste povedali vi. V uredništvu Našega časa smo se odločili, da tudi letos izberemo naj osebnost v prostoru, v katerem prebiramo Naš čas. Da bomo to lahko storili, računamo na vas in na vaše predloge. Predlagajte, kdo si po vaše naziv naj osebnost zasluži. Že s tem mu boste dali priznanje, če tudi morda na koncu kot nominiranec ne bo »pristal« na lestvici, ki jo bomo sestavili. Prosimo pa vas, da ste pri obrazložitvi, zakaj si po vaše nekdo naziv naj osebnost zasluži, čimbolj konkretni, nazorni. Čim več čim boljših predlogov bi si želeli. Ozrite se okoli, vzemite v roke dopisnico, pismo, list papirja, razglednico ali pa priložen kupon -karkoli, samo da bo prišlo do nas. Pomagajte nam poiskati naj osebnosti. Take so. Naj ne bodo spregledane. Ne pozabite pripisati svojih podatkov in vse skupaj poslati na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Vse druge podrobnosti sledijo. Tokrat smo vam naložili le doma- čo nalogo. Pričakujemo, dajo opravite z odliko. Mladinci do 18 let državni prvaki Mladinska ekipa SSK Velenje v sestavi Matevž Samec, Urh Kraj-nčan, Niko Hižar in Robi Vitez (na sliki) je prijetno presenetila na državnem prvenstvu (DP) v smučarskih skokih na 85 m skakalnici minuli konec tedna v Mislinji in prepričljivo osvojila prvo mesto pred ekipama iz Kranja in Tržiča. Hižar, Vitez in Zagomilšek so osvojili točke tudi na posamezni preizkušnji ter v nordijski kombinaciji (NK), Samec in Krajnčan pa zaradi mladosti na posamičnih tekmah nista imela pravice nastopa. V Kranju so se skakalci pomerili za naslove državnih prvakov posamično in ekipno. Med posamezniki sta točke osvojila z 29. mestom Gašper Berlot in Robert Hrgota (31.). Uspešno so nastopili ekipa, v kateri sta se jima pridružila Marjan Jelenko in Robert Vitez. Bila je šesta. Ljubno ob Savinji, DP - dečki do 12 in 13 let posamično in ekipno. Dečko do 13 let: 10. Patrik Vitez, 11. David Strehar, 18. Blaž Sluga, dečki do 12 let: 3. Aljaž Osterc, 9. Rok Jelen, 11. Ožbej Jelen, 14. Sven Zagomilšek, 15. Gašper Brecl. Ekipno: 3. SSK Velenje I ( Rok Jelen, Osterc, Vitez, Strehar), 6. SSK Velenje II (Pikelj, Sluga, Brecl, Ožbej Jelen). Velenjčani imajo tudi močno vete- ransko ekipo; to je dokazal Slavko Krajnčan, kije na poletnem svetovnem prvenstvu veteranov v avstrijskem Beljaku osvojil naslov svetovnega prvaka v NK, v posamični tekmi pa je bil četrti. V klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Začetki bodo lahko začeli vaditi z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani www: velenje--skijump.si . ■ ercator Odprli smo nov Mercator Center Velenje! Vabimo vas, da se udelc »te ■ zabavnih dogodkov: četrtek, 21.10.: • ob 10. uri Nastop harmonikarje« Roberta Goličnika ter veliko nagradno kolo sreče « ob 17. uri Klovn Bufeto na obisku / animacija za najmlajše Nastop družinskega Trla Pogladlč, veliko nagradno kolo sreče ter pokušlna domačih dobrot petek, 22.10.: • ob 17. uri Gledališče iz desnega žepka / animacija za najmlajše ter veliko nagradno kolo sreče sobota, 23.10.: . ob 10. uri Abba Show s pokušlno švedske kullnarlke ter nagr: nedelja, 24.10.: • ob 10. uri Mojca In medvedek Jaka / animacija za najmlajše Nastop glasbene gostje Mance Dremel, pokušlna nedeljskih ! ter veliko nagradno kolo sreče torek, 20.10.: « ob 17. uri Čarovnik Grega na obisku / animacija za najmlajše Kostanjev piknik z nastopom folklorne skupine In ljudskih godcev ter veliko nagradno kolo sreče petek, 29.10.: • ob 17. uri Spoznaj Mercator Center Velenje /skozi nagradno odkrivanko spoznajte prodajalne Mercator Centra Velenje Ob pokušini ameriških jedi vas bo zabaval imitator Ehrisa Presleys [Dani Gregore). sobota, 30.10.: • ob 10. uri Noč Čarovnic /čarovniška zabava i} ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Kostanjev piknik, violina, piano, kitare... Jeseni ne maram, pa čeprav je tako lepo pogledati v gozd, kjer se prelivajo rume-no-rdeče-rjavi odtenki obarvanih listov po tleh. Konec je toplih, brezskrbnih dni in vse bližje so hladni zimski dnevi, ki mi niso všeč. In čeprav jesen ni moj letni čas, se mi vsako leto znova že konec septembra »zalušta« pečenega kostanja, brez katerega jesen ni prava jesen. V soboto, 16. 10., so se tudi drugim ŠŠK-jevcem cedile sline po pečen kostanju, zato smo organizirali kostanjev piknik pred eMCe Pla cu. V slo gu » Ni štroma, ni panike« smo preživeli lep večer. Nare-zali smo kostanj, ga spekli in zalili z moštom. Ob 22.30 je v eMCe Placu zmanjkalo elektrike, prižgale so se sveče in večer smo nadaljevali v soju plamenov in ob spremljavi kitar. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Lahko pa bi dodali, da seže vse do vrh gora. Če greva pod objem gora, ga bova lahko slišala. V nedeljo, 17. 10., pa nam ni bilo potrebno v objem gora, ampak smo se zbrali kar v Knjižnici Velenje in prisluhnili avtorjema planinske zgoščenke z naslovom »Greva pod objem gora,« ki je izšla konec avgusta pri Mladinski komisiji PZS. Na njej se skriva osem mladinskih planinskih pesmi, ki so nastale izpod peresa naših dveh prijateljev in ŠŠK-jevcev Uroša Kuzmana in Andreja Hočevarja. Mlada velenjska ustvarjalca sta k projektu pritegnila tudi svoje prijatelje. Tako lahko na zgoščenki slišimo glas Šaleškega študentskega okteta in številnih drugih, skupaj kar štiridesetglavo množico sodelujočih. Ta vikend smo za vas pripravili dva koncerta - napovedujemo koncert benda Sportbilly krši embargo Spock Studios v sodelovanju z Radiom Študent in Mladinskim centrom Velenje. Vabljeni, da se nam pridružite v petek, 22.10., od 21. ure ure dalje v eMCe Plac. V soboto, 23. 10., bodo na odru eMCe Pla-ca končno nastopili člani avstralske rock sku pi ne The Kil l Devil Hil ls. Kon cert, ki ga organiziramo z društvom Špil, smo prestavili s prejšnje na to soboto in tokrat vam obljubljamo, da bo od 21. ure naprej 'naš in vaš plac' zadonel v zvokih swamp folk country rocka. Violina, piano, kitare in tolkala vas zagotovo ne bodo pustila ravnodušne. Vabljeni! ■ Nastja S. Naveršnik Zanimivo druženje Mladinci Raven pri Šoštanju so letos prvič med kostanjevim piknikom organizirali športne igre, ki so se jih udeležili tekmovalci iz 4 sosednjih krajevnih skupnosti, sodelovala pa je tudi domača ekipa: RRP (Ravenčani radi pijejo), TGP (Florjan-čani), Pijana Pristava, Na izi (Razbor), Šalabaj-zerji (mešana ekipa Pesje, Šoštanj). Tekmovali so v 5 zanimivih igrah. Po petih igrah je bil rezultat izenačen med ekipama RRP in Na izi, zato so se sodniki odločili, da se preizkusijo še v eni igri, in sicer pri tem, kdo bo prej pojedel bobi palčke. Zmagala je razborska ekipa. Ravenski mladinci so poskrbeli tudi za privlačne nagra de. Predsednica mladinske organizacije Ravne Jana Obšteter je bila ob koncu dneva zadovoljna: »Pomembno je, da pokažemo, da smo ravenski mladinci dejavni, pomembno je druženje in medsebojna pomoč pri izvedbah takšnih projektov. Priprave so bile zahtevne, potrebno je bilo poskrbeti za nagrade za tekmovalce, nabrati kostanj, ki smo ga kasneje sami tudi rezali in pekli, potrebno je bilo poskrbeti za glasbo, šanke - jurčke, igre, mošt... Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi športnih iger ali nam kakorkoli pomagali, da nam je uspelo.« ■ Nastja Stropnik Naveršnik OŠ Šoštanj državni prvak v atletiki V sredo, 13. 10., je bilo v Slovenski Bistrici državno ekipno finali no tekmovanje v atletiki za osnovnošolce. Med 12 najboljših šol v Sloveniji se je uvrstila tudi atletska ekipa OŠ Šoštanj, kije pred tem osvojila 1. mesto na področnem tekmovanju v Velenju. Finalno tekmovanje je potekalo v 8 različnih disciplinah (tek na 60 m, tek na 300 m, tek na 1000 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljino, skok v višino, met krogle in met vortexa) in v vsaki disciplini sta barve svoje šole lahko zastopala največ dva učenca oziroma učenki. Za Šoš-tanjčane so pod mentorstvom profesorjev Teja Toreja in Tomaža Hermana nastopili naslednji učenci: Gre ga Bukovič, Urban Oce pek, Aleš Štruc, Andraž Roškar, Simon Hudales, Rok Srnovršnik, Kaj Špe- gel, Žan Andrejc, Tomaž Sovinc, Denis Robida, Martin Petek, Aljaž Šlutej, Jan Balažic, Roman Mevc in Saško Jamnik. Z odličnimi nastopi v vseh disciplinah, še posebej pa v štafeti 4 x 100 metrov, v kateri so z lahkoto osvojili 1. mesto (čas 49:16 s), so skupno zbrali 15.540 točk ter tako osvojili laskavi naslov državnih šolskih prvakov. ■ Tomaž Herman Mercator Center Velenje, Šaleška cesta 1, Velenje Odpiralni časi: od ponedeljka do sobote od 8. do 20.ure/nedelje in prazniki od 8. do 15. ure SPORT IN REKREACIJA Še vedno naivno prejemajo zadetke Sobotna tekma s Primorjem (ob 18.00) za nogometaše Rudarja in trenerski dvojec Prašnikar-Pevnik kvalifikacijska V prvi nogometni ligi 13. prvenstveni krog ni prinesel nobenih sprememb na vrhu lestvice. Med prvimi tremi moštvi je ostala enaka razlike v priigranih točkah, kot je bila pred njim. Maribor je zadržal prednost štirih točk pred drugimi Domžalami in osem pred tretjo Nafto. Gneča je tudi v drugi polovici lestvice. Koper seje z zmago 2:1 nad Rudarjem povzpel na četrto mesto in na petem mestu zamenjal Primorje. V Ajdovščini zaradi močnega vetra tekme med domačimi nogometaši in gosti iz Kranja ni bilo, v areni Petrol pa so gledalci po dolgem času spet videli zmago. Pod vodstvom novega trenerja Staneta Bevca je CM Celje z 1:0 premagal Hit Gorico. Po neodigrani tekmi s Primorjem je Triglav zdrknil na zadnje mesto, Olimpija na predzadnjem ima enako število točk, rudarji na pred-predzadnjem, torej 8. mestu, pa samo dve točki več od njiju. O gostovanju v Kopru je Rudarjev trener Bojan Prašnikar dejal: »Z igro si nismo zaslužili poraza, lahko bi bilo tudi drugače. Ponavljajo se nam že znane zgodbe. Najprej moramo dobiti zadetek, potem se moramo izvleči iz velikih težav. Ko to storimo, spet naivno prejmemo zadetek. Skratka, dokaj naivno prejemamo zadetke, ki nas potem drago stanejo.« Prav zato bo sobotna tekma, ko bo v Velenju gostoval povratnik v prvo ligo Primorje, za Bojana Prašnikarja in njegove igralce zelo pomembna. Tega se zaveda: »Z igro proti Kopru si nismo zaslužili poraza, lahko bi bilo tudi bolje. Toda dokaj naivno prejemamo zadetke, ki nas poten drago stanejo. Z novim porazom smo sami sebe pripeljali v zelo težek položaj. Zato bo sobotna tekma za nas tako rekoč kvalifikacijska. Proti neposrednemu tekmecu v srednjem delu lestvice nujno potrebujemo zmago.« Vodstvo kluba je medtem poiskalo novo okrepitev. Morda se bo že v soboto velenjskim ljubiteljem nogometa predstavil 24-letni Ptuj-čan Doris Kelenc. »Ko smo izgubili Roka Kronavetra (odšel je po 3. krogu - op. p.), smo iskali zamenjavo zanj. Po dvomesečnem zamiku smo končno uspeli dobiti novega igralca in upam, da bo naš napad z njim bolj konkreten, udaren.« ■ vos Od raja do pekla in nazaj V tihem, deževnem nedeljskem popoldnevu so za popestritev spodobnega števila navijačev poskrbeli nogometaši Šmartnega in Bele krajine (5:4). Začetek je bil po domačih notah, saj j e že v 3 min lepo akcijo celotnega napada zaključil Arnel Mujanovič. Skoraj identična situacija seje zgodila v 31.min, le da je za 2:0 poskrbel s svojim prvencem Arnel Mah-mutovič. Toda čvrsti gostje, ki so jih vodili prekaljeni prvoligaški borci, Janez Perme, Darijo Biščan in Dino Mit ra kovič so v vsa kem svojem napadu pomenili resno nevarnost za domača vrata. Že v 31. min je za znižanje rezultata na 1:2 z lepim strelom poskrbel Biščan. Težak teren in hitra žoga sta zahtevala maksimalno zbranost. Ta pa je v nadaljevanju začela popuščati predvsem v domačih zadnjih vrstah. Tako so razigrani Arnelu Mahmutoviču (spredaj) se je "odprlo". (foto: vos) gostje preko Martinoviča izenačili že v 49 minuti Šmarčani so sicer igrali zelo borbeno, a so bili dolgo časa v precej podrejenem položaju. Pravi šok j e prišel v 66. -n 67. minuti, ko sta za goste zadela Perme in znova Biščan in 4:2 v njihovo korist. Kazalo je nadaljevanje črnega niza porazov, saj so gostje nizali napad za napadom. Potem pa se je zgodil že tretji preobrat. Težki gostje so začeli počasi popuščati, in če se je včasih zdelo, da so Šmarčani nabirali zgolj kilometrino z vztrajnim tekom, so nekako le izčrpali nevarne goste. Potem sta izmenično začela s strelskim šovom Mahmutovič za 3:4, za izenačenje je iz gneče v 76. min poskrbel Mujanovič. Velika boje- Še osma zmaga Nogometaši Šoštanja so v devetem krogu Štajerske nogometne lige še osmič zmagali in tako ostajajo na drugem mestu prvenstvene lestvice, še naprej pa čakajo na spodrsljaj prvouvrščene-ga Zavrča, ki do sedaj v letošnji sezoni še ni izgubil tekme. Na sobotni tekmi s Podvinci so Šoštanjčani igrali zelo napadalno, a niso uspeli izkoristiti številnih priložnosti. Edini gol v prvem delu je tako dosegel Softič v 19. minuti, v drugem delu pa so gostje uspeli izenačiti v 69. minuti. Le štiri minute kasneje j e pravi evrogol dosegel Obu, ki je v igro vstopil šele nekaj minut prej. Na 3 : 1je s svojim drugim zadetkom povišal Softič, nato pa so se Šoštanjčani ponovno sprostili in nekoliko pozabili na Presenetili nerazpoložene gostitelje Košarkarji Elektre so prvenstvo začeli s prepričljivo zmago v Mariboru. Izjemno razpoložen je bil Miloš Miljkovič, ki je že v prvem polčasu dosegel 16 točk in 8 skokov, ob koncu pa je dosegel dvojnega dvojčka - 21 točk in 15 skokov - in je bil z učinkovitostjo 36 tudi MVP prvega kroga lige Telemach. V prvem polčasu si Šoštanjčani niso uspeli priigrati občutnejše prednosti, z dobro obrambo in kolektivno igro v napadu so si šele v tretjem delu igre priigrali več kot deset točk naskoka, ki ga nato v nadaljevanju niso več spustili z rok. V 33. minuti je Elektra vodila že za 25 točk (75 : 50), ob koncu pa so gostitelji uspeli nekoliko omiliti visok poraz -končni izid srečanja je bil tako 68 : 88 za šoštanjsko Elektro. Dušan Hauptman, trener Elektre: »Proti Mariboru Messerju smo zmagali le zato, ker smo spretno izkoristili nerazpoloženost njihovih igralcev. Kljub temu da smo druga najmlajša ekipa Lige Telemach, smo to dobro obrnili sebi v prid ter se pokazali s kolektivnim napadom in obrambo. Mislim, da rezultat ni realna slika moči obeh ekip, saj je Maribor Messer veliko boljši, kot kaže rezultat.« V torek so se košarkarji Elektre v petem krogu pokala Spar pomerili z ekipo Rogaške........v svoji športni dvorani v Šoštanju, v soboto (ob 20.00) pa se nadaljuje državno prvenstvo - v Šoštanj prihaja Zlatorog, ki je bil v prvem krogu prost. ■ Niz porazov se nadaljuje Šoštanjčani so v 5. krogu gostili vodilno ekipo Impola iz Slovenske Bistrice, ki je srečanje dobila veliko težje, kot pa kaže izid - 5 : 3. Domači igralci so povedli z 2 : 0, potem pa pravi polom domačega drugega para, ki je praktično podaril zmago gostom. Tako je bilo pred igro tretjega para na semaforju 2 : 2, domači pa so imeli prednost 23 kegljev. V tej igri so si igralci razdelili točki gostje pa so srečanje dobili na razliko 46 kegljev. Sedaj sledi 14-dnevni premor in priložnost, da si Šoštanjčani naberejo novih moči za nadaljevanje prvenstva. V naslednjem 6. krogu ( 6. 11. ) bodo gostovali v Hrastniku pri predzadnji ekipi Krško 2002. ■ Krvodajalske akcije znova v Ravnah Šoštanj, 13. oktobra - V sredo je v Ravnah pri Šoštanju potekala krvodajalska akcija. Tovrstne akcije v Šoštanju potekajo že osemnajst let, začele so se v Gostišču Kotnik v Ravnah, kamor se zdaj, po petih letih, znova vračajo. Po podatkih OZRK Velenje je bilo letos do septembra 3526 odvzemov krvi, enak čas lani 3.123. Redni krvodajalec je šoštanjski župan in poslanec državnega zbora Darko Menih, ki je kri daroval tudi tokrat. Tesen poraz Igralke velenjskega Veplasa so v 5. prvenstvenem krogu (31 : 32) tesno izgubile na gostovanju v Ajdovščini. Obe ekipi sta začeli zelo odločno, majhno prednost so si najprej ustvarile Ajdovke, namreč v 15. minuti so povedle s +3 (9 : 6), zatem pa so rokometašice Veplasa pritisnile na plin in naredile delni preobrat 5 : 0 ter povedle z 11 : 9. Sledil je pritisk domačink, na drugi strani pa sta sodnika že zelo hitro (25. minuta) pokazala velenjski organizatorki Nives Fatkič rdeč karton zaradi 3. izključitve, tako da so jih Ajdovke ob polčasu le ujele in izenačile (14 : 14), za nameček pa so Velenjčanke ostale še brez ene igralke, poškodovala seje Lara Hrnčič, ki v nadaljevanju ni več zaigrala. V drugem delu je potekal pravi boj, gol za gol, nobeni ekipi se ni uspelo ''odlepiti''. V 50. minuti pa so domačinke ob podpori bučne publike le strle odpor Velenjčank in ušle na +3 (27 : 24); v 56. minuti so si Ajdovke priigrale najvišjo prednost - 32 : 2???). Z agresivno obrambo ter hitrimi zadetki iz protinapadov so gostje v 59. minuti znižale na samo gol zaostanka. 30 sekund pred koncem tekme so bile domače igralke v zadnjem napadu. Po nekaj sekundah so izgubile žogo, gostjam pa je ostalo premalo časa za izenačitev. Snežana Rodič, trenerka: »Dekleta si kljub porazu zaslužijo pohvalo za prikazano igro. Borile so se do zadnje sekunde tekme.« V 6. krogu (23. 10. ob 19. uri) bodo Velenjčanke gostovale v Celju proti ekipi Celjskih mesnin. ■ Odbojkarji zaceli Odbojkarji Šoštanja Topolšice so sredi prejšnjega tedna presenetili z zmago v pokalnem tekmovanju proti Krki iz Novega mes ta in se tako uvrstili v osmino finala tega tekmovanja. Krko so Šoštanjčani z izjemno bojevito igro premagali s 3 : 2, potem ko so peti niz dobili šele na razliko 18 : 16. V osmini finala se merijo z uveljavljeno slovensko ekipo Salonitom iz Anho-vega, ki letos nastopa tudi v srednjeevropski ligi. V četrtfinale napreduje boljši v dveh medsebojnih sre- čanjih, prvo je bilo že sinoči (v sredo) v Kanalu. Manj uspešni so bili nato odbojkarji Šoštanja Topolši-ce v državnem prvenstvu, kjer so morali priznati premoč ekipi Lub-nika iz Škofje Loke. Šoš tanjča ni so zače li dobro in osvojili prvi niz na 20, v nadaljevanju pa popustili, prepustili vajeti igre gostom, ki so na 21, 23 in 22 osvojili še naslednje tri nize in se nekoliko presenetljivo veselili prve letošnje prvenstvene zmage. V soboto (ob 17.00) bodo odbojkarji Šoštanja Topolšica v svoji dvorani gostili ekipo Črne. ■ Tako so igrali vitost in nepopustljivost sta se domačim obrestovali. Po ponovni gne či v kazen skem pro sto ru je v 86. minuti postal »krvnik« gostov tokrat prebujeni in razpoloženi Mahmutovič za težko priboije-no zmago s 5:4 ■ AP, foto: S. Vovk obrambo, kar so gostje znali izkoristiti in znižati izid na 3 : 2; to je bil tudi končni izid srečanja. Polovšak je prepričan, da njegovi varovanci na igrišču ne pokažejo vsega, kar bi lahko, zato je po tekmi predsedniku kluba ponudil svoj odstop, ki ga v klubu niso sprejeli, saj ekipa zmaguje. Do konca jesenskega dela so še štirje krogi, v soboto pa bodo Šoštanjčani gostovali v Rogaški. ■ 1. SNL, 13. krog. Izidi: CM Celje - Hit Gorica 1:0 (0:0), Luka Koper - Rudar Velenje 2:1, (1:1), Domžale - Nafta Lendava 1:1 (0:1), Maribor - Olimpija Ljubljana 0:0, Primorje - Triglav Gorenjska (zaradi močnega vetra preložena tekma) Luka Koper - Rudar Velenje 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Osterc (30.), 1:1 Korun (42.), 2:1 Marčeta (51.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Novakovič, Cipot, Korun (od 74. Bratanovič), Trifkovič (od 88. Grbič), Djermanovič, Berko, Roj, Mujakovič (od 55. Mešič), Dedič. Trener: Bojan Prašnikar. Vrstni red: 1. Maribor 31, 2. Domžale 26, 3. Nafta 23, 4. Luka Koper 17, 5. Primorje 15, 6. Hit Gorica 15, 7. CM Celje 13, 8. Rudar 13, 9. Triglav 11, 10. Olimpija 11. 2. SNL Šmartno 1928 - Bela krajina 5: Strelci: 1:0 Mujanovič (3), 2:0 Mahmutovič (31), 1:2 Biščan (33), 2:2 Martinovič (49), 2:3, Perme (66), 2:4 Biščan (66), 3: 4 Mahmutovič (72), 4:4 Mujanovič(76), 5:4 Mahmutovič (86). Šmartno 1928: Pusovnik, Jahič, Kramar, Omerovič, Kompan, Babič, Mahmutovič (od 88. Plesnik), Veler, Vasič (od 59. Jamnikar), Podgoršek, Mujanovič. Trener: Stanko Božičevič. Vrstni red: 1. Interblock (10 tekem) 21 točk, 2. Aluminij (11) 19, 3. Dravinja Kostroj (11) 19, 4. Bela krajina (10) 15, 5. Labod Drava (11) 15, 6. Mura 05 (10) 14, 7. Garmin Šenčur (11) 14, 8. Krško (10) 12, 6. Roltek Dob (11) 11, 10. Šmartno 1928 (11) 7. Štajerska nogometna liga, 9. krog Šoštanj - Podvinci 3:2 (1:0) Šoštanj: Mušič, Bulajič, Starina, Kurnik, Softič, Vejizovič (od 68. Avdič), Hudarin, Špacapan (od 68. Obu), Linič (od 84. Vukančič), Spasojevič, Umihanič (od 83. Gegič) 1:0 Softič (19), 1:1 Novak (69), 2:1 Obu (73.), 3:1 Softič (74.), 3:2 Petrovič (79.) Vrstni red: 1. Zavrč 27, 2. Šoštanj 24, 3. Pohorje, 4. Pesnica oba 18 ... Liga Telemach, 1. krog Maribor Messer - Elektra Šoštanj 66:86 (48:66, 32:38, 19: 23) Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat 12 (22), Vidovič 9 (2-2), Čosič, Jeršin 4, Bilič 5 (2-2), Lelič 18 (4-5), Miljkovič 21 (3-6), Nuhanovič 13 (3-4) v Vrstni red: 1. Elektra Šoštanj, 2. Šentjur, 3. Geoplin Slovan, 4. Hopsi Polzela vsi po 2, 5. Helios Domžale, 6. LTHcast Mercator, 7. Parklji, 8. Maribor Messer vsi po 1, 9. Zlatorog (-1) 0 2. DOL moški, 1. krog Šoštanj Topolšica - Lubnik 1:3 (20, -21, -23, -22) Pokal - odbojka moški Šoštanj Topolšica - Krka Novo mesto 3:2 (-22, 15, 21, -20, 16) 1. SRL - moški, 6. krog Izidi: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 22:30 (9:14), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 22:33 (11:18), Loka -Maribor Branik 27:27 (14:17), Slovan -Krka 32:37 (18:20), Šmartno Herz Factor banka - Ribnica Riko hiše 31:35 (15:16), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško (sreda, 17. novembra). 1. A DRL - ženske (1. Liga z'dežele), 5. krog ŽRK Ajdovščina - ŽRK Veplas Velenje 32:31 (14:14) ŽRK Veplas Velenje: Novakovič (10 obramb), Vajdl 6, Naglič 3, Nakič -, Hrnčič 1(1), Jaušovec 2, Halilovič 11, Čater -, Hofinger 3(2), Fatkič 3(2), Perše -, Kumer 2, Sešel (3 obrambe), Simič. Trener: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Ajdovščina 3 (5), Veplas Velenje 5 (5); izključitve: Ajdovščina 12 minut, Veplas 10. Drugi izidi: Piran Vrtovi Istre - Casino Izola 32:31 (17:17, Krka - Olimpija 25:33 (9:18), Zagorje GEN-I - Celje Celjske mesnine 42:17 (18:11), Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj Kegljanje, 2 liga -vzhod, 5. krog Šoštanj : Impol 3 : 5 ( 3238 : 3284 ) Šoštanj : Petrovič 567 (1), Sečki 528 (1), Križovnik 530 (0), Šehič 277, Arnuš 306 -533 (0), Hasičič 247, Mandelc 259 (0), Fidej 574 (1). KULTURA »aH:AS 21. oktobra 2010 Narejeno in pridelano v Stari vasi Druga najstarejša kraj anka j e razstavila narej ene kvačkane prtičke -Anton Miletič dela gobeline, Metka Sever piše pesmice - Gobarsko društvo Marauh j e predstavilo 130 različnih vrst gob Velenje - V krajevni skupnosti Stara vas so se tudi letos odločili, da pripravijo razstavo ustvarjalnosti krajank in krajanov, poimenovali pa so jo Narejeno in pridelano v Stari vasi 2010. Zagotovo bilo raz-stavljalk in razstavljalcev še več, če ne bi letos nagajalo pridelovalkam in pridelovalcem zelenjave in sadja. ko Sever tudi kot pes ni co. Zdravilna zelišča in pripravke iz njih ter začimbe sta razstavili Zdenka Volk in Hilda Mastnak; prva je vsem, ki so prišli v dom krajanov, ponujala kuhano sojo. Milena Blažič je ob krompirju različnih oblik in sadju razstavila marmelade, sokove, žgane pijače tudi stare vrst e j abolk. Člani Gobarskega društva Marauh Velenje, ki ima svoj sedež v domu krajanov Stara vas, pa so nabrali 130 različnih vrst gob, ki so sijih obis- koval ke in obiskoval ci raz stave z zanimanjem ogledovali. Mirica Škruba pa je v ročnem vozičku pripeljala starko Jesen in jo postavila pred vhodom. Del ustvarjalnosti krajank in krajanov Stare vasi so tudi Starovaški veseljaki, ki so nastopili ob zaključku razstave. Takrat je bilo mogoče poskusiti tudi dobrote z razstave. Zaključek je bila nova priložt nost za druženje krajank in krajanov krajevne skupnosti Stara vas. ■ M. L. 91-letna Štefanija Mlinar je razstavila prtičke, ki jih je skvačkala letos, hči Milena Miklavžina pa izdelke iz gline. Najbolj znani zeliščarki v Stari vasi sta Zdenka Volk (leto) in Hilda Mastnak. Ustvarjalnost je predstavilo šest krajank in krajanov. 91-letna Štefanija Mlinar, druga najstarejša kra-janka v krajevni skupnosti Stara vas, je razstavila kvačkane prtičke, ki jih je naredila letos, hči Milena Miklavžina pa izdelke iz gline. Tone Miletič je razstavil gobelin "Gostilna / Veseli godci", velikosti 138 x 110 cm, ki ga je delal osem dni manj kot tri leta, Tilka Komt pare, kiji gre priznanje za razmah klekljarstva v središču Šaleške doline, je razstavila številne čudovite čipke, Pavla Časl je "dala na ogled" osem slik, obiskovalke in obiskovalci razstave pa so spoznali Met- in zdravila v tinkturi. Marmelade in džeme je prinesla tudi Marija Meh, ki se je postavila tudi z velikimi orehi. Sadje so razstavili Ivan Koren (tudi zelenjavo), Ivana Cvikl, Anita Lekše (tudi fige), pa Avguštin Sušec in Mitja Ocepek. Kar precejšnja je bila ponudba peciva, ki so ga spekle Gabrijela Hribernik, Marija Meh, Metka Sever (ki je prinesla še jabolčne krhlje), Jožica Šporin, Zdenka Volk in Danica Pogorevc. Zanimiva sta bila razstavna prostora Čebelarstva Pogorevc; Danica in Marjan Pogorevc sta razstavila med in izdelke iz medu, pa Milena Blažič se je predstavila kot "proizvajalka" marmelad, sokov, žganih pijač in tinktur iz zelišč, videti pa je bilo mogoče še krompirje zanimivih oblik, pa sadje... Še bolje kot lani Šaleška dolina, 16. oktobra - Območno združenje RK Velenje se je letos že devetič vključilo v dobrodelno akcijo Drobtinica, s katero zaznamujejo svetovni dan hrane. Na stojnicah, ki so jih postavili na Cankarjevi ulici v Velenju, pred Pilon centrom v Šoštanju ter Mercatorjevim marketom v Šmartnem ob Paki, so mladi člani RK prodajali kruh, ki ga je za akcijo darovalo devet pekarn in Mercator. Prispevek za kruh je znašal 2 evra. S prodajo so tako zbrali 746 evrov, s prostovoljnimi prispevki občanov in občank pa dobrih 1000 evrov. Zbranih nekaj več kot 1800 evrov bo zadoščalo za približno 703 kosi- Učenka Ana Rogel in njeni starši so bili zelo veseli prispevka za nakup električnega vozička. la ali 6047 subvencioniranih malic za učence iz socialno šibkih družin v osnovnih šolah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Čut solidarnosti je bil na letošnji akciji večji kot lani tako pri darovalcih kruha kot pri občanih in občankah Šaleške doline. Še posebej si bodo letošnjo Drobtinico zapomnili učenka osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Ana Rogel in njeni starši. Ob koncu akcije so jim namreč predstavniki tamkajšnje krajevne organizacije RK, ki jo vodi Marija Lesnjak, podarili 1200 evrov kot pri- spevek za nakup električnega vozička za Ano. Denar so na pobudo omenjene krajevne organizacije za ta namen zbirale vse krajevne organizacije RK, ki delujejo pod okriljem Območnega združenja RK Velenje. ■ Tp Živahno v kavarni DU Velenje Velenje - Pred enim letom so obnovili kavarno Društva upokojencev Velenje. V želji, dajo napolnijo z dogajanjem, so v njej priredili srečanje upokojencev z zabavnim večerom. Prvim, ne pa tudi zadnjim. Taka in podobna srečanja bodo odslej prirejali mesečno. KOLONA Nepremičninarji Urban Novak Po velikem in obsežnem popisu, ki ga je Geodetska uprava Slovenije opravila pred leti in tako pridobila podatke o stanju nepremičnin, smo končno le dobili ocenjene vrednosti naših nepremičnin. In namesto da bi se zgodila katarza in bi vsi živeli pomirjeni z vrednostnjo naših nepremičnin, se je sedaj dvignil še večji vihar, kot je bil tisti ob popisu. Dolge vrste razjarjenih ali pa užaljenih ljudi pred okenci geodetske uprave že takoj naslednje dni po prejetju vrednosti nepremičnin so se zdele sprva smešne. In ker so prvi dnevi sovpadli s stavko javnih uslužbencev, je bila blamaža države ob popisu in vrednotenju nepremičnin še toliko večja. Le kaj se imajo ljudje toliko pritoževati?Ali kaj skrivajo? Se bojijo višine obljubljenega davka? Vse to so stvari, ki so me zanimale ob branju in gledanju poročil o tematiki nepremičnin. Vendar mi pozornosti niso zares vzbujala le takšna vprašanja, ampak dejstvo, da so pred okenci stali povečini starejši ljudje in upokojenci, ki niso izgledali kot lastniki več deset stanovanj ali kot nepremičninski baroni. Ker je situacija zahtevala malce bolj skrben pregled prejetega obvestila o vrednosti nepremičnine, sem si vzel čas in napisane stvari pregledal. Pa moram reči, da se mi zdi tako sedaj kot že ob času popisa način popisa ter izračun vrednosti neprimeren. Popis bi bilo potrebno narediti resno in strokovno, ne pa s pomočjo male armade preko vikend seminarjev izobraženih popisovalcev, ki so vdirali v slovenske domov ter - kot je sedaj evidentno - površno opravili svoje delo. Seveda je to za slovenske razmere težak zalogaj, ki bi terjal leta dela in natančnosti. Prav tako je neverjetno, da se je metodologija za izračun vrednosti nepremičnin določala naknadno in ne pred popisom nepremičnin. Kar pa je največja hiba verjetno največje blamaže v prostoru slovenskih nepremičnin, seveda takoj za famoznim Jazbinškovim zakonom, je suhoparna ocena vrednosti nepremičnine. Nikjer ni zaslediti upoštevanja naraščanja ali padanja vrednosti nepremičnine glede na lego objektov, na kvaliteto komunalne opremljenosti, kvaliteto lokacije objekta, dostopnost parcele itn. Te faktorje je seveda neprimerno težje oceniti, a so običajno to prve stvari, ki vas pri prodaji oziroma nakupu nepremičnine zanimajo. Vsekakor je namreč lepše imeti pogled iz dnevne sobe ali pa spalnice na travnik ali gozd kot pa na osemnadstropno stanovanjsko sosesko, oddaljeno deset metrov od vaših oken. Konec koncev ne samo da imate zaprt razgled, ampak imate nekaj deset različnih ljudi za sosede. Ali pa recimo razlika v vrednosti nepremičnin, ko recimo ena leži na sončni druga pa na senčni strani hriba. Sončna lega vam bo omogočila uporabo in vgradnjo naprednih energetskih sistemov, ki bodo omogočili energetsko sprejemljive načine ogrevanja ter posledično znižala finančno obremenitev ogrevanja. Medtem vas bo senčna lega udarila po žepu zaradi višjega računa za ogrevanje. Torej objekta ne bi smela biti ocenjena enako. A vendar način popisa in izračun vrednosti nepremičnin teh razlik ne dopušča, kar pa bo v prihodnosti, ko bodo zelo verjetno postale izračunane vrednosti nepremičnin osnova za prodajo na trgu, precej velik problem. Osnovna ideja popisa in vrednotenja nepremičnin je vsekakor pravilna, saj je (vsaj) bil globji cilj popisa sprostitev trga nepremičnin ter tako tudi nižje cene za kvadratni meter stanovanjske ali druge površine. Popis je namreč osnova za bolj rigorozno obdavčitev predvsem tistih, ki danes služijo z oddajanjem stanovanj ali pisarn. Še bolj pa obdavčitev tistih, ki imajo v lasti dve ali več nepremičnin ter v skupni proračun prispevajo premosorazmer-no enak znesek kot vsi ostali. In to ne glede na to, da so si lahko (upravičeno ali pa tudi ne) privoščili vse te nepremičnine. Torej je popis v osnovi razumeti predvsem kot popravo socialnih neenakosti po principu, da tisti, ki več imajo, naj več tudi dajo. Vse lepo in prav, a zdi se, da se bo tudi takšna logika obrnila v napačno smer. 50 let pevskega zbora Lokovica Lokovica - Moški pevski zbor Lokovica, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Lokovica, letos praznuje 50 let delovanja. Osrednji dogodek praznovanja bo slavnostni koncert, ki bo 24. oktobra ob 15. uri v Domu krajanov Lokovica. Program bodo popestrili gostje ŽePZ Lokovica, Rudarski oktet, Klemen Torkar in Klemen Grašič, prireditev pa bo povezoval Jure Sešek. ■ 107,8 MHz \AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl Glasbene novičke Gobe in priloga Dom Aktiv novinarjev celjske regije je minuli vikend znova povabil svoje člane na gobarski piknik. V naši časopisni in radijski hiši se glede tega nismo odzvali nič bolje kot pred letom dni. Tudi tokrat nas je »reševal« odgovorni urednik časopisa Stane Vovk, ki je najbolj navdušen jedec gobjih speciali-tet v hiši in je član gobarskega društva Marauh iz Velenja. V gozdu pa ga s kakšno košarco in cipcem ne boste našli. Na kmetiji odprtih vrat Slemenšek v Razgoru pri Vojniku so jih na dnevu odprtih vrat pričakali gobarji s gobjo enolončnico in drugo »prvo pomočjo«. Nato so se pod strokovnim vodstvom članov gobarskega društva Bisernica odpravili v hoste, strokovno-družabni del z gobjimi dobrotami in vajami za sive celice pa so opravili po gobji beri na omenjeni kmetiji. »Projekt« je stane ocenil z odlično. Upamo, da boste z odlično ocenili prilogo Dom, s katero smo obogatili vsebino današnje številke Našega časa. Nič ni več tako kot je bilo, pravijo, pri čemer pa jesen in zima nista nobena izjema. Sedaj tudi v tem času preurejamo stanovanja, hiše, okolico. S predstavljeno ponudbo izvajalcev, ponudnikov materialov in nasveti bodo bralci zagoto- vo prihranili kakšen evrov, ob prebiranju članov z aktualnimi vsebinami pa se tudi lažje odločili. Na straneh priloge Dom boste našli med drugim »obnova na obroke«, novost - cenovno zanimivo gradnjo zidane pasivne hiše, ki jo sofinancira ekološki sklad. Hranite jo, morda vam bo prišla prav kdaj kasneje. Tp Stane in novinarski sodelavec Tone Tavčar: »Ja, prava je!« ^ibUD ... na kratko... TINKARA KOVAČ Bila je posebna gostja na koncertu italijanskega kantavtorja, avtorja sanremskih zmagovalnih skladb in aktualnih radijskih hitov, Bungara. Na razprodanem koncertu v Rimu je Tinkara nastopila ob številnih drugih slavnih gostih. MAGNIFICO Po vzoru žal že pokojnega country zvezdnika Johnnyja Casha je Magnifico s svojim Balcoun-try Quratetom minuli četrtek nastopil v ženskem zaporu na Igu. Koncert Pod okriljem projekta Slovenska glasba je okej je uspel, prenašal pa ga je tudi Radio Slovenija. PERTETUUM JAZZILE Ena najuspešnejših slovenskih glasbenih zasedb, ki je osvojila množice s priredbo skladbe Africa, svoj niz uspehov nadaljuje na Otoku. Vokalni zasedbi je pripadla čast, da s svojo Africo odpre podelitev afriških glasbenih nagrad, nekakšnih afriških gram-myjev, ki je potekala v Londonu. ALYA Energična svetlolaska je svojemu aktualnemu singlu, ki je posnet v slovenski in angleški različici, dala še vizualno podo-bo.Videospot so prav tako posneli v dveh različicah, slovenski in angleški, za romantične prizore pa si je Alya tokrat sposodila kar svojega pianista Boštjana. Trenutno je precej zaposlena s snemanjem oddaj na televizijskih postajah v Beogradu, zato največ časa preživi na poti med Slovenijo in Srbijo. ALEN VOGRINEC Zvezda šova Slovenija ima talent je na radijske postaje poslal novo skladbo z naslovom Angel. Alen Vogrinec trenutno veliko nastopa po vsej Sloveniji, pripravlja pa tudi nove pesmi, ki bodo kmalu izšle na njegovem prvem albumu. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. NOVI FOSILI Lagano, lagano 2. BON JOV What Do You Got 3. CARPE DIEM Maš punco Pesem Lagano, lagano je drugi singl, s katerim legendarni Novi Fosili, ki so se zbrali ob svoji 40. obletnici, napovedujejo novi album. Pesem je delo Rajko Dujmica in Steva Cvikica, za razliko od večine skladb Novih Fosilov pa je v tej glavni vokalist Vladimir Kočiš Zec. Novi album skupine bo ugledal luč sveta v času božičnih praznikov, Sanja, Rajko, Zec, Marinko in Neno pa se pripravljajo na številne koncerte po državah bivše Jugoslavije. LESTVICA DOMAČE @0ASBS Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Stanko Petrič - Zaupal sem ti 2. Sredenšek sextet - Srečno pot šofer 3. Ans. Slovenija - Moj fant je muzikant 4. Naveza - Studenček 5. Petra in Rok Švab - Prava ljubezen 6. Modrijani - Ti nisi taka 7. Gorski cvet - Nobena druga 8. Navdih - Polka rolka frajer 9. Katrca - Spogledljivka 10. Petka - Ženin bom ... več na www.radiovelenje.com Vsak ponedeljek ob 21.30h! POLJUBLJENA SHAKIRA - LOCA EMINEM feat. RIHANNA - LOVE THE WAY YOU LIE FLIRRT - V VAKUUMU R. WILLIAMS feat. G. BARLOW - SHAME WERNER & E.T. - NA VSE ALI NIČ MICHAEL BUBLE - HOLLYWOOD KATJA FAŠINK & ROK FERENGJA - NOVA POMLAD EDWARD MAYA feat. ALICIA - STEREO LOVE 110. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM 11. BRUNO MARS - JUST THE WAY YOU ARE J12. BILBI - HVALA ZA VIJOLICE NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8.40h in 11.40h na... ra [wall 103,2 & 107,8 MHz vsaklan36ur IW Rock Partyzani vedno na pravi strani Rock Partyzani so tri leta po prvencu Dan zmage (2007) posneli nov album z naslovom Vedno na pravi strani. Album poleg treh skladb, ki jih poznamo že nekaj časa (Yugo, 1. maj, Slovenija ima jajca), prinaša devet novih pesmi. Nostalgično Prjatu stari, pri kateri sodeluje tudi Janez Zmazek - Žan, smo že spoznali, na poti pa je novi single, uporniška skladba Delavski bugi. Album med ostalim prinaša tudi miks Dobre vile, ki je sestavljen iz uspešnic Tinkare Kovač, Alye in zasedbe Tabu. Poleg Rock Partyzanov so pri nastanku albuma sodelovali njihovi številni glasbeni kolegi: Janez Zmazek -Žan, Alya, Tinkara Kovač, Anja Rupel, Omar Naber, Mama Manka, Sandra Feketija in še vrsta glasbenikov in prijateljev Rock Partyzanov. Za novi skladbi Prjatu stari in Delavski bugi bo skupina s pomočjo režiserja Klemna Dvornika posnela tudi videospota. 20 let Društva mrtvih pesnikov Skupina Društvo mrtvih pesnikov je v ljubljanskem Kinu Šiška v sodelovanju z Valom 202 pripravila glasbeni spektakel z naslovom Krog. Na njem je skupaj s številnimi gosti predstavila novo ploščo, ki je izšla prav na dan koncerta. Retrospektivna plošča Krog novomeške skupine odpira svoj glasbeni arhiv in vsem generacijam omogoča vpogled v znane, spre- gledane in nekatere še neodkrite pesmi v povsem sveži preobleki. Glasbeni izdelek je skupina zasnovala kot antološko zmes starejših, znanih in manj znanih skladb, ki so jih odigrali drugače. Svoje pesmi so prepesnili, dodali pa so jim tudi nove skladbe in sodobnejši zvok. Okradeni Spev Člani ansambla Spev so konec septembra v Piranu posneli nov videospot za skladbo Mirno sanjaj. Med tem, ko so s snemalno ekipo TV Golice ter režiserjem Janijem Pavcem po piranskih ulicah iskali pa so pri njej hranili tudi mobilne telefone. Zgodilo se je v trenutku in pomagala ni niti hitra intervencija vseh prisotnih, ki so se podali na lov za lopovom. Ampak zgodbo je bilo potrebno posneti do konca. Fantje in Nina so se potolažili in posneli še zadnje kadre, ko je sonce že počasi tonilo v morje, tako da bo videospot za skladbo Mirno sanjaj kmalu na TV ekranih. Ameriški jazz in swing v Velenju Danes, v četrtek, 21. oktobra 2010, ob 20. uri, bo v Domu kulture Velenje nastopil uradni jazz band Zračnih sil ZDA v Evropi. Check Six, kot se zasedba imenuje, je 13-članski ansambel, ki deluje že vse od leta 1945, in gostuje po vsej Evropi in jugozahodni Aziji. Ansambel nadaljuje raznovrstno glasbeno tradicijo, od poznega primerne kadre, svetlobo in prizorišča, jim je nepridiprav odnesel torbico, v kateri je Nina, ki je odigrala glavno vlogo v novem vide-ospotu, hranila vse dokumente in ključe, fantje iz ansambla Spev obdobja majorja Glenna Millerja in njegovega orkestra zračnih sil, do obdobja swinga, ki so ga predstavljali Jimmy in Tommy Dorsey, Count Basie, Duke Ellington, Benny Goodman, Dizzy Gillespie, Woody Herman in Louis Armstrong. Ob njihovem programu se lahko sprehodimo skozi repertoar ameriških jazzovskih avtorjev, ki sodijo v dvorano slavnih te glasbene zvrsti, izvajajo pa tudi glasbo aktualnih jazzovskih skladateljev in tistih, ki šele prihajajo. Predstavili so se že na mnogih festivalih po vsej Evropi, tokratni velenjski koncert pa pripravlja Festival Velenje skupaj z ambasado ZDA. »Takole, dragi moji. Saj veste, da rad čaram. Zakaj, mislite, sem na tale okvir obesil štiri cofke?« Vprašanje, ki ga je Bojan Glavač, geograf in dolgoletni ravnatelj velenjske gimnazije, postavil svojim kolegom gobarjem. Seveda so vedeli! Vsak cofek velja za Bojanovih 20 let. In vsako od teh štirih obdobij je bilo po svoje uspešno. V mladih letih atlet, ki je leta 1953 postavil slovenski rekord v skoku v višino s palico - preskočil je 3,83 metra - zadnja leta odkriva nove talente. »Kaj pa vem, kaj bom počel sedaj. Knjigo sem že napisal, čaram vsak dan bolje, gobe se mi tudi težko skrijejo. Se bom že še kaj spomnil,« je dodal vitalni Bojan, ki mu ob jubileju čestita tudi Čvek. Upokojenca Valentin Stakne in Anica Brunšek se vsak na svojem področju vključujeta v delo in življenje občine Šmartno ob Paki.Valentin je povsod tam, kjer so v ospredju »borci«, Anica je aktivna pri DeSUS-u in v vaški skupnosti Rečica ob Paki. O čem pomenkujeta tokrat? Valentin Anici: »Se mi zdi, da midva nisva iz pravega testa za današnje čase, ker se ne skrivava takrat, so se je treba kje izpostaviti.« Lidija Fijavž, direktorica Term Topolšica, kjer se ponašajo z wellnesom Zala, v katerem ni da ni in Nisvet Ahmic iz fizioterapije Enigma Centra športne medicine v Velenju, bosta bdela nad dobrim počutjem. Ljudi je treba, sta si enotna, prepričati, da je pametno vlagati vase, narediti kaj zase že danes, čakanje na zdravniški recept pa preložiti na čim kasnejši čas. 21. oktobra 2010 Eni še visijo Nekateri županski kandidati, ki še niso bili izvoljeni, še vedno visij o na panoj ih, drevesih ali na drugih mestih. Da le ne bi »izviseli« tisti, ki lih bodo izvolili. Drobtinice Tudi letos so marsikje pripravili dobrodelne akcile Drobtinice. Če bi dali potrebnim vsaj drobtinice, ki padej o z obloženih miz bogatih, revežev ne bi bilo. Brez popustov V Velenju le bil zaposlitveni sejem. Močno se le razlikoval od običajnih sejmov. Delovnih mest na njem ni nihče ponulal s popustom. Še po redni ceni ne. Nepremičninski premiki Zaradi čudnih izračunov nepremičnin se j e jezno premaknilo veliko občanov. Končno se j e menda premaknil tudi državni vrh. Manj podobnosti Med novima županoma sosednjih občin Velenja ln Šoštanja j e manj podobnos- ti kot med prejšnjima. Prej je lmel župan Šoštanja Menih v sebi celega velenjskega župana, zdaj ima le dve črki novega. Novi sosed Velenje |'e včeraj dobilo še en trgovski center. Kupce zanima, ali bo to res njihov najboljši sosed. Vsi so odhajali... Delavci Vegrada so šli na Zavod za zaposlovanje, direktorica na pokojninski zavod. Ob tem nihče sploh ne postavlja vprašanja, kdo bo tudi po novem dobival več! S Sašo v Sašo Ob tem, ko so nekateri že kar pozabili na našo Sašo, so to novo regjo reklamirali vsaj Mercatorci. Na otvoritev so povabili Sašo. Pridni policisti Policisti so pri nas še eni redkih, ki kljub koncu glavne turistične sezone še vedno skrbij o za povečevanje števila prenočitev. Kaj bi šele bilo, če ne bi stavkali!? Tržne niše v sodelovanju z naravo Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina nadgraj uj ej o osnovno dejavnost s tremi proj ekti - Zadruga želi biti svoj im članom najboljši servis nu so že pred časom postavili čebelnjak, prav tako načrtujejo učne delavnice, na katere bodo povabili učence osnovnih šol iz cele Slovenije. Projekt odkup ekološke živine Tatjana Podgoršek Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pravijo, da namesto krize in njenih posledic govorijo o novih razmerah. Prilagajajo se jim z novimi projekti, s katerimi posegajo na področja, na katerih doslej zadruga še ni delovala. »Osnovno dejavnost, kot sta odkup mleka in mesa, nadgrajujemo s tržnimi nišami in se hkrati v največji možni meri poskušamo približati uporabnikom. V vse naše akcije vključujemo tudi naše člane,« pravi direktor zadruge Ivo Drev in dodaja, da nove dejavnosti, kijih snujejo v sodelovanju z naravo, pomenijo nove izzive za kmete, njihove člane. Če jih bodo zaznali kot dopolnilna dejavnost, si bodo lahko z vključitvijo vanje povečali prihodek na kmetiji. Projekt trgovina kulinaričnih dobrot Slovenije in doline Med tremi projekti, ki se jih lotevajo zelo zavzeto, je Drev izpostavil ureditev trgovine na Turnu pri Velenju, kjer bodo na lično urejenih prodajnih policah ponujali kulinarične dobrote slovenskih kmetij, nagrajene na dobrotah kmetij na Ptuju. Ponudbo bodo obogatili z izdelki lastne blagovne znamke Slodar, ki so se med potrošniki že dobro prijeli, ter dobrotami, kijih znajo pripraviti na kmetijah v Šaleški dolini: od kruha in pekovskih do suhomesnatih izdelkov. Ob določenih dnevih bo v trgovini moč kupiti meso, pridelano na ekološki način. »S tem želimo spodbu- diti svoje člane k večjemu zanimanju za dopolnilne dejavnosti na kmetiji Ob omejenih dejavnikih kmetovanja so odlična priložnost.« Projekt "Čebelica Saša" Rezultat tvornega sodelovanja s čebelarji regije Saša je projekt Čebelica. Po Dre-vovih besedah gre za projekt, s katerim želijo najmlajšim v vrtcih in osnovnih šolah pokazati vlogo čebel pri zdravi pridelavi jabolk. Sredi sadovnjaka na Tur- Čebele sodijo med živali, členonožce, žuželke, kožokrilce, ozkopose ose, čebeljelike kožokrilce. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, pri čemer imajo čebele zelo pomembno vlogo. frtttM Med - je sladka in židka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine). Ostali pomembni čebelji pridelki so še: cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost. Ocenjuje se, da imamo v Sloveniji okrog 13.000 do 15.000 živalskih vrst in več kot 3.200 vrst višjih rastlin Številčnost mnogih se zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo. Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov. Vrste sadovnjakov: • senožetni (travniški) sadovnjak - stara, viskodebelna drevesa, velika medvrstna razdalja, več vrst sadnih dreves • plantažni (intenzivni) sadovnjak -drevesa sajena v vrstah, majhna medvrstna razdalja, praviloma ena vrsta sadnega drevja. Največji projekt med omenjenimi pa je odkupe ekološke živine in distribucija do potrošnikov. »Pri tem projektu smo zelo daleč v pogovori s Košaki Maribor, s Icate-rimi bomo v bližnji prihodnosti podpisali pismo o nameri, o distribuciji pa se pogovarjamo z velenjsko Ero.« Drev je še povedal, da si od projektov obetajo veliko na zadrugi, pa tudi njihovi člani. Vsekakor tudi tako potrjujejo, da želi biti zadruga kmetom najboljši servis. PRILOGA DOM 13 PRILOGU Moj dom, lep in urejen Urejanje stanovanja je nikoli dokončana zgodba. Če gradite, obnavljate, urejate ali preurejate svoj dom, vam bo današnja priloga v dragoceno pomoč pri izbiri izvajalcev del, nakupa materiala in opreme. Kakovost je sicer treba plačati, zagotovo pa ne preplačati. Pripravili smo tudi nekaj nasvetov in člankov, ki vam lahko koristijo.Verjamemo, da vas bo predstavljena ponudba spodbudila in vam zanetila iskrice zamisli za vaš dom. Če še ne razmišljate, da bi se lotili del takoj, prilogo shranite, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela. Armex armature Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalščini kot tudi visokim stroškom čiščenja odpadnih voda (odvoz iz greznic ). Iz našega širokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudimo več vrst popolnoma bioloških malih čistilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naši ponudbi se ravno tako nahaja širok izbor izdelkov za izkoriščanje deževnice (rezervoarji, črpališča, filtri za deževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriščanjem deževnice prihranite do 50 % pitne vode. Za več informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naših spletnih straneh www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam pošljite povpraševanje na e-mail : info.armex@siol.net ali nas pokličite na tel: 01/78 69 270 , 01/ 78 69 260, 051/652-192. PV invest' _d.o.o. Nepremičnine, naložbe, urejanje okolja in geodetske storitve Za nove naložbene ritme • e • •• »t r NAŠI PROGRAMI - naložbe - nepremičnine - jamomerstvo in geodezija - urejanje okolja in gradbeni inženiring - gradbeno in komunalno vzdrževanje Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65, Gsm: 051 607 337 Fax: 03 891 51 90 Email: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si SUPER AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG! STREŠNIKI POLAK E (ekstra) = vrhunski slovenski strešnik izdelan z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in iz najkvalitetnejših surovin. Barvni strešniki m2 že od 6,39 EUR z DDV 59 LETNA TRADICIJA NAJBOLJ RAZŠIRJENI STREŠNIKI NA ŠVEDSKEM VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHO BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE UGODNE CENE ZIDAKOV VSEH VRST. NOVO! BETONSKE CEVI fi 30 do fi 150! Kvalitetni strešniki POLAK E (ekstra) Družinsko podjetje POLAK CEMENTNINARSTVO že od leta 1951 izdeluje strešne kritine. V letu 2011 bodo praznovali 60. obletnico podjetja. Že 40 let izdelujejo tudi vse vrste betonskih in opažnih zidakov (za škarpe, gnojišča ...), okrasne škarpnike, vogalnike, dimnike in razne vrste betonov. Pri izdelavi strešnikov POLAK E so združili najsodobnejšo švedsko tehnologijo, najkvalitetnejše surovine in 59-letne lastne izkušnje ter znanje. Dobili smo vrhunski slovenski strešnik, ki prinaša trdnost, trajnost in estetsko dovršenost na slovenske strehe. Ves proces izdelave strešnikov POLAK E je avtomatiziran, računalniško voden in skrbno kontroliran. Najnovejša oprema zagotavlja konstantne lastnosti strešnikov, ki se lahko po videzu in kvaliteti primerjajo z vsemi podobnimi proizvodi v Sloveniji in svetu. Na voljo vam je tudi ves dodatni material za streho (paropropustna folija, snegobrani ...). Strešnike in dodatne elemente izdelujejo v 15 različnih barvah. Ugodno vam omogočajo lasten prevoz z razkladanjem. Njihova pot s stalnimi izboljšavami v proizvodnji (v letu 2010 robotizacija), natančno kontrolo proizvodnje, vrhunskimi stroji in najkvalitetnejšimi surovinami je prava, kar jim potrjujejo številni zadovoljni kupci. Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo! Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoč pri osebnih nezgodah in strokovno pomoč pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini. ZAVAROVALNICA MARIBOR 080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si ■ ■ PRILOGA DOM ""Has 21. oktobra 2010 Težko je reči ne! Ker podpiramo učinkovito rabo energije (URE) in njenih obnovljivih virov (OVE), vam predstavljamo nadvse zanimivo ponudbo, ki jo je pripravilo podjetje Mix, d. o. o. Njihova akcija prenove kurilnice po sistemu staro za novo je nadvse zanimiva in vredna resnega premisleka. Ponujajo namreč nov kotel EKO CK-P na pelete, za katerega tudi Eko sklad nudi subvencije, saj ima zelo dober (več kot 90-odsto-ten) izkoristek. V podjetju Mix, d. o. o., vsem zainteresiranim v sklopu nudijo akcije strokovno demontažo stare kurilnice in montažo nove, kar je seveda zelo praktična odločitev. Zanimiva je njihova finančna priprava projekta, ki omogoča nakup na kredit po zelo ugodnih pogojih s subvencioniranjem dela obrestne mere. Kupci se lahko odločijo tudi drugače in pri gotovinskem plačilu dobijo še dodatnih 10 % popusta. Hkrati ta projekt strankam omogoča, da uveljavljajo še pomoč Eko sklada v obliki subvencioniranja za zamenjavo ogrevalnega sistema po njihovih merilih. Investicija za novo kurilnico se tako občutno zniža. Na voljo so kotli z gorilci od 14 kw do 60 kw. Krmilna naprava z zimsko-letnim sistemom in enostavnim preklopom omogoča upravljanje zgolj ogrevanja sanitarne vode v poletnem času ali ogrevanje objektov v celoti v zimskih razmerah. Sistem polnjenja peletov omogoča tudi ob največijih obremenitvah vsaj tedensko oskrbo. Gorilec avtomatično sam uravnava moč kuijenja glede na nastavljene zahteve, tako da doseže optimalne rezultate. Poenostavljeno povedano, na začetku ogrevanja deluje z več moči, pozneje jo avtomatično prilagaja nastavljenim zahtevam. V primerjavi z doslej bolj prepoznavnimi kotli na kurilno olje ima obravnavani primer vsaj 30 odstotkov prihranka, res pa je, da ga je poterbno vsaj enkrat tedensko očistiti in dopolniti pelete. Zato tudi govorijo o tedenski oskrbi. To je odvisno tudi od kakovosti peletov. Na željo kupcev poskrbijo tudi za tovrstno oskrbo. V tokratni akciji ob nakupu obravnavanega kotla dodajo tudi 75 vreč po 15 kg peletov, da se uporabniki lahko sami prepričajo o njihovi kakovosti. Tako pakirani peleti se enostavno skladiščijo in polnijo. Omenjena količina (1125 kilogramov) pa zadostuje za tretjino kurilne sezone (primerljivo s 500 do 600 litri kurilnega olja). Dosedanji izračuni kažejo, da je ogrevanje s kotlom na pelete (z gorilnikom ustrezne moči glede na ogrevalne zahteve in KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO EKO CK 30 + PELETNI TRGOVINA - BARVE - LAKI Tel.: 03/5471 718 GSM: 051 612 240 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si NOVA mešalnica barv Z JUMIX sistemom do □JUB JUMIX * sistem željene barve takoj. JUMIX niansirni sistem omogoča izdelavo različnih barvnih odtenkov notranjih zidnih barv, fasadnih barv, vseh vrst ometov, emajlov in lazur. BARVE POSREDUJEJO INFORMACIJE IN VPLIVAJO NA POČUTJE. Novembra 15% mtmB^m m/mu m t m m -m m * promocijski popust @lSfh barv! Le korak do željene barve z našimi mešalnicami s pravilnimi nastavitvami, ki porabo avtomatično uravnavajo), za cca 35 % cenejše od kurilnega olja. Stranke, ki se bodo odločile za njihovo ponudbo, tako dobijo kakovostno montirano novo kotlovnico z garancijo in brez dodatnih drugih skrbi (nabava materiala, prevoz, izvedba...). Plačilo na obroke, 1125 kilogramov peletov in možnost subvencije Eko sklada - težko je reči ne, če ste pred nujno zamenjave ogrevalnega sistema. ■ Vse na enem mestu: Zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtoličarje... ^^ br« a jutra solze so umilat NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390 138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. V SLOVO našemu dragemu možu, očetu, dediju, tastu JOŽETU KOPINI Kmalu boš moj, pravi mirno oktobrsko nebo. Moj boš, ko se mi bo zahotelo ... Takrat se boš zavihtel nad drevo lahek kot še nikoli, svoboden ... in boš zvezda in ptica in veter. (Ivan Minatti) Njegovi najdražji Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča. ZAHVALA Zavedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat FELIKS GALINEC Skorno 18, Šoštanj 27. 5. 1950 - 8. 10. 2010 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje. Žalujoči: žena Marjana, hči Milena z Robijem, sin Boris z Vesno, vnukinja Sara in brat Jože z družino ZAHVALA V spoštljivi starosti 90 let nas je tiho zapustil naš dragi IVO RAHTEN 31. 8. 1920 - 22.9. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in predstavnikom Premogovnika Velenje, Mestne občine Velenje, NK Rudar, ZB NOV Velenje, SD Velenje ter KS in KO ZB Stara vas in DU Velenje za darovano cvetje in sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo Premogovniku Velenje za udeležbo na žalni slovesnosti z rudarskimi simboli, s častno stražo, rudarsko godbo ter vsem praporščakom, s katerimi ga je žalni zbor dostojanstveno spremil na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Dragu Kolarju za spoštljive in lepe besede slovesa. Hvala prim. Janezu Polesu, dr. med., in osebnemu zdravniku Otu Blatniku, dr. med., za dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Zahvaljujemo se tudi osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za strokovno pomoč in prijazno skrb. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob odhodu naše drage mame, babice in prababice v svet Večnega miru ŠTEFKE RIČEK 24. 12. 1920 - 13. 10. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter pomagali pri njenem zbiranju sredstev za pomoči potrebnim. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Rakičan - interni oddelek intenzivne nege, oktetu Dolič, gospodu duhovniku in g. Kolarju za občuten govor ob slovesu. Vsem iskreno hvala. Žalujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli iskreno radi. Most strpnosti, povezovanja ... Paška vas, 15. oktobra - V tem kraju v občini Šmartno ob Paki so na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu tako imenovani Muminovičev most. Dolg je 32 in širok 9 metrov, naložba pa je veljala 530 tisoč evrov. Dela na mostu in denar zanj je prispeval zasebni gradbinec Novalija Muminovič, most pa je takoj po otvoritvi brezplačno postal last države, ki kemije, prav gotovo. Vtem šolskem letu na šoli nimajo učencev z gibalnimi težavami, v preteklih letih pa so jih imeli vseskozi. Možnosti, da se vključijo v to šolo, če bodo to žele li, pa bodo odslej ime li. »Dvigalo pomeni korak naprej v premagovanju različnosti. Nimamo namreč vsi enakih sposobnosti. Z dvigalom smo omogočili gibalno ovi ra nim ose bam nemoten vstop kamor koli v tej šoli. Velenje je mesto, v katerem so pomoč, solidarnost in prijaznost doma in ta primer to dodatno potrjuje,« pa je rekel župan Srečko Meh. Ob spremljanju programa, ki so ga pripravili, se je utrnila tudi kakšna solza. Prav ganjena je bila Viktorija Meh, predsednica Društva mu je zanj izdala tudi vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Da nekdo zgradi most z lastnim denarjem in ga nato preda državi, je samo po sebi presenetljivo. Da ga zgradi Bošnjak, kije v Slovenijo prišel kot 16-letni fantič iz Srebre-nika v BiH, v Sloveniji uspel kljub nekaterim hudim obtožbam, je presenetljivo še toliko bolj. Morda je most v tamkajšnjem okolju tudi Lihteneker so trak pomagali prerezati učenci. šaleških likovnikov, kjer so se v akcijo dejavno vključili, piko na i zbiranju sredstev za dvigalo pa narisali z dražbo slik: »Z velikim veseljem sodelujemo na vseh dobrodelnih akcijah. Dolgo je že od tega, ko smo naredili prvo. Spomnim se, da je bila kar na veselici, z akvareli ... Dobrodelna akcija za dvigalo pa je bila nekaj posebnega, posebno doživetje zato, ker je bilo pravo veselje delati z otroki, ki so k temu dvigalu tudi sami prispevali. Čutili so, da počno nekaj zelo dobrega, plemenitega.« zato dvigoval in še dviguje toliko prahu. "Tu sem si ustvaril družino in sklenil mnoga prijateljstva. Most je moj prispevek k skupnosti, ki meje lepo sprejela medse. Želim si, da bi bil to most povezovanja, strpnosti, sprejemanja različnosti," je povedal Muminovič in nadaljeval: "Svoj petdeseti rojstni dan, ki sem ga imel marca, sem praznoval tako, da smo za gradnjo mostu postavi- h I M P^Sf IIB jifiSä|| --mmrW' li prvi pilotni steber. Pravo praznovanje je danes, ko vidim na mostu toliko ljudi, ko sta skupaj na mostu šmarški župnik Ivan Napret in mufti Nedžad Grabus, ki sta most blagoslovila." Muminovič je še povedal, da je zanj urejal dokumentacijo tri leta, zgradil ga je v pičlih sedmih mesecih, gradbišče pa so obiskovale vse možne inšpekcije. Most, ki prečka reko Pako med vaškima skupnosti-ma Gorenje in Paška vas, bo olajšal življenje prebivalcem in lastnikom zemljišč na levi strani struge reke. Še pomembnejše od bližnjice je, da krajanom ne bo treba več prečkati nezavarovanih prehodov čez želez ni co. Dob rot nik, ki je i društvom v kraju že večkrat kaj doniral, je ob odprtju razkril še druge svoje načrte. "Rad bi zgradil dom za ostarele in še nekaj hiš. Zagotovo pa ne bom pozabil na otroke. Ti so vedno na prvem mestu," je obljubil s solzami v očeh učencem šmarške osnovne šole, ki so mu na mostu zapeli. To naj bi bil, po nekaterih informacijah, prvi most, ki ga je v Sloveniji financiral zasebnik in ga predal v brezplačno upravljanje državi. Tp Med najbolj srečnimi: mag. Anita Povše, Srečko Korošec, Viktorija Meh. Prizadevanja vendarle obrodila sadove Vlada sprejela državni prostorski načrt za ureditev ceste in poplavne varnosti Luč -Gradnja verjetno do leta 2012, 2013 - Trasa blizu idealni Tatjana Podgoršek Ciril Rosc: »Za kraj je pomembno že to, da je sprejet ta dokument in določeno, kje bo trasa obvoznice potekala.« Pred tednom dni je vlada RS sprejela državi prostorski načrt za ureditev ceste Radmiije-Luče in poplavne varnosti naselja Luče. »Po večletnih prizadevanjih smo vendarle dočakali korak dlje, čeprav gre za povsem državni projekt, ki bo korenito posegel v načrte lokalne skupnosti. Za razvoj kraja je zelo pomembno že to, da je sprejet ta akt in je s tem določeno, kje bo cesta potekala. Tako vemo, kako lahko razpolagamo z ostalim prostorom, česar doslej nismo mogli," nam je povedal župan občine Luče Ciril Rosc. Po besedah Rosca je bil že lani v državnem proračunu zagotovljen denar za začetek uresničevanja tega projekta, vsaj vodarji bi se del lotili že letos. Vendar je zdaj sprejeta šele "državna" uredba. Poleg tega tudi proračunski denar ni čakal. Kdaj bo gradnja stekla, je - po mnenju Rosca - odvisno od finančne kondicije državnega proračuna. Po nepreverjenih podatkih naj bi bil tako zdaj denar zagotovljen za naslednje leto, vendar le za pripravo končnih projektov in odkup zemljišč. Na samo gradnjo pa bo najverjetneje treba počakati na leti 2012 ali 2013 oziroma na čas, ko bo finančno stanje države to omogočalo. Na potrebo po celoviti rešitvi ceste in poplavne varnosti Luč so opozorile katastrofalne poplave leta 1990. Krajani so predlagali več tras, kje naj bi obvoznica potekala, svoje je seveda povedala tudi stroka, ki je upoštevala oboje: gradnjo nove ceste in ustrezno ureditev strug Savinje in Lučnice ter s tem zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče. Cesta skozi predor Lani poleti so v občini javno razgrnili osnutek državnega prostorskega načrta, in organizirali javno obravnavo, na kateri so izrazili krajani precej pripomb, ki pa jih je stroka v večini z ustreznimi obrazložitvami zavrnila. Zdaj je jasno, da bo obvoznica potekala ob naselju Luče. S celjske strani bo krenila proti Breznici, kjer bodo skozi vulkanski masiv zgradili 70 metrov dolg predor, nato bo obvoznica krenila po nasipu ob Savinji, presekala tako imenovano Prodje in se vrnila s krožiščem na obstoječo cesto proti Solčavi. Z izvozi bodo poskrbeli, da bodo turisti, ki bodo to želeli, zlahka obiskali kraj Luče. "Ta varianta ni idealna, je pa optimalna in je sprejemljiva za večino. Po mnenju mnogih zelo blizu idealni.« Kljub izgradnji nove obvozne ceste bodo v Lučah morali zgraditi nov most ob vstopu v kraj. Tu od leta 2006 stoji pontonski most, s katerim so nadomestili dotrajanega lesenega. "Naš občinski svet je zahteval, da tu most ostane, saj je s tem dostop do Luč boljši. A vodarji terjajo, da je treba most urediti. Sedanji je namreč prenizek, zato pomeni nevarnost ob visokih vodah," je še dejal Ciril Rosc. Most sta predala svojemu namenu oče in sin Gustavka ima dvigalo! Župan Srečko Meh: »Velenje je mesto, v katerem so doma pomoč, solidarnost in prijaznost.« Milena Krstič - Planinc Velenje, 12. oktobra - Dobrih 95.000 evrov je stalo dvigalo, s katerim se od torka ponaša Osnovna šola Gustava Šiliha. Glavnino denarja zanj, 75.000 evrov, je prispevala Mestna občina Velenje, preostanek so zbrali z dobrodelnim koncertom, avkcijo slik šaleških likovnikov ter še nekaterimi drugimi aktivnostmi. Z njim bo premagovanje številnih stopnic štirinadstropne stavbe za mnoge, ki so jim prej predstavljale skoraj nepremagljivo oviro, lažje. »Projekt se je začel pred dobrima dvema letoma z avkcijo slik šaleških likovnikov in dobrodelnim koncertom ter znatnim prispevkom Mestne občine Velenje, letos pa nam je uspelo naložbo dokončati,« je obudila projekt v. d. ravnateljice Liljana Lihteneker. Dvigalo bodo lahko uporabljali vsi, ki ga bodo potrebovali, dve sodelavki z gibalnimi težavami, ena od njiju je mag. Anita Povše, učiteljica