ISSN 0350-5561
9 770350 556014
za konec tedna
Na zahodu bo zmerno do pretežno oblačno, na vzhodu bo nekaj več sonca.
57 let
številka 42
četrtek, 21. oktobra 2010
1,50 EVR
IEAINO VELIM
Območno združenje RK Velenje je tudi letošnji svetovni dan hrane zaznamovalo z Drobtinico. Kruh so darovale pekarne, na stojnicah pa so ga prodajali mladi člani RK z osnovnih šol. Izkupiček od prodaje in prostovoljne prispevke bo združenje namenilo za sofinanciranje prehrane učencem iz socialno šibkih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (foto: vos)
Drugi krog županskih volitev
V	nedeljo, 24. oktobra bo v občinah po Sloveniji, kjer niso izvolili župana v prvem krogu, drugi krog županskih volitev. Takih občin je 74, volilci in volilke pa se bodo odločali med dvema kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobili največ glasov.
V	naši bližnji okolici bodo volišča po 14 dneh znova odprli v občinah Šmartno ob Paki, v dveh občinah v Zgornji Savinjski dolini ter v občini Mislinja.
Od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini pa nista dobili župana v prvem krogu lokalnih volitev občini Nazarje in Ljubno.
Šmartno ob Paki
V	tej občini se bosta za županski sedež potegovala dosedanji župan Alojz Podgoršek (SD), ki ga je v prvem krogu podprlo več kot 47 odstotkov volilcev (825 glasov) ter Frančišek Fužir (SLS). Prejel je 629 ali nekaj manj kot 36 odstotkov glasov. Prvega pri kandidaturi podpira stranka DeSUS, drugega pa v drugem krogu stranki NSi, SDS ter Lista za napredek občine.
Nazarje
V	drugem krogu se bosta pomerila Majda Podkrižnik in Matej
Pečovnik. Podkrižnikova, nestrankarska kandidatka (predlagatelj Irena Vačovnik in skupina volilcev) kandidira s podporo strank SDS in SLS, je na nedavnih volitvah prejela 616 ali 45,77 odstotkov glasov, Pečovnik, neodvisni kandidat (Roman Krajner in skupina volilcev) pa 506 ali 37,59 odstotka gla sov.
Ljubno
Volivci bodo izbirali med Fra-njom Naraločnikom (Greta Nara-ločnik in skupina volilcev, podpora SLS), ki je v prvem krogu županskih volitev prejel 690 glasov
(45,57 odstotka) in kandidatom stranke SD - Socialni demokrati Paulom Orešnikom. Slednji pa je v prvem krogu prejel 484 glasov ali 31,97 odstotka.
Mislinja
Na glasovnicah sta zapisana županska kandidata: aktualni župan Viktor Robnik, ki je kot neodvisni kandidat (kandidaturo je vložil Rajko Rošer in skupina volilcev) v prvem krogu prejel 44,69 odstotka podpore volilcev in volilk (1158 glasov) ter Franc Šilak, kandidat stranke SD. Prejel je 810 ali 31,37 odstotka glasov.
■ tp
Velenje, 20. oktobra - Včeraj je odprl vrata velik nakupovalni center Mercatoija. Otvoritev so polepšalis številnimi nastopi med drugim Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, Zmaga Štiha in harmonikarji Roberta Goličnika,
Fešta banda, Boštjana Konečnika, Mini damami in Damjano Golavšek, in glasbeno gostjo Sašo Lendero. Otvoritev so popestrili tudi s številnimi ugodnostmi za obiskovalce in kupce. V novem centru so poleg velikega Mercatorjeve-
Nepremičnine premikajo ljudi
Milena Krstič - Planinc
Še predsednik vlade Borut Pahor, tako je rekel, ni v celoti razumel obvestila o vrednotenju nepremičnin. Kako naj ga potem mi? Težave so že s tem, kako obvestilo brati, še večje pa s tem, kako popraviti napake, kako spremiti in dopolniti podatke o nepremičninah ali podati pripombe na modele vrednotenja, če kaj v podatkih ni, kot bi moralo biti.
Pri mnogih lastnikih od 6,1 milijona nepremičnin v Sloveniji se je pojavila slaba volja. Razlogi zanjo so različni. Pojavljajo se napačni podatki o površinah nepremičnin, nepremičnine so pripisane napačnim lastnikom, nekatere ocenjene nenormalno visoko, druge nenormalno nizko ... Pripombe in kritike letijo na vse strani, na državo, geodete, popisovalce, porabljen denar, ki
je šel za popis, na čakanje pred vrati geodetskih uprav ....
Pred nekaterimi so nenormalno dolge vrste. V Velenju, mimogrede, jih ni. Tu in tam se zgodi, da mora kdo počakati pol ure, dlje ne, pravijo. Mogoče še bodo. Rok za pripombe na vrednotenje nepremičnin je še vedno 25. november, čeprav se vse bolj kaže, da bo najverjetneje podaljšan. Ljudje se sprašujejo tudi, ali je bolje, da je nepremičnina ovrednotena nižje, kot so pričakovali, da bo, ali je bolje, da je (vsaj) taka, kot je realna cena. Ce je cena nižja, bo tudi davek nižji. In kakšen naj bi bil?
Obdavčitev nepremičnin naj bi začela veljati leta 2012, čeprav je bilo sprva napovedano, da bo do tega prišlo že prihodnje leto. Koalicijski partnerji, tako je slišati, so se dogovorili za 0,1-odstotno davčno stopnjo, enotno za vso državo. Svoje bodo lahko dodale še občine, a končna obdavčitev ne bi smela biti višja od 0,15 odstotka. To seveda velja le za prvo nepremičnino, za vse ostale je predviden trikratnik.	■
ga hipermarketa še Holidays, Intersport, Beau-tique, Modiana, Mestna optika, Borovo, Slon kreativa, Pupova cvetličarna, Gostov lokal, Peko, Tukano in številni drugi.
Ne le najlepše, tudi najgostoljubnejše
Velenje, 13. oktober - Na zaključni prireditvi tekmovanja v turizmu, urejanju in varstvu okolja Moja dežela - lepa in gostoljubna je Velenje poleg naziva najlepše urejeni kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta preko spletnega glasovanja javnosti osvojilo tudi prvo mesto za NAJlepše - NAJgostoljubnejše večje mesto. Letos je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije - Direktoratom za turizem prvič objavila poskusno spletno glasovanje za NAJlepše - NAJgostoljubnejše večje mesto (glasovanje je potekalo še za zdraviliški in turistični kraj). Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič je prevzela priznanji ter prehodno častno zastavo projekta iz rok predsednika države dr. Danila Türka.	■
9770350556014
»asiAS
lokalne novice
Povečanje varnosti iskalcev zaposlitve
Ljubljana - Novi zakon bo, kot pravi Damjana Košir, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, s hitrejšim ukrepanjem države povečal varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena.
»Zakon o urejanju trga dela prinaša brezposelnim več ugodnosti. Denarna nadomestila za čas brezposelnosti bodo na voljo tudi mladim. Do nadomestila bodo namreč upravičene tudi osebe, ki so bile zaposlene vsaj devet mesecev v zadnjih štiriindvajsetih in ne več dvanajst mesecev, kot je veljalo sedaj. Denarno nadomestilo v prvih treh mesecih prejemanja se povečuje iz 70 odstotkov plače na 80 odstotkov,« razlaga. K večji varnosti iskalcev zaposlitve bodo prispevale tudi nekatere druge spremembe in novosti, denimo to, da bodo brezposelne osebe upravičene do opravljanja določenih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, prednostno vključevanje ranljivih skupin prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja... Najpomembnejša ukrepa aktivne politike zaposlovanja pa bosta usposabljanje in izobraževanje.
V letih krize je in še bo imel velikansko vlogo Evropski socialni sklad. Sredstva, ki jih je Slovenija prejela, so pomagala blažiti brezposelnost in pripomogla k temu, da ta ni še višja.
»Evropski socialni sklad je omogočil, da smo lahko bistveno povečali sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Lani smo uporabili okoli 100 milijonov evrov, letos računamo, da jih bo 140 milijonov in približno polovico teh sredstev prihaja iz Evropskega socialnega sklada,« pravi Koširjeva.
■ Milena Krstič - Planino
Štipendije za mlade bolnike
Celjska regija - Fundacija Utrip humanosti je objavila razpis za štipendije za mlade, obolele za rakom iz celjske regije. Rok za oddajo prijave se izteče 29. oktobra. Z njimi želi izboljšati kakovost življenja mladih bolnikov in javnost ozaveščati o resnosti težav, s katerimi se srečujejo takšni mladi.
Fundaciji pri zagotavljanju denarja stojijo ob strani nekateri dona-torji, med katerimi je tudi velenjska Era. Poleg tega je minuli teden pripravila tudi prvi sklop dobrodelnih dogodkov, v katerih je zbrala dobrih 16 tisoč evrov. Dobrodelno dogajanje so začeli s smehom, nadaljevali z dobrodelnostjo ljubiteljev fotografske umetnosti, tretji večer pa so zaključili ob prepevanju starih in novih hitov skupin Elvis Jackson, I.C.E., Tide, Adam in Saxotoxin. "S podporo ljudi, katerih srca utripajo tudi za druge, smo s prodajo vstopnic za vse tri dogodke zbrali 8905 evrov. Z uspešno licitacijo dvanajstih fotografskih umetnin Dobrega fokusa pa smo štipendijskemu skladu lahko prišteli še 4550 evrov ter 2700 evrov donatorskih sredstev," so pojasnili predstavniki fundacije. Do zaključka javnega poziva na razpis bodo v štipendijski sklad mladih prišteli še sredstva, ki jih bodo zbrali z SMS-donacijami, ter dodatna donatorska sredstva. Kot še zagotavljajo, se s tem njihova dobrodelnost ne bo končala. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali uresničevati zastavljene cilje, ki so jih zapisali na trenutno največjem zelenem spletnem socialnem omrežju Lifestyle natural.
■ tp
Spominske slovesnosti
V spomin na žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na območju Mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo komemoracije pri naslednjih obeležjih:
četrtek, 21. 10., ob 15.00 pri spomeniku talcev v Starem Velenju; četrtek, 21. 10., ob 16.00 pri spominski sobi v zdraviliškem parku v Topolšici;
petek, 22. 10., ob 16.30 pri spomeniku v Škalah pri šoli; petek, 22. 10., ob 11.00 pri centralnem spomeniku v Vinski Gori; petek, 22. 10, ob 16.00 pri spomeniku na^okopališču v Šmartnem; petek, 22. 10., ob 11.00 pri spomeniku v Šentilju pri Domu krajanov; petek, 22.10., ob 16.00 pri spomeniku padlih partizanov v Šembricu; petek, 22. 10., ob 11.30 na pokopališču v Plešivcu; petek, 22. 10., ob 16.00 pri spomeniku padlih v Pesju pri Domu krajanov; torek, 26. 10., ob 19.00 pri spominski plošči na Domu krajanov v Lokovici; četrtek, 28.10., ob 15.00 pri spomeniku padlega partizana v Paki; četrtek, 28. 10., ob 16.00 pri spomeniku v Šaleku pri Gasilskem domu; petek, 29. 10. 2010 ob 16.00 uri pred spomenikom padlih borcev na Trgu svobode v Šoštanju;
sobota, 30. 10., ob 16.30 pri spomeniku v spodnjih Ravnah pri Ploštajner-ju;
sobota, 30. 10., ob 12.30 pri spomeniku pri Domu krajanov v Gaberkah; sobota, 30. 10., ob 17.00 pri spominski plošči v Kavčah pri Domu krajanov;
ponedeljek, 1. 11., ob 8.00 pri spomeniku padlih borcev v Šmartnem ob Paki;
V petek, 29. 10., ob 16.00 bo osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju.
■ ZB NOB Velenje
Davek na nepremičnine leta 2012?
Številne pripombe na osnutek zakona in zapletov pri zbiranju podatkov o nepremičninah - V Velenju pred vrati geodetske uprave ni posebne gneče
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Ljubljana, 15. oktobra -
Davek na nepremičnine bo v Sloveniji najverjetneje uveden šele leta 2012. Na predlog osnutka Zakona o davku na nepremičnine so se v javni razpravi, ki se je začela že poleti, pojavile številne pripombe. Tudi mestne občine, kot smo že
poročali, nasprotujejo uvedbi davka v predlagani obliki. Na sestanku v Celju, ki sta ga vodila celjski in velenjski župan Bojan Šrot in Srečko Meh, so posebej poudarili, da imajo občine velike težave pri načrtovanju občinskih proračunov za leto 2011, saj sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (tega bo davek nadomestil) pred-
stavlja enega najpomembnejših občinskih izvirnih prihodkov. Minis trstvo za finan ce namreč v času priprave osnutka zakona ni izvedlo natančne analize izračunov davka v primerjavi z nadomestilom.
Zamik pa bo tudi ali pa predvsem posledica zapletov pri zbiranju podatkov o nepremičninah.
Številni lastniki nepremičnin so bili namreč nezadovoljni s podatki na informativnih izračunih vrednosti njihovih nepremičnin.
Kot pa je povedal Rafael Bohak, vodja Območne geodetske uprave Velenje, v tem prostoru na same vrednosti informativnih izračunov lastniki nimajo veliko pripomb. »Več pripomb imajo na podatke, zajete v informativnih izračunih, pogosto pa se na nas obračajo, ker ne razumejo, zakaj podatki v obvestilu niso taki, kot so pričakovali. Kakšne posebne gneče za zdaj ni zaznati, včasih je treba stranki na to, da pride na vrsto, počakati pol ure. Dlje ne,« pravi.
Kje je »pokrajinizacija« Slovenije?
V ministrstvu bodo nov predlog pripravili v začetku prihodnjega leta
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 14. oktobra - Kdaj bomo v Sloveniji po dolgih letih strokovnih in političnih razprav prišli do dvonivojske samouprave, ki prevladuje v veliki večini evropskih držav?
V preteklosti je bila že napovedana ustanovitev 14 pokrajin. Tolikšno število je stroka, ki se trudi z elaborati dokazovati, da bi bila naj-optimalnejša členitev Slovenije na 6 do 8 pokrajin, ocenila za preveč.
Kje je »pokrajinizacija« Slovenije danes, smo se ob nedavnem obisku Velenja pozanimali pri dr. Henriku Gjerkešu, ministru za
Dr. Henrik Gjerkeš: »Upam, da število pokrajin ne bo stvar političnega prestiža ampak realnosti.«
lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Povedal je, daje o tej temi pred dobrimi šestimi meseci napravil »krog« med poslanskimi skupinami v državnem zboru in strokovnjaki, preizkusil pa tudi javno mnenje. »Na tej podlagi pripravljamo nov izboljšan predlog. V začetku leta 2011 bomo z njim še enkrat poskušali prepričati tiste, ki bodo o tem odločali.«
V katero smer gre novi predlog? »Cilj je upravna delitev Slovenije, podrobnosti pa ne morem razlagati, ker so stvar pogajanj. Upam le, da to ne bo vprašanje političnega prestiža. Vsi se strinjamo, da pokrajine potrebujemo,« je dejal. Nazad-
nje so se pogovarjali o šestih. »To število je bilo ponekod dobro sprejeto, drugod ne. »Očitno pa se je pokazalo, da to število ni optimalna za dvotretjinsko večino, ki jo potrebujemo za sprejem v državnem zboru. Potreben bo nov predlog.«
V Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko so k razvojnim vprašanjem, skladno s kriznimi časi, pristopili z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. »Ta sicer ne uporablja upravno -administrativne delitve, kljub temu pa spodbuja regije, ki so manj razvite, k temu, da se približajo slovenskemu poprečju in hkrati dvignejo konkurenčnost celotne Slovenije,« je dodal minister.
Mladi znajo kuhati kmečko krompirjevo juho
Drugi krog bodo zavrteli še v Šmartnem ob Paki, Nazarj ah in na Ljubnem - Kmetj e obtoževali one zgoraj - Premiki pri nepremičninah - Se bo slatinski kristal bleščal na Beli hiši - Srebrna kuhalnica v Vojnik, bronasta v Šentj ur
V nedeljo zvečer se bodo oddahnili tudi v še preostalih občinah, kjer se v prvem volilnem krogu niso mogli dovolj večinsko odločiti le za enega kandidata za župana. Na našem ožjem območju so take tri občine, na malo širšem »Celjskem« malo več. Drugi krog bo povsod dal končne rezultate. Za zgornji del Saše velja, da bodo šli na volišča v občinah, kjer so stari župani sestopili; konkretno je od nadaljnjega vodenja občine odstopila »mati županja« in župan. Nobenemu od tistih, ki se potegujejo za nasledstvo Anke Rakun in Iva Purnata, pa ni v zadostni meri uspelo prepričati volilcev. In kot sem omenil že prejšnji teden, nazarski volilci lahko rešijo čast Saše. Po tem namreč, da bi še naprej imeli vsaj eno županjo. V Šmartnem ob Paki je zadeva drugačna, saj se bo tu za še en mandat boril tudi aktualni župan. Nasprotniki so strnili vrste in videli bomo, komu bo uspelo. Na širšem območju bo podobno v Šentjurju, kjer se bo aktualni župan in poslanec Štefan Tiselj spoprijel z Markom Diacijem. Ta nekdanji poslanec seveda želi, da bi Tiselj postal nekdanji župan. Seveda si kandidati želijo eno, volivlci pa bodo odločili. In tudi tu se bo izkazalo, da bodo eni zadovoljni, drugi malo manj. Precej nezadovoljstva pa je bilo v nedeljo slišati na Ponikvi, v rojstnem kraju našega znanega škofa Slomška. Na sedmem vseslovenskem shodu kmetov so ti znova povedali precej kritičnih čez one zgoraj. Ne sicer tam čisto na »občem« vrhu, ampak na našem državnem, kjer krojijo tudi kmetijsko politiko. Mnogi so opozarjali, da svojih pridelkov ne morejo prodati, čeprav so pridelani na zdrav način, po trgovinah pa je polno tujih pridelkov. Kritičen je bil tudi predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkol, tudi zato, ker kmetje že dolgo niso dobili poštenega plačila za svoje delo, niti toliko, da bi poplačali svoje stroške. Opozoril je tudi na neenakopravnost v prehrambeni reproverigi. Ne on v govoru ne mnogi udeleženci v pogovo-
rih se tudi niso mogli izogniti napovedani novi obdavčitvi, ki naj bi jo prinesli novi informativni izračuni o vrednotenju nepremičnin.
O teh nesrečnih izračunih in napakah, ki naj bi jih bili zagrešili na geodetski upravi, je sploh zadnji čas veliko govora. In jeze, seveda. Pa je o tem govoril na seji parlamenta v ponedeljek celo sam premier napovedal spremembe, ki bodo občanom, ki se s podatki ne strinjajo, »olajšave«. Da bo več dela morala opraviti Geodetska uprava sama, lastnikom pa popravkov ne bo treba sporočati. Čeprav jim lahko s tem olajšajo delo. Zaradi zmede, kije pri tem nastala, naj bi prišlo tudi do zamika začetka veljave novega nepremičninskega davka. Da predloženi davek na nepremičnine v predlagani obliki ni dober, so že v začetku prejšnjega meseca na delovnem srečanju v Celju, ki sta ga vodila celjski in velenjski župan, opozorili tudi župani oziroma drugi predstavniki slovenskih mestnih občin. Tudi ti so nasprotovali, da bi tak davek zaživel že naslednje leto.
Bolj bleščeče napovedi prihajajo iz ZDA, povezane pa so s Steklarno Rogaška. Donald Trump, kije poročen z našo manekenko Melanijo Knavs, se je odločil za tesno poslovno sodelovanje s to steklarno. Pa ne le to. Če bo izvoljen za ameriškega predsednika, resno namreč razmišlja o kandidaturi leta 2012, bo tudi resno razmislil o tem, da bi Belo hišo okrasil s kristali slatinske steklarne.
Manj bleščeče, pa čeprav za mlade zelo pomembne novice, pa so prišle iz Kranjske Gore. Tu so namreč v okviru Gostinsko-turističnega zbora izvedli tudi državno tekmovanje osnovnošolcev v kuhanju. Dvanajst šol, ki so se najbolje izkazale na regijskih tekmovanjih, se je pomerilo v pripravi kmečke krompirjeve juhe in ajdovih krapcev s skuto. Zlato kuhalnico so prejeli šolarji iz Velikih Lašč, srebrno iz osnovne šole Vojnik in bronasto iz OŠ Šentjur.
■k
NAŠČ4FPj časopisna-založniška in ■MlilfiJLlOl, Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
*
*
*

POGOVOR
V ospredju blok 6 in hitra cesta
Pogovarj ali smo se z novim županom Velenja Bojanom Kontičem
Mira Zakošek
Po štirih mandatih Srečka Meha prevzema danes, ko bo na konstitutivni seji zaprisegel, vodenje Mestne občine Velenje Bojan Kontič, dosedanji podžupan in vodja poslanske skupine SD v državnem zboru. Po izvolitvi ni bilo veliko časa za praznovanje, saj se je izvolitev prekrivala s številnimi zapleti okoli šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Zmage na volitvah, ki jo je pričakoval, pa je bil seveda vesel. »Hvala vsem, ki ste oddali glas zame in za Socialne demokrate, pa tudi za vse koalicijske partnerje, s katerimi bomo v prihodnje sooblikovali politiko Velenja in odgovorno upravljali mestno občino Velenje. Pri tem vabim k sodelovanju tudi ostale svetnike in stranke, ki imajo svoje mandate. Ti prvi občutki so vsekakor dobri, je
pa pred nami veliko izzivov.« Največji je v tem trenutku blok šest Termoelektrarne Šoštanj, brez katerega bi tukajšnji razvoj zastal.
»Veliko negotovosti je vsekakor povzročila kadrovska menjava nadzornega sveta HSE tik pred volitvami. Vendar pa lahko po pogovoru s predsednikom vlade zelo jasno zagotovim, da ta projekt ni ogrožen, predsednik je tudi zagotovil, da se na tem področju ne bo zgodilo nič takšnega, kar bi ga ogrozilo.« Za to okolje je izjemno pomembna tudi hitra cesta do avto ceste, tudi tu kaže, kot da je projekt zastal?
»Sploh ne. Januarja naj bi bil javno razgrnjen državni prostorski načrt. Takrat bo imela lokalna skupnost priložnost, da prispeva, da bo trasa čim hitreje umeščena v prostor in da se bo tudi gradnja čim prej
začela, računamo, da v letu 2012.« Tema dvema vprašanjema se boste najbolj poglobljeno posvečali kot poslanec in ravno zaradi njiju se ne boste odpovedali tej funkciji?
»Seveda je pri tem moja vloga zelo pomembna, še posebej, ker sem edini iz Velenja. Če bi se odpovedal poslanski funkciji, Velenje kot peto mesto ne bi imelo svojega predstavnika v državnem zboru. Zato sem že pred volitvami jasno povedal, da bom ti dve leti poleg županske opravljal tudi poslansko funkcijo.« Srečko Meh je bil vaš politični učitelj, vi pa menda dokaj dober in poslušen učenec, pustil vam je bogato dediščino, kako jo boste nadaljevali?
»Zelo poslušen nisem bil, ker to ni v moji naravi. Je pa res, da me je veliko naučil, saj sva sodelovala od vsega začetka njegovega
Bojan Kontič
udejstvovanja v lokalni samoupravi in postala tudi nerazdružljiv tim. To nama je uspelo, kljub temu da je bilo v preteklosti veliko poskusov, da bi vnesli med naju dvom in dosegli, da bi se najine politične poti razšle. Kljub vsemu sva ostala dobra sodelavca in prijatelja. Dediščina, ki jo zapuščamo samim sebi, ustvarili smo jo kot ekipa, ki jo
je vodil Srečko Meh, ki je znan po tem, da zna poiskati sodelavce, s katerimi je mogoče izpeljati zastavljene cilje, je velika in prepričan sem, da jo bomo v naslednjih letih še obogatili. Imam zagotovilo, tudi gospodarskih subjektov, da so pripravljeni pri tem tvorno sodelovati. Imam pa tudi dobro ekipo, dober program in veliko volje, da program, ki so mu ljudje na volitvah izrazili zaupanje, tudi izpeljemo.«
Že pred volitvami ste sklenili programsko
sodelovanje, kako ga boste uresničili?
»Tako, kot smo se dogovorili. Še enkrat se zahvaljujem vsem koalicijskim partnerjem, ki so nam zaupali in podprli mojo kandidaturo. Ob tem so seveda dobili mojo besedo za sodelovanje. To besedo bom držal, kar je tudi moja navada, in večjih težav pri tem ne vidim. S predsedniki koalicijskih strank smo se že srečali in prepričan sem, da bomo v naslednjih mesecih tvorno sodelovali. Naj pa še enkrat poudarim, da računam tudi na svetnike ostalih političnih strank, za katere sem prav tako prepričan, da bodo delovali v dobro tukajšnje lokalne skupnosti. Pričakujem torej dobro sodelovanje vseh 33 svetnikov v dobrobit uspešnega nadaljnjega razvoja mestne občine Velenje.«	■
Šoštanj bo hiter tempo nadaljeval
Na konstitutivni seji v ponedeljek slovesna zaprisega svetnikov in župana Darka Meniha - Napoveduj e nadaljevanje dela brez premorov
Milena Krstič - Planine
Darku Menihu (SDS) so volilci v Šoštanju drugi mandat župana podelili z veliko večino, skoraj 72-odstotno, njegovi stranki pa v 20-članskem občinskem svetu namenili devet mandatov, štiri več kot pred štirimi leti.
Zadovoljstva ne skrivate, rezultat je izvrsten.
»Res sem vesel, tako zaradi števila glasov, ki so mi jih volilci namenili, kot glede zmage že v prvem krogu. Zahvaljujem se vsem, ki so mi zaupali in mi še. Vesel pa sem tudi, ker je stranka dobila bistveno več mandatov, kot jih j e imela v prejšnjem. To daje potrditev našemu delu, obenem pa predstavlja obvezo za naprej.« Tri protikandidate ste imeli... »Vse sem vzel resno, s spoštovanjem, tako kot je oboje potrebno v športu, je tudi v politiki.«
Sestava občinskega sveta je za uspešno vodenje občine pomembna. Vi težav v nasled-
njih štirih letih ne bi smeli imeti. Konstitutivna seja novega sestava je že v ponedeljek.
»In takoj po njej začnemo redno delati. Preden bomo sestavili koalicijo, se bom sestal z vsemi, jih povabil k sodelovanju. Skrbno sem pregledal programe vseh in ugotovil veliko stičnih točk. Zdaj je treba le izluščiti tisto, kar bo za nadaljnji razvoj občine najpomembnejše.« Podžupani. Že razmišljate kaj o številu? »Verjetno bo eden manj kot v preteklem mandatu. A o tem še ne bi želel govoriti, predvsem pa ne poimensko.« V zadnjem mandatu je Šoštanj ob številnih manjših - a ne nepomembnih - dobil tudi nekaj velikih pridobitev: nakupovalni center, center starejših, obnovljeno Mayerje-vo vilo, Muzej usnjarstva, domove krajanov ... Boste v tem obdobju lahko zdržali tak tempo?
»Tempo je bil res izjemen. Imeli smo veliko dobrih, za Šoštanj pomembnih projektov, in jih veliko tudi uresničili. Še vedno
pa imamo dovolj energije, idej, pa tudi projektov, za katere imamo zagotovljena sredstva, da bomo podoben tempo nadaljevali brez premora, kontinuirano.« Nekateri projekti so že v delu, se nadaljujejo.
"Tak je dom gasilcev in krajanov v Topolšici. Ta projekt je vreden kar 1.300.000 evrov, končan pa bo naslednje -eto. Položili smo temeljni kamen za dom v Zavod-njah, v kratkem bo stekla gradnja. Velik projekt, s katerim smo se prijavili na razpis, je kanalizacija Lokovica z dvema manjšima čistilnima napravama, izgradnja toplovoda v Lokovici že poteka, čaka nas izgradnja vodovoda in del kanalizacije v Ravnah, za kar bomo uporabili kohezijska sredstva.
V mestu pa bomo dali velik poudarek ureditvi vseh treh trgov, ki jih imamo in so značilni za naše mesto ter nujni prenove. Čaka nas ureditev kmečke tržnice, za katero imamo že vso potrebno dokumentacijo, treba je le še dopolniti prostorske akte. Nato so še tudi ceste, predvsem pa nov
Darko Menih: »Hiter tempo se bo nadaljeval, energije imamo veliko, projektov in zamisli pa tudi.«
vrtec in mladinski center v enoti Lučka, kjer bomo del prostorov namenili tudi mladinskemu hotelu. Upam, da bo naš program uresničen v zadovoljstvo vseh, temelji pa na realnih osnovah.« Kako kaže cesti pod Pustim gradom, obvoznici, s katero kot da nimate sreče? »Dve obvoznici smo v preteklosti že načrtovali, obe sta padli v vodo. Šlo naj bi za obvoznico mimo Šoštanja. Ena dobesedno, saj naj bi njena trasa vodila preko Šoš-
tanjskega jezera, po Cankarjevi in naprej proti Lajšam ... Druga ideja je nastajala tam, kjer danes sestavljajo patrie.
Zdajšnja varianta naj bi vodila od rondoja pri TEŠ-u, pod graščino, pod Pustim gradom in prišla ven pri čistilni napravi, se navezala na krožišče v Metlečah. Aktivnosti že tečejo, projekt je že vključen v program ministrstva za promet.« Ste župan in poslanec. Boste za poslanca kandidirali tudi čez dve leti, ko bodo držav-nozborske volitve?
»Pred dvema letoma so me občani izvolili tudi za poslanca. Priznam, da te izvolitve nisem pričakoval. A naloge sem se lotil vestno in odgovorno. Danes razmišljam, da na naslednjih državnozborskih volitvah ne bom več kandidiral. Mesto bomo dali mlajšim, jaz pa sem bom v popolnosti posvetil občini.« Prosti čas, kolikor ga je, čemu ga namenjate?
»Prostega časa skorajda nimam. Vožnja v Ljubljano in nazaj mi vzame veliko časa. Ko se vozim, razmišljam o marsičem. Ko pridem domov, se posvetim družini in svojemu prijatelju, nemškemu ovčarju, s katerim greva zvečer na sprehod. Včasih gremo z družino na kak obisk k prijateljem in kakšno popoldne, v katerem nimam obveznosti, mine drugače.«
Cesta Velenje-Škale tudi uradno odprta
Uredili so vozišče, hodnike za pešce, odvodnjavanj e, javno razsvetljavo in komunalno infrastrukturo
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 14. oktobra - »Vsaka cesta, ki ji dodamo elemente, ki prispevajo k večji prometni varnosti, izboljšanju pretočnosti, varnosti šibkejših udeležencev v prometu, kolesarjev in pešcev, je dosežek v mozaiku izboljševanja cestnoprometne infrastrukture v Sloveniji. Takih odsekov bi si želeli še več,« je na svečanosti ob uradni otvoritvi 800 metrov dolgega cestnega odseka regionalne ceste Velenje-Škale v četrtek dejal mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je zanjo prispevala glavnino denarja, 360.00 evrov, pre-
Denar sta prispevala Direkcija za ceste in Mestna občina, direktorju mag. Ficku in županu
Mehu je zato pripadla čast rezanja traku.
ostalih 100.000 evrov pa je primaknila Mestna občina Velenje.
Obnovitvena dela so obsegala ureditev in rekonstrukcijo vozišča (od starega kina do odcepa za zbirni center), ureditev hodnikov za pešce,
preureditev obstoječih komunalnih vodov in obnovo javne razsvetljave. Župan Srečko Meh: "Poseg je bil zahteven, delati so začeli že lani. Ta cesta je nekakšen dolg Škalčanom. Verjamem, da bo trajala vsaj tride-
desetimi leti so bile izražene potrebe in želje po tem, kar danes imamo, smo ugotavljali ne dolgo tega na srečanju s predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, Škal - Hrastovca, Cirkovc, Plešivca. Ti se po tej cesti vozijo vsak dan. Leta 1986 je bila prvič obnovljena, vendar je bila zaradi gostega prometa, po njej vozijo
tovornjaki na odlagališče, uporabljajo pa jo tudi Slovenjgradčani, znova potrebna obnove.«
Dodal je, da so se izvajalci, podjetji Strabag in CMC, zelo trudili z obnovo, da so jih ljudje velikokrat pohvalili. Delali so tudi v slabem vremenu, kar za nekatere druge izvajalce naj ne bi bil slučaj.	■
set let, toliko, kot je stara, in želim si, da bi se ljudje po njej varno vozili."
Daje velika pridobitev, pa je dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Stara Vas Marjan Lipovšek. »Pred
MESTNA OBČINA
VELENJE
Na podlagi 60. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007, 108/09) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor,
organizira JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA GORICO-VZHOD (RAZŠIRITEV)
Javna obravnava bo v sredo, 27. oktobra 2010, ob
17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje).
Na javno obravnavo so vabljeni vsi zainteresirani občani, zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
21. oktobra 2010
^ _LOKALNE VOLITVE
Podgoršek ali Fuzir
Kandidata za župana v občini Šmartno ob Paki v drugem krogu tudi na lokalnih volitvah 2002
Tatjana Podgoršek
Med 74 občinami v Sloveniji, ki niso dobile župana v prvem krogu, je tudi občina Šmartno ob Paki. V drugem krogu se bosta za položaj prvega moža v lokalni skupnosti potegovala aktualni župan Alojz Podgoršek, kandidat stranke SD, in Frančišek Fužir, kandidat stranke SLS - Slovenske ljudske stranke. Podgoršek je v prvem krogu prejel 47 odstotkov glasov, Fužir slabih 36 odstotkov. Oba sta se za županski stolček že potegovala v drugem krogu na lokalnih volitvah pred 8 leti. Obema smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa sta takole odgovorila:
Naklonjenost volilcev in volilk za tretji županski mandat si poskušate pridobiti s sloganom: Nadaljujmo skupaj.
Podgoršek: »Zdi se mi povsem logično, da nadaljujem z občani in občankami skupno pot, saj menim, da smo zadnjih 8 let delali dobro, pošteno in uspešno. Da smo ustvarili prijazno okolje in dokaj visoko življenjsko raven, med drugim dokazuje zanimanje ljudi za življenje na območju spodnjega toka reke Pake. Smo korak ali dva pred primerljivimi občinami na več področjih družbene ravni.«
Po treh mandatih v občinskem svetu sodelujete na županskih volitvah s sloganom: Čas je za nove korake.
Fužir: »Zavedam se, da je večino zastavljenih projektov v občini potrebno nadaljevati in zastaviti tudi nove. Nove korake sem imel v mislih predvsem za področja, za katera je potrebna boljša
povezanost, pozornost, npr. društva, mladi, otroci ... »
Katera je, po vajinem mnenju, največja težava lokalne skupnosti v tem trenutku in kako bi jo rešila?
Fužir: »Precejšnja obremenitev za občino in okolje je tranzitni promet skozi naš kraj. Upam, da bo tretja razvojna os rešila to težavo. Ob bok tej postavljam
Alojz Podgoršek
pomanjkanje denarja za uveljavljenje predkupne pravice za lokalno skupnost za strateško pomembna zemljišča. Predvsem v ožjem območju Šmartnega ob Paki.«
Podgoršek: "O težavah občine v tem trenutku razmišljam bolj globalno. Zaradi nerednega in neurejenega financiranje
države večkrat prihaja do motenj v njenem delovanju. Če bi uredili to, bi se odprle možnosti za lažje uresničevanje nekaterih programov: izgradnja kanalizacijskega omrežja, obnova lokalnih in vaških cest ... Glede pridobivanja strateških
Frančišek Fužir
zemljišč smo na dobri poti. Pripravljamo se na odkup dela stare pošte, ki jo bomo namenili za širitev zdravstvene dejavnosti. Nekatere korake smo pri tem tega že storili, saj se bojimo, da se ne bi zgodilo tako, kot se je pred leti z objektom v središču občine, ki ni postal last občine.«
Vzadnjem času dviguje prah v tukajšnjem okolju odprodaja zemljišč. Zakaj je to težava?
Fužir: »V bistvu sem to težavo načel v prehodnem odgovoru. Pozidava se izvaja na zazidalnih območjih, sprememb namembnosti zemljišč pa v zadnjem in prejšnjem mandatu ni bilo. Razlog za pozidavo je ta, da občina s težavo zagotavlja sredstva za uveljavljanje predkupne pravice za nakup strateških zemljišč. Na ostalih območjih pa se pozna gospodarska kriza in določeni lastniki zemljišč ta prodajo najugodnejšemu ponudniku. Dejstvo je, da občina pri tem karkoli težko stori.«
Podgoršek: »Občina z zemljišči ni trgovala. Prodali smo le območje Tomažka. Lastniki zemljišč prodajajo svoje zazidalne parcele po tržnih cenah na osnovi prostorskih aktov iz let 1998, 1999 in 2004, ki so bili ob mojem prevzemu županske funkcije praktično že pripravljeni. Govorice, da lahko nekdo kupi zemljo in ji čez noč spremeni namembnost, so čiste dezinformacije. Če ima kdo za to kakršenkoli dokaz, naj pove. Res pa je, da je promet z zasebnimi zemljišči živahen. V prihodnje razvoja ne nameravamo zapirati tudi za ceno pozidave kakšnega zemljišča, vendar mora do tega prej občina priti. Res bo potrebno rezervirati kakšna sredstva za te namene.«
Oba v svojih programih poudarjata trans-parentnost delovanja občine. Vidita tu težave oziroma zakaj jo poudarjata?
Podgoršek: »Menim, da smo glede trans-parentnosti naredili največ, kar smo lahko. Imamo občinski svet, vse potrebne komisije, odbore, nadzorni odbor, dostop do dokumentov. Nadzorni odbor je v glavnem vodil človek, ki ni član stranke SD. Prav tako nista bila njena člana predsednika dveh vitalnih komisij (za razpolaganje z občinskim premoženjem in za delitev občinskih stanovanj). V mojem mandatu smo izvedli prvo revizijo poslovanja, slednjo načrtujemo tudi za poslovanje za leto 2009. Mogoče bi bilo potrebno še več storiti glede obveščanja.«
Fužir: »Prav obveščanje se mi zdi najbolj pomembno, da ne prihaja do raznih napačnih informacij, ugibanj in podobnega. Menim, da bi bilo treba posredovati v javnost vse sklepe sveta, komisij. Zakonodaja priporoča, da se v vsakem mandatu opravi revizija finančnega poslovanja in vsega ostalega. S tem ne mislim, da bi gledali, kaj je kdo naredil narobe, ampak da tisti, ki vodi občino, ve, kaj je v redu, kje in kaj je morda potrebno popraviti.«
Kaj bi vprašali svojega protikandidata?
Fužir: »Konkretno: v Gavcah se v teh dneh obnavlja cesta, ki v rebalansu proračuna ni bila predvidena. Iz katerih sredstev se financira ta projekt?
Podgoršek: "V minulih dneh smo podpisali sporazum s Slovenskimi železnicami o ukinjanju železniških prehodov. Ena od zahtev tistih, ki se jim bo ukinil železniški prehod, je izgradnja omenjene ceste. Denar bodo zagotovile Slovenske železnice."
Podgoršek: »Zanimivo se mi zdi vaše razmišljanje o delovanju Mladinskega centra. Ne bi rekel, da ste povsem spremenili stališče o tem javnem zavodu, ste pa sedaj malo bolj navdušeni nad njegovim delovanjem. Kaj vas je pripeljalo do drugačnega mnenja?"
Fužir: "Dva razloga sta: javni zavod Mladinski center je eden tistih občinskih zavodov, ki je pridobil največ denarja zunaj občinskega proračuna in se je v veliki meri financiral na tak način. Je naš javni zavod, ki ga je potrebno izkoristiti kot prvi servis v društvenih in družbenih dejavnostih. Razmišljanja gredo v pravo smer. Verjamem, da tudi moj protikandidat razmišlja podobno. Potrebno je svetu in direktorju javnega zavoda dati določene pristojnosti, dejavnost še razširiti."
SOCIALNI DEMOKRATI ŠMARTNO OB PAKI
Podprimo Alojza Podgorška še v drugem krogu!
SKUPAJ GREMO NAPREJ!
HSE dobro posjuje in meni, da je TEŠ 6 nujen
Ljubljana, 14. oktobra- Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne se je odzvalo na po njihovem mnenju neosnovane, neresnične in nepreverjene izjave nekaterih posameznikov o domnevno slabem poslovanju Holdinga, o napačnih poslovnih potezah družb, neracionalnem upravljanju ... Trdijo, da gre za neresnice, neosnovane pa so tudi grožnje s podražitvijo elektrike, ki se pojavljajo v povezavi z združitvijo dveh energetskih stebrov, ki jo napoveduje vlada Republike Slovenije.
Poudarjajo, daje poslovanje HSE letos preseglo vsa pričakovanja in zastavljene cilje, saj so že v prvem šestmesečju presegli plan proizvodnje in
prodaje električne energije za to obdobje ter dobiček za celo leto. »Zato so navedbe, da poslujejo slabo in da sprejemajo napačne poslovne odločitve, čista laž. Pri tem se namiguje tudi na projekt izgradnje nadomestnega bloka TEŠ 6, za katerega smo v HSE pridobili vsa potrebna soglasja lastnika, ob tem pa tudi stroka ugotavlja, da je to nujen projekt za varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. V portfelju proizvodnih kapacitet HSE pa realizacija TEŠ 6 predstavlja dolgoročno stabilnost na prodajnih trgih,« so zapisali v sporočilu za javnost.
mz
VELIKA RAZSTAVA PLAZILCEV
Od 21. do 31. oktobra 2010 pred trgovino Big Bang.
PREDAVANJA IN POGOVORI
Gost g. Jürgen Hergert s prevajalcem
Od ponedeljka do petka ob 11. in ob 17. uri ter ob sobotah ob 11., 17. ter 18. uri.
U NAJDETE NAS NA FACEBOOKU
www.city-center.si
Vse najboljše
IZOBRAŽEVANJE, VOLITVE
Zaposlitveni sejem Poklicne priložnosti in izzivi
V ospredj u sejemskega dogaj anja predstavitev zaposlitvenih in izobraževalnih možnosti na lokalnem trgu dela - Sejem obiskala tudi minister za lokalno samoupravo in direktorica evropske komisij e za zaposlovanje
Milena Krstič - Planine
Velenje, 14. oktobra - Letošnji zaposlitveni sejem z naslovom Poklicne priložnosti in izzivi, potekal je v Medpodjetniškem izobraževalnem centru v organizaciji Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, je potekal pod okriljem Službe vlade Republike Slovenije za
Štefka Kadliček in Danijel Okil iz Trgotura
lokalno samoupravo in regionalno politiko. To mu je dalo dodaten pomen, obenem pa omogočilo številne spremljajoče sejemske dogodke.
V Velenju zaposlitveni sejmi potekajo že pet let. V tem času so se uveljavili tako pri delodajalcih (čeprav je bilo tokrat teh na sejmu le peščica) in izobraževalnih institucijah kot tudi iskalcih zaposlitve, šolajoči se in drugi zainteresirani javnosti. Glede na raz me re na trgu se je od predhodnih razlikoval tudi po tem, da je potekal v povsem drugih razmerah. Prvi sejmi so za razliko od tokratne ga pote ka li v času konjukture, velikega povpraševanja delodajalcev
Na novinarski konferenci so poudarili:
Dr. Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj: »Evropski socialni skladi so programi vlaganja v ljudi za doseganje večje stopnje inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti. Predstavljajo najboljši način za večjo socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard.«
Adriana Sukova - Tosheva, direktorica Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti: »Evropska komisija je sprejela strateške smernice, ki naj bi pomagale oblikovati politike in ukrepe v zaposlovanju, podprte z javnimi sredstvi. Sloveniji je za obdobje 2007-2013 namenjenih 755 milijonov sredstev iz Evropskega socialnega sklada.«
Damjana Košir, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: »Januarja bo začel veljati Zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena.«
Robert Rajšter, direktor Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje: »K nam, torej na zavod, iz šol ne prihajajo kadri, ki bi jih delodajalci v tem okolju potrebovali. Zato je na letošnjem zaposlitvenem sejmu posebej poudarjeno področje poklicne orientacije.«
po delavcih. Koncept so zato malo spremenili, na sejem pa povabili okoli 1.500 osnovnošolcev in srednješolcev in blizu 3.500 brezposelnih oseb.
V ospredju - zaradi velikega strukturnega neskladja na trgu dela- so bili deficitarni poklici. »Za določene profile tudi danes nimamo iskalcev zaposlitve, čeprav je brezposelnih na zavodu veliko. Zato želimo sporočiti tako mladim obiskovalcem sejma kot tistim, ki so brezposelni, ki so ostali brez službe zaradi stečaja ali ker jim je potek lo delo za dolo čen čas, da morajo znova premisliti o svoji bodo či poklic ni poti in jo tudi usklajevati s trgom dela.«
Posebej poudarjena poklicna orientacija
»Stečaji podjetij nakazujejo, da se bo gospodarstvo moralo usmeriti v nove proizvode, nove storitve in tudi nove trge, kar pred stavlja potrebo po ustrezno usposobljenih sodelavcih. Zato tokrat posebej poudarjamo poklicno orientacijo. Predstavljamo poklice in šolske ter študijske programe, kijih trg dela v tem trenutku najbolj potrebuje,«
Delodajalci so prijavili 7.345 potreb po delavcih, desetino več kot lani v enakem obdobju. Zaposlilo se je 5.514 brezposelnih ali 739 več kot v enakem obdobju lani.
ce, ki na trgu v tem trenutku niso zanimivi. S poklicem, ki ga imajo, težko iščejo zaposlitev. Zanje je zelo pomembno, da vidijo, kaj je na trgu zanimivo, kateri so tisti
(urejevalnik besedil in preglednic), vozniški izpit (kategorije B, C, D, E), higienski minimum, opravljene tečaje za upravljanje delovnih strojev, ZUP, poznavanje računo-
povečale v primerjavi z lanskim letom. Vedno več delodajalcev išče komercialiste. Trudijo se, da bi prodajo, ko je v času krize upadla, dvignili na staro raven,« je pripovedo-
Damjana Košir, Robert Rajšter, dr. Henrik Gjerkeš, Adriana Sukova - Tosheva
so povedali na sejmu, kjer so nekaj spremljajočih aktivnosti namenili strokovni javnosti, svetovalnim delavcem osnovnih in srednjih šol, zaposlenim v agencijah za zaposlovanje ter tistim, ki potrebujejo kakovostne informacije, da lahko svetujejo svojim strankam.
Po nekaterih poklicih ni povpraševanja
Strukturna brezposelnost? »Nekaterih poklicev, po katerih je največje povpraševanje, v naših evidencah ni. Ali drugače, iskalci zaposlitve imajo izobrazbo, pokli-
poklici, s katerimi lahko na trgu konkurirajo. Tudi tisti, ki ima za seboj že nekaj let poklice poti oziroma delovne dobe, se lahko vedno prekvalificira, si pridobi nove izkušnje ali novo znanje,« pravijo na zavodu.
Delodajalci največ povprašujejo po delavcih v gradbeništvu in gostinstvu ter po prodajalcih, frizerjih, voznikih, proizvodnih delavcih in teh nič nem kadru na vseh izobrazbenih stopnjah ter po zdravnikih.
Manj je povpraševanja po kadrih s področja družboslovja (ekonomskih tehnikih, gimnazijskih maturantih in drugih družboslovcih na višjih izobrazbenih ravneh).
Pomemb no je dodat no znanje
Delodajalci iščejo kadre, ki imajo poleg osnovne strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj tudi dodatnao znanje - predvsem znanje jezikov (angleščina, nemščina), poznavanje dela z računalnikom
vodskih standardov ter Nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma Temeljne poklicne kvalifikacije.
Prožnost
izobraževalnih
institucij
To se kaže v pripravljenosti, da odpirajo novo programe, nove smeri. Ni pa rešitev samo v odpiranju novih, če temu ne sledi tudi zapiranje starih. V prihodnje se bo moral, tako stroka, zgoditi bistven premik pri izobraževanju v smeri, da bomo na nekaterih smereh ali omejili možnosti ali pa kakšen program tudi zaprli in odpirali kakšnega novega tam, kjer se bodo pokazale nove potrebe.
Agencije na sejmu
Na sejmu so sodelovale tudi agencije, med njimi Trgotur. »Nismo konkurenca zavodu za zaposlovanje, bolj smo njegov partner. Smo tudi tisti, ki zaposlujemo ljudi, ki so prijavljeni na zavodu. Opažamo, da so se potrebe po delavcih malo
val Danijel Okil, strokovni sodelavec v Trgoturu, zadolžen za posredovanje zaposlitev.
priložnosti ■ ■ ■ ■ ■
in izzivi
obraževanja za poklice,
irstvo v regjji-.
i jih potrebujejo delodajalci
V Območni službi Velenje, sestavlja jo šest uradov za delo, se je letos v primerjavi z lanskim letom število brezposelnih povečalo za 6,9 odstotka. Do konca septembra se je brezposelnost iz 7.227 povečala na 7.725 oseb. Med novo prijavljenimi prevladujejo trajno presežni delavci, stečajniki, osebe po izteku zaposlitve za določen čas in iskalci prve zaposlitve.
Nova vodstva tudi v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih
Na lokalnih volitvah 10. oktobra smo volili tudi člane svetov, mestnih, krajevnih in vaških skupnosti
Mestna občina Velenje
KS Bevče: Marjan Šramel, Bogomir Trebičnik, Sonja Sušec, Mateja Skutnik, Ivan Bačovnik , Metka Zajc in Anton Podpečan. KS Cirkovce: Ivan Verboten, Ivan Lemež, Marjan Britovšek, Branko Britovšek, Jani Dvoijak, Franc Kotnik in Dani Avbreht. KS Gorica: Irma Mačkovšek, Marko Balažic, Ana Ducman, Marija Koren, Braž Dukarič, Marjana Kugonič, Jožef Kandolf, Milka Benčič, Simon Glasenčnik, Milan Koren in Robert Veler. KS Konovo: Karl Stropnik, Jožef Repnik, Marjan Lahovnik, Gvido Špeh, Jožef Sušec, Zdenka Abra-movič, Stanislava Zver, Milan
Jelen, Edvard Mlačnik, Zvonimir Meško in Romana Pečovnik. KS Paka pri Velenju: Srečko Avberšek, Alojz Harnik, Božidar Kocman, Boštjan Drev, Drago Avberšek, Tone Žužek in Branko Vodončnik.
KS Pesje: Franc Obu, Dagmar Planko, Nada Poznič, Albin Vra-bič, Matjaž Verbič, Rudolf Meh, Matjaž Mravljak, David Čas, Fer-do Polak, Franc Glažer in Mateja Šojat.
KS Podkraj: Silvo Oštir, Mihael Melanšek, Mateja Ramšak, Ema Meh, Vinko Meža, Franc Vede-nik in Ivan Mošmondor. KS Kavče: Peter Grabner, Matej Prosenc, Andrej Kuzman, Stanislav Kavdik in Boštjan Grabner. KS Plešivec: Milka Pečečnik, Mir-
ko Auberšek, Sonja Klančnik, Martin Prosenjak, Janko Kotnik, Emilijan Lepko in Mitja Borov-nik.
KS Staro Velenje: Andreja Brglez, Mihael Melanšek, Nataša Dolej-ši, Marička Berdnik, Janez Mihe-lec, Mihaela Rogelšek, Gabrijela Krajnc, Andrej Kozlevčar in Jana Kavtičnik.
KS Stara vas: Ivan Petre, Janez Sirše, Veronika Blagotinšek, Jurij Terglav, Miran Lešnik, Andreja Centrih Erjavec, Matjaž Zupan. KS Šalek: Ladislava Jan, Franc Pavšek, Ilija Vasiljevič, Marija Jelen, Franc Maršnjak, Branko Smagaj, Milodija Hajlovac, Miran Gajšek in Bojana Potočnik. KS Šentilj: Alojz Leskovšek, Robert Ocepek, Drago Kolar,
Magda Stvarnik, Uroš Štajner, Mirko Vranjek, Ivan Sobočan, Janez Podbornik in Roman Reber-nik.
Krajevna skupnost Škale - Hrasto-
vec: Marjan Dobelšek, Marjan Gruber, Petra Bevc, Mirko Šumah, Janko Arlič, Božidar Repnik, Damjan Glinšek, Herman Arlič in Zdenko Pirnat. KS Šmartno: Sonja Zavolovšek, Slavko Hren, Jelka Flis, Silva Plan-ko, Borut Bukovac, Tatjana Kumer in Boris Štemberger. KS Vinska gora: Branko Podvrat-nik, Darinka Špacapan, Damjan Ramšak, Aleksander Osetič, Jožef Ograjenšek, Tomaž Kumer, Stanislav Videmšek, Darja Štraus, Rudi Lemež, Mihael Pevnik in Mitja Aubreht.
Mestna četrt Velenje - Desni breg:
Milan Tovrljan, Danica Ledinek, Štefka Drolc Lukaček, Miroslav Ramšak, Hedvika Videmšek, Boris Širnik, Milena Praunseis, Marijan Nikolič in Anamari Lia
Saje.
Mestna četrt Velenje - Levi breg zahod: Matej Gorišek, Franc Než-mah, Nataša Kotnik, Janko Šme, Robert Podpečan, Leonida Kubale, Jožica Zajc, Olga Hriberšek in Nežka Fric.
Mestna četrt Velenje - levi breg:
Miroslav Lorger, Zdenka Resnik, Barbara Valerija Tori, Zofija Šuli-goj, Aleš Mijatovič, Ivan Kos in Biserka Poznič.
Občina Šoštanj:
KS Bele Vode Anica Pudgar, Stanko Podvratnik, Alojz Hriberšek, Stanislav Goličnik, Metka Navodnik.
Svet KS Gaberke: Bogdan Lampret, Zvonko Koželjnik, Janez Zel-cer, Karl Judež, Branko Spital, Rafko Blatnik, Milan Kopušar.
KS Lokovica: Peter Radoja, Drago Koren, Alojz Konovšek, Matej Krumpačnik, Simon Srebre, Roman Drev, Marko Jurič. KS Ravne: Jože Sovič, Drago
Kot nik, Jože Gor šek, Franc Koren, Boštjan Lenko, Jože Krt, Damjan Tajnik
KS Skorno - Florjan: Silvester Mež nar, Roman Oblak, Marko Kurnik, Matej Skorn šek, Jan ko Lesnik, Sonja Golavšek, Ladislav Melan šek.
KS Šentivd: Franc Jelen, Franc Urlep, Hermina Bezovnak - Komprej, Andrej Podvratnik, Andrej Šumah.
KS Šoštanj: Vilma Fece, Danilo Čebul, Bojan Rotovnik, Roman Pibernik, Tatjana Skornšek, Helena Tajnik, Marjan Stvarnik.
KS Topolšica: Herman Pergov-nik, Marjana Menih, Uršula Menih - Dokl, Drago Tamše, Miran Tekavc, Matej Kugonič, Boštjan Menhart.
KS Zavodnje: Peter Anželak, Jože Ježovnik, Cvetko Grabner, Roman Anželak, Janez Venta, Martin Medved, Jože Juvan.
»"Has
	1
	1
M	
Od srede do torka - svet i n domovina
a
i
Sreda, 13. oktober
Na javni predstavitvi mnenj v državnem zboruje ministrica za obrambo dejala, da predlog resolucije programa razvoja Slovenske vojske do leta 2025 predvideva njeno kadrovsko okrepitev.
Izvedeli smo, da je nekdanji veleposlanik v Španiji Peter Reberc, ki se je moral avgusta predčasno vrniti domov, prejel odpoved delov-
V Cilu so doživeli neverjetno rešitev ujetih rudarjev.
nega razmerja. Ob tem je Reberc zatrdil, da gre za osebno obračunavanje ministra Žbogarja.
Končala so se pogajanja med vlado in javnim sektorjem in stavka seje končala. Kot je povedala predstavnica vlade, dodatna sredstva iz proračuna ne bodo potrebna.
Čilski reševalci so z reševalno kapsulo na površje potegnili vseh 33 rudarjev, ki so kar 69 dni čakali ujeti pod zemljo, in osupnili ves svet ter zasenčili vso drugo dogajanje.
Četrtek, 14. oktober
Če smo dan prej sli ša li, da je stavka kon ča na, so policisti povedali nekaj drugega: povedali so namreč, da so odločeni nadaljevati stavko ali jo celo zaostriti, ne glede na to, daje preostali del javnega sektorja stavko končal.
Nekdanji slovenski veleposlanik v Madridu je potreboval neverjetno veliko neverjetnih reči.
njem goriva, saj so protestniki zaprli dostop do skla dišč.
Madžarska tovarna aluminija, iz katere je iztekla rdeča gošča, je klub opozorilom okoljevar-stvenikov začela ponovno obratovati.
Švicarski inženirji so dokončali delo in izkopali najdaljši, 57 kilometrov dolg železniški predor na svetu, Gotthard, ki so ga pod švicarskimi Alpami gradili 14 let.
Sobota, 16. oktober
V Sloveniji je potekal dvodnevni forum, na katerem so sodelovali romski parlamentarci iz 17 držav.
Z mariborskega letališča je zjutraj proti Afganistanu odpotovalo še 50 vojakov 14. kontingenta Slovenske vojske, ki bodo prvič prevzeli samostojno skupino za urjenje afganistanske voj ske.
Sodnik Eulexa je vložil obtožnico proti peterici osumljencev, da so na neki zasebni kliniki v Prištini nezakonito presajali človeške organe.
Sindikat policistov je napovedal, da stavke še niso končali.
Kandidatu za tržiškega župana Pavlu Rupar-ju s pritožbo ni uspelo, saj je občinska volilna komisija zanikala vse nepravilnosti, ki jim jih je očital Rupar. In ta je že vložil kazensko ovadbo. Prav istega dne pa je državna volilna komisija odločila, da bo drugi krog lokalnih volitev potekal 24. oktobra.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je obiskal jug Libanona v bližini meje z Izraelom - države, za katero je dejal, »da bi jo bilo treba izbrisati z zemljevida«.
Pred Akropolo v Atenah so izbruhnili spopadi med policijo in zaposlenimi, ki so zaprli vhod v objekt.
Varnostni svet Združenih narodov je za leto dni podaljšal mandat mednarodni misiji v Afganistanu, kjer je trenutno 120 tisoč vojakov.
Petek, 15. oktober
Policisti so še vztrajali. Prvi mož njihovega sindikata je dejal, da bodo, če vlada ne bo prisluhnila zahtevam - zlasti o odpravi plačnih nesorazmerij, sledili protestni shodi pred vlado in tehnične zaostritve stavke.
Mediji so poročali, daje pred kratkim odpuščeni veleposlanik v Španiji Peter Reberc za kuhinjske pripomočke, orodja in podobno porabil 100 tisoč evrov. Sam je dejal, da vse zavoljo predstavljanja Slovenije.
Zaradi stavke in protestov proti pokojninski reformi so se v Franciji spopadli s pomanjka-
Kitajski denar je v svetu vse bolj pomemben.
Predsednika Rusije in Venezuele sta podpisala več energetskih dogovorov. Med drugim bo Rusija v Venezueli gradila jedrsko elektrarno.
Na tisoče Japoncev je v Tokiu demonstriralo proti »kitajski invaziji« na otoke, ki sijih lastita obe državi. Na Kitajskem so istočasno potekali protijaponski protesti.
ZDA so prestavile objavo poročila o manipu-latorjih valut. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve je medtem Kitajsko pozval, naj juanu pusti, da se okrepi.
Nedelja, 17. oktober
V Dobrniču na Dolenjskem se je na spominski slovesnosti ob 67. obletnici prvega zasedanja slovenske ženske protifašistične zveze zbralo več kot 1500 ljudi. Udeležence je nagovorila obrambna ministrica Ljubica Jelušič.
Spet so nas svarili pred terorističnimi napadi v Evropi.
V očitnem odzivu na divjanje srbskih huliganov na nogometni tekmi v Genovi je skupina
radio@alfa
Albancev v Bruslju skušala zažgati zastavo, izobešeno na srbskem veleposlaništvu.
Na tisoče ljudi se je zbralo na ulicah in v cerkvah po Avstraliji ter v Vatikanu, kjer je papež Mary MacKillop razglasil za prvo avstralsko svetni co.
Savdskoarabske varnostne službe so opozorile, da veja mednarodne teroristične mreže Al Kaida na Arabskem polotoku pripravlja napad v Evropi, še posebej v Franciji.
Ponedeljek, 18. oktober
Izvedeli smo, da zaradi varčevanja vlade Slovenija prihodnje leto ne bo mogla plačati članarine v Organizaciji Združenih narodov.
Delavci Vegrada so na laž postavili izjave pre-
Je vodja premierjevega kabineta lagala?
mierjeve vodje kabineta Simone Dimic, kije dejala, da Vegrad ni obnavljal njene hiše. Kot so povedali delavci, sojo obnavljali z materialom, namenjenim Celovškim dvorom.
Iz ustavnega sodišča so sporočili, da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni v neskladju z ustavo.
Na seji državnega zbora je premier Borut Pahor odgovarjal na poslanska vprašanja, med drugim o prestrukturiranju energetskega sektorja in poskusnem vrednotenju nepremičnin. Dejal je, da lastnikom napak ni treba sporočati, saj bo te po uradni dolžnosti popravila geodet ska uprava.
Demokratska liga Kosova je v skladu z odločitvijo vodstva stranke uradno izstopila iz vladne koalicije z Demokratsko stranko Kosova.
Torek, 19. oktober
Komisija za preprečevanje korupcije je na lastno pobudo in na podlagi drugih podatkov začela več postopkov preučitve domnevnih nepravilnosti v povezavi s Simono Dimič.
V državnem zboru se je zaključila razprava o pokojninski reformi, ki so ji, tako koalicijski kot opozicijski poslanci, očitali predvem to, da ni bila usklajena socialnimi partnerji.
Slišali smo o kritikah, in sicer negativnih. Letele so na namero gospodarskega ministrstva o združitvi energetskih stebrov.
Evropska komisija je odobrila vlogo Slovenije
Evropska komisija je Sloveniji namenila denar za pomoč delavcem
Mure.
za pridobitev evropskih sredstev, ki jih bo namenila za pomoč 2.554 presežnim delavcem Mure.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da je Rusija še vedno zadržana do sodelovanja pri postavitvi protiraketnega ščita v Evropi in še preučuje to zamisel.
,2 "o
O CM
"5 co
n GO
1
Kulturna promocija
žabi a
perspektiva
Spela Kožar
Še dobro leto in Velenje bo evropska prestolnica kulture. Častivreden naziv, ni kaj. Spodbudi lahko ne le kulturno, temveč (tudi in morda predvsem) turistično prepoznavnost. A kaj, ko se zdi, da se niti država ne zaveda promocijskega učinka. Če je prejšnja oblast spodbujala »kreativnost« župana Kanglerja, se je zdajšnja z njim nemalokrat zapletla v verbalne »duele«. In tako sta prišla Tomaž Pandur in Mitja Čander, odšla pa Vladimir Rukavina in Aleš Novak. »Spremljevalci« iz partnerskih mest so lahko zgolj opazovali in v tem času, ki »se meri« v letih, sami oblikovali programske smernice. Lokalna oblast je s tem pokazala, kako zasenčiti državno.
Pa vendar je EPK tudi (in morda predvsem) državni projekt. A kot kaže, se bomo po letu 2012 lahko pohvalili predvsem z infrastrukturnimi pridobitvami. Je že res, da je bila kulturno-investicijska nadgradnja v vzhodno kohezijski regiji eden glavnih motivacij kandidature. A investicija brez prave vsebine (pre)hitro propade. Le poglejte naše gospodarstvo.
Med »vlečenjem vrvi« partnerskim mestom ni ostalo drugega, kot da nadgrajujejo že obstoječo kulturno ponudbo; tako bodo novomeški mednarodni festival Jazzinty ali Fotopub oziroma murskosoboška plesna Fronta oziroma ptujski Art Stays še bolj mednarodni... Kaj pravzaprav to pomeni? Da so nagrade z levim prilastkom mednarodne že vredne EPK-ja? Verjetno ne bi smelo biti tako, a najverjetneje bo tako.
Programski direktor Mitja Čander je ob nastopu položaja prejšnji petek priznal, da smo zamudili »velike« zgodbe, torej take, ki bi nas povezale s kakim drugim evropskim kulturnim centrom, kot so na primer kuratorski projekti. S sprejetim proračunom prejšnji torek za letošnje leto smo zamudili tudi predpriprave v prihodnjem letu, saj bi lahko bilo že leto 2011 »predevropsko«, ki bi kot uvod v leto 2012 izpostavil prednosti pa tudi slabosti programa ali investicij.
Ja, EPK bo predvsem slovenska kulturna zgodba; navsezadnje se evropska sredstva kanalizirajo celo v revitalizacijo mestnih jeder. A ko partnerskim mestom ostane le drobiž iz skupnega EPK žaklja, to niti ni tako neumna poteza. Bo vsaj mestno središče nekaj pridobilo.
In kaj bomo dobili kulturni »fanatiki«? V domačem Velenju več vsebin za otroke in mlade, v Slovenj Gradcu muzej Huga Wolfa, na Ptuju še kak nov festival, v Murski Soboti »kulturno« ulico, v Novem mestu rock opero, v Mariboru pa menda »novo« mesto.
Oba izvoljena direktorja sta zaenkrat na pravi poti: poslovna direktorica Helena Hvalec napoveduje pomoč ministrstva za gospodarstvo, saj EPK vidi tudi kot potencial za razvoj kulturnega turizma, direktor Čander pa že išče nove programske vsebine. Te naj bi vključile najbolj prezrte kulturne organizacije, kot je nevladni sektor, in najbolj prezrte meščane, kot so priseljenci, reveži, Romi ali upokojenci. »Kultura sobivanja bo pomemben sklop«, pravi. Lahko bi postal najpomembnejši in s tem zarisal našo specifiko. Specifiko, ki bi nas ločila od ostalih EPK-jev in ki bi izpostavila našo družbeno realnost.
Zakaj ne bi bil EPK tudi pokazatelj slovenske družbe? Družbe, v kateri je vse več brezposelnih, vse več prevaranih in vse več privilegiranih državljanov. Zdi se namreč, da se država tega ne sramuje. In to je njena kultura.
SDS
Člani Občinskega odbora SDS Šmartno se iskreno zahvaljujemo vsem občankam in občanom, ki ste šli na volitve in ste oddali glas za naše kandidate. Obljubimo, da bomo delali v prid vseh občank in občanov
ter se trudili izpolniti program, ki smo si ga zastavili. Kot smo obljubili, bomo del finančnih sredstev po končanih volitvah, ki bi jih sicer namenili bogatejši predvolilni kampanji, preko Rdečega križa donirali ogroženi družini iz Šmartnega ob Paki.
V drugem krogu županskih volitev bomo podprli kandidata Frančiška Fužirja. Zato se udeležite volitev in obkrožiti našega skupnega kandidata pod številko 2.
OO DSDS Šmartno ob Paki

V SREDISCU
So razmere v dijaškem domu res katastrofalne?
Na Šolskem centru Velenje menij o, da posebnih težav ni - Razmere daleč od katastrofalnih, trdij o v Mladinskem centru Velenje
Tatjana Podgoršek
Klic v redakcijo. Že več kot mesec dni je od začetka novega šolskega leta, razmere v dijaškem domu pa daleč od tistega, kar naj bi dijakom v njem pripadalo. Nimajo interneta, košev za smeti, posteljnine, šele pred nedavnim naj bi dobili toaletni papir, oprema je neprimerna ... Dom naj bi vodila delavka, ki jo je Šolski center Velenje zaposlil preko javnih del. "Boste pomagali postaviti stvari na svoje mesto?" je še vprašal glas na drugi strani.
Na Šolskem centru
Velenje
presenečeni
Informacijo smo najprej preverili na Šolskem centru Velenje. »Mislim, da posebnih težav ne bi smelo biti in kolikor sem seznanjen, jih tudi ni bilo. Da smo nekatere operativne težave reševali na začet ku šol ske ga leta ozi roma sproti, se mi zdi nekaj povsem normalnega. Najkasneje do konca tega meseca takih zgodb, ki so bile mogoče v septembru navidezne, zagotovo ne bo več,« je bil presenečen direktor Šolskega centra Ivan Kotnik.
Kotnik je povedal, da center ni lastnik dijaškega doma, saj so vse tri stolpiče, zgrajene na robu 70 let prejšnjega stoletja za tovrstne
potrebe za 740 dijakov, prodali. Zadnji stolpič je odkupila Mestna občina Velenje in ga temeljito preuredila v mladinski hotel. Svojemu name nu ga je pre da la konec letošnjega avgusta. V njem je uredila poseben vhod in približno 58 postelj za potrebe dijakov in štu-
dijaškem domu, v katerem so tudi študenti, nabavil Mladinski center in je v skladu z normativi in standardi. »Kar pa se ostalih zadev tiče, smo jih urejali res na začetku šolskega leta ali sproti, saj prej nismo vedeli, koliko dijakov se bo odločilo za bivanje v dijaškem domu. Da bi zagotovili dijakom dobre bivalne pogoje, smo poskr-
Ivan Kotnik: »Nekatere zadeve smo urejali sproti, ker do začetka šolskega leta nismo vedeli, koliko dijakov se bo odločilo za bivanje v dijaškem domu.«
dentov. Ker pa so za nekatere programe oziroma poklice v promociji izpostavljali tudi možnost bivanja, so v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisali z Mladinskim hotelom najemno pogodbo in konec avgusta nastanili v njem 15 dijakov. Po zagotovilih Kotnika je opremo v
Marko Pritržnik: »Pritožb, pripomb nismo dobili.«
beli za čiščenje njihovih prostorov in pranje perila ter nekatere druge servisne storitve, čeprav bi za to morali poskrbeti sami. Tako smo jim uredili občasno čiščenje sob, posebej sanitarij, čeprav bi za to morali skrbeti sami. Ministrstvo za to ne namenja denarja. Kadrovske potrebe glede na normative in standarde zapolnjujemo na različne načine. Po slednjih z enim vzgo-
jiteljem ne »zvozimo«, zato imamo zaposleno sodelavko preko javnih del. Konec tega meseca eden od vzgojiteljev učiteljev odhaja v pokoj in ga bomo pravočasno nadomestili z drugim, tako da pri tem težav ni. Kotnik je še pojasnil, da potreb po še kakšnem vzgojitelju ni. Kajti uradno dijaki prihajajo v dom v ponedeljek zjutraj in gredo domov v petek popoldan. Ker pa je dijaški dom neka te rim edi ni dom, jim neuradno omogočijo bivanje v domu tudi čez vikend. »Kar je res, je to, da so način, možnosti ter pogoji bivanja v domu bolj sodobno kot kje drugje,« je še dejal Ivan Kotnik.
Pripomb niso dobili
Pre se ne čen nad vpra ša njem, ali so razmere v dijaškem domu tako katastrofalne, kot smo slišali, je bil tudi direktor mladinskega hotela Marko Pritržnik: "Menim, da so razmere daleč od katastrofalnih. Pritožb, pripomb nismo dobili. Prostore daje Mladinski center v najem, ker nismo registrirani za izvajanje dejavnosti dijaškega doma. Vendar so stvari dogovorjene in pri primopredaji potrjene.«
Po besedah Pritržnika je Mestna občina Velenje dala Mladinskemu centru Velenje prostore na Efenkovi cesti v Velenju, namenjene študentskemu domu, v upravljanje. Ker se je v letu 2009 pokazalo, da bodo prostore za bivanje
potrebovali tudi dijaki, so v domu fizično ločili vhod in prostore zanje. Tu so uredili sedem dvoposteljnih sob z vso pripadajočo infrastrukturo ter opremo, kar pomeni štiri kopalnice, sanitarije, kuhinjo in skupni prostor za dijake in vzgojitelje. »V 7 sobah je 14 postelj, prav toliko omar, stolov, pripadajoče število miz in košev za smeti. Kadrovske in ostale potrebe niso v naši pristojnosti, ampak so v domeni šolskega centra, s kate rim smo pod pi sa li pogodbo o najemu prostorov. Čudi
me, da nekdo izpostavlja to, da dijaki nimajo možnosti priklopa na internet. To možnost ima vsak apartma. Kolikor mi je znano, bo tudi ta zadeva urejena za vsakega dijaka zelo kmalu. Sicer pa predlagam, da organiziramo dan odprtih vrat dijaškega doma, na katerem se bodo ljudje lahko sami prepričali o razmerah v njem,« je povedal Marko Pritržnik.
Final
inženiring in gradbeništvo d.d.
Smo podjetje za izvajanje gradbenih in zaključnih del.
K sodelovanju vabimo naslednje sodelavce:
1.	VODJA OBJEKTOV (m/ž), V. ali VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri
2.	OBRAČUNSKI TEHNIK (m/ž), V. stopnja gradbene smeri
3.	GRADBENI DELOVODJA (m/ž), IV. stopnja izobrazbe gradbene smeri
Vabimo vas, da svojo vlogo s kratkim življenjepisom, dokazilom o doseženi izobrazbi in drugimi potrebnimi dokazili, v roku 8 dni po tej objavi pošljete na naslov: Final inženiring in gradbeništvo d.d. Nova Gorica, Cesta 25. junija 1/f, 5000 Nova Gorica ali na tajnistvo@final.si.
RAST, S KATERO DOSEŽETE VEČ
Rentno varčevanje z odlično obrestno mero
Uresničite si želje ter polepšajte prihodnost sebi in svoji družini. S postopnim varčevanjem na daljši rok in z odlično obrestno mero EURIBOR + 2 o. t. (3,162 %)* boste dosegli tudi bolj oddaljene cilje. Izkoristite posebno ponudbo rentnega varčevanja, ki velja od 1. 10. do 30. 11. 2010.
Opozorilo:
Ob sklenitvi varčevanja se uporabi 6-mesečni EURIBOR, objavljen na zadnji dan v mesecu pred sklenitvijo varčevanja, in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. in na dan 1. 10.
*6-mesečni EURIBOR, določen na dan 30. 9. 2010, znaša 1,162 %. Spremenljiva obrestna mera, navedena v oklepaju, je izračunana na dan 30. 9. 2010 in velja od 1. 10. 2010 do 31. 3. 2011. o. t. - odstotna točka
HS«
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI

So osebnosti in so naj osebnosti!
Začenja se izbor naj osebnosti leta 2010 - Predlagajte osebnosti, ki si zaslužijo nominacijo
Letošnje leto, ni ga še konec, a prav veliko mu ne manjka, so zaznamovali številni dogodki. Za njimi so vedno stali ljudje. Taki, ki so dogodkom dali poseben pečat, taki, ki so za okolje, v katerem živimo, naredili kaj izjemnega, taki, ki so s svojimi dejanji izstopali, taki, ki si zaslužijo spoštovanje zaradi
... To boste povedali vi.
V uredništvu Našega časa smo se odločili, da tudi letos izberemo naj osebnost v prostoru, v katerem prebiramo Naš čas.
Da bomo to lahko storili, računamo na vas in na vaše predloge. Predlagajte, kdo si po vaše naziv naj osebnost zasluži. Že s tem mu
boste dali priznanje, če tudi morda na koncu kot nominiranec ne bo »pristal« na lestvici, ki jo bomo sestavili. Prosimo pa vas, da ste pri obrazložitvi, zakaj si po vaše nekdo naziv naj osebnost zasluži, čimbolj konkretni, nazorni. Čim več čim boljših predlogov bi si želeli. Ozrite se okoli, vzemite v roke
dopisnico, pismo, list papirja, razglednico ali pa priložen kupon -karkoli, samo da bo prišlo do nas. Pomagajte nam poiskati naj osebnosti. Take so. Naj ne bodo spregledane. Ne pozabite pripisati svojih podatkov in vse skupaj poslati na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Vse druge podrobnosti sledijo. Tokrat smo vam naložili le doma-
čo nalogo. Pričakujemo, dajo opravite z odliko.
Mladinci do 18 let državni prvaki
Mladinska ekipa SSK Velenje v sestavi Matevž Samec, Urh Kraj-nčan, Niko Hižar in Robi Vitez (na sliki) je prijetno presenetila na državnem prvenstvu (DP) v smučarskih skokih na 85 m skakalnici minuli konec tedna v Mislinji in prepričljivo osvojila prvo mesto pred ekipama iz Kranja in Tržiča. Hižar, Vitez in Zagomilšek so osvojili točke tudi na posamezni preizkušnji ter v nordijski kombinaciji (NK), Samec in Krajnčan pa zaradi mladosti na posamičnih tekmah nista imela pravice nastopa.
V Kranju so se skakalci pomerili za naslove državnih prvakov posamično in ekipno. Med posamezniki sta točke osvojila z 29. mestom Gašper Berlot in Robert Hrgota (31.). Uspešno so nastopili ekipa, v kateri sta se jima pridružila Marjan Jelenko in Robert Vitez. Bila je šesta.
Ljubno ob Savinji, DP - dečki do 12 in 13 let posamično in ekipno. Dečko do 13 let: 10. Patrik Vitez, 11. David Strehar, 18. Blaž Sluga, dečki do 12 let: 3. Aljaž Osterc, 9. Rok Jelen, 11. Ožbej Jelen, 14. Sven Zagomilšek, 15. Gašper Brecl. Ekipno: 3. SSK Velenje I ( Rok Jelen, Osterc, Vitez, Strehar), 6. SSK Velenje II (Pikelj, Sluga, Brecl, Ožbej Jelen).
Velenjčani imajo tudi močno vete-
ransko ekipo; to je dokazal Slavko Krajnčan, kije na poletnem svetovnem prvenstvu veteranov v avstrijskem Beljaku osvojil naslov svetovnega prvaka v NK, v posamični tekmi pa je bil četrti.
V klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Začetki bodo lahko začeli vaditi z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani www: velenje--skijump.si .	■
ercator
Odprli smo nov Mercator Center Velenje!
Vabimo vas, da se udelc »te
■
zabavnih dogodkov:
četrtek, 21.10.:
•	ob 10. uri
Nastop harmonikarje« Roberta Goličnika ter veliko nagradno kolo sreče
« ob 17. uri
Klovn Bufeto na obisku / animacija za najmlajše Nastop družinskega Trla Pogladlč, veliko nagradno kolo sreče ter pokušlna domačih dobrot
petek, 22.10.:
•	ob 17. uri
Gledališče iz desnega žepka / animacija za najmlajše
ter veliko nagradno kolo sreče sobota, 23.10.:
. ob 10. uri
Abba Show s pokušlno švedske kullnarlke ter nagr: nedelja, 24.10.:
•	ob 10. uri
Mojca In medvedek Jaka / animacija za najmlajše Nastop glasbene gostje Mance Dremel, pokušlna nedeljskih ! ter veliko nagradno kolo sreče
torek, 20.10.:
« ob 17. uri
Čarovnik Grega na obisku / animacija za najmlajše Kostanjev piknik z nastopom folklorne skupine In ljudskih godcev ter veliko nagradno kolo sreče
petek, 29.10.:
•	ob 17. uri
Spoznaj Mercator Center Velenje /skozi nagradno odkrivanko spoznajte prodajalne Mercator Centra Velenje Ob pokušini ameriških jedi vas bo zabaval imitator Ehrisa Presleys [Dani Gregore).
sobota, 30.10.:
•	ob 10. uri
Noč Čarovnic /čarovniška zabava
i}
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Kostanjev piknik, violina, piano, kitare...
Jeseni ne maram, pa čeprav je tako lepo pogledati v gozd, kjer se prelivajo rume-no-rdeče-rjavi odtenki obarvanih listov po tleh. Konec je toplih, brezskrbnih dni in vse bližje so hladni zimski dnevi, ki mi niso všeč. In čeprav jesen ni moj letni čas, se mi vsako leto znova že konec septembra »zalušta« pečenega kostanja, brez katerega jesen ni prava jesen. V soboto, 16. 10., so se tudi drugim ŠŠK-jevcem cedile sline po pečen kostanju,
zato smo organizirali kostanjev piknik pred eMCe Pla cu. V slo gu » Ni štroma, ni panike« smo preživeli lep večer. Nare-zali smo kostanj, ga spekli in zalili z moštom. Ob 22.30 je v eMCe Placu zmanjkalo elektrike, prižgale so se sveče in večer smo nadaljevali v soju plamenov in ob spremljavi kitar. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Lahko pa bi dodali, da seže vse do vrh gora. Če greva pod objem gora, ga bova lahko slišala. V nedeljo, 17. 10., pa nam ni bilo potrebno v objem gora, ampak smo se zbrali kar v Knjižnici Velenje in prisluhnili avtorjema planinske zgoščenke z naslovom »Greva pod objem gora,« ki je izšla konec avgusta pri Mladinski komisiji PZS. Na njej se skriva osem mladinskih planinskih pesmi, ki so nastale izpod peresa naših dveh prijateljev in ŠŠK-jevcev Uroša Kuzmana in Andreja Hočevarja. Mlada velenjska ustvarjalca sta k projektu
pritegnila tudi svoje prijatelje. Tako lahko na zgoščenki slišimo glas Šaleškega študentskega okteta in številnih drugih, skupaj kar štiridesetglavo množico sodelujočih. Ta vikend smo za vas pripravili dva koncerta - napovedujemo koncert benda Sportbilly krši embargo Spock Studios v sodelovanju z Radiom Študent in Mladinskim centrom Velenje. Vabljeni, da se nam pridružite v petek, 22.10., od 21. ure ure dalje v eMCe Plac. V soboto, 23. 10., bodo na odru eMCe Pla-ca končno nastopili člani avstralske rock sku pi ne The Kil l Devil Hil ls. Kon cert, ki ga organiziramo z društvom Špil, smo prestavili s prejšnje na to soboto in tokrat vam obljubljamo, da bo od 21. ure naprej 'naš in vaš plac' zadonel v zvokih swamp folk country rocka. Violina, piano, kitare in tolkala vas zagotovo ne bodo pustila ravnodušne. Vabljeni!
■ Nastja S. Naveršnik
Zanimivo druženje
Mladinci Raven pri Šoštanju so letos prvič med kostanjevim piknikom organizirali športne igre, ki so se jih udeležili tekmovalci iz 4 sosednjih krajevnih skupnosti, sodelovala pa je tudi domača ekipa: RRP (Ravenčani radi pijejo), TGP (Florjan-čani), Pijana Pristava, Na izi (Razbor), Šalabaj-zerji (mešana ekipa Pesje, Šoštanj). Tekmovali so v 5 zanimivih igrah. Po petih igrah je bil rezultat izenačen med ekipama RRP in Na izi, zato so se sodniki odločili, da se preizkusijo še v eni igri, in sicer pri tem, kdo bo prej pojedel bobi palčke. Zmagala je razborska ekipa.
Ravenski mladinci so poskrbeli tudi za privlačne nagra de.
Predsednica mladinske organizacije Ravne Jana Obšteter je bila ob koncu dneva zadovoljna: »Pomembno je, da pokažemo, da smo ravenski mladinci dejavni, pomembno je druženje in medsebojna pomoč pri izvedbah takšnih projektov. Priprave so bile zahtevne, potrebno je bilo poskrbeti za nagrade za tekmovalce, nabrati kostanj, ki smo ga kasneje
sami tudi rezali in pekli, potrebno je bilo poskrbeti za glasbo, šanke - jurčke, igre, mošt... Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi športnih iger ali nam kakorkoli pomagali, da nam je uspelo.«
■ Nastja Stropnik Naveršnik
OŠ Šoštanj državni prvak v atletiki
V sredo, 13. 10., je bilo v Slovenski Bistrici državno ekipno finali no tekmovanje v atletiki za osnovnošolce. Med 12 najboljših šol v Sloveniji se je uvrstila tudi atletska ekipa OŠ Šoštanj, kije pred tem osvojila 1. mesto na področnem tekmovanju v Velenju. Finalno tekmovanje je potekalo v 8 različnih disciplinah (tek na 60 m, tek na 300 m, tek na 1000 m, štafeta 4 x
100 m, skok v daljino, skok v višino, met krogle in met vortexa) in v vsaki disciplini sta barve svoje šole lahko zastopala največ dva učenca oziroma učenki. Za Šoš-tanjčane so pod mentorstvom profesorjev Teja Toreja in Tomaža Hermana nastopili naslednji učenci: Gre ga Bukovič, Urban Oce pek, Aleš Štruc, Andraž Roškar, Simon Hudales, Rok Srnovršnik, Kaj Špe-
gel, Žan Andrejc, Tomaž Sovinc, Denis Robida, Martin Petek, Aljaž Šlutej, Jan Balažic, Roman Mevc in Saško Jamnik. Z odličnimi nastopi v vseh disciplinah, še posebej pa v štafeti 4 x 100 metrov, v kateri so z lahkoto osvojili 1. mesto (čas 49:16 s), so skupno zbrali 15.540 točk ter tako osvojili laskavi naslov državnih šolskih prvakov.
■ Tomaž Herman
Mercator Center Velenje, Šaleška cesta 1, Velenje
Odpiralni časi: od ponedeljka do sobote od 8. do 20.ure/nedelje in prazniki od 8. do 15. ure
SPORT IN REKREACIJA
Še vedno naivno prejemajo zadetke
Sobotna tekma s Primorjem (ob 18.00) za nogometaše Rudarja in trenerski dvojec Prašnikar-Pevnik kvalifikacijska
V prvi nogometni ligi 13. prvenstveni krog ni prinesel nobenih sprememb na vrhu lestvice. Med prvimi tremi moštvi je ostala enaka razlike v priigranih točkah, kot je bila pred njim. Maribor je zadržal prednost štirih točk pred drugimi Domžalami in osem pred tretjo Nafto. Gneča je tudi v drugi polovici lestvice. Koper seje z zmago 2:1 nad Rudarjem povzpel na četrto mesto in na petem mestu zamenjal Primorje. V Ajdovščini zaradi močnega vetra tekme med
domačimi nogometaši in gosti iz Kranja ni bilo, v areni Petrol pa so gledalci po dolgem času spet videli zmago. Pod vodstvom novega trenerja Staneta Bevca je CM Celje z 1:0 premagal Hit Gorico. Po neodigrani tekmi s Primorjem je Triglav zdrknil na zadnje mesto, Olimpija na predzadnjem ima enako število točk, rudarji na pred-predzadnjem, torej 8. mestu, pa samo dve točki več od njiju. O gostovanju v Kopru je Rudarjev trener Bojan Prašnikar dejal: »Z igro
si nismo zaslužili poraza, lahko bi bilo tudi drugače. Ponavljajo se nam že znane zgodbe. Najprej moramo dobiti zadetek, potem se moramo izvleči iz velikih težav. Ko to storimo, spet naivno prejmemo zadetek. Skratka, dokaj naivno prejemamo zadetke, ki nas potem drago stanejo.« Prav zato bo sobotna tekma, ko bo v Velenju gostoval povratnik v prvo ligo Primorje, za Bojana Prašnikarja in njegove igralce zelo pomembna. Tega se zaveda: »Z igro proti Kopru si nismo
zaslužili poraza, lahko bi bilo tudi bolje. Toda dokaj naivno prejemamo zadetke, ki nas poten drago stanejo. Z novim porazom smo sami sebe pripeljali v zelo težek položaj. Zato bo sobotna tekma za nas tako rekoč kvalifikacijska. Proti neposrednemu tekmecu v srednjem delu lestvice nujno potrebujemo zmago.«
Vodstvo kluba je medtem poiskalo novo okrepitev. Morda se bo že v soboto velenjskim ljubiteljem nogometa predstavil 24-letni Ptuj-čan Doris Kelenc. »Ko smo izgubili Roka Kronavetra (odšel je po 3. krogu - op. p.), smo iskali zamenjavo zanj. Po dvomesečnem zamiku smo končno uspeli dobiti novega igralca in upam, da bo naš napad z njim bolj konkreten, udaren.«
■ vos
Od raja do pekla in nazaj
V tihem, deževnem nedeljskem popoldnevu so za popestritev spodobnega števila navijačev poskrbeli nogometaši Šmartnega in Bele krajine (5:4). Začetek je bil po domačih notah, saj j e že v 3 min lepo akcijo celotnega napada zaključil Arnel Mujanovič. Skoraj identična situacija seje zgodila v 31.min, le da je za 2:0 poskrbel s svojim prvencem Arnel Mah-mutovič. Toda čvrsti gostje, ki so jih vodili prekaljeni prvoligaški borci, Janez Perme, Darijo Biščan in Dino Mit ra kovič so v vsa kem svojem napadu pomenili resno nevarnost za domača vrata. Že v 31. min je za znižanje rezultata na 1:2 z lepim strelom poskrbel Biščan. Težak teren in hitra žoga sta zahtevala maksimalno zbranost. Ta pa je v nadaljevanju začela popuščati predvsem v domačih zadnjih vrstah. Tako so razigrani
Arnelu Mahmutoviču (spredaj) se je "odprlo". (foto: vos)
gostje preko Martinoviča izenačili že v 49 minuti Šmarčani so sicer igrali zelo borbeno, a so bili dolgo časa v precej podrejenem položaju. Pravi šok j e prišel v 66. -n 67. minuti, ko sta za goste zadela Perme in znova Biščan in 4:2 v njihovo korist. Kazalo je nadaljevanje črnega niza porazov, saj so gostje nizali napad za napadom.
Potem pa se je zgodil že tretji preobrat. Težki gostje so začeli počasi popuščati, in če se je včasih zdelo, da so Šmarčani nabirali zgolj kilometrino z vztrajnim tekom, so nekako le izčrpali nevarne goste. Potem sta izmenično začela s strelskim šovom Mahmutovič za 3:4, za izenačenje je iz gneče v 76. min poskrbel Mujanovič. Velika boje-
Še osma zmaga
Nogometaši Šoštanja so v devetem krogu Štajerske nogometne lige še osmič zmagali in tako ostajajo na drugem mestu prvenstvene lestvice, še naprej pa čakajo na spodrsljaj prvouvrščene-ga Zavrča, ki do sedaj v letošnji sezoni še ni izgubil tekme. Na sobotni tekmi s Podvinci so
Šoštanjčani igrali zelo napadalno, a niso uspeli izkoristiti številnih priložnosti. Edini gol v prvem delu je tako dosegel Softič v 19. minuti, v drugem delu pa so gostje uspeli izenačiti v 69. minuti. Le štiri minute kasneje j e pravi evrogol dosegel Obu, ki je v igro vstopil šele nekaj minut prej. Na 3 : 1je s svojim drugim zadetkom povišal Softič, nato pa so se Šoštanjčani ponovno sprostili in nekoliko pozabili na
Presenetili
nerazpoložene
gostitelje
Košarkarji Elektre so prvenstvo začeli s prepričljivo zmago v Mariboru. Izjemno razpoložen je bil Miloš Miljkovič, ki je že v prvem polčasu dosegel 16 točk in 8 skokov, ob koncu pa je dosegel dvojnega dvojčka - 21 točk in 15 skokov - in je bil z učinkovitostjo 36 tudi MVP prvega kroga lige Telemach. V prvem polčasu si Šoštanjčani niso uspeli priigrati občutnejše prednosti, z dobro obrambo in kolektivno igro v napadu so si šele v tretjem delu igre priigrali več kot deset točk naskoka, ki ga nato v nadaljevanju niso več spustili z rok. V 33. minuti je Elektra vodila že za 25 točk (75
: 50), ob koncu pa so gostitelji uspeli nekoliko omiliti visok poraz -končni izid srečanja je bil tako 68 : 88 za šoštanjsko Elektro.
Dušan Hauptman, trener Elektre: »Proti Mariboru Messerju smo zmagali le zato, ker smo spretno izkoristili nerazpoloženost njihovih igralcev. Kljub temu da smo druga najmlajša ekipa Lige Telemach, smo to dobro obrnili sebi v prid ter se pokazali s kolektivnim napadom in obrambo. Mislim, da rezultat ni realna slika moči obeh ekip, saj je Maribor Messer veliko boljši, kot kaže rezultat.«
V torek so se košarkarji Elektre v petem krogu pokala Spar pomerili
z ekipo Rogaške........v svoji športni
dvorani v Šoštanju, v soboto (ob 20.00) pa se nadaljuje državno prvenstvo - v Šoštanj prihaja Zlatorog, ki je bil v prvem krogu prost.	■
Niz porazov se nadaljuje
Šoštanjčani so v 5. krogu gostili vodilno ekipo Impola iz Slovenske Bistrice, ki je srečanje dobila veliko težje, kot pa kaže izid - 5 : 3. Domači igralci so povedli z 2 : 0, potem pa pravi polom domačega drugega para, ki je praktično podaril zmago gostom. Tako je bilo pred igro tretjega para na semaforju 2 : 2, domači pa so imeli prednost 23 kegljev. V tej igri so si igralci razdelili točki gostje pa so srečanje dobili na razliko 46 kegljev.
Sedaj sledi 14-dnevni premor in priložnost, da si Šoštanjčani naberejo novih moči za nadaljevanje prvenstva. V naslednjem 6. krogu ( 6. 11. ) bodo gostovali v Hrastniku pri predzadnji ekipi Krško 2002. ■
Krvodajalske akcije znova v Ravnah
Šoštanj, 13. oktobra - V sredo je v Ravnah pri Šoštanju potekala krvodajalska akcija. Tovrstne akcije v Šoštanju potekajo že osemnajst let, začele so se v Gostišču Kotnik v Ravnah, kamor se zdaj, po petih letih, znova vračajo. Po podatkih OZRK Velenje je bilo letos do septembra 3526 odvzemov krvi, enak čas lani 3.123. Redni krvodajalec je šoštanjski župan in poslanec državnega zbora Darko Menih, ki je kri daroval tudi tokrat.
Tesen poraz
Igralke velenjskega Veplasa so v 5. prvenstvenem krogu (31 : 32) tesno izgubile na gostovanju v Ajdovščini. Obe ekipi sta začeli zelo odločno, majhno prednost so si najprej ustvarile Ajdovke, namreč v 15. minuti so povedle s +3 (9 : 6), zatem pa so rokometašice Veplasa pritisnile na plin in naredile delni preobrat 5 : 0 ter povedle z 11 : 9. Sledil je pritisk domačink, na drugi strani pa sta sodnika že zelo hitro (25. minuta) pokazala velenjski organizatorki Nives Fatkič rdeč karton zaradi 3. izključitve, tako da so jih Ajdovke ob polčasu le ujele in izenačile (14 : 14), za nameček pa so Velenjčanke ostale še brez ene igralke, poškodovala seje Lara Hrnčič, ki v nadaljevanju ni več zaigrala.
V	drugem delu je potekal pravi boj, gol za gol, nobeni ekipi se ni uspelo ''odlepiti''. V 50. minuti pa so domačinke ob podpori bučne publike le strle odpor Velenjčank in ušle na +3 (27 : 24); v 56. minuti so si Ajdovke priigrale najvišjo prednost - 32 : 2???). Z agresivno obrambo ter hitrimi zadetki iz protinapadov so gostje v 59. minuti znižale na samo gol zaostanka. 30 sekund pred koncem tekme so bile domače igralke v zadnjem napadu. Po nekaj sekundah so izgubile žogo, gostjam pa je ostalo premalo časa za izenačitev.
Snežana Rodič, trenerka: »Dekleta si kljub porazu zaslužijo pohvalo za prikazano igro. Borile so se do zadnje sekunde tekme.«
V	6. krogu (23. 10. ob 19. uri) bodo Velenjčanke gostovale v Celju proti ekipi Celjskih mesnin. ■
Odbojkarji zaceli
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so sredi prejšnjega tedna presenetili z zmago v pokalnem tekmovanju proti Krki iz Novega mes ta in se tako uvrstili v osmino finala tega tekmovanja. Krko so Šoštanjčani z izjemno bojevito igro premagali s 3 : 2, potem ko so peti niz dobili šele na razliko 18 : 16. V osmini finala se merijo z uveljavljeno slovensko ekipo Salonitom iz Anho-vega, ki letos nastopa tudi v srednjeevropski ligi. V četrtfinale napreduje boljši v dveh medsebojnih sre-
čanjih, prvo je bilo že sinoči (v sredo) v Kanalu. Manj uspešni so bili nato odbojkarji Šoštanja Topolši-ce v državnem prvenstvu, kjer so morali priznati premoč ekipi Lub-nika iz Škofje Loke.
Šoš tanjča ni so zače li dobro in osvojili prvi niz na 20, v nadaljevanju pa popustili, prepustili vajeti igre gostom, ki so na 21, 23 in 22 osvojili še naslednje tri nize in se nekoliko presenetljivo veselili prve letošnje prvenstvene zmage.
V soboto (ob 17.00) bodo odbojkarji Šoštanja Topolšica v svoji dvorani gostili ekipo Črne.	■
Tako so igrali
vitost in nepopustljivost sta se domačim obrestovali. Po ponovni gne či v kazen skem pro sto ru je v 86. minuti postal »krvnik« gostov tokrat prebujeni in razpoloženi Mahmutovič za težko priboije-no zmago s 5:4
■ AP, foto: S. Vovk
obrambo, kar so gostje znali izkoristiti in znižati izid na 3 : 2; to je bil tudi končni izid srečanja. Polovšak je prepričan, da njegovi varovanci na igrišču ne pokažejo vsega, kar bi lahko, zato je po tekmi predsedniku kluba ponudil svoj odstop, ki ga v klubu niso sprejeli, saj ekipa zmaguje. Do konca jesenskega dela so še štirje krogi, v soboto pa bodo Šoštanjčani gostovali v Rogaški.	■
1.	SNL, 13. krog.
Izidi: CM Celje - Hit Gorica 1:0 (0:0), Luka Koper - Rudar Velenje 2:1, (1:1), Domžale - Nafta Lendava 1:1 (0:1), Maribor - Olimpija Ljubljana 0:0, Primorje - Triglav Gorenjska (zaradi močnega vetra preložena tekma) Luka Koper - Rudar Velenje 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Osterc (30.), 1:1 Korun (42.), 2:1 Marčeta (51.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Novakovič, Cipot, Korun (od 74. Bratanovič), Trifkovič (od 88. Grbič), Djermanovič, Berko, Roj, Mujakovič (od 55. Mešič), Dedič. Trener: Bojan Prašnikar.
Vrstni red: 1. Maribor 31, 2. Domžale 26, 3. Nafta 23, 4. Luka Koper 17, 5. Primorje 15, 6. Hit Gorica 15, 7. CM Celje 13, 8. Rudar 13, 9. Triglav 11, 10. Olimpija 11.
2.	SNL
Šmartno 1928 - Bela krajina 5:
Strelci: 1:0 Mujanovič (3), 2:0 Mahmutovič (31), 1:2 Biščan (33), 2:2 Martinovič (49), 2:3, Perme (66), 2:4 Biščan (66), 3: 4 Mahmutovič (72), 4:4 Mujanovič(76), 5:4 Mahmutovič (86). Šmartno 1928: Pusovnik, Jahič, Kramar, Omerovič, Kompan, Babič, Mahmutovič (od 88. Plesnik), Veler, Vasič (od 59. Jamnikar), Podgoršek, Mujanovič. Trener: Stanko Božičevič. Vrstni red: 1. Interblock (10 tekem) 21 točk, 2. Aluminij (11) 19, 3. Dravinja Kostroj (11) 19, 4. Bela krajina (10) 15, 5. Labod Drava (11) 15, 6. Mura 05 (10) 14, 7. Garmin Šenčur (11) 14, 8. Krško (10) 12, 6. Roltek Dob (11) 11, 10. Šmartno 1928 (11) 7.
Štajerska nogometna liga, 9. krog
Šoštanj - Podvinci 3:2 (1:0)
Šoštanj: Mušič, Bulajič, Starina, Kurnik, Softič, Vejizovič (od 68. Avdič), Hudarin, Špacapan (od 68. Obu), Linič (od 84. Vukančič), Spasojevič, Umihanič (od 83. Gegič)
1:0 Softič (19), 1:1 Novak (69), 2:1 Obu (73.), 3:1 Softič (74.), 3:2 Petrovič (79.) Vrstni red: 1. Zavrč 27, 2. Šoštanj 24, 3. Pohorje, 4. Pesnica oba 18 ...
Liga Telemach, 1. krog
Maribor Messer - Elektra Šoštanj 66:86 (48:66, 32:38,
19: 23)
Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat 12 (22), Vidovič 9 (2-2), Čosič, Jeršin 4, Bilič 5 (2-2), Lelič 18 (4-5), Miljkovič 21 (3-6), Nuhanovič 13 (3-4) v Vrstni red: 1. Elektra Šoštanj, 2. Šentjur, 3. Geoplin Slovan, 4. Hopsi Polzela vsi po 2, 5. Helios Domžale, 6. LTHcast Mercator, 7. Parklji, 8. Maribor Messer vsi po 1, 9. Zlatorog (-1) 0
2. DOL moški, 1. krog
Šoštanj Topolšica - Lubnik 1:3 (20, -21, -23, -22)
Pokal - odbojka moški
Šoštanj Topolšica - Krka Novo mesto 3:2 (-22, 15, 21, -20, 16)
1. SRL - moški, 6. krog
Izidi: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 22:30 (9:14), Slovenj Gradec - Trimo Trebnje 22:33 (11:18), Loka -Maribor Branik 27:27 (14:17), Slovan -Krka 32:37 (18:20), Šmartno Herz Factor banka - Ribnica Riko hiše 31:35 (15:16), Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško (sreda, 17. novembra).
1. A DRL - ženske (1. Liga z'dežele), 5. krog
ŽRK Ajdovščina - ŽRK Veplas Velenje 32:31 (14:14)
ŽRK Veplas Velenje: Novakovič (10 obramb), Vajdl 6, Naglič 3, Nakič -, Hrnčič 1(1), Jaušovec 2, Halilovič 11, Čater -, Hofinger 3(2), Fatkič 3(2), Perše -, Kumer 2, Sešel (3 obrambe), Simič. Trener: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Ajdovščina 3 (5), Veplas Velenje 5 (5); izključitve: Ajdovščina 12 minut, Veplas 10. Drugi izidi: Piran Vrtovi Istre - Casino Izola 32:31 (17:17, Krka - Olimpija 25:33 (9:18), Zagorje GEN-I - Celje Celjske mesnine 42:17 (18:11), Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj
Kegljanje, 2 liga -vzhod, 5. krog
Šoštanj : Impol 3 : 5 ( 3238 : 3284 )
Šoštanj : Petrovič 567 (1), Sečki 528 (1), Križovnik 530 (0), Šehič 277, Arnuš 306 -533 (0), Hasičič 247, Mandelc 259 (0), Fidej 574 (1).
KULTURA
»aH:AS
21. oktobra 2010
Narejeno in pridelano v Stari vasi
Druga najstarejša kraj anka j e razstavila narej ene kvačkane prtičke -Anton Miletič dela gobeline, Metka Sever piše pesmice - Gobarsko društvo Marauh j e predstavilo 130 različnih vrst gob
Velenje - V krajevni skupnosti Stara vas so se tudi letos odločili, da pripravijo razstavo ustvarjalnosti krajank in krajanov, poimenovali pa so jo Narejeno in pridelano v Stari vasi 2010. Zagotovo bilo raz-stavljalk in razstavljalcev še več, če ne bi letos nagajalo pridelovalkam in pridelovalcem zelenjave in sadja.
ko Sever tudi kot pes ni co.
Zdravilna zelišča in pripravke iz njih ter začimbe sta razstavili Zdenka Volk in Hilda Mastnak; prva je vsem, ki so prišli v dom krajanov, ponujala kuhano sojo.
Milena Blažič je ob krompirju različnih oblik in sadju razstavila marmelade, sokove, žgane pijače
tudi stare vrst e j abolk. Člani Gobarskega društva Marauh Velenje, ki ima svoj sedež v domu krajanov Stara vas, pa so nabrali 130 različnih vrst gob, ki so sijih obis-
koval ke in obiskoval ci raz stave z zanimanjem ogledovali. Mirica Škruba pa je v ročnem vozičku pripeljala starko Jesen in jo postavila pred vhodom.
Del ustvarjalnosti krajank in krajanov Stare vasi so tudi Starovaški veseljaki, ki so nastopili ob zaključku razstave. Takrat je bilo mogoče poskusiti tudi dobrote z razstave. Zaključek je bila nova priložt nost za druženje krajank in krajanov krajevne skupnosti Stara vas.
■ M. L.
91-letna Štefanija Mlinar je razstavila prtičke, ki jih je skvačkala letos, hči Milena Miklavžina pa izdelke iz gline.
Najbolj znani zeliščarki v Stari vasi sta Zdenka Volk (leto) in
Hilda Mastnak.
Ustvarjalnost je predstavilo šest krajank in krajanov. 91-letna Štefanija Mlinar, druga najstarejša kra-janka v krajevni skupnosti Stara vas, je razstavila kvačkane prtičke, ki jih je naredila letos, hči Milena Miklavžina pa izdelke iz gline. Tone Miletič je razstavil gobelin "Gostilna / Veseli godci", velikosti 138 x 110 cm, ki ga je delal osem dni manj kot tri leta, Tilka Komt pare, kiji gre priznanje za razmah klekljarstva v središču Šaleške doline, je razstavila številne čudovite čipke, Pavla Časl je "dala na ogled" osem slik, obiskovalke in obiskovalci razstave pa so spoznali Met-
in zdravila v tinkturi. Marmelade in džeme je prinesla tudi Marija Meh, ki se je postavila tudi z velikimi orehi. Sadje so razstavili Ivan Koren (tudi zelenjavo), Ivana Cvikl, Anita Lekše (tudi fige), pa Avguštin Sušec in Mitja Ocepek.
Kar precejšnja je bila ponudba peciva, ki so ga spekle Gabrijela Hribernik, Marija Meh, Metka Sever (ki je prinesla še jabolčne krhlje), Jožica Šporin, Zdenka Volk in Danica Pogorevc.
Zanimiva sta bila razstavna prostora Čebelarstva Pogorevc; Danica in Marjan Pogorevc sta razstavila med in izdelke iz medu, pa
Milena Blažič se je predstavila kot "proizvajalka" marmelad, sokov, žganih pijač in tinktur iz zelišč, videti pa je bilo mogoče še krompirje zanimivih oblik, pa sadje...
Še bolje kot lani
Šaleška dolina, 16. oktobra -
Območno združenje RK Velenje se je letos že devetič vključilo v dobrodelno akcijo Drobtinica, s katero zaznamujejo svetovni dan hrane.
Na stojnicah, ki so jih postavili na Cankarjevi ulici v Velenju, pred Pilon centrom v Šoštanju ter Mercatorjevim marketom v Šmartnem ob Paki, so mladi člani RK prodajali kruh, ki ga je za akcijo darovalo devet pekarn in Mercator. Prispevek za kruh je znašal 2 evra. S prodajo so tako zbrali 746 evrov, s prostovoljnimi prispevki občanov in občank pa dobrih 1000 evrov.
Zbranih nekaj več kot 1800 evrov bo zadoščalo za približno 703 kosi-
Učenka Ana Rogel in njeni starši so bili zelo veseli prispevka za nakup električnega vozička.
la ali 6047 subvencioniranih malic za učence iz socialno šibkih družin v osnovnih šolah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Čut solidarnosti je bil na letošnji akciji večji kot lani tako pri darovalcih kruha kot pri občanih in občankah Šaleške doline.
Še posebej si bodo letošnjo Drobtinico zapomnili učenka osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki Ana Rogel in njeni starši. Ob koncu akcije so jim namreč predstavniki tamkajšnje krajevne organizacije RK, ki jo vodi Marija Lesnjak, podarili 1200 evrov kot pri-
spevek za nakup električnega vozička za Ano. Denar so na pobudo omenjene krajevne organizacije za ta namen zbirale vse krajevne organizacije RK, ki delujejo pod okriljem Območnega združenja RK Velenje.
■ Tp
Živahno v kavarni DU Velenje
Velenje - Pred enim letom so obnovili kavarno Društva upokojencev Velenje. V želji, dajo napolnijo z dogajanjem, so v njej priredili srečanje upokojencev z zabavnim večerom. Prvim, ne pa tudi zadnjim. Taka in podobna srečanja bodo odslej prirejali mesečno.
KOLONA
Nepremičninarji
Urban Novak
Po velikem in obsežnem popisu, ki ga je Geodetska uprava Slovenije opravila pred leti in tako pridobila podatke o stanju nepremičnin, smo končno le dobili ocenjene vrednosti naših nepremičnin. In namesto da bi se zgodila katarza in bi vsi živeli pomirjeni z vrednostnjo naših nepremičnin, se je sedaj dvignil še večji vihar, kot je bil tisti ob popisu.
Dolge vrste razjarjenih ali pa užaljenih ljudi pred okenci geodetske uprave že takoj naslednje dni po prejetju vrednosti nepremičnin so se zdele sprva smešne. In ker so prvi dnevi sovpadli s stavko javnih uslužbencev, je bila blamaža države ob popisu in vrednotenju nepremičnin še toliko večja. Le kaj se imajo ljudje toliko pritoževati?Ali kaj skrivajo? Se bojijo višine obljubljenega davka? Vse to so stvari, ki so me zanimale ob branju in gledanju poročil o tematiki nepremičnin. Vendar mi pozornosti niso zares vzbujala le takšna vprašanja, ampak dejstvo, da so pred okenci stali povečini starejši ljudje in upokojenci, ki niso izgledali kot lastniki več deset stanovanj ali kot nepremičninski baroni. Ker je situacija zahtevala malce bolj skrben pregled prejetega obvestila o vrednosti nepremičnine, sem si vzel čas in napisane stvari pregledal. Pa moram reči, da se mi zdi tako sedaj kot že ob času popisa način popisa ter izračun vrednosti neprimeren. Popis bi bilo potrebno narediti resno in strokovno, ne pa s pomočjo male armade preko vikend seminarjev izobraženih popisovalcev, ki so vdirali v slovenske domov ter - kot je sedaj evidentno - površno opravili svoje delo. Seveda je to za slovenske razmere težak zalogaj, ki bi terjal leta dela in natančnosti. Prav tako je neverjetno, da se je metodologija za izračun vrednosti nepremičnin določala naknadno in ne pred popisom nepremičnin. Kar pa je največja hiba verjetno največje blamaže v prostoru slovenskih nepremičnin, seveda takoj za famoznim Jazbinškovim zakonom, je suhoparna ocena vrednosti nepremičnine.
Nikjer ni zaslediti upoštevanja naraščanja ali padanja vrednosti nepremičnine glede na lego objektov, na kvaliteto komunalne opremljenosti, kvaliteto lokacije objekta, dostopnost parcele itn. Te faktorje je seveda neprimerno težje oceniti, a so običajno to prve stvari, ki vas pri prodaji oziroma nakupu nepremičnine zanimajo. Vsekakor je namreč lepše imeti pogled iz dnevne sobe ali pa spalnice na travnik ali gozd kot pa na osemnadstropno stanovanjsko sosesko, oddaljeno deset metrov od vaših oken. Konec koncev ne samo da imate zaprt razgled, ampak imate nekaj deset različnih ljudi za sosede.
Ali pa recimo razlika v vrednosti nepremičnin, ko recimo ena leži na sončni druga pa na senčni strani hriba. Sončna lega vam bo omogočila uporabo in vgradnjo naprednih energetskih sistemov, ki bodo omogočili energetsko sprejemljive načine ogrevanja ter posledično znižala finančno obremenitev ogrevanja. Medtem vas bo senčna lega udarila po žepu zaradi višjega računa za ogrevanje. Torej objekta ne bi smela biti ocenjena enako.
A vendar način popisa in izračun vrednosti nepremičnin teh razlik ne dopušča, kar pa bo v prihodnosti, ko bodo zelo verjetno postale izračunane vrednosti nepremičnin osnova za prodajo na trgu, precej velik problem.
Osnovna ideja popisa in vrednotenja nepremičnin je vsekakor pravilna, saj je (vsaj) bil globji cilj popisa sprostitev trga nepremičnin ter tako tudi nižje cene za kvadratni meter stanovanjske ali druge površine. Popis je namreč osnova za bolj rigorozno obdavčitev predvsem tistih, ki danes služijo z oddajanjem stanovanj ali pisarn. Še bolj pa obdavčitev tistih, ki imajo v lasti dve ali več nepremičnin ter v skupni proračun prispevajo premosorazmer-no enak znesek kot vsi ostali. In to ne glede na to, da so si lahko (upravičeno ali pa tudi ne) privoščili vse te nepremičnine.
Torej je popis v osnovi razumeti predvsem kot popravo socialnih neenakosti po principu, da tisti, ki več imajo, naj več tudi dajo. Vse lepo in prav, a zdi se, da se bo tudi takšna logika obrnila v napačno smer.
50 let pevskega zbora Lokovica
Lokovica - Moški pevski zbor Lokovica, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Lokovica, letos praznuje 50 let delovanja. Osrednji dogodek praznovanja bo slavnostni koncert, ki bo 24. oktobra ob 15. uri v Domu krajanov Lokovica. Program bodo popestrili gostje ŽePZ Lokovica, Rudarski oktet, Klemen Torkar in Klemen Grašič, prireditev pa bo povezoval Jure Sešek.	■

107,8 MHz
\AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl
Glasbene novičke
Gobe in priloga Dom
Aktiv novinarjev celjske regije je minuli vikend znova povabil svoje člane na gobarski piknik. V naši časopisni in radijski hiši se glede tega nismo odzvali nič bolje kot pred letom dni. Tudi tokrat nas je »reševal« odgovorni urednik časopisa Stane Vovk, ki je najbolj navdušen jedec gobjih speciali-tet v hiši in je član gobarskega društva Marauh iz Velenja. V gozdu pa ga s kakšno košarco in cipcem ne boste našli.
Na kmetiji odprtih vrat Slemenšek v Razgoru pri Vojniku so jih na dnevu odprtih vrat
pričakali gobarji s gobjo enolončnico in drugo »prvo pomočjo«. Nato so se pod strokovnim vodstvom članov gobarskega društva Bisernica odpravili v hoste, strokovno-družabni del z gobjimi dobrotami in vajami za sive celice pa so opravili po gobji beri na omenjeni kmetiji. »Projekt« je stane ocenil z odlično.
Upamo, da boste z odlično ocenili prilogo Dom, s katero smo obogatili vsebino današnje številke Našega časa. Nič ni več tako kot je bilo, pravijo, pri čemer pa jesen in zima nista nobena izjema. Sedaj tudi v tem času preurejamo stanovanja, hiše, okolico. S predstavljeno ponudbo izvajalcev, ponudnikov materialov in nasveti bodo bralci zagoto-
vo prihranili kakšen evrov, ob prebiranju članov z aktualnimi vsebinami pa se tudi lažje odločili. Na straneh priloge Dom boste našli med drugim »obnova na obroke«, novost - cenovno zanimivo gradnjo zidane pasivne hiše, ki jo sofinancira ekološki sklad. Hranite jo, morda vam bo prišla prav kdaj kasneje.
Tp
Stane in novinarski sodelavec Tone Tavčar: »Ja, prava je!«
^ibUD
... na kratko...
TINKARA KOVAČ
Bila je posebna gostja na koncertu italijanskega kantavtorja, avtorja sanremskih zmagovalnih skladb in aktualnih radijskih hitov, Bungara. Na razprodanem koncertu v Rimu je Tinkara nastopila ob številnih drugih slavnih gostih.
MAGNIFICO
Po vzoru žal že pokojnega country zvezdnika Johnnyja Casha je Magnifico s svojim Balcoun-try Quratetom minuli četrtek nastopil v ženskem zaporu na Igu. Koncert Pod okriljem projekta Slovenska glasba je okej je uspel, prenašal pa ga je tudi Radio Slovenija.
PERTETUUM JAZZILE
Ena najuspešnejših slovenskih glasbenih zasedb, ki je osvojila množice s priredbo skladbe Africa, svoj niz uspehov nadaljuje na Otoku. Vokalni zasedbi je pripadla čast, da s svojo Africo odpre podelitev afriških glasbenih nagrad, nekakšnih afriških gram-myjev, ki je potekala v Londonu.
ALYA
Energična svetlolaska je svojemu aktualnemu singlu, ki je posnet v slovenski in angleški različici, dala še vizualno podo-bo.Videospot so prav tako posneli v dveh različicah, slovenski in angleški, za romantične prizore pa si je Alya tokrat sposodila kar svojega pianista Boštjana. Trenutno je precej zaposlena s snemanjem oddaj na televizijskih postajah v Beogradu, zato največ časa preživi na poti med Slovenijo in Srbijo.
ALEN VOGRINEC
Zvezda šova Slovenija ima talent je na radijske postaje poslal novo skladbo z naslovom Angel. Alen Vogrinec trenutno veliko nastopa po vsej Sloveniji, pripravlja pa tudi nove pesmi, ki bodo kmalu izšle na njegovem prvem albumu.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	NOVI FOSILI Lagano, lagano
2.	BON JOV What Do You Got
3.	CARPE DIEM Maš punco
Pesem Lagano, lagano je drugi singl, s katerim legendarni Novi Fosili, ki so se zbrali ob svoji 40. obletnici, napovedujejo novi album. Pesem je delo Rajko Dujmica in Steva Cvikica, za razliko od večine skladb Novih Fosilov pa je v tej glavni vokalist Vladimir Kočiš Zec. Novi album skupine bo ugledal luč sveta v času božičnih praznikov, Sanja, Rajko, Zec, Marinko in Neno pa se pripravljajo na številne koncerte po državah bivše Jugoslavije.
LESTVICA DOMAČE @0ASBS
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Stanko Petrič - Zaupal sem ti
2.	Sredenšek sextet - Srečno pot šofer
3.	Ans. Slovenija - Moj fant je muzikant
4.	Naveza - Studenček
5.	Petra in Rok Švab - Prava ljubezen
6.	Modrijani - Ti nisi taka
7.	Gorski cvet - Nobena druga
8.	Navdih - Polka rolka frajer
9.	Katrca - Spogledljivka
10.	Petka - Ženin bom
... več na www.radiovelenje.com
Vsak ponedeljek ob 21.30h!
POLJUBLJENA
SHAKIRA - LOCA
EMINEM feat. RIHANNA - LOVE THE WAY YOU LIE FLIRRT - V VAKUUMU R. WILLIAMS feat. G. BARLOW - SHAME WERNER & E.T. - NA VSE ALI NIČ MICHAEL BUBLE - HOLLYWOOD KATJA FAŠINK & ROK FERENGJA - NOVA POMLAD EDWARD MAYA feat. ALICIA - STEREO LOVE 110. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM 11. BRUNO MARS - JUST THE WAY YOU ARE J12. BILBI - HVALA ZA VIJOLICE
NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM
Prvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8.40h in 11.40h na...
ra [wall
103,2 & 107,8 MHz	vsaklan36ur IW
Rock Partyzani vedno na pravi strani
Rock Partyzani so tri leta po prvencu Dan zmage (2007) posneli nov album z naslovom Vedno na pravi strani. Album poleg treh skladb, ki jih poznamo že nekaj časa (Yugo, 1. maj, Slovenija ima jajca), prinaša devet novih pesmi. Nostalgično Prjatu stari, pri kateri sodeluje tudi Janez Zmazek - Žan, smo že spoznali, na poti pa je novi single, uporniška skladba Delavski bugi. Album med ostalim prinaša tudi miks Dobre vile, ki je sestavljen iz uspešnic Tinkare Kovač, Alye in zasedbe Tabu. Poleg Rock Partyzanov so pri nastanku albuma sodelovali njihovi številni glasbeni kolegi: Janez Zmazek -Žan, Alya, Tinkara Kovač, Anja Rupel, Omar Naber, Mama Manka, Sandra Feketija in še vrsta glasbenikov in prijateljev Rock Partyzanov. Za novi skladbi Prjatu stari in Delavski bugi bo skupina s pomočjo režiserja Klemna Dvornika posnela tudi videospota.
20 let Društva mrtvih pesnikov
Skupina Društvo mrtvih pesnikov je v ljubljanskem Kinu Šiška v sodelovanju z Valom 202 pripravila glasbeni spektakel z naslovom Krog. Na njem je skupaj s številnimi gosti predstavila novo ploščo, ki je izšla prav na dan koncerta.
Retrospektivna plošča Krog novomeške skupine odpira svoj glasbeni arhiv in vsem generacijam omogoča vpogled v znane, spre-
gledane in nekatere še neodkrite pesmi v povsem sveži preobleki. Glasbeni izdelek je skupina zasnovala kot antološko zmes starejših, znanih in manj znanih skladb, ki so jih odigrali drugače. Svoje pesmi so prepesnili, dodali pa so jim tudi nove skladbe in sodobnejši zvok.
Okradeni Spev
Člani ansambla Spev so konec septembra v Piranu posneli nov videospot za skladbo Mirno sanjaj. Med tem, ko so s snemalno ekipo TV Golice ter režiserjem Janijem Pavcem po piranskih ulicah iskali
pa so pri njej hranili tudi mobilne telefone. Zgodilo se je v trenutku in pomagala ni niti hitra intervencija vseh prisotnih, ki so se podali na lov za lopovom. Ampak zgodbo je bilo potrebno posneti do konca. Fantje in Nina so se potolažili in posneli še zadnje kadre, ko je sonce že počasi tonilo v morje, tako da bo videospot za skladbo Mirno sanjaj kmalu na TV ekranih.
Ameriški jazz in swing v Velenju
Danes, v četrtek, 21. oktobra 2010, ob 20. uri, bo v Domu kulture Velenje nastopil uradni jazz band Zračnih sil ZDA v Evropi. Check Six, kot se zasedba imenuje, je 13-članski ansambel, ki deluje že vse od leta 1945, in gostuje po vsej Evropi in jugozahodni Aziji. Ansambel nadaljuje raznovrstno glasbeno tradicijo, od poznega
primerne kadre, svetlobo in prizorišča, jim je nepridiprav odnesel torbico, v kateri je Nina, ki je odigrala glavno vlogo v novem vide-ospotu, hranila vse dokumente in ključe, fantje iz ansambla Spev
obdobja majorja Glenna Millerja in njegovega orkestra zračnih sil, do obdobja swinga, ki so ga predstavljali Jimmy in Tommy Dorsey, Count Basie, Duke Ellington, Benny Goodman, Dizzy Gillespie, Woody Herman in Louis Armstrong. Ob njihovem programu se lahko sprehodimo skozi repertoar ameriških jazzovskih avtorjev, ki sodijo v dvorano slavnih te glasbene zvrsti, izvajajo pa tudi glasbo aktualnih jazzovskih skladateljev in tistih, ki šele prihajajo. Predstavili so se že na mnogih festivalih po vsej Evropi, tokratni velenjski koncert pa pripravlja Festival Velenje skupaj z ambasado ZDA.
»Takole, dragi moji. Saj veste, da rad čaram. Zakaj, mislite, sem na tale okvir obesil štiri cofke?« Vprašanje, ki ga je Bojan Glavač, geograf in dolgoletni ravnatelj velenjske gimnazije, postavil svojim kolegom gobarjem. Seveda so vedeli! Vsak cofek velja za Bojanovih 20 let. In vsako od teh štirih obdobij je bilo po svoje uspešno. V mladih letih atlet, ki je leta 1953 postavil slovenski rekord v skoku v višino s palico - preskočil je 3,83 metra - zadnja leta odkriva nove talente. »Kaj pa vem, kaj bom počel sedaj. Knjigo sem že napisal, čaram vsak dan bolje, gobe se mi tudi težko skrijejo. Se bom že še kaj spomnil,« je dodal vitalni Bojan, ki mu ob jubileju čestita tudi Čvek.
Upokojenca Valentin Stakne in Anica Brunšek se vsak na svojem področju vključujeta v delo in življenje občine Šmartno ob Paki.Valentin je povsod tam, kjer so v ospredju »borci«, Anica je aktivna pri DeSUS-u in v vaški skupnosti Rečica ob Paki. O čem pomenkujeta tokrat? Valentin Anici: »Se mi zdi, da midva nisva iz pravega testa za današnje čase, ker se ne skrivava takrat, so se je treba kje izpostaviti.«
Lidija Fijavž, direktorica Term Topolšica, kjer se ponašajo z wellnesom Zala, v katerem ni da ni in Nisvet Ahmic iz fizioterapije Enigma Centra športne medicine v Velenju, bosta bdela nad dobrim počutjem. Ljudi je treba, sta si enotna, prepričati, da je pametno vlagati vase, narediti kaj zase že danes, čakanje na zdravniški recept pa preložiti na čim kasnejši čas.

21. oktobra 2010
Eni še visijo
Nekateri županski kandidati, ki še niso bili izvoljeni, še vedno visij o na panoj ih, drevesih ali na drugih mestih. Da le ne bi »izviseli« tisti, ki lih bodo izvolili.
Drobtinice
Tudi letos so marsikje pripravili dobrodelne akcile Drobtinice. Če bi dali potrebnim vsaj drobtinice, ki padej o z obloženih miz bogatih, revežev ne bi bilo.
Brez popustov
V Velenju le bil zaposlitveni sejem. Močno se le razlikoval od običajnih sejmov. Delovnih mest na njem ni nihče ponulal s popustom. Še po redni ceni ne.
Nepremičninski premiki
Zaradi čudnih izračunov nepremičnin se j e jezno premaknilo veliko občanov. Končno se j e menda premaknil tudi državni vrh.
Manj podobnosti
Med novima županoma sosednjih občin Velenja ln Šoštanja j e manj podobnos-
ti kot med prejšnjima. Prej je lmel župan Šoštanja Menih v sebi celega velenjskega župana, zdaj ima le dve črki novega.
Novi sosed
Velenje |'e včeraj dobilo še en trgovski center. Kupce zanima, ali bo to res njihov najboljši sosed.
Vsi so odhajali...
Delavci Vegrada so šli na Zavod za zaposlovanje, direktorica na pokojninski zavod. Ob tem nihče sploh ne postavlja vprašanja, kdo bo tudi po novem dobival več!
S Sašo v Sašo
Ob tem, ko so nekateri že kar pozabili na našo Sašo, so to novo regjo reklamirali vsaj Mercatorci. Na otvoritev so povabili Sašo.
Pridni policisti
Policisti so pri nas še eni redkih, ki kljub koncu glavne turistične sezone še vedno skrbij o za povečevanje števila prenočitev. Kaj bi šele bilo, če ne bi stavkali!?
Tržne niše v sodelovanju z naravo
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina nadgraj uj ej o osnovno dejavnost s tremi proj ekti - Zadruga želi biti svoj im članom najboljši servis
nu so že pred časom postavili čebelnjak, prav tako načrtujejo učne delavnice, na katere bodo povabili učence osnovnih šol iz cele Slovenije.
Projekt odkup ekološke živine
Tatjana Podgoršek
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pravijo, da namesto krize in njenih posledic govorijo o novih razmerah. Prilagajajo se jim z novimi projekti, s katerimi posegajo na področja, na katerih doslej zadruga še ni delovala. »Osnovno dejavnost, kot sta odkup mleka in mesa, nadgrajujemo s tržnimi nišami in se hkrati v največji možni meri poskušamo približati uporabnikom. V vse naše akcije vključujemo tudi naše člane,« pravi direktor zadruge Ivo Drev in dodaja, da nove dejavnosti, kijih snujejo v sodelovanju z naravo, pomenijo nove izzive za kmete, njihove člane. Če jih bodo zaznali kot dopolnilna dejavnost, si bodo lahko z vključitvijo vanje povečali prihodek na kmetiji.
Projekt trgovina kulinaričnih dobrot Slovenije in doline
Med tremi projekti, ki se jih lotevajo zelo zavzeto, je Drev izpostavil ureditev trgovine na Turnu pri Velenju, kjer bodo na lično urejenih prodajnih policah ponujali kulinarične dobrote slovenskih kmetij, nagrajene na dobrotah kmetij na Ptuju. Ponudbo bodo obogatili z izdelki lastne blagovne znamke Slodar, ki so se med potrošniki že dobro prijeli, ter dobrotami, kijih znajo pripraviti na kmetijah v Šaleški dolini: od kruha in pekovskih do suhomesnatih izdelkov. Ob določenih dnevih bo v trgovini moč kupiti meso, pridelano na ekološki način. »S tem želimo spodbu-
diti svoje člane k večjemu zanimanju za dopolnilne dejavnosti na kmetiji Ob omejenih dejavnikih kmetovanja so odlična priložnost.«
Projekt "Čebelica Saša"
Rezultat tvornega sodelovanja s čebelarji regije Saša je projekt Čebelica. Po Dre-vovih besedah gre za projekt, s katerim želijo najmlajšim v vrtcih in osnovnih šolah pokazati vlogo čebel pri zdravi pridelavi jabolk. Sredi sadovnjaka na Tur-

Čebele sodijo med živali, členonožce, žuželke, kožokrilce, ozkopose ose, čebeljelike kožokrilce. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, pri čemer imajo čebele zelo pomembno vlogo.
frtttM
Med - je sladka in židka tekočina, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja (medičine). Ostali pomembni čebelji pridelki so še: cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup.


Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost. Ocenjuje se, da imamo v Sloveniji okrog 13.000 do 15.000 živalskih vrst in več kot 3.200 vrst višjih rastlin Številčnost mnogih se zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo.
Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov. Vrste sadovnjakov:
•	senožetni (travniški) sadovnjak - stara, viskodebelna drevesa, velika medvrstna razdalja, več vrst sadnih dreves
•	plantažni (intenzivni) sadovnjak -drevesa sajena v vrstah, majhna medvrstna razdalja, praviloma ena vrsta sadnega drevja.
Največji projekt med omenjenimi pa je odkupe ekološke živine in distribucija do potrošnikov. »Pri tem projektu smo zelo daleč v pogovori s Košaki Maribor, s Icate-rimi bomo v bližnji prihodnosti podpisali pismo o nameri, o distribuciji pa se pogovarjamo z velenjsko Ero.«
Drev je še povedal, da si od projektov obetajo veliko na zadrugi, pa tudi njihovi člani. Vsekakor tudi tako potrjujejo, da želi biti zadruga kmetom najboljši servis.

PRILOGA DOM
13
PRILOGU
Moj dom, lep in urejen
Urejanje stanovanja je nikoli dokončana zgodba. Če gradite, obnavljate, urejate ali preurejate svoj dom, vam bo današnja priloga v dragoceno pomoč pri izbiri izvajalcev del, nakupa materiala in opreme. Kakovost je sicer treba plačati, zagotovo pa ne preplačati. Pripravili smo tudi nekaj nasvetov in člankov, ki vam lahko koristijo.Verjamemo, da vas bo predstavljena ponudba spodbudila in vam zanetila iskrice zamisli za vaš dom. Če še ne razmišljate, da bi se lotili del takoj, prilogo shranite, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela.
Armex armature
Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalščini kot tudi visokim stroškom čiščenja odpadnih voda (odvoz iz greznic ). Iz našega širokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudimo več vrst popolnoma bioloških malih čistilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naši ponudbi se ravno tako nahaja širok izbor izdelkov za izkoriščanje deževnice (rezervoarji, črpališča, filtri za deževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriščanjem deževnice prihranite do 50 % pitne vode.
Za več informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naših spletnih straneh www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam pošljite povpraševanje na e-mail : info.armex@siol.net ali nas pokličite na tel: 01/78 69 270 , 01/ 78 69 260, 051/652-192.

PV invest'
_d.o.o.
Nepremičnine, naložbe, urejanje okolja in geodetske storitve
Za nove naložbene ritme

• e
• •• »t r
NAŠI PROGRAMI
-	naložbe
-	nepremičnine
-	jamomerstvo in geodezija
-	urejanje okolja in gradbeni inženiring
-	gradbeno in komunalno vzdrževanje
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si
POLAK ŠTEFKA s.p.
Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65, Gsm: 051 607 337 Fax: 03 891 51 90
Email: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si
SUPER AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG!
STREŠNIKI POLAK E (ekstra) = vrhunski slovenski strešnik izdelan z najsodobnejšo švedsko tehnologijo in iz najkvalitetnejših surovin.
Barvni strešniki m2 že od 6,39 EUR z DDV
59 LETNA TRADICIJA
NAJBOLJ RAZŠIRJENI STREŠNIKI NA ŠVEDSKEM VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHO BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE
UGODNE CENE ZIDAKOV VSEH VRST. NOVO! BETONSKE CEVI fi 30 do fi 150!
Kvalitetni strešniki POLAK E (ekstra)
Družinsko podjetje POLAK CEMENTNINARSTVO že od leta 1951 izdeluje strešne kritine. V letu 2011 bodo praznovali 60. obletnico podjetja.
Že 40 let izdelujejo tudi vse vrste betonskih in opažnih zidakov (za škarpe, gnojišča ...), okrasne škarpnike, vogalnike, dimnike in razne vrste betonov.
Pri izdelavi strešnikov POLAK E so združili najsodobnejšo švedsko tehnologijo, najkvalitetnejše surovine in 59-letne lastne izkušnje ter znanje. Dobili smo vrhunski slovenski strešnik, ki prinaša trdnost, trajnost in estetsko dovršenost na slovenske strehe.
Ves proces izdelave strešnikov POLAK E je avtomatiziran, računalniško voden in skrbno kontroliran. Najnovejša oprema zagotavlja konstantne lastnosti strešnikov, ki se lahko po videzu in kvaliteti primerjajo z vsemi podobnimi proizvodi v Sloveniji in svetu.
Na voljo vam je tudi ves dodatni material za streho (paropropustna folija, snegobrani ...). Strešnike in dodatne elemente izdelujejo v 15 različnih barvah. Ugodno vam omogočajo lasten prevoz z razkladanjem.
Njihova pot s stalnimi izboljšavami v proizvodnji (v letu 2010 robotizacija), natančno kontrolo proizvodnje, vrhunskimi stroji in najkvalitetnejšimi surovinami je prava, kar jim potrjujejo številni zadovoljni kupci.
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoč pri osebnih nezgodah in strokovno pomoč pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si
■
■
PRILOGA DOM
""Has
21. oktobra 2010
Težko je reči ne!
Ker podpiramo učinkovito rabo energije (URE) in njenih obnovljivih virov (OVE), vam predstavljamo nadvse zanimivo ponudbo, ki jo je pripravilo podjetje Mix, d. o. o.
Njihova akcija prenove kurilnice po sistemu staro za novo je nadvse zanimiva in vredna resnega premisleka. Ponujajo namreč nov kotel EKO CK-P na pelete, za katerega tudi Eko sklad nudi subvencije, saj ima zelo dober (več kot 90-odsto-ten) izkoristek. V podjetju Mix, d. o. o., vsem zainteresiranim v sklopu nudijo akcije strokovno demontažo stare kurilnice in montažo nove, kar je seveda zelo praktična odločitev.
Zanimiva je njihova finančna priprava projekta, ki omogoča nakup na kredit po zelo ugodnih pogojih s subvencioniranjem dela obrestne mere. Kupci se lahko odločijo tudi drugače in pri gotovinskem plačilu dobijo še dodatnih 10 % popusta. Hkrati ta projekt strankam omogoča, da uveljavljajo še pomoč Eko sklada v obliki subvencioniranja za zamenjavo ogrevalnega sistema po njihovih merilih. Investicija za novo kurilnico se tako občutno zniža. Na voljo so kotli z gorilci od 14 kw do 60 kw. Krmilna naprava z zimsko-letnim sistemom in enostavnim preklopom omogoča upravljanje zgolj ogrevanja sanitarne
vode v poletnem času ali ogrevanje objektov v celoti v zimskih razmerah.
Sistem polnjenja peletov omogoča tudi ob največijih obremenitvah vsaj tedensko oskrbo. Gorilec avtomatično sam uravnava moč kuijenja glede na nastavljene zahteve, tako da doseže optimalne rezultate. Poenostavljeno povedano, na začetku ogrevanja deluje z več moči, pozneje jo avtomatično prilagaja nastavljenim zahtevam. V primerjavi z doslej bolj prepoznavnimi kotli na kurilno olje ima obravnavani primer vsaj 30 odstotkov prihranka, res pa je, da ga je poterbno vsaj enkrat tedensko očistiti in dopolniti pelete. Zato tudi govorijo o tedenski oskrbi. To je odvisno tudi od kakovosti peletov. Na željo kupcev poskrbijo tudi za tovrstno oskrbo. V tokratni akciji ob nakupu obravnavanega kotla dodajo tudi 75 vreč po 15 kg peletov, da se uporabniki lahko sami prepričajo o njihovi kakovosti. Tako pakirani peleti se enostavno skladiščijo in polnijo. Omenjena količina (1125 kilogramov) pa zadostuje za tretjino kurilne sezone (primerljivo s 500 do 600 litri kurilnega olja). Dosedanji izračuni kažejo, da je ogrevanje s kotlom na pelete (z gorilnikom ustrezne moči glede na ogrevalne zahteve in
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
EKO CK 30 + PELETNI
TRGOVINA - BARVE - LAKI
Tel.: 03/5471 718 GSM: 051 612 240 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si
NOVA
mešalnica barv
Z JUMIX sistemom do
□JUB
JUMIX * sistem
željene barve takoj. JUMIX niansirni sistem omogoča izdelavo različnih barvnih odtenkov notranjih zidnih barv, fasadnih barv, vseh vrst ometov, emajlov in lazur.
BARVE POSREDUJEJO INFORMACIJE IN VPLIVAJO NA POČUTJE.
Novembra
15%
mtmB^m m/mu m t m m -m m	*
promocijski popust
@lSfh barv!
Le korak do željene barve z našimi mešalnicami
s pravilnimi nastavitvami, ki porabo avtomatično uravnavajo), za cca 35 % cenejše od kurilnega olja.
Stranke, ki se bodo odločile za njihovo ponudbo, tako dobijo kakovostno montirano novo kotlovnico z garancijo in brez dodatnih drugih skrbi (nabava
materiala, prevoz, izvedba...). Plačilo na obroke, 1125 kilogramov peletov in možnost subvencije Eko sklada - težko je reči ne, če ste pred nujno zamenjave ogrevalnega sistema.
■
Vse na enem mestu:
Zunanje, notranje barve, laki in premazi za dom, za avtoličarje...
^^ br« <j g)
ARWtNA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko načrtovanje projektiranje objektov izdelava lokacijskih delov projektov strokovno svetovanje
S 041/406 269, 041/446 732 "^E-mail: arhena@siol.net
RAJ MAX d.o.o. Kozje 63/a 3260 Kozje Tel.: 03 80 90 495 Fax: 03 800 14 91 Gsm: 041 608 495 E: info@rajmax.si www.rajmax.si
Izberite
svojo
barvo
Z barvo lahko pričaramo posebno ozračje, z njo poudarmo ali pri-krijemo velikost prostora. Izbira toplih barv navidezno zmanjšuje dejansko velikost prostora ter zbliža elemente v prostoru, medtem ko hladne barve navidezno povečujejo prostor ter elemente oddaljijo. Zato imajo barve pri opremljanju pomembno vlogo, saj predstavljajo prvi viden vtis o predmetu ali prostoru, ki ga opazimo. Z njimi lahko popravimo obliko in prostorske pomanjkljivosti ter dosežemo občutek svežine ali toplote, lahkotnosti in teže.
Barve imajo moč, saj vplivajo na naše razpoloženje. Pri tem je osebni odnos do barv vsakega
posameznika odvisen od različnih dejavnikov, kot so značaj, starost, spol, razpoloženje, moda ... Vsak od nas ima svoj spekter barv, ki izraža njegovo osebnost. Barve vplivajo na počutje. Doživljanje barv je odvisno od naše naklonjenosti do posameznih barv, vrste in intenzivnosti svetlobe (dnevna ali umetna svetloba, intenziteta osvetljenosti prostora), biološkega ritma (barve zjutraj doživljamo drugače kot zvečer) ...
Barvni trendi postajajo vse bolj živahni, vedno bolj dovršeni. Tako je danes lahko na naših stenah modno prav vse - žive ali hladne barve, raznovrstne kombinacije, vzorci, črte, tapete ali pa kar vse skupaj - pogoj je le vsaka stvar na pravem mestu, v pravem odmerku in pisana na kožo posamezniku. Trendi povezujejo različne a s p e kt e našega življenja.
Torej - pri izbiri barv moramo upoštevati več dejavnikov, saj si bomo le tako ustvarili okolje, v katerem se bomo počutili udobno in domače.
Dejavnost:
-	kiper prevozi
- gradbena mehanizacija
-	nizke gradnje
- ru{enje objektov
-	gradnja cest
- možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije (nabijafii (žabe), vibrapiošfie, vodne črpalke)..
Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830
■
•	ALU STAVBNO POHIŠTVO
•	PVC STAVBNO POHIŠTVO
•	STEKLA (LASTNA PROIZVODNJA)
•	ALU-LES STAVBNO POHIŠTVO
•	OKENSKE POLICE
•	ROLETE, ŽALUZIJE IN KOMARNIKI
•	ZIMSKI VRTOVI
•	GARAŽNA VRATA
PRILOGA DOM
15
Primerjava stroškov pri ogrevanju sanitarne vode: kurilno olje / toplotna črpalka
Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča energijo okolice. Pri toplotni črpalki govorimo o toplotni moči in o pogonski moči. Toplotna moč črpalke je na razpolago za gretje vode, pogonsko moč pa ima motor za pogon kompresorja. Toplotna moč je približno 3-krat večja, kot je pogonska moč. To pomeni, da je potrebno plačati samo tretjino energije, ki nam jo daje toplotna črpalka. Predpostavimo, da uporabnik, ki zunaj kurilne sezone ogreva vodo z oljem, porabi 500 litrov kurilnega olja. Znano je, da je izkoristek kurilnih naprav, če jih zunaj kurilne sezone uporabimo samo za ogrevanje sanitarne vode, slab. Če uporabnik vgradi toplotno
črpalko, je primerjava takšna:
-	kaj kmalu ugotovimo, da se začetna investicija za nakup toplotne črpalke povrne izredno hitro, celo prej kot v treh letih;
-	prednosti toplotne črpalke TER-MOpump so:
•	porabi do 4-krat manj energije kot klasični grelnik,
•	vodo segreva na najvišjo temperaturo do 55 °C,
•	enostavna montaža in priklop,
•	brez potrebnih dodatnih gradbenih del na strehi in fasadi,
•	TČ zajema toploto iz zraka in s tem znižuje temperaturo okolice (hlajenje kleti ali shramb),
•	velik volumen hranilnika toplote omogoča delovanje TČ v
času cenejše tarife električne energije.
Toplotna črpalka z »DIGITALNIM SCROLL EVI« kompresorjem
Nova serija toplotnih črpalk DIGITAL EVI omogoča brezsto-penjsko regulacijo moči, kar postavlja nove standarde pri ogrevanju, pripravi tople sanitarne vode in varčevanju z energijo.
Toplotna črpalka prilagaja izhodno moč v razmerju med 12100 %, zato se popolnoma prilagodi vašim potrebam ter toplotnim izgubam objekta in lahko deluje brez zalogovnika. Kljub temu da
Poraba kurilnega olja:	500 litrov
Kurilna vrednost porabljenega kurilnega olja:	5000 kWh
Izkoristek kotla zunaj kurilne sezone:	35 %
Koristno porabljena energija:	1750 kWh
Cena kurilno olje:	0,637 EVR /liter
Stroški ogrevanja s kurilnim oljem:	318,50 EVR
	
Koristno porabljena energija (toplotna moč):	1750 kWh
Poraba elektrike za pogon toplotne črpalke za 1750 kWh toplote (pogonska moč):	545 kWh
Cena električne energije (enotna tarifa):	0,11 EVR /kWh
Stroški ogrevanja s toplotno črpalko:	59,95 EVR
	
RAZLIKA (prihranek):	258,55 EVR
zalogovnik ni vgrajen, ni nevarnosti pred pogostimi vklopi kompresorja. To je pogosto razlog za vgradnjo zalogovnika pri klasičnih toplotnih črpalkah, ki delujejo po načelu vse ali nič (0 ali 100 %).
Prednost toplotnih črpalk serije DIGITAL EVI se pokaže tudi pri pripravi tople sanitarne vode, saj je toplotno črpalko možno priklo-piti na katerikoli bojler z izmenjevalcem brez znižanja energetske učinkovitosti pri manjši površini izmenjevalca.
Novi vremensko vodeni regulator Vam omogoča vremensko vodeno regulacijo ogrevanih krogov ter ločeno regulacijo tople sanitarne vode, hkrati pa omogoča pregled delovanja ter vseh potrebnih parametrov na velikem grafičnem zaslonu.
Kompresor z EVI tehnologijo (vbrizg hladiva v glavo kompresorja) nam prinaša bistvene prednosti:
•	povečanje moči toplotne črpalke (20-30 %) pri nizkih temperaturah vira,
•	višji COP,
•	enostavna zasnova sistema,
•	odlična zanesljivost DIGITAL SCROLL kompresorjev (v zadnjih devetih letih znaša kar 99,996 %).
■ Jure Šacer, Termo Shop, d. o. o.
Zamenjava ogrevalnega sistema
lesnina
Zamenjava centralnega ogrevanja sodi med težja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom.
Prvič: Vzeti si moramo dovolj časa
Razmisliti moramo o številnih variantah za izbiro sistema. Pridobiti je potrebno več ponudnikov in narediti dobro primerjavo; razdeliti je treba tudi časovno posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do več mesecev.
Drugič: Izbira toplotne izolacija
Pred menjavo sistema moramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogoče znižana, zato je nujno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne plošče, oz. vseh gradbenih elementov, vključno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli.
Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjšanimi toplotnimi izgubami potrebna tudi manjša ogrevalna naprava, ki zagotavlja manjšo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice.
Tretjič: Glede izbire energenta se posvetujmo s strokovnjakom
Najlažja odločitev je zagotovo, da obstoječo napravo zamenjamo z enakim ogrevalnim energentom. Vsekakor pa razmislimo tudi o alternativah, ki čim manj obremenjujejo okolje.
Strokovnjaku je potrebno nuditi dovolj informacij, da najde pravo rešitev.
Četrtič: Uporaba okolju prijazne tehnologije
Poleg izbire energenta se pri iskanju najboljše rešitve lahko srečamo še s številnimi drugimi ukrepi. Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istočasno zagotavljal ogrevanje in pripravo tople vode. Izračun potrebne moči ogrevalne naprave je naloga za strokovnjaka. Potrebna izračunana moč naprave ima zadovoljivo moč, če lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. Vgraditi je potrebno sodobno obtočno črpalko, saj ta prihrani veliko električne energije. K ogrevalnim telesom je dobro vgraditi termostatske ventile, tako da lahko stanovalci regulirajo temperaturo v prostoru. Individualna regulacija postaja obvezna po celotni Sloveiji.
Petič: Ponudba za vgradnjo in pričakovana podaljšana garancija
Pred izvedbo obnove ali zamenjave ogrevalnega sistema je potrebno pridobiti več ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z navedbo materialov, ki jih bo vgradil, in tehnično uporabnost del, ki jih bo izvedel na »ključ«.
Največji izbor - najnižje cene - Lesnina Leveč, hiša s tradicijo!
Od izvajalca je potrebno skupaj s ponudbo zahtevati tudi rok garancije. Številna podjetja oz. proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s svojimi kooperanti organizirajo izobraževanje, dajejo podaljšano garancijsko dobo (tudi do 10 let).
Šestič: Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje
Preden prične ogrevalna naprava obratovati, moramo predhodno opraviti tlačni preizkus in nastavi-
tev. Izvajalsko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratovalna navodila za delovanje. Seveda pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in optimiranje ogrevalnega sistema. Vir: http://www.instalater.si/clanek/7/ Zamenjava-ogrevalne-naprave
■ Pripravil: Jure Beričnik
'PEHOTO 2IIOP
TERMO SHOP d.o.o.. Rimska cesta 176 3311 Šempeter v Savinjski dolini
JELOVICA
Ugoden nakup energijsko varčnih oken EK0TERM |
do 40% ceneje!
JELOVICA PSC Celje, Mariborska 91,3000 Celje • Trgovina JEL0VER Tel.: 03 5413 050, gsm: 041 209 549 • trgovina.celje@jelovica.si
107,81
Obnova na obroke
Novost na našem trgu
V novoustanovljenem podjetju Obnova na obroke, d. o. o., vam z vrhunskimi partnerji ponujamo sli-kopleskarska dela, fasade, dobavo in polaganje vseh vrst talnih oblog, krovstvo in kleparstvo, suhomonta-žno gradnjo, čistilni servis ...
Prvi korak naredite vi, s tem ko se odločite za prenovo bivalnih ali poslovnih prostorov, novogradenj, šol, vrtcev ... Vse, kar morate narediti, je to, da nas pokličete in nam sporočite vaše želje. Za vse drugo poskrbimo mi.
Po vašem klicu ali spletnem povpraševanju se v najkrajšem možnem času dogovorimo za ogled in izmere objekta, ki ga želite obnoviti oziroma prenoviti. Glede na želje in obseg različnih del, ki jih potrebujete za uresničitev svojih želja, se s strokovnjaki na dolo-
PRILOGA DOM

21. oktobra 2010
čenem področju zaključnih gradbenih del oglasimo pri vas, kjer bomo s skupnimi močmi našli pot do vaših sanj.
Na podlagi izmer, ki jih naredimo na objektu, vam izdelamo brezplačen predračun vseh zahtevanih del,
s katerim greste v katero koli enoto Unicredit Bank v Sloveniji.
V poslovalnici banke predložite naš predračun in predstavili vam bodo posebno ponudbo za kreditiranje naših strank.
Po odobritvi posojila banke se
Trije namigi za mala podjetja
Wood-Mizer predstavlja tračne žage za proizvodnjo različnih izdelkov v malih podjetjih
V zadnjem času je podjetje Wood--Mizer opravilo raziskavo trga vseh lastnikov tračnih žag Wood-Mizer iz več kot 100 držav. Namen raziskave je bil ugotoviti , kako je recesija vplivala na podjetja, ki se ukvarjajo z razrezom lesa. Ugotovljeno je bilo, da so se mala podjetja bolje prilagodila trenutnim ekonomskim pogojem in niso bila tako prizadeta kot velika podjetja za razrez lesa. Ta podjetja so reagirala fleksibilno in so zmanjšala delovne čase ali pa so začela izdelovati nove izdelke. Samo nekaj lastnikov Wood-Mizer tračnih žag se je odločilo za zaprtje podjetja in odpro-dalo svoje žage, ki jih ni težko prodati drugemu kupcu.
Zato se je podjetje Wood-Mizer odločilo, da pomaga malim podjetjem z novimi izdelki in izboljšavami na obstoječih tračnih žagah.
Namig št. 1.: Deske in tramovi
Najenostavnejši in najbolj učinkovit način izdelave desk in tramov iz hloda je možen z uporabo male tračne žage Wood-Mizer LT15 . Konstrukcija te žage je enostavna in robustna ter zagotavlja veliko natančnost rezanja. Glava žage zagotavlja razrez hlodovine do premera 70 cm. Ogrodje žage je sestavljeno iz segmentov, ki se lahko glede na potrebno dolžino reza po potrebi dodajajo. Tračna žaga ima v osnovi za pogon električen motor, obstaja pa tudi možnost bencinskega ali dizel motorja. Različne kombinacije izvedbe, zanesljivost, visoka kvaliteta reza in sprejemljiva cena so ustvarile dobro ime tračne žage LT15 v Sloveniji.
FAMTEH d.o.o.
Gacnikova pot 2
2390 Ravne na Koroškem
Slovenia
Wood-Mizer
-from forest to final form -
Namig št. 2.: Profilirani tramovi in skobljane deske za lesene hiše
Nov skobeljni stroj se predstavlja z imenom MP100 in se ga lahko namesti na ogrodje tračne žage LT15. Skoblja-nje se izvaja s skobeljnim vretenom z vgrajenimi 4 ravnimi skobeljnimi noži, ženejo pa ga 4 kW električnim motorjem. Ravne skobeljne nože lahko zamenjamo s profiliranimi noži za izdelavo lesenih hiš ali profiliranih tramov. Obstoječi lastniki tračne žage Wood-Mizer LT15 lahko dokupijo samo skobeljni stroj MP100 in ga namestijo na ogrodje tračne žage LT15. Priporočamo dodaten segment ogrodja, da ne zmanjšamo obstoječe dolžine reza tračne žage.
Namig št. 3.: Lesene palete
Proizvodnja lesenih palet je lahko ena od možnosti dodatnega zaslužka pri
Tel: +386 262 04 232, 230 Fax: +386 262 04 231 WWW: www.famteh.si
GSM: +386(0) 31 775 999; +386(0)41 395 216 E-mail: info@famteh.si
majhnih podjetjih. S to mislijo v glavi je podjetje Wood--Mizer izdelalo horizontalno raz-rezovalko HR100. Stroj je konstrukcijsko sestavljen iz glave tračne žage LT15, skozi katero s pomočjo gumijastega podajalnega traku podajamo obrezline. Tračna žaga, gnana s 7,5-kilovatnim električnem motorjem, lahko razrezuje do 40 cm široke obre-zline. Glava žage ima tudi možnost nastavitve pod kotom od 0 do 8 stopinj za izdelavo lesenih hišnih fasad.
Podjetje Wood-Mizer ponuja različne tračne žage za mala podjetja. Ti stroji lahko omogočijo dodatne možnosti zaslužka zaradi njihove tehnološke fleksibilnosti in možnosti izdelave različnih izdelkov z majhnim ivesticijskim vložkom. Ne pozabite, da ima ozkolistni sistem rezanja lesa v poprečju boljši izkoristek najmanj za eno desko pri razrezu enega hloda. Pod enakimi pogoji pridobijo tradicionalne žage iz razreza 1 m3 hlodovine v povprečju 0,43m3 rezanega lesa, medtem ko pri razrezu s tračnimi žagami Wood-Mizer pridobimo 0,68 m3 rezanega lesa. Mala podjetja imajo sedaj pod težkimi ekonomskimi pogoji možnost nabave nove cenovno ugodne opreme, boljši izkoristek pri razrezu lesa z manjšo porabo energije in s tem zaščito narave.
■
SALON KERAMIKE
V CELJU!
SALON KERAMIKE Kidričeva c. 6 3000 Celje Tel.: 03 491 22 11 Fax: 03 491 22 10 Gsm: 041 659 547
Kopalniška oprema Keramične ploščice (notranje in zunanje) Armature
Sanitarna keramika
www.tapro-grosist.si
dogovorimo za datum začetka del, ki jih opravimo v najkrašjem možnem času na ravni visoke kakovosti, na katero prisegamo že desetletja.
IZBERITE PRAVO KRITINO ...
imMMmm
Lahke jeklene strešna kritine s posipom
metro Bond 1 evertile
Strip, d.o.o. Kajuhova 17a, Šoštanj Tel.: 03/ 898 48 80 Gsm: 041/636 040
železnina
hudovernik d.o.o.
cesta 2, Velenje
www.zeleznina-hudovernik.si
VABLJENI V NASO PRODAJALNO, KJER VAS ČAKAJO PRIJAZNI PRODAJALCI IN VAM SVETUJEJO PRI NAKUPU BLAGA!
OGREVANJE IN VODOVODNI MATERIAL BARVE IN LAKE Z MEŠALNICO BARV OKOVJE IN VIJAKE ORODJE IN ZELENI PROGRAM ELEKTRO MATERIAL ŽELEZO IN POHIŠTVENE CEVI
Delovni čas:
pon. - pet.: 7.00 -19.00
sob.: 7.00 -13.00
Tel.: 03/ 898 23 50 Faks: 03/898 23 64
Največja izbira keramičnih ploščic in sanitarne opreme v Šaleški dolini
•v • . M kj ^ iV kJb
'JtflSRr*,
Žmit
KOMUNALNO PODJETJEjj
Koroška cesta 37/fa' 3320 Velenje . ,
'Zii ,
r-

Okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.
Tel.: 03/8961256
Tel.: 03/88914 20, fax: 03/889 1400
Tel.: 03/896 64 490
24 ur na dan na razpolago dežurna služba:
031/041 390138, 031/375 041
0808034
■

PRILOGA DOM
17
Ogrevalne naprave
Ogrevalno napravo večstanovanj-ske ali enodružinske hiše, ki je bila vgrajena pred več leti, je potrebno sanirati ali v celoti zamenjati s takšno, ki je sam svoj energetski proizvajalec, kar pa ni vedno najboljša rešitev in tudi ni okolju prijazna rešitev. Danes lahko izbiramo med številnimi ogrevalnimi sistemi, ki delujejo z različnimi energijskimi viri, z okolju prijazno energijo, ki postajajo tendenciozno in dolgoročno gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom vse bolj konkurenčni. Vsekakor se izplača pred zamenjavo ogrevalnega sistema napraviti različne primerjave.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka deluje v povprečju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino električne energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih procesov lahko uporabimo za ogrevanje zgradb ali za pripravo tople vode. S pomočjo toplotne črpalke povišamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanovanja ali tople vode. Da to dosežemo, potrebuje električno energijo (1/3 energije). Različni energijski izvori zagotavljajo različne izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplote v industriji izkaže za zelo gospodarno. Nekaj manj učinkovito je koriščenje zemeljske toplote (s pomočjo zemeljskih sond), in toplote, dobljene iz podtalnice in površinskih voda. Toplota dobljena iz zunanjega zraka ima najnižji izkoristek. V načelu velja: manjša, kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogrevalno temperaturo, toliko učinkovitejše je ogrevanje.
S toplotno črpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo niti dodatne peči in dimnika za ogrevanje.
Daljinsko ogrevanje
Daljinsko ogrevanje deluje kot velika naprava za centralno ogrevanje, saj prekorazdelilnega omrežja oskrbujejo številne objekte ali stanovanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in sanitarno vodo. Daljinska ogrevanja so najbolj razširjena v mestih ali v strnjenih naseljih, kjer je na relativno majhnem območju veliko število stanovanjskih zgradb. Ena izmed možnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje, je sežiganje smeti.
Manjši sistemi daljinskega ogrevanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomočjo odpadne toplote, ki se sprošča v različnih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd.
Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba o dobavi toplote, ki jo skleneta naročnik in dobavitelj. Pogodba določa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije.
Za priključek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagotovljen dovolj velik prostor v stanovanjskem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico, lahko uporabimo za druge namene.
Ogrevanje z lesom
Drva spadajo med energente, ki so nevtralni s CO2. Les je s CO2 nevtralen energent, ker je pri rasti
vezan na veliko CO2, ki se pri izgorevanju ali trohnenju ponovno sprošča. Na tržišču je danes na razpolago veliko število ogrevalnih sistemov, ki omogočajo kurjenje z lesom (npr. kaminska peč). V velikih ogrevalnih sistemih, npr. v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo neposredno dobavljeni iz gozda.
Za eno- in večdružinske hiše se priporoča za ogrevanje uporaba peletov. S peleti lahko ogrevamo s popolno avtomatiko in za delovanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov žaganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, če moramo zamenjati ogrevanje z kurilnim oljem (v prostor za kurilno olje lahko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoče kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenčno v primerjavi s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno črpalko.
Toplotni priključek za ogrevanje s peleti je smiseln samo, kadar je zagotovljena nabava peletov. Na razpolago mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel in shrambo peletov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti, je primerljive velikosti z ogrevanjem s kurilnim oljem.
Sončna energija
Sonce nam pošilja prijazno energijo direktno v hišo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiši ne ogreva samo bivalnih prostorov, temveč omogoča tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo direktno od sonca.
V	poletnem obdobju lahko sanitarno vodo segrevamo s pomočjo sončnih zbiralnikov, v prehodnih obdobjih (predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov) pa jo moramo še »samo dogreti«.
V	velikih stanovanjskih zgradbah lahko tako zagotovimo skoraj polovico energije, ki jo potrebujemo za pripravo tople sanitarne vode, in s tem znatno zmanjšamo odvajanje škodljivih emisij in CO2 v okolje.
Solarno energijo lahko - da bi zmanjšali porabo energije - uporabimo za namene talnega ogrevanja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solarne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se lahko relativno hitro obrestuje.
Za vgradnjo solarne naprave je potrebna dovolj velika ravna streha ali streha z določenim naklonom, obrnjena na jug, jugozahod ali jugovzhod. Seveda je potreben tudi določen prostor.
Fosilna goriva: Zemeljski plin in kurilno olje
Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaženje okolja oz. klimo. Zaloge zemeljskega plina in nafte so omejene, vendar kljub povpraševanju cene posledično iz leta v leto naraščajo.
Preden se odločimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali plinom, raziščemo možnost ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Odločitev za obnovljivi vir je zagotovo najboljša odločitev. Če se odločimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin v primerjavi s kurilnim oljem veliko ekološko prednost. Vir: http://www.instalater.si/clanek/7/ Zamenjava-ogrevalne-naprave
■ Pripravil: Jure Beričnik
DVE DESETLETJI USPESNE DRUŽINSKE PODJETNOSTI
V podjetju AJM okna-vrata-senčila d.o.o. smo prvi in največji proizvajalec PVC in ALU stavbnega pohištva v Sloveniji in hkrati tudi največje družinsko podjetje pri nas.
Dve desetletji sledimo tradiciji družinskega podjetja in vrednotam, kot so kakovost, poštenost, spoštovanje, timsko delo, ustvarjalnost in prijazen odnos do ljudi in okolja.
Boljši pogled nasvet
Zakaj pasivna zidana hiša?
Zidana hiša za več generacij primerna za geološke in atmosferske pogoje v Sloveniji
r
Za razliko od nekaterih drugih, predvsem montažnih gradenj, je klasično zidana hiša primernejša za geološko-geomehanske in atmosferske pogoje, ki prevladujejo v Sloveniji. Arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo hiše povzemamo po tradicionalni slovenski hiši, glede na posamezne pokrajinske arhitekturne značilnosti. Arhitekturna zasnova starejših hiš je plod bivalnih izkušenj naših prednikov, ki so jih pridobili v dolgih letih sobivanja z naravo. Pomembno je ohraniti tipično slovensko hišo, ki bo sposobna preživeti več generacij, navkljub vsem atmosferskim in geološkim vplivom, ki v zadnjih letih še posebno intenzivno vplivajo na kakovost bivanja. Seveda pa mora omenjena hiša izpolnjevati visoke standarde in trende moderne gradnje, pri kateri je prioriteta predvsem zmanjšanje porabe energije potrebne za bivanje in čim manjše onesnaževanje okolja. S tem bomo tudi sami prispevali k zmanjšanju porabe energentov in posledično k zmanjšanju porabe surovin.
Energetsko varčna hiša -manjša poraba energije Zaradi tehnično izboljšanega ovoja zgradbe le-ta dosega pasivne standarde, kar pomeni, da bo poraba energije na letni ravni precej manjša od porabe energije običajnih zgradb. Posledično bo cena bi-
vanja in vzdrževanja hiše, ki zavzema v celotni investiciji kar 60 % vrednosti, bistveno manjša.
Cenovno ugodna gradnja -sofinanciranje s strani EKO sklada RS
Cena zgrajene hiše je primerljiva s cenami novozgrajenih montažnih hiš. Zaradi certifikata o pasivnosti objekta je možno pridobiti dodatno subvencijo, ki jo podeljuje država Slovenija za nizkoenergetske gradnje. Spodbuda za izvedbo takšne hiše je tudi subvencija EKO sklada RS, kjer je mogoče pridobiti do 12.692,00 EUR nepovratnih sredstev.
Cena
Cena zidane pasivne hiše je samo 1.000,00 EUR + DDV (8,5%) za 1 m2 neto tlorisne površine hiše. Hiša je zgrajena v 30 tednih.
Projekt Kamenče Vse zgoraj navedene lastnosti ter sprejemljiva cena so prednosti in argumenti za nakup pasivne hiše.
Podjetje Gradiatim zida pasivne hiše za znane kupce povsod po Sloveniji, za prodajo pa teče od maja 2010 projekt izgradnje dveh tovrstnih hiš v naselju Kamenče v občini Braslovče.
A
<f
pasiv
CflflDI flTSffl
Zgrajena v 30 tednih, kjerkoli v Sloveniji.
Kontakt: 041 978 229 www. pasivnehise.si
www. pasivnehise.si

21. oktobra 2010
Iz policistove beležke
Izsiljeval prednost Na prehodu zbil peško
Svakinji je bilo gotovo neprijetno
V	sredo, 13. oktobra, so šli policisti v stanovanje v stanovanjskem bloku na Kidričevi cesti. Tam se je bivši zunajzakonski partner nedostojno in žaljivo vedel do bivše partnerke, ki je bila na obisku pri svakinji.
Niso bili vlomilci, ampak sodni izvršitelj
V	sredo, 13. oktobra, je policiste poklicala občanka in povedala, da več oseb vlamlja v staro hišo na Partizanski cesti v Velenju. Izkazalo pa se je, da ni šlo za vlom, ampak za uradni postopek sodnih izvršiteljev v njeni hiši. Občanka je zaradi lažne prijave dolžna plačati 80 evrov globe.
Šli so čez obratovalni čas
V	sredo, 13. oktobra ponoči, je na Kardeljevem trgu v Velenju lokal Tilika obratoval zunaj dovoljenega obratovalnega časa. Policisti bodo podali prijavo pre-krškovnemu organu.
Znanka nad priletno znanko
V	četrtek, 14. oktobra zvečer, je na dvorišču pred stanovanjsko hišo na Koroški cesti v Velenju med prepirom 55-letna znanka napadla 82-letno znanko. Slednja je zaradi lažjih poškodb, ki jih je pri tem utrpela, iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Kršiteljico čaka kazenska ovadba.
Stanovalec bo plačal
V	četrtek, 14. oktobra ponoči, so policisti zaradi motenja nočnega miru stanovalcu stanovanja na Foitovi cesti v Velenju izdali
plačil ni nalog.
Grozil mu je sosed
V	petek, 15. oktobra dopoldan, je na stopnišču stanovanjskega bloka na Šlandrovi cesti sosed grozil sosedu. Zaradi ogrožanja varnosti ga bodo ovadili.
Znanki sta se zapletli
V	nedeljo, 17. oktobra, dopoldan sta se pred stanovanjsko hišo v Škalskih Cirkovcah najprej sporekli znanki, potem pa je ena drugo tudi fizično napadla. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Vrgel barski stol in zgrabil nož
V	nedeljo, 17. oktobra popoldan, sta se pred okrepčevalnico Kebap v Rečici ob Paki sprla 46- in 45-letni moški. Mlajši je starejšemu vrgel barski stol, nato pa v roke prijel še kuhinjski nož. Policisti so kršitelju nož zasegli, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo za ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru.
Pridržan en pijan
Velenjski policisti so v nedeljo, 17. oktobra, pridržali enega vinjenega voznika.	■
Vredno pohvale
V	petek, 15. oktobra, je občanka v reži bankomata našla bančno kartico. Policisti so jo lastnici iz Šaleka že vrnili.
V	nedeljo, 17. oktobra, popoldan, pa je občan policistom izročil denarnico z vsebino, ki jo je našel v mestu.
Šoštanj, 15. oktobra - V petek popoldan je prišlo do nesreče na lokalni cesti v Ravnah. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega. Eden od voznikov se je v nesreči poškodoval, zdravniško pomoč je iskal sam.
Zasegli so mu avto
Velenje, 16. oktobra - V soboto zvečer je na Starem trgu voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto. Policisti so ugotovili, da je povzročitelj vozil neregistriran osebni avto in brez vozniškega dovoljenja. Zaradi predkaznova-nosti so mu policisti avto zasegli.
Terme Dobrna

Obremenilno testiranje kardiovaskularnega sistema, internistična obravna_va^^ ■ ginekološki pregled ženske, pregled prosi odkrivanje rizičnih faktorjev za moške. Pacienti pri nas dobijo izvid, s katerim obiščejo izbranega zdravnika, ki v primeru patološkega izvida ukrepa. Osebam pod 40 let priporočamo preventivni pregled vsake 3 leta, nad 40 let pa je priporočeno napraviti preiskave na dve leti.

° Terme Dobrna
Navdihujemo življenje www.terme-dobrna.si
t: 03 78 08 110 e: info@terme-dobrna.si
Zgodilo se je ...
od 22. do 28. oktobra
-	22. oktobra 1987 je član sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije Kiro Gligorov obiskal Velenje in si ogledal tudi 12. Gorenjev hišni sejem v Rdeči dvorani;
-	22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje, na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke je postal Srečko Meh;
-	22. oktobra 1995 je na državnem prvenstvu v malem mara-tonuv okolici Ptuja zmagala članica AK Velenje Slavica Poznič;
-	23. oktobra 1997 je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom
Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	v šoštanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 praznovali 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elektroenergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno energijo;
-	25. oktobra 1997 je Velenjčan Zoran Rednak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju;
-	25. oktobra leta 1998 sta Namiznoteniški klub Tempo Velenje in Športno-rekreacij-ski zavod Rdeča dvorana v Velenju izvedla 1. veteranski
turnir v namiznem tenisu za računalniško lestvico Slovenije in 5. odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za rekreativce;
-	26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III;
-	26. oktobra 2001 so člani motokluba Potepuh podarili velenjskemu Varstveno-delov-nemu centru Ježek športne rekvizite;
-	28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vro-čevod do Topolšice.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
Topolšica (arhiv Muzeja Velenje)
Velenje, 18. oktobra - V ponedeljek zvečer je na prehodu za pešce na Cesti talcev voznik osebnega avtomobila izsilil prednost peški, ki je na prehodu za pešce pravilno prečkala cestišče, in jo zbil. Poškodovano so z reševalnim vozilom odpeljali v dežurno ambulanto, od tam pa v celjsko bolnišnico.
Prisluškovalna naprava v frizerskem salonu
Velenje, 13. oktobra - V sredo so si policisti ogledali frizerski salon na Starem trgu, kjer je lastnica salona z zaposlenimi odkrila prisluškovalno napravo z vstavljeno SIM kartico mobilnega operateija.
Policisti o storilcu kaznivega dejanja neupravičeno prisluškovanje in slikovno snemanje še zbirajo obvestila.
Vlomilcem vedno tudi ne uspe
Velenje, 14. oktobra - V četrtek je vlomilec skušal priti v stanovanje v stanovanjskem bloku na Šaleški cesti. Poškodoval je ključavnico, v stanovanje pa ni prišel.
V	petek, 15. oktobra, pa je vlomilcu sicer uspelo priti v prostor z garderobami trgovine Eurospin na Gorški cesti v Velenju, a je od tam zaradi sproženega alarma, pobegnil.
V	soboto, 16. oktobra, je bilo vlomljeno v prodajni kiosk na Trgu mladosti, od koder je vlomilec odnesel nekaj artiklov, zaradi sproženega alarma pa pobegnil pred prihodom varnostnika.
Priložnost dela tatu
Velenje, 15. oktobra - V petek ponoči je neznanec v lokalu Huda lukna v Starem Velenju izkoristil nepazljivost natakarice in iz predala v točilnem pultu vzel službeno denarnico z dnevnim izkupičkom.
V	soboto, 16. oktobra popoldan, je neznani tatič izkoristil priložnost in s sedeža odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega na Šaleški cesti, odnesel denarnico.
Podobo goljufijo smo že videli
Velenje, 16. oktobra - V prodajalni Svilanit v Veleja parku je v soboto neznani nepridiprav uporabil enako »finto«, kot so jih nepridipravi uporabljali pred časom, posebej v trafikah. Hotel je kupiti kravato. Prodajalki je izročil 200 evrov. Potem si je premislil in se odločil, da bo »vzel« več kravat in da gre po denar. Pri tem je vzel nazaj bankovec za 200 evrov ter še 100 evrov in odšel. Star je med 35 in 40 let, visok 180 centimetrov, temno rjavih kratkih las, oblečen v sivo jakno in jeans hlače, govoril pa je slovensko.
Za 700 evrov 1300 evrov obresti
Velenje, 16. oktobra - 23-letni oškodovanec in 19-letna oško-dovanka sta policistom prijavila kaznivo dejanje izsiljevanja. Septembra lani sta si pri 22-letnem znancu sposodila 700 evrov in denar tudi vrnila. Ta pa ju je zdaj izsiljeval, da sta mu morala plačati še 1.300 evrov za obresti. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila.
Kradejo tudi drva
Šoštanj, 17. oktobra - Vse hladneje postaja. Medtem ko so si eni za zimo, ki bo letos menda huda, že pripravili kurjavo, si jo drugi še iščejo, pri tem pa eni »pripravljajo« na nepošten način. V Gaberkah je v nedeljo nekdo ukradel osem kubičnih metrov mešanih drv.
Polil spomenik
Velenje, 16. oktobra - V soboto dopoldan so policisti obravnavali poškodovanje tuje stvari na pokopališču v Podkraju. Storilec je s parafinskim oljem polil spomenik in rože ter lastnico groba oškodoval za 1.000 evrov.
Povzročitelji bežijo
Velenje - Prejšnji teden sta se na območju Velenja zgodili dve prometni nesreči, ki jima je skupno to, da sta povzročitelja s kraja odpeljala.
Prva nesreča se je zgodila v sredo, 13. oktobra, na Celjski cesti, ko je neznani voznik izsilil prednost drugemu vozniku, ta pa je zaradfi izogibanja trčil v voznika avtobusa. V nesreči se je voznik osebnega avtomobila lažje poškodoval, povzročitelj pa odpeljal naprej.
V nedeljo, 17. oktobra, zjutraj pa je počilo na parkirišču v Šaleku. Neznani voznik osebnega avtomobila (tegistrske oznake so znane), ki so ga izsledili pri vožnji na magistralni cesti, je zaradi nepravilne strabni vožnje in vožnje pod vplivom alkohola, trčil v drugega voznika in odpeljal naprej. Ker je preizkus z elektronskim alkotestom povzročitelju pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, so ga policisti pridržali do iztreznitve. Zoper povzročitelja pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje predrzna vožnja.
Se kdo že pripravlja na nove volitve?
Velenje, 12. oktobra - V torek popoldan so policisti obravnavali prijavo predstavnika mestnega odbora stranke SDS, ki je povedal, da je nekdo po mestu Velenje in okolici vzel devet aluminijastih panojev z volilnimi plakati. Stranko je oškodoval za 1.000 evrov.
Tarča vlomilcev golfa
Velenje, 13. oktobra - V sredo je na parkirišču v Šaleku neznani vlomilec vlomil v osebni avto golf. V vozilo je prišpel tako, da je zlomil volansko ključavnico, nato pa demontiral računalnik pri motorju. Potem je od dejanja odstopil.
Na makedamskem parkirnem prostoru na Kopališki cesti pa je vlomilec demontiral volansko klučavnico na avtomobilu golf in izpod pokrova vzel dva računalnika, nato pa vozilo spravil v pogon. Po nekaj metrih vožnje je avto zapustil in peš odšel z računalnikoma.
Poškodovana sopotnika
Velenje, 19. oktobra - V torek, malo po 15. uri, se je zgodila prometna nesreča na Šaleški cesti pred avtobusnim postajališčem. Tu sta trčili dve vozili, v
nesreči pa sta se lažje telesno poškodovali dve osebi. Reševalcem so na kraju dogodka pomagali gasilci PGD Velenje, ki so zavarovali kraj nesreč in očistili iztekle motorne tekočine po cestišču.
■ foto: bz

V skrbi za zdraVje
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
doc.dr.sc. Adolf Lukanovič, dr.med., spec.ginekolog, porodničar
Ambulanta vsak prvi petek v mescu, naročanje na telefonski številki: 03 78 08 141
^ Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
t: 03 78 08 110 e: info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
■

OBJAVE
19
U
oroskon
Oven od 21. marca do 20. aprila
Že nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj boste imeli vsega dovolj. In končno bo počilo. Še sami boste začudeni, ko boste ugotovili, da ste zmožni biti zelo pokončni in da se ne pustite več voditi. Čeprav boste sprva imeli slab občutek, se bo izteklo odlično. Bolje se sploh ne bi moglo. Doma tudi ne bo najbolje. Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. Reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kot ste mislili. Nikar si v besednem dvoboju ne privoščite preveč, da vam ne bo že kmalu žal.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Oktobrski dnevi za vas ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijateljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Pa vam ne bo, tudi zato, ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko tega. Žal pa je to človek, ki je bil v projektu, ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda ni zdel, ker ste bili prepričani, da veste čisto vse. Izkazalo se bo, da se je umazana igra odigrala povsem v tajnosti in na njo res niste mogli vplivati. Čim prej pozabite in pojdite naprej. Z dvignjeno glavo.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Pred vami je teden vzponov in padcev. Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Tisti, ki si boste privoščili krompirjeve počitnice, boste zadeli in naredili še kako prav. Že kakšen dan daleč od doma in skrbi bo pomagal, da se pomirite in da dobite nov elan.
Rak od 22. junija do 22. julija
Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. Zavedajte se tega!
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Življenje se bo spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. V nekaj dneh se bo izkazalo, kam pes taco moli. Če boste pozorni, boste pravi čas opazili spremembe, ki bodo znak za alarm. Če boste ukrepali, bodite pazljivi. Ne zapirajte vseh vrat, da vam ne bo krepko žal. Zdravje bo občutljivo, delno pa boste krivi sami. Zadnje čase ne delate dovolj na sebi.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se močno spreminjate. Veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. Kot da nimate obstanka doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče, ki si jo tako želite in tudi zaslužite. Naslednji bodo veliko težji.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Zadnji dnevi so bili divji, kar že čutite na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabiralke kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Na poslovnem ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri. Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti več
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Precej nemirni boste, za kar pa ne bo kriv le položaj planetov, ki res ne bo najbolj ugoden. Nekaj krivde boste morali vzeti tudi na svoja pleča. Če bi se projekta lotili prej, bi bilo težav veliko manj, kajne? Zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev, boste raztreseni in tečni. Da prav nič ne gre čez noč, predvsem pa ne točno takrat, ko vi tako želite, se bo treba enostavno sprijazniti. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, bo veliko lažje. In spet boste začutili notranji mir. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebne težave. Prehude so, da bi bile za vsaka ušesa.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Čeprav je bilo v zadnjih mesecih med vama s partnerjem veliko napetosti, se bo ta začela umirjati. A ne po vaši zaslugi. Partner se bo odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam, pa vam ne bo več vseeno. Igračkanje z ognjem bo iz iskre preraslo v pravi plamen, ko boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več kot ste si kdajkoli mislili. Predvsem pa se ne boste več mogli izgovarjati in sprenevedati, saj vam bo sedaj jasno, da ste bili spregledani. Še je čas, da rešite zvezo. A se boste morali veliko bolj potruditi kot če bi to storili, preden ste spoznali, da gre tokrat na nož.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
V vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli umirjati in ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vaše življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli pa si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. In to vsak dan bolj. Želja se vam ne bo uresničila, vsaj v naslednjih dneh ne. Sorodnik vam bo želel pomagati, povzročil pa bo pravo zmedo. Ne zamerite mu.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Že nekaj časa vam ni več vseeno, kaj se dogaja na delovnem mestu. Čeprav niste močno vpleteni, vam bo prekipevalo ob tem, kar se bo dogajalo sodelavcem. Čeprav veste, da časi niso rožnati, bo tudi vam začelo pojenjati potrpljenje, ki ste ga dolgo imeli. Ali pa ste skrivali, kaj vam ne paše. V začetku prihodnjega tedna boste na glas povedali, kaj si mislite o zadevi. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo odleglo. In nekdo vam bo zato, kar boste storili, neskončno hvaležen. Pokazal vam bo, kaj mu to pomeni, vi pa se boste povsem raznežili. Tudi zato, ker bodo na plan privrela čustva, ki ste jih dolgo zatirali. Jih boste še naprej, ali boste

končno zbrali pogum in izdali, kaj vam pomeni?
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Dogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno pospravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko, kje pa. A ko boste enkrat res padli noter, boste začeli uživati kot že dolgo ne. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Partner bo veliko bolj pozoren in razumevajoč kot ste računali. Zato vam bo še lažje. In pot do cilja, ki ga ne boste dosegli prej kot v dobre letu dni, se bo kar sama odprla. Pazite se mraza in prepiha, da ne staknete prehlada.
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
PEUGEOT
igror
Pooblaščeni serviser in prodaja vozil Avtokleparstvo in avtoličars
Črnova 33A, Velenje
»NEVMATIKE DO 35% CENEJE + GRATIS SKLADIŠČENJE GUM PREGLED VOZILA
KAMNOS&JVO W8NIK
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC IN DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
Franc & Jani, s.p. Topolšica 104 c
041 660 496
'glasbeni center
Matjaž Železnik
e-pošta: matjaz.zeleznik@siol.net
tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
gsm: 041 714 240
P
^//A^Uglaševanje in popravilo klavirj ev na terenu
Slikopleskarstvo in fasaderstvo
Emin Muharemovič, s.P.
Velenje
gsm: 040 918 836
Gregor Sviti ica
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info 03 898 17 50

Bodoni
trgovina, proizvodnja
zanese za Vas dom!
d.o.o.
trgovina, proizvodnja, storitve
Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017
P t ' *
i ^ ^ J ?
Delovni cas: pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h
Zaključna gradbena dela
:: Polaganje vseh vrst keramike in kamna :: Celovite obnove stanovanj :: Adaptacije kopalnic :: Ostala zaključna gradbena dela
070 307 793 Kumek Dušan s.p.
A
Lamela, d.o.o. Velenje • Vinska Gora 24 tel.: +386(0)3 89 101 52 gsm: + 386 (0)41 637 036 e-mail: lamela-parketi@siol.net Parketi in lesni proizvodi www.iamela-parketi.com
MA
Dobava in vgradnja vseh domačih in svetovnih vrst gotovo lakiranega ali naoljenega parketa, kmečkih podov ter ostalih talnih oblog.
Dostava gospodinjskega plina Servis in pregledi tesnosti plinskih štedilnikov
PLIN TOP
041453 300
HITRO - UARNO - UGODNO
/V ILIČAI
Ajn
LICARSTVO-KLEPARSTVO
Vlado Roj, s.p. Koroška 46, Velenje
AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO VLEČNA SLUŽBA NADOMESTNO VOZILO 03891 9046 / 041 698242

ROČNA AVTOPRALNICA in GLOBINSKO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI VOZILA (petek, sobota, nedelja) 041 510498
ČISTILNI SERVIS
TO JE TO
HITRO UGODNO KVALITETNO
Izposoja globinskih sesalcev Q4J 496 947
Globinsko čiščenje avtomobilov
Čiščenje preprog, vzmetnic in oblazinjenega pohištva
VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO ŠOŠTANJ
Domen Potočnik, s.p.
Ttqjnice,
TV SPORED
""CAS
21. oktobra 2010
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
21. oktobra	1	22. oktobra	1	23. oktobra	1	24. oktobra	1	25. oktobra	1	26. oktobra	1	27. oktobra
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLO r TVSLOT TVSLOT
06.10	Kultura 06.15 Omevi
07.00	Poročila 07.05 Dobrojutro
08.00	Poročila 08.05 Dobrojutro
09.00	Poročila 09.05 Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nan. 10.35 Male sive celice, kviz
11.20	Sprehodi v naravo: Bukovje v jeseni
11.35 Omizje: Polje, kdo bo tebe ljubil?
13.00	Poročila, šport, vreme 13.25 Moji, tvoji, najini, 3/35
13.50	Parada
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45 Vipo - pustolovščine letečega psa: Moskva - Sibirski tiger je lačen, 14/26
16.00	Fifi in cvetličniki: Blatna vohuna, 14/26
16.10	Moj oče, igrani film
16.20	Enajsta šola, odd. za radov.
17.00	Novice, slovenska kronika, šport,
vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Sinje nebo, 9/T6
18.15	Odpeti pesniki
18.20	Minute za jezik, ponov.
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Drago, risanka
18.45	Katkina šola, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik
19.35	Vreme
19.40	Sport
19.55	Pogledi Slovenije
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Umetni raj
23.35	Globus
00.10	Na zdravje!, ponov.
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal 11.45 Tv prodaja 12.15 Strasti, 9. del 12.45 Slovenska jazz scena
13.20	Globus
13.50	Življenje in smrt v močvirju, dok.
15.15 Evropski magazin 15.45 Med valovi, tv Koper 16.15 Mostovi
16.55 SP v gimnastiki, ekipno (M), prenos
20.00	Prijateljske zdrahe, 2/6
21.00	Nogomet, evropska liga, Sporting
- Gent, prenos
23.00	Nogomet, evropska liga, povzetki
23.30	Važno je imenovati se Ernest, ang. film
01.25	Zabavni infokanal
06.10	Kultura 06.15 Odmevi
07.00	Poročila 07.05 Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bisergora: Kako pospravljamo 10.25 Martina in ptičje strašilo: Deset
tisoč dimov 10.35 Moj oče, igrani film 10.45 Enajsta šola, odd. za radovedneže 11.15 To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del
11.40	To bo moj poklic: Podjetnik, 2. del
12.10	Umetni raj
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme 13.15 Turbulenca: Smeti, izob. odd. 14.05 Knjiga mene briga Slovenski utrinki Poročila
14.25 15.00 15.10 15.50 16.00 16.25 17.00 17.20 17.40 17.50
Prihaja Nodi, risanka Iz popotne torbe: Nogometna žoga Sola Einstein, 34/52 Novice, šport, vreme Posebna ponudba, potr. odd. Gledamo naprej Duhovni utrip
Z glavo na zabavo: Elektrika, 4/15 Pri slonovih, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport Moji, tvoji, najini, 4/35 Na zdravje! Odmevi, šport, vreme Polnočni klub: Limfom in levkemija Duhovni utrip Babilon. si, ponov. Na zdravje!, ponov. Dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji
18.35
19.55 20.30 22.00 23.05 00.20 00.35 00.50 02.05 02.25
06.10	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.20	Križ kraž:
sledi	Cesarski slavček, 1. del
sledi	Zajček Bine: Kruh
sledi	Bukvožerček: Kako je pujska Lizika postala velika gospa
sledi	Ribič Pepe
sledi	Kulturni brlog, Črtkova galerija
09.00	Predmestni krokodili 1, nem. f.
10.40	Polnočni klub: Limfom in levkemija
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.15	Umor s triki, ang. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	Uvertura
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sobotno popoldne
sledi	Na vrtu
17.50	Podjetniki, mi smo face, 1. del
18.00	Z Damijanom
18.25	Podjetniki, mi smo face, 2. del
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Spet doma
21.40	Hri-bar
22.45	Poročila, vreme, šport
23.20	Usodna nesreča, 7/13
00.15	Prezgodaj 2m spodaj, igrani film
00.35	Dnevnik, ponov.
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 81/90
sledi	Pika Nogavička, 20/26
09.50	Sport špas, 5/8
10.20	Aminalija: Predori, 16/40
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25 Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	NLP, razvedrilna oddaja
14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman
14.40	Glasbiator
15.00	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.10	Profil tedna 15.45 Večno z Lorello Flego
15.50	Sportni gost
16.10	Svetovno s Karmen Svegl 16.15 Naglas!
16.30	Z žlico na Ul'co, 4. del
17.00	Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi
18.30	Toni in Boni, risanka 18.35 Musti, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sklepna slovesnost 45.
Borštnikovega srečanja, prenos iz
21.10	Portret nagrajenca
21.40	Žrebanje lota
22.00	Poročila, vreme, šport
22.50	Kifeljc, 4/5
00.25	Dnevnik, ponovitev
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Infokanal
TV SLO T tvsloT TV SLO T
06.30 Zabavni infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 08.20 08.50 09.20 09.45 10.15 10.30 12.15 12.00 12.55 13.55 14.25 14.50 15.20 15.55
18.30 18.55 19.25
22.00 22.45 00.20 01.50 02.40
Tv prodaja Strasti, 10. del Glasnik, tv Maribor Evropski magazin Črno beli časi Zajuckaj in zapoj 2009 Sinje nebo, 9/16 Sport špas, 4/8 Mao: Kitajska pravljica, 4/4 Osmi dan
Circom regional, tv Maribor Minute za ..., tv Koper Na lepše
SP v gimnastiki, mnogoboj (M), prenos
Migaj raje z nami! odd. za razg. življ. Planet šport, športna odd. SP v gimnastiki, mnogoboj (Ž), prenos
Nujni primeri, 8/10 Divji Bill, am. film Hallam Foe, ang. film Branilke zakona, 6/13 Zabavni infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.40	Tv prodaja
08.10	Skozi čas
08.20	Pogledi Slovenije
09.50	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
10.50	Posebna ponudba, potroš. odd.
11.10	Circom regional, tv Maribor
11.40	Minute za ..., tv Koper,
12.50	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
13.50	Rokometni magazin lige prvakov
14.20	SP v gimnastiki, finale na orodjih,
vključ. v prenos
16.30	SP v gimnastiki, finale na orodjih, posnetek
17.30	Jadranje - Barkolana, reportaža
18.10	Rokomet, liga prvakinj, Krim -
Gyoer, prenos
20.10	Bojevnica, danski film
21.50	Bleščica, oddaja o modi
22.20	Slovenski magazin
22.45	Astronavt, am. film
00.30	Zabavni infokanal
i ft	UU.3U Zabavni infokanal
pop pop pop
06.35	Tv prodaja
07.05	Prepovedana ljubezen, nad.
08.00	Gospodarica srca, nad.
08.55	Tv prodaja
09.10	Iskrice v očeh, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Najlepša leta, nad.
15.50	Sebična ljubezen, nad.
16.50	Iskrice v očeh, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Kosti, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Zvit in prebrisan, nan.
00.05	Kriva pota, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
06.35 Tv prodaja 07.05 Prepovedna ljubezen, nad. 08.00 Gospodarica srca, nad. 55 Tv prodaja Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad.
Sebična jjubezen, nad. 24ur ob enih
Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur
Big Brother slavnih Kralji hitrosti, am. film 24urzvečer Grobijani, am. film Sest modelov, nan. 24ur, ponov. Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k onledu 10.35 LOKALNE VOLITVE 2010 : Soočenje kandidatov Občine Braslovče 11.05 Sožitje človeka z naravo 11.55 Pop corn, glasbena kontaktna
oddaja, gost: MI2 12.55 Vabimo k ogledu 13.00 Hrana in vino, svet. oddaja 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan, izobraževalna oddaja
za otroke 18.15 Nanovo, mladinska oddaja 18.55 Regionalne novice 1 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Novi spomini, ans. Zdomarji 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - Rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk 22.25 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.55 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
09.10 10.10 10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.20 01.05 01.40 02.40
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Novi spomini, ans. Zdomarji 11.40 Skrbimo za zdravje, izobr. oddaja 21.25 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja, Rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk 12.40 Vabimo k ogledu 12.45 Hrana in vino, svet. oddaja , pon. 13.10 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 LOKALNE VOLITVE 2010: Alojz Podgoršek, kandidat za župana Občine Smartno ob Paki 20.30 Popotniške razglednice: Sankt
Petersburg 21.30 Regionalne novice 2 21.35 Videospot dneva 21.40 Brez panike
22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Mura Raba TV, infor. oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
06.25	Tv prodaja
06.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN Koreje
08.05	Poštar Peter, ris. ser.
08.20	Mojster Miha, ris. ser.
08.30	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
08.55	Profesor Baltazar, ris. ser.
09.05	Jagodka, ris. ser.
09.30	Radovednica Bibi, ris. ser.
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.25	Hevreka!, ris. ser.
10.45	Hevreka!, izob. ser.
11.50	Najmanjši mišičnjak, dok. odd.
12.50	Velike ideje za majhen planet, dok. ser.
13.25	Neposrečena izbira, am. film
15.05	Živine, nan.
16.00	Poirot, Agatha Christie, nan.
17.05	Ponarejene umetnine, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Začaran, am. film
22.45	Novi svet, am. film
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
liš maš, otroška oddaja, pon. 09.45 Pikin festival 2010 - dogajanje
četrtega dne, reportaža 10.25 Videospot dneva 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti,
ponovitev 11.00 Brez panike, mladinska oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Videospot dneva 18.50 Otroški glasbeni videospoti 19.05 To bo moj poklic: Pečar - 2. del,
izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1873. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Posnetek koncerta 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Mi znamo, izobraževalna TV
nanizanka, 3. oddaja 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu
Modri Jan, izobr. oddaja za otroke Pikin festival 2010 - ' petega dne, reportaža
1872.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Sportni torek, športna informativna oddaja Vabimo k ogledu
1873.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: ans. Novi spomini, ans. Zdomarji Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti -tedenski izbor Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pikin festival 2010 - dogajanje šestega dne, reportaža Pop corn, glasb oddaja, gost: MI2
19.40 Jutranji pogovori 21.10 Deliti skrb, ob svetovnem dnevu Hospica
Malibu: ŠTENGE, posnetek koncerta ob 20. obletnici 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Videostrani, obvestila
09.45 10.00
10.35 10.55
1.15 1.20 1.45 1.50 1.55
13.10 13.15
14.10 17.55
18.40
22.10
06.30 06.40 07.00 07.05
10.00 10.10
10.20 10.35
12.00 13.00 13.20 15.00 15.10 15.45 16.10
16.25 17.00 17.20 17.30 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.55 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40
Zrcalo tedna Poročila jutro
a
utro utro
Vipo - pustolovščine letečega psa, 14/26
Fifi in cvetličniki, 14/26 Šport špas, 5/8 Na krilih pustolovščine, 23/25 Šola Einstein, 24/52 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme Pogledi Slovenije, ponov. Poročila
Dober dan, Koroška Pika Nogavička, 19/26 Pozabljene knjjige naših babic: Ciciban
Ribič Pepe: Tutankamonov urok Novice, šport, vreme Gledamo naprej O živalih in ljudeh, tv Maribor Alpe, Donava, Jadran Žrebanje 3 x 3 plus 6 Klovn Kiri, risanka Sončni mlin, risanka Vreme
Dnevnik, vreme, šport Tednik
Moja družina, 5/9 Osmi dan
Odmevi, vreme, šport
, drama
06.30	Zabavni infokanal
07.45	Tv prodaja
08.15	Skozi čas
08.25	Globus
08.55	Z glavo na zabavo: elektirka, 4/15
09.20	22. revija Zagorje ob Savi 2010
09.50	SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
10.50	Med valovi, tv Koper
11.20	Turbulenca: smeti, izob. odd.
12.15	Rad igram nogomet
12.50	SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
13.55	SP v gimnastiki, finale na orodjih, prenos
18.00	Špaltna ekspres, dok. film
19.10	Ljubljanski maraton, reportaža
20.00	Reke in življenje: Ganges, 3/6
20.55	Mala Dorritova, 6/8
21.55	Gidon Kremer in Martha Argerich
- spomin na koncert, dok. film
22.50	Vroči Bronx, 2/8
23.35	Zasledovan, am. film
01.15	Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.45	Formula 1, prenos dirke za VN Koreje
09.55	Otroška kuharija, kuh. odd.
10.05	Radovednica Bibi, ris. ser.
10.35	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
11.05	ŠKL
12.10	Najbolj nori športi, dok. odd.
12.40	Formula 1, posnetek dirke
14.50	Shaq, pomeriva se, resnič. ser.
15.45	Življenje ni šala, nan.
16.40	Mama, jo lahko obdržim?, am. f.
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih, v živo
22.00	Zvezde na sodišču, nan.
22.55	Tristan in Izolda, am. film
01.10	Skrivnost neandertalcev, dok.
odd., 2/2
02.10	24ur, ponovitev
03.10	Nočna panorama
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Strasti, 11. del
12.00	Sobotno popoldne
14.10	Ugriznimo znanost: Bolečina
14.30	22. revija Zagorje ob Savi 2010
15.30	Slovenski utrinki
16.00	Posebna ponudba, potroš. odd.
16.20	Umetni raj
16.50	Prvi in drugi
17.15	To bo moj poklic: Slaščičar, 1. del
17.40	DP v rallyju, reportaža
18.00	Bratje Karamazovi, 5/12
18.45	Rožnati panter: Muholovec, ris.
18.50	Rožnati panter: Bankovec, ris.
19.00	Z Damijanom
19.30	Muzikajeto: Beltinška banda, 1. del
20.10	Tranzistor
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	V dolini, am. film
00.05	Tranzistor
00.45	Zabavni infokanal
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kljukčeve dogodivščine, 8/12
10.40	Ribič Pepe
11.05	Zgodbe iz školjke
11.25	Zgodbe iz divjine, 18/20
11.55	Intervju: Ivo Daneu
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Osmi dan
14.00	Duhovni utrip
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Izganjalci vesoljcev, ris. nan.
16.05	Zlatko Zakladko: Kostanjev pire
16.25	Šola na Sončavi, 1/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Viktor Saksida, dok. odd.
18.00	Ugriznimo znanost: Električna vozila
18.20	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Bacek Jon, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Parada
20.55	Tarča
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Parasomnija - nemogoče spanje,
dok. odd.
00.00	Na zdravje!
00.30	Viktor Saksida, potohodec s
Krasa, dok. odd.
01.00	Na zdravje!
02.15	Dnevnik, ponovitev
02.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.15	Infokanal
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Obisk v akvariju, 17. del
10.15	Pika Nogavička, 9/26
10.40	Zlatko Zakladko: Kostanjev pire
11.00	Šola na Sončavi, 1/13
11.25	Viktor Saksida, potohodec s
Krasa, dok. odd.
12.00	Tarča
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tednik
14.10	Slobodan Maksimovič: Inkognito, tv igra
14.20	Prisluhnimo tišini
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.55	Milan, risanka
16.00	Prijazni metuljček, risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: knjiga - (Za)kaj brati?,
svet. odd.
18.25	Deželica Pimpan, risanka
18.30	Musti, risanka
18.35	Vrtni palček Primož, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Zlomljeni objemi, špan. film
22.10	Žrebanje lota
22.30	Odmevi, šport, vreme
23.40	Omizje
01.00	Turbulenca: Knjiga - (Za)kaj
brati?, svet. odd.
01.50	Na zdravje!, ponov.
03.00	Dnevnik, ponovitev
03.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
04.05	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Strasti, nad.
08.30	Dober dan, Koroška
09.00	Na lepše
09.25 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 10.15 NLP, razvedrilna oddaja
13.30	Bleščica, odd. o modi
14.00	Prisluhnimo tišini
14.30	Studio city 16.05 Glasnik, tv Maribor
16.30	Mostovi
17.00	Reke in življenje: Ganges, 3/6
18.00	Zdravje naprodaj, dok. odd.
18.50	Podjetniki, ki smo face
19.10	Na vrtu, tv Maribor
19.40	Babilon.si
20.00	Psi, ki so spremenili svet, 1/2
21.00	Prava ideja!, poslov. odd. 21.25 Kraljica in kardinal, zgod. ser., 2/2 22.55 Na prvi pogled, am. film 00.25 Maxwell, ang. film
02.00	Zabavni infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Strasti, nad. 11.00 Spet doma 12.35 Hri-bar 13.30 Knjiga mene briga 13.55 Nocoj bomo im Maribor Babilon.si Mostovi Črno beli časi
, drama
15.55 16.10 16.40 17.00 18.30
19.00
Legenda o Johnnyju Lingu, am. Zenit - znan. med sanjami in realnostjo
O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.20 Rad igram nogomet 20.00 Rokomet (Mrtvalif. za EP 2012, Slovenija - Portugalska, prenos
22.00 Ivan Cankar: Hlapci 00.05 Slovenska jazz scena 01.10 Zabavni infokanal
pop pop pop
06.40
07.10	Prepovedana ljubezen, nad. 08.05 Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja 09.15 Iskrice v očeh, nad.
10.10	Tv prodaja
Najlepša leta, nad.
Sebpčna jjubezen, nad. 24ur ob enih
Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur
Lepo je biti sosed, nan. Big Brother Slavnih Mentalist, nan. 24ur zvečer Zvit in prebrisan, nan. Kriva pota, nan. 24ur, ponovitev Nočna panorama
10.40 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.40 22.35 22.55 23.50 00.50 01.50
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1873. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Hrana in vino, kuharski nasveti -
tedenski izbor 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Posnetek koncerta 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Knjiga o džungli, risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Izidi drugega kroga lokalnih volitev 2010
20.15 Jesen življenja: Dom starostnikov
Slovenj Gradec 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Košarka, posnetek tekme Elektra
Šoštanj : Zlatorog 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
06.40	Tv prodaja
07.10	Prepovedana ljubezen, nad.
08.05	Gospodarica srca, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Iskrice v očeh
10.10	Tv prodaja
10.40	Najlepša leta, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Sebična ljubezen, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Prepovedana ljubezen, nad.
14.55	Najlepša leta, nad.
15.50	Sebična ljubezen, nad.
16.50	Iskrice v očeh, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Iskrice v očeh, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Big Brother slavnih
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zvit in prebrisan, nan.
00.15	30 Rock, nan.
00.45	Šest modelov, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
06.50 07.20
Prepovedana ljubezen, nad. 08.15 Gospodarica srca, nad. 09.10 Tv prodaja
Iskrice v očeh, nad. Tv prodaja Najlepša leta, nad.
Sebpčna jjubezen, nad. 24ur ob enih
Prepovedana ljubezen, nad. Najlepša leta, nad. Sebična ljubezen, nad. Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Gospodarica srca, nad. 24ur vreme 24ur
Big Brother slavnih Srečanje z nevarnostjo, am. film 24urzvečer Zvit in prebrisan, nan. 23.55 30 Rock, nan. 00.25 Šest modelov 24ur, ponov. Nočna panorama
09.25 10.20 10.50 11.35 12.05 13.00 14.00 14.55 15.50 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.40 23.00
01.00 02.00
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti,
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Izidi drugega kroga lokalnih volitev 2010
10.50 Košarka, posnetek tekme Elektra
Šoštanj : Zlatorog 12.20 Vabimo k ogledu 12.25 Hrana in vino, svet. oddaja, pon. 12.50 Videospot dneva 13.45 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 FeNS: Festival novih skladb,
glavni večer 19.15 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1874. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 To bo moj poklic: Orodjar - 1.del,
izobraževalna oddaja 21.25 Zelena bratovščina, oddaja o
lovcih in lovstvu 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.30 Znamo zmoremo: Pehotni bataljon 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1874. VTV magazin, regionalni -
informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Iz arhiva VTV 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči
kapici, lutkovna predstava 18.30 Pravljica za lahko noč: Izgubljena
slončica 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: St.
Petersburg 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena kontaktna
oddaja, gostja: Tanja Žagar 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižne novosti
Tiziano Sclavi: Dylan Dog (Horor strip)
Dylan Dog je detektiv oz. privatni raziskovalec »nočnih mor«, sprejema nevsakdanje primere, pri katerih se nenehno srečuje s paranormalnimi pojavi, psihopat-skimi serijskimi morilci, zombiji, volkodlaki, vampirji, duhovi ... Je tudi outsider, ki biva zasmehovan na družbenem robu. Vedno mu primanjkuje denarja, nikoli pa lepih žensk. Pri delu ga vodi nezmotljivo šesto in pol čutilo. Njegovo pomoč poiščejo tisti, ki si zaradi bizarnosti primera ne upajo na policijo. Tudi Dylan pogosto svetuje svojim strankam obisk psihologa ali psihiatra, saj ne verjame v nadnaravno brez skepticizma.
Dylan Dog je italijanski horor strip. Idejno ga je zasnoval žurna-list in pisatelj Tiziano Sclavi, ki je postal glavni pisec tekstov. Prvi izvod je izšel leta 1986 pri založbi Sergio Bonelli. Že po prvem izvodu je bil uspešnica, ker je prelomno pometel s tipičnimi klišejskimi in šablonskimi vestern junaki, ki so na stripovski sceni prevladovali do takrat, saj je bil Dylanov značaj mnogo bolj psihološko dodelan, izpiljen, večplasten in kompleksen. Dylan Dog zgodbe se pogosto končajo z odprtim trivialnim koncem, kjer so možne različne interpretacije. Kot zanimivost velja dodati,
da je 40 % bralcev Dylana Doga nežnejšega spola. Tiziano Sclavi je pogosto uporabljal citate Umberta Eca, ki je med drugim dejal: »Dneve in dneve lahko prebiram Biblijo, Homerja in Dylana Doga, ne da bi mi postalo dolgčas.«
Cormac McCharty: Ni dežela za starce
Roman Ni dežela za starce je zgodba o človeškem pohlepu in nasilju. Llewelyn Moss, vietnamski veteran, ki večino svojih dni preživi na lovu na vedno občutljivem puščavskem koncu ameriško--mehiške meje. Na enem takih pohodov v dolini pod seboj opazi nekaj terenskih avtomobilov; ko se jim približa, naleti na več trupel in sklepa, da je šlo za neuspešno predajo droge, ki se je končala s strelskim obračunom. Vsi so mrtvi, razen hudo ranjenega šoferja, ki prosi za vodo, a Moss je z mislimi že drugje, vedoč, da mora biti nekje tudi denar. Nedaleč stran odkrije še eno truplo in ob njem kovček, poln denarja. Ob pogledu na kovček zagleda svojo prihodnost. Toda vsak denar ima preteklost. V kovčku je skrita sledilna naprava in kmalu mu prične za ovratnik dihati psihopatski morilec Anton Chi-gurh, ki po teksaških stepah mori s kompresijsko napravo za pobijanje živine in ki odločanje o tem, kdo bo živel in kdo umrl, prepušča naključju, kovancu, ki vedno pride na pravi naslov. V dogajanje skuša poseči lokalni šerif Tom Bell, toda obilica denarja privabi tudi nekaj pobesnelih Mehičanov, ki so imeli prste vmes že od samega začetka, zato smrt grozi na vsakem koraku.
Vsekakor so McCarthyjevi romani zelo navdihujoči za sedmo umetnost. Film Ni prostora za starce je leta 2008 osvojil kar štiri o skarje, med njimi dva najprestižnejša - za režijo (brata Coen) in za najboljši film leta.
■ Pripravila: MB
Psiholog odgovarja (26)
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com
Gospa psihologinja,
Moj 17-letni sin se mi pogosto zlaže. Laže o majhnih rečeh in na drugi strani napihuje zgodbe o sebi, da se poveličuje. Prišla sem do točke, ko se pogosto sprašujem, ali je to, kar mi govori, resnica. Drugače ni slab otrok, z možem nimava težav z njim. Ne razumem pa, zakaj laže tako pogosto, sploh v primerih, ko bi bilo lažje povedati resnico. Kaj naj naredim? Hvala.
Zakaj moj sin laže
Laganje lahko postane navada, sploh če ostane neprepoznano in se starši izogibajo, da bi se resno pogovorili s svojim otrokom. Velikokrat se otroci oz. mladostniki ne zavedajo, kako škodljivo je laganje za okolico kot tudi za njihovo sposobnost soočanja in reševanja težav. K njemu se zatekajo, ker mislijo, da je to najboljša rešitev v danem trenutku. Niste napisali, kako ste se soočili s sinovim laganjem. Svetujem vam, da preskočite moraliziranje in zbujanje slabe vesti sinu, čeprav je to verjetno prvi nagib vsakega od staršev. S tem bi povečali razdaljo med vami in njim, skrhali bi zaupanje, in ko je to načeto, bi težko od njega dobili iskren odgovor in razlago. Vaš cilj je, da ugotovite, kaj želi vaš sin pridobiti z laganjem oz. kakšni so njegovi motivi. Ali se poskuša izogniti težavam? Ali misli, da bo z laganjem manj prizadel druge? Ali pa kot kaže, mu laganje pomaga, da se počuti sprejetega in pomembnega? Ko boste razumeli, kaj poskuša vaš sin z laganjem pridobiti, mu boste lažje pomagali, da najde drugačno, bolj primerno strategijo za reševanje svojih težav. Pokazati mu morate, da z laganjem ne more dobiti tistega, kar želi in potrebuje. Če laganje kaže na njegovo pomanjkanje samozavesti, se z njim pogovorite o tej stiski. Pojasnite mu, da z laganjem težav ne rešuje, temveč jih prikriva in s tem ojačuje. Želim vam ploden pogovor in uspešno odkrivanje in pomoč pri reševanju sinovih pravih težav.
VELENJE
Četrtek, 21. oktobra
16.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Predstavitev knjige Iva Stropnika: Nikoli odrasle 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Portret v novejši umetnosti 20.00 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor s prof. dr. Ernestom Petričem 20.00 Dom kulture Velenje Jazz koncert
Check Six - United States Air Force-Europe Jazz Ensemble 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Petek, 22. oktobra
16.00 - 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Igralne urice 17.30 Vila Mojca
Otroška kavarna: Buče, buče 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje
Verovati ali ne verovati 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski maraton
Sobota, 23. oktobra
8.00 - 13.00 Ploščad pri Centru Nova
Kmečka tržnica 9.00 - 14.00 Dvorana Centra Nova
Prvi numizmatični, filatelistični in kartofilski sejem 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem
Vsi kupujemo, vsi prodajamo X Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : NK Primorje 21.00 Mladinski center Velenje - Plac Klubski večer
Kdaj - kje - kaj
Ponedeljek, 25. oktobra
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca Jesenske počitnice
Torek, 26. oktobra
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca Jesenske počitnice 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Potopisno predavanje Bogastvo Balkana
Sreda, 27. oktober
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca Jesenske počitnice 13.00 Center starejših Zimzelen Bralna urica Bralna čajanka 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Španski večer
ŠOŠTANJ
Četrtek, 21. oktobra
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Petek, 22. oktobra
16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Rokometni turnir
Sobota, 23. oktobra
X Okolica Šoštanja
Obnova planinskih pot (delovna akcija)
23. do 24.10. Savinjska pot (tura, lahka pot)
Ponedeljek,
25. oktobra
09.00 Gasilski dom Šoštanj Dan odprtih vrat
Torek, 26. oktobra
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Potopisno predavanje (Bogastvo Balkana)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 21. oktobra
20.00 Hiša mladih Pilates
Petek, 22. oktobra
15.00 Nova dvorana MC Šmartno ob Paki Plesno gibalne delavnice za osnovnošolske otroke
19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Abonmajska predstava: Zmago Batina - mesar za vse večne čase
Sobota, 23. oktobra
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
15.00 Prireditveni prostor pod kozolcem ob Hiši mladih
Kožuharija s spremljevalnim zabavno - družabnim programom
Ponedeljek, 25.
oktobra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica -Jesen je tu!
17.00 Hiša mladih
Mladinska filmska predstava na velikem platnu
Torek, 26. oktobra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica -Škratova delavnica
17.00 Hiša mladih
Mladinska filmska predstava na velikem platnu
19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki O Šmarčanih malo drugače; pogovor Tatjane Vidmar z Jožetom Klančnikom
Sreda, 27. oktobra
10.30 Hiša mladih
Počitniška ustvarjalna delavnica - V vasi buč
17.00 Hiša mladih
Mladinska filmska predstava na velikem platnu
Pozdravljeni ljubitelji narave in dobre fotografije!
Pestrost vrst metuljev v hribovskem obrobju Šaleške doline je velika. Pri tem izstopa še posebej Topolšica z okolico zaradi reliefne danosti in specifične mikroklime povezane s termalnim izvirom vode. Ideja, da bi bilo vredno te posebnosti pokazati tudi našim otrokom, turistom in domačinom terna kakšen način, je nastala na Inštitutu za ekološke raziskave (ERICo Velenje). Pripravili smo projekt Tematska pot »Za metulji na potep«. Osnovni cilj projekta je izobraževanje, razvijanje spoštovanja do narave in spodbujanje gibanja. V sklopu projekta se bodo izde-
lale informativne table za 10 km poti v 4 jezikih, zloženka, poštne kartice z namenom promovirati naravo in podeželje, postavile se bodo vabe za ogled nočnih in dnevnih vrst metuljev, pripravila otroška delavnica in razstava metuljev. Aktivnosti za projekt so se že začele, največ dogodkov pa je predvidenih ob njegovem zaključku aprila 2011. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje preko Društva za razvoj podeželja Šaleške doline in je v celoti neprofiten. Poleg Inštituta za ekološke raziskave sta partnerja
Mödeo
Moderna delovna oblačila
HTZ
Harmonij« tehnologije in znanja
HTZ TRGOVINA S POPRAVLJALNICO ČEVLJEV, TORB TER IZDELKOV IZ USNJA IN TEKSTILA. Kersnikova 13, Velenje, telefon: 03 587 57 64
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7:30 do 15:30, v petek od 7:00 do 15:00.
50 % zNIŽANJE
na izbrane izdelke (delovna oblačila, torbe, nahrbtniki ...)
20 % ZNIŽANJE
na izbrane delovne čevlje
Koledar imen
Oktober/vinotok
21	• Četrtek; Urška
22	• Petek; Cendeli
23	• Sobota; Severin
24	• Nedelja; Rafael
25	• Ponedeljek; Darija
26	• Torek; Lucijan
27	• Sreda; Sabina
Lunine mene

14 • oktobra, ob 23:27, polna luna (mlaj)
CITYCENTER Celje
•četrtek, 21.10. Biotržnica •nedelja, 24.10.ob 11. uri pravljične urice v Džungli-Grdi raček •do 31.10. na ogled embalaža spletnega natečaja Spar mleko z novo preobleko •od18. do 31. oktobra RAZSTAVA PAJKOV, KUŠČARJEV, ŠKORPIJONOV IN KAČ •21.10. Stand up komedija v Caffe Republik, Vid Valič • CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše»
v projektu še Terme Topolšica in Turistično društvo Topolšica.
Vabimo vas, da pomagate pri širjenju prepoznavnosti vrst metuljev v Šaleški dolini in sodelujete na razstavi z naslovom »Za metulji na potep« kot avtor svoje fotografije metulja. Do aprila 2011, ko bo razstava izvedena, je še veliko časa, ker pa prihaja hladnejši del leta, ko metulji niso toliko aktivni in jih je težje ujeti v fotoobjektiv, vas vabimo k sodelovanju že sedaj. Pošljete lahko fotografije metuljev tudi iz vaše arhive. Na razstavi bomo s fotografijami predstavili le naše vrste metuljev, se pravi metu-
lje, ki živijo v Šaleški dolini. Fotografije bomo zbirali do 1. aprila 2011. Poslano fotografijo obvezno označite z imenom in priimkom avtorja, krajem fotografiranja in pripišite, da dovolite objavo svoje fotografije v okviru vsebin projekta Izdelava tematske poti »Za metulji na potep«. Fotografije morajo biti ustrezne kakovosti, da jih bomo lahko natisnili v večjem formatu. Med prispelimi fotografijami bomo izbrali tri, ki bodo nagrajene. Ogled razstave bo brezplačen. Fotografije in vprašanja, povezana z razstavo, pošljite na natasa.kopusar@erico.si.
Veselimo se vašega sodelovanja!
■ Dr. Nataša Kopušar
»Prvi sejem numizmatike, filatelije in kartofilije
Velenje, 23. oktobra - To
soboto Festival Velenje pripravlja prvo srečanje zbiralcev znamk, denarja in razglednic. Numizmatično, filatelistično in kartofilsko srečanje bo med 9. in 14. uro v dvorani Centra Nova. Svojo prisotnost je do torka prijavilo že 26 zbirateljev iz vseh koncev države, na sejmu pa bo mogoče kupiti, si ogledati ali menjati različno zbirateljsko gradivo, pa tudi vse pripadajoče potrebščine, ki jih nudijo te oblike zbirateljstva. Vzporedno je že odprta priložnostna razstava v Knjižnici Velenje, ki so jo organizatorji sejma pripravili v sodelovanju s Knjižnico Velenje, Muzejem Velenje in Kibelo Velenje. Na ogled bo še prve dni prihodnjega tedna.
■ bš
■
OBVESCEVALEC
'"'Has
21. oktobra 2010
Nagradna križanka Mexico pizza
KINO VELENJE • SPORED
JEJ, MOLI, LJUBI
(Eat Pray Love)
Romantična drama, 140 minut Režija: Ryan Murphy Igrajo: Julia Roberts, James Franco, Javier Bardem, Billy Crudup, Richard Jenkins, Viola Davis, Tuva Novotny, David Lyons, idr.
Petek, 22.10. ob 20.00 Sobota, 23.10. ob 18.00 Nedelja, 24.10. ob 20.00
Film, posnet po knjižni uspešnici, predstavlja skorajda popolno življenje radožive Liz, ki se odloči podreti samoomejitve površinskega zadovoljstva in na novo spisati svoje življenje. Po neuspešnih poskusih zanositve in ločitvi se v iskanju novih doživetij in strasti odpravi na svetovno odisejado, ki jo vodi v odkrivanje gurmanskih užitkov italijanske kuhinje, raziskovanje skrivnosti starodavnih indijskih molitev in spoznavanje notranjega miru ter življenjske ljubezni na Baliju.
MAČETA
(Machete)
Akcijski kriminalni triler, 94 minut Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez
Igrajo: Danny Trejo, Michelle Rodriguez, Jessica Alba, Robert De Niro, Lindsay Lohan, Cheech Marin, Jeff Fahey, Steven Segal idr.
Sobota, 23.10. ob 20.45 Nedelja, 24.10. ob 18.00
Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populistične-ga senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.
NENAVADNA DOGODIVŠČINA
Družinska pustolovščina, 83 minut Režija: Ari Kristinsson Igrajo: Berg^or borvaldsson, Cordis Hulda Ärnadottir, Ärni Beinteinn
Ärnason, Brynhildur Guöjonsdottir, Erlendur Eiriksson, Margret Vil-hjalmsdottir, Magnus Olafsson idr. Sobota, 23.10. ob 18.00 Nedelja, 24.10. ob 16.00 - otroška matineja
Ponedeljek, 25. 10. ob 18.00 v mali dvorani- počitniški kino
Smučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpustu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.
Berlin 2009 - nagrada Europa Cinemas, nominacija Evropske filmske akademije za najboljši evropski film 2009. S podporo Ministrstva za kulturo!
MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE
(Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore)
Animirano-igrana akcijska komedija, 82 minut Režija: Brad Peyton Igrajo: Chris O'Donnell, Tobey Maguire, Sean Hayes, Alec Baldwin, Christina Applegate, idr. Torek, 26.10. ob 18.00 v mali dvorani - počitniški kino
Na delu je premeten in zloben mačji agent, ki želi na svojo pest zavladati svetu, zato pasji in mačji vohuni sklenejo premirje. Da bi ujeli in onesposobili nepredvidljivega mačjega zlikovca, agenti uporabijo najbolj moderne vohunske pripomočke, toda za uspeh je najprej potrebno vzpostaviti medsebojno zaupanje in pristno prijateljstvo. Ni sinhroniziran v slovenščino!
KARATE KID
(Karate Kid)
Družinska akcijska športna drama, 140 minut
Režija: Harald Zwart
Igrajo: Jaden Smith, Jackie Chan, Taraji
P. Henson, Wenwen Han, Rongguang
Yu, Zhensu Wu, Zhiheng Wang, idr. Sreda, 27.10. ob 18.00 v mali dvorani - počitniški kino
12-letni Dre se z mamo preseli na Kitajsko, kjer naleti na neprijazno tolpo mladih pretepačev, ki ga zaradi spogledovanja s simpatično violinistko Mei neprestano nadlegujejo in mučijo. Po naključju Dre spozna tudi skrivnostnega hišnika Hana, ki je v resnici mojster borilnih veščin, in mladeniču ponudi pomoč
MARMADUKE
(Marmaduke)
Animirano-igrana akcijska pustolovščina, 87 minut Režija: Tom Dey
Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Štefan Kušar, Barbara Bertoncelj, Saša Kastelic, Miha Eate idr. Četrtek, 28.10. ob 18.00 v mali dvorani - počitniški kino
ODPLEŠI SVOJE SANJE 3
(Step Up 3D)
Plesni romantični film, 107 minut Režija: Jon Chu Igrajo: Alyson Stoner, Sharni Vinson,Rick Malambri,Adam G. Sevani,Harry Shum Jr., Ally Maki, Stephen Boss
Petek, 29.10. ob 18.00 - počitniški kino
Skupina uličnih plesalcev iz New York-a, vključno z Lukom in Natalie, se poveže z brucom na NYU, po imenu Moose. Pri tem se znajdejo v plesnem boju proti najboljšim plesalcem hip hopa na svetu, na prvenstvu, ki bo spremenil njihovo življenje za vedno.
Naslednji vikend, od 29.10. do 31.10. 2010 napovedujemo:
plesni romantični film ODPLEŠI SVOJE SANJE 3, romantično komedijo LJBE-ZEN NA DALJAVO, ZF triler, grozljivko HIBRID, animirano-igrano akcijsko pustolovščino MARMADUKE.
Cene:
redne predstave 3,5 eur, otroška matineja 2,5 eur, počitniški kino 3 eur
Edina prava pizza je mexico pizza!
Pestra ponudba mehiške hrane in veliko različnih vrst pic.
Vsak petek in soboto -AKCIJA - mehiška hrana po posebni ceni Mehiška hrana:
-	predjedi (chilitos, nacho, guacamale ...)
-	juhe (chili con carne ...)
-	tortilje (taquitos, quesadillos, fajitas ...)
Hišne specialitete po mehiško:
perutničke, puran v cheddar omaki,
plošča
Sladice:
posebnost - banana chimichanga Sprejemajo rezervacije za manjše zaključene družbe (do 25 oseb) Delovni čas:
Torek - četrtek: od 10.00- 23.00 ure Petek - sobota: od 10.00 - 24.00 ure Ponedeljki in prazniki zaprto. Kuhinja obratuje od 12.00 ure dalje Telefon: 03 897 44 94
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Mexico Pizza«, najkasneje do 2. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade: pizza na vaš način, perutničke po mehiško (10 kosov) in tortilja - quesadillas.
Nagrajenci nagradne križanke AVTO DOM IN objavljene v tedniku Naš čas, 7. oktobra 2010 so:
1.	nagrada: Cvetka Šporn, Pari-žlje 27, 3314 Braslovče (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30 evrov).
2.	nagrada: Marko Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 20 evrov).
3.	nagrada: Ahac Pustinek, Škale 16, 3320 Velenje (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 10 evrov).
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE'
Gregor Seme, Cesta v Bevče 13, Velenje in Darinka Petek, Bevkova ul. 8, Velenje.
gMRTflHN
Derviš Haznadar, roj. 1932, Lenartova ul. 1, Mežica; Jožef Adolf Gaberšek, roj. 1939, Zagrad 8, Celje; Ivan Božič, roj. 1951, Kavče 77, Velenje; Ana Bizjak, roj. 1920, Kidričeva c. 17, Velenje; Anton Jezernik, roj. 1944, Podkraj 14, Žalec; Ladislav Horvat, roj. 1930, Gozdna pot 7, Slovenj Gradec; Andrej Trebičnik, roj. 1965, Goriška ul. 4, Celje; Branka Hrašan, roj. 1953, Celjska c. 36, Slovenj Gradec; Stanislav Jurše, roj. 1933, Drešinja vas 14, Žalec.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 21. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 24. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 25. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 11. okt. 2010 do 17. okt. 2010 niso povprečne dnevne konce ntracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občin e Šoštanj inobčineŠmartnoobPaki.nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO /NVARSTVO OtbOUAnpbdePaaaeAMES,d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KO»NCENTRACIJE SO2 od11.okt.2010 do L7. okt. 2010 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
	
	
ANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRA


■ 11.Lkt Dl2.Lkt ■ 13.okt □ 14.okt ■ll.okt Dl6.okt Bl7.okt
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI
gOggjjtjNE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478,
dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNAVVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BpBpIpRSVNIKf
23. in 24. 10. - DAŠA BURŠIČ, dr.
dent. med. (dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
iščem
ISCEM delo na vašem domu (čiščenje, likanje ipd.). Gsm: 031/839-906
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
rSTIK-ROZNANSTVfl
ZENITNA posredovalnica za poštena razmerja. Gsm: 031/505-495 MLAJŠI moški si želi starejšo žensko. Gsm: 031/860-668 32-LETNA preprosta punca si želi moškega, ki bi jo sprejel na svoj dom. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)
MLAD, delaven, obrtnik si želi punco za skupno delo, življenje. Gsm: 041/229-649 ZENSKE vseh starosti, izobrazb, nazorov, želja, od vsepovsod si želijo iskrenih moških. Tel.: 03/5726-319, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)
IZOBRAŽENCI, upokojenci, delavci, kmeti, študenjte, obrtniki, vseh starosti, od vsepovsod, si želijo življenja v dvoje. Gsm: 031/836-378 KDOR si poštene, trajne zvezeželi, pri nas jo dobi. Gsm: 031/836-378
nepremičnineI
V	CENTRU Vitanja prodamo starejšo trško hišo. Gsm: 041/448-002
V	ŠOŠTANJU - v Metlečah, ob novi cesti za Topolšico, prodamo zazidalni parceli (1000 in 2000 m2). Gsm: 041/624-066 ^
HIŠO v centru mesta Šoštanj ugodno prodamo. V njej je več sob in sanitarij. Cena po dogovoru. Gsm: 041/624-066
habit
nepremičnine
Hoblt,d.o.o, Kersnikova 11. Velenje
kup|m1|||h
PROSTOSTOJEČI štedilnik na drva kupim po simbolični ceni. Odprtina za dimnik mora biti na desni strani. Gsm: 041/216-481
RAINOillHI
INVALIDSKI skuter, baterijski, 4 kolesni, do 160 kg in 25 km dometa, kot nov, ugodno prodam. Gsm: 041/517-900
pridelkih
JABOLKA za prešanje ugodno prodam. Gsm: 031/363-637
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Garsonjero / 1. nad./ in3-sobno stanovanje / 2. nad./ v Gorenju pri Šmartno ob Paki, 33 m2 in 87 m2. Leto obnove 2010. Cena za garsonjero 38.000 €, za 3-sobno 85.000 €.
Prodamo več zazidljivih parcel v
Podkraju / bližina pokopališča/, 3500 m2. Ugodna cena le 15 € m2. Zelo dobro vzdiževano hišo na Lipi /Velenje/, dvojček, parcela 498 m2, 1.1988. Medetažna hiša površine 283 m2 ima 4 spalnice, kuhinjo, 2 kopalnici, kletne prostore in garažo. Možnost preureditve podstrešja v manjše stanovanje. Ob hiši je parcela z vrtom, sadovnjakom in teraso. Cena 250.000 €
več na
I IM	B	■ ■ ■	■
www.habit.si
ŽGANJE, domači sadjevec, prodam. Gsm: 031/640-369 JEDILNI krompir, pridelan ročno, brez umetnih gnojil in škropiv, prodam. Gsm: 041/216-481
JABOLKA starih sort, neškropljena, za ozimnico ali prešanje prodam. Gsm: 041-577-305 TRAKTORSKO prikolico konjskega gnoja, dobro uležan, prodam. Gsm: 031/590-811 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041/942-898
Iživali
BIKCA sivca, starega 14 dni, prodam. Tel.: 03/5892-323 ODOJKE domače reje, težke od 30 do 40 kg prodam. Gsm: 041/577-305 BURSKO kozico, kontrolirana reja, staro 7 mesecev, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031/553-743 POLOVICO teleta in polovico prašiča prodam. Gsm: 051/382-825 STAREJŠO svinjo prodam za zakol. Gsm: 031/542-798 TELIČKO, rjavo, staro 1 mesec, prodamo. Gsm: 041/753-450 SVINJSKO polovico prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/268-244 TELIČKO limuzin, težko 140 kg, prodam. Gsm: 031/640-369

GOZDARSKI VITLI KLEŠČE ZA HLODOVINO NAPRAVA ZA OVIJANJE DRV CEPILNIKI ZA DRVA
03 713 14 10 www.uniforest .com .
ZAPOSLIMO
V9frje	Pisne prijave na naslov:
CNC rezkalce	E|pa d 0 0.
montažerje	paka pri Velenju 39/d
univ. dipl. inž. strojništva	3320 Velenje
univ. dipl. inž. elektrotehnike e-mail: info@elpa.si
nikoli sami
107,8:
V SPOMIN
dragemu
FRANCU STROPNIKU
10. 5. 1957 - 23. 10. 2009
Boleč je spomin, ko si odšel, brez slovesa in besed, samo roko si podal in za vedno si zaspal. Pogrešamo te vsak trenutek, dom je prazen, ker te več ni. Ostali so le spomini, ko si bil še z nami ti.
Žalujoči: žena Manica, hči Katja, sinova Matej, Mitja z Anito in vnukinja Valerija
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
( 898 17 50
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS ^ IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
zAlilpešItam bežijo angeli h izgubijo fpojafcila?
fpetlo noč zapusti sijaj in mft>a jutra solze so umilat
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390 138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
V SLOVO
našemu dragemu možu, očetu, dediju, tastu
JOŽETU KOPINI
Kmalu boš moj,
pravi mirno oktobrsko nebo.
Moj boš, ko se mi bo zahotelo ...
Takrat se boš zavihtel nad drevo lahek
kot še nikoli, svoboden ...
in boš zvezda in ptica in veter.
(Ivan Minatti)
Njegovi najdražji
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.
ZAHVALA
Zavedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
FELIKS GALINEC
Skorno 18, Šoštanj 27. 5. 1950 - 8. 10. 2010
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje.
Žalujoči: žena Marjana, hči Milena z Robijem, sin Boris z Vesno,
vnukinja Sara in brat Jože z družino
ZAHVALA
V spoštljivi starosti 90 let nas je tiho zapustil naš dragi
IVO RAHTEN
31. 8. 1920 - 22.9. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in predstavnikom Premogovnika Velenje, Mestne občine Velenje, NK Rudar, ZB NOV Velenje, SD Velenje ter KS in KO ZB Stara vas in DU Velenje za darovano cvetje in sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo Premogovniku Velenje za udeležbo na žalni slovesnosti z rudarskimi simboli, s častno stražo, rudarsko
godbo ter vsem praporščakom, s katerimi ga je žalni zbor dostojanstveno spremil na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Dragu Kolarju za spoštljive in lepe besede slovesa. Hvala prim. Janezu Polesu, dr. med., in osebnemu zdravniku Otu Blatniku, dr. med., za dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Zahvaljujemo se tudi osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za strokovno pomoč in
prijazno skrb.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob odhodu naše drage mame, babice in prababice v svet Večnega miru
ŠTEFKE RIČEK
24. 12. 1920 - 13. 10. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter pomagali pri njenem zbiranju sredstev za pomoči potrebnim. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Rakičan - interni oddelek intenzivne nege, oktetu Dolič, gospodu duhovniku in g. Kolarju za občuten govor ob slovesu. Vsem iskreno hvala.
Žalujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli iskreno radi.
Most strpnosti, povezovanja ...
Paška vas, 15. oktobra - V tem
kraju v občini Šmartno ob Paki so na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu tako imenovani Muminovičev most. Dolg je 32 in širok 9 metrov, naložba pa je veljala 530 tisoč evrov. Dela na mostu in denar zanj je prispeval zasebni gradbinec Novalija Muminovič, most pa je takoj po otvoritvi brezplačno postal last države, ki
kemije, prav gotovo. Vtem šolskem letu na šoli nimajo učencev z gibalnimi težavami, v preteklih letih pa so jih imeli vseskozi. Možnosti, da se vključijo v to šolo, če bodo to žele li, pa bodo odslej ime li.
»Dvigalo pomeni korak naprej v premagovanju različnosti. Nimamo namreč vsi enakih sposobnosti. Z dvigalom smo omogočili gibalno ovi ra nim ose bam nemoten vstop kamor koli v tej šoli. Velenje je mesto, v katerem so pomoč, solidarnost in prijaznost doma in ta primer to dodatno potrjuje,« pa je rekel župan Srečko Meh.
Ob spremljanju programa, ki so ga pripravili, se je utrnila tudi kakšna solza. Prav ganjena je bila Viktorija Meh, predsednica Društva
mu je zanj izdala tudi vsa potrebna soglasja in dovoljenja.
Da nekdo zgradi most z lastnim denarjem in ga nato preda državi, je samo po sebi presenetljivo. Da ga zgradi Bošnjak, kije v Slovenijo prišel kot 16-letni fantič iz Srebre-nika v BiH, v Sloveniji uspel kljub nekaterim hudim obtožbam, je presenetljivo še toliko bolj. Morda je most v tamkajšnjem okolju tudi
Lihteneker so trak pomagali prerezati učenci.
šaleških likovnikov, kjer so se v akcijo dejavno vključili, piko na i zbiranju sredstev za dvigalo pa narisali z dražbo slik: »Z velikim veseljem sodelujemo na vseh dobrodelnih akcijah. Dolgo je že od tega, ko smo naredili prvo. Spomnim se, da je bila kar na veselici, z akvareli ... Dobrodelna akcija za dvigalo pa je bila nekaj posebnega, posebno doživetje zato, ker je bilo pravo veselje delati z otroki, ki so k temu dvigalu tudi sami prispevali. Čutili so, da počno nekaj zelo dobrega, plemenitega.«
zato dvigoval in še dviguje toliko prahu. "Tu sem si ustvaril družino in sklenil mnoga prijateljstva. Most je moj prispevek k skupnosti, ki meje lepo sprejela medse. Želim si, da bi bil to most povezovanja, strpnosti, sprejemanja različnosti," je povedal Muminovič in nadaljeval: "Svoj petdeseti rojstni dan, ki sem ga imel marca, sem praznoval tako, da smo za gradnjo mostu postavi-
h I M P^Sf
IIB jifiSä||
--mmrW'
li prvi pilotni steber. Pravo praznovanje je danes, ko vidim na mostu toliko ljudi, ko sta skupaj na mostu šmarški župnik Ivan Napret in mufti Nedžad Grabus, ki sta most blagoslovila."
Muminovič je še povedal, da je zanj urejal dokumentacijo tri leta, zgradil ga je v pičlih sedmih mesecih, gradbišče pa so obiskovale vse možne inšpekcije. Most, ki prečka reko Pako med vaškima skupnosti-ma Gorenje in Paška vas, bo olajšal življenje prebivalcem in lastnikom zemljišč na levi strani struge reke. Še pomembnejše od bližnjice je, da krajanom ne bo treba več prečkati nezavarovanih prehodov čez želez ni co. Dob rot nik, ki je
i
društvom v kraju že večkrat kaj doniral, je ob odprtju razkril še druge svoje načrte. "Rad bi zgradil dom za ostarele in še nekaj hiš. Zagotovo pa ne bom pozabil na otroke. Ti so vedno na prvem mestu," je obljubil s solzami v očeh učencem šmarške osnovne šole, ki
so mu na mostu zapeli.
To naj bi bil, po nekaterih informacijah, prvi most, ki ga je v Sloveniji financiral zasebnik in ga predal v brezplačno upravljanje državi.
Tp
Med najbolj srečnimi: mag. Anita Povše, Srečko Korošec,
Viktorija Meh.
Prizadevanja vendarle obrodila sadove
Vlada sprejela državni prostorski načrt za ureditev ceste in poplavne varnosti Luč -Gradnja verjetno do leta 2012, 2013 - Trasa blizu idealni
Tatjana Podgoršek
Ciril Rosc: »Za kraj je pomembno že to, da je sprejet ta dokument in določeno, kje bo trasa obvoznice potekala.«
Pred tednom dni je vlada RS sprejela državi prostorski načrt za ureditev ceste Radmiije-Luče in poplavne varnosti naselja Luče. »Po večletnih prizadevanjih smo vendarle dočakali korak dlje, čeprav gre za povsem državni projekt, ki bo korenito posegel v načrte lokalne skupnosti. Za razvoj kraja je zelo pomembno že to, da je sprejet ta akt in je s tem določeno, kje bo cesta potekala. Tako vemo, kako lahko razpolagamo z ostalim prostorom, česar doslej nismo mogli," nam je povedal župan občine Luče Ciril Rosc.
Po besedah Rosca je bil že lani v državnem proračunu zagotovljen denar za začetek uresničevanja tega projekta, vsaj vodarji bi se del lotili že letos. Vendar je zdaj sprejeta šele "državna" uredba. Poleg tega tudi proračunski denar ni čakal. Kdaj bo gradnja stekla, je - po mnenju Rosca - odvisno od finančne kondicije državnega proračuna. Po nepreverjenih podatkih naj bi bil tako zdaj denar zagotovljen za naslednje leto, vendar le za pripravo končnih projektov in odkup zemljišč. Na samo gradnjo pa bo najverjetneje treba počakati na leti 2012 ali 2013 oziroma na čas, ko bo finančno stanje države to omogočalo.
Na potrebo po celoviti rešitvi ceste in poplavne varnosti Luč so opozorile katastrofalne poplave leta 1990. Krajani so predlagali več tras, kje naj bi obvoznica potekala, svoje je seveda povedala tudi stroka, ki je upoštevala oboje: gradnjo nove ceste in ustrezno ureditev strug Savinje in Lučnice ter s tem zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče.
Cesta skozi predor
Lani poleti so v občini javno razgrnili osnutek državnega prostorskega načrta, in organizirali javno obravnavo, na kateri so izrazili krajani precej pripomb, ki pa jih je stroka v večini z ustreznimi obrazložitvami zavrnila. Zdaj je jasno, da bo obvoznica potekala ob naselju Luče. S celjske strani bo krenila proti Breznici, kjer bodo skozi vulkanski masiv zgradili 70 metrov dolg predor, nato bo obvoznica krenila po nasipu ob Savinji, presekala tako imenovano Prodje in se vrnila s krožiščem na obstoječo cesto proti Solčavi. Z izvozi bodo poskrbeli, da bodo turisti, ki bodo to želeli, zlahka obiskali kraj Luče. "Ta varianta ni idealna, je pa optimalna in je sprejemljiva za večino. Po mnenju mnogih zelo blizu idealni.« Kljub izgradnji nove obvozne ceste bodo v Lučah morali zgraditi nov most ob vstopu v kraj. Tu od leta 2006 stoji pontonski most, s katerim so nadomestili dotrajanega lesenega. "Naš občinski svet je zahteval, da tu most ostane, saj je s tem dostop do Luč boljši. A vodarji terjajo, da je treba most urediti. Sedanji je namreč prenizek, zato pomeni nevarnost ob visokih vodah," je še dejal Ciril Rosc.
Most sta predala svojemu namenu oče in sin
Gustavka ima dvigalo!
Župan Srečko Meh: »Velenje je mesto, v katerem so doma pomoč, solidarnost in prijaznost.«
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 12. oktobra - Dobrih 95.000 evrov je stalo dvigalo, s katerim se od torka ponaša Osnovna šola Gustava Šiliha. Glavnino denarja zanj, 75.000 evrov, je prispevala Mestna občina Velenje, preostanek so zbrali z dobrodelnim koncertom, avkcijo slik šaleških likovnikov ter še nekaterimi drugimi aktivnostmi. Z njim bo premagovanje številnih stopnic štirinadstropne stavbe za mnoge, ki so jim prej predstavljale skoraj nepremagljivo oviro, lažje.
»Projekt se je začel pred dobrima dvema letoma z avkcijo slik šaleških likovnikov in dobrodelnim koncertom ter znatnim prispevkom Mestne občine Velenje, letos pa nam je uspelo naložbo dokončati,« je obudila projekt v. d. ravnateljice Liljana Lihteneker. Dvigalo bodo lahko uporabljali vsi, ki ga bodo potrebovali, dve sodelavki z gibalnimi težavami, ena od njiju je mag. Anita Povše, učiteljica