List 7.
Gospodarske stvari
Kako ravnati s kokljami.
Naše gospodinje užijejo mnogo truda in sitnosti s kokljami, katerim nasadijo. Časih je mnogo zaprt-kov med jajci, zopet drugej se izvali preveč pete-linčkov, a premalo jarkic, tretjo pa koklje jezijo Vendar če se prav z njimi ravna, ni preveč dela. Treba je nekoliko previdnosti in le malo jajc bode zavrženih. Koklji se naj dajejo samo splojena jajca. Zatorej ne smemo petelinu puščati preveč kokoši. Bolje storimo, da nekaj kokoši vzamemo, zlasti one, ki rade nesejo in od katerih želimo zaroda, ter s petelinom vred zapremo v kokošno dvorišče, kjer morejo prosto sprehajati se.   Naj se jim dobro streže.
Sest ali osem  kokoši je dosti, stare naj so, kakor
petelin,  samo  2  do 4 leta.   Jajca od  njih  so veča in
lepša kakor   od mlajših kokoši.    Sicer je dobro vzra-
scen enoletni petelin  tudi  zadosta   močan za šest ali
osem kokoši,  kar se takat stori,  kedar želimo lepega
petelina od pridne kokoši matere za zarod ohraniti.
Jajca ne smejo nikoli od 20 dni stareja biti.   Najbolje storimo,  če jajca  mogoče  hitro  z  gnezda pod
kokljo dajemo. Prijemati jih je treba opazno in prenašati tako, da jih nič ne pretresamo, zlasti če so daleč odposlati. Do časa, kedar nameravamo koklji nasaditi, moramo jajca oplojena hraniti na prostoru, kjer ni mo-krotno, mrzlo, pa tudi ne pregorko, sploh pa mirno. Temperatura naj kaže 8—10° R. Koklji priredimo gnezdo iz slame ali sena, da je mehko, snažno in suho. Tudi preplitvo ne sme biti, ampak dovolj globoko, da se jajca skupaj nahajajo in jih koklja s peruti popolnem pokriva. Dno in stene gnezdu ne smejo biti preveč tanke, da se jajca enakomerno ugrevajo ter prenaglo ne razhlajajo. Veliki koklji moremo 19 jajc podtaknoti; drugim pa menje, za malo kokljo je 13 jajc dosta. Sploh pa podlaga se naj jajc,  da ne bodo na pare,  ker tako lepše
skupaj ležijo. Nasajeno kokljo deni na prostor, ki je miren, suh, pa ne presvetel, in tudi na vetru ali prepihu ne sme biti.
Blizu nje se postavi nekaj jesti in piti: časih je dobro rženih zrn nekaj navreči. Pokriti ni treba koklje, marveč pustiti jo na miru; zadostuje, če jej hrano in pijačo ponovimo. Vse drugo stori koklja sama ter nič ne škoduje, ako jajca malo zapusti, da se nasiti.
Okoli 20. dneva začnejo mladiči lušine jajc zapuščati, kar časih traja do 23. dneva. Preveč globoka gnezda ne smejo biti, ker koklja tukaj jajca ali mladiče poškoduje, kedar se na-nje od zgoraj spušča. Jajca morajo biti snažno obrisana. Ce se katero stare in tako druga onesnaži, treba ta obrisati, sicer ni verjetno, da se bode putica izlegla. Svetujemo torej, naj se jajca večkrat pregledajo. Pridne koklje malokedaj jajca onesnažijo, zlasti, če so odkrite pa na miru. Zelo drugače pa je, če kokljo iznemirujemo, naglo zakrivamo, zapiramo, zlasti v topli hiši ali kuhinji.
Več težav dela skrb, katero imamo, kedar hočemo zabraniti, da se nam preveč petelinčkov ne izvali. Pravijo, da so jajca s petelinčki spredaj mnogo bolj špičasta, kakor ona s puticami. Nekaj resnice je na tem pač vselej. Vsakako se pri odbiranji jajc naj gleda na omenjeno posebnost.
Nekateri izvaljene stvarice vzrejajo brez koklje. V tem slučaji poberejo mladiče z gnezda brž ko se posušijo. Tako vzrejevanje je sicer mudno pa piščeta so veliko bolj krotka.
Konečno omenimo še, da nekateri kokošineki svoje živalice hudo trpinčijo. Nekateri jih trdno prijemajo, kedar jih lovijo. Tukaj peresa zbadajo v meso, kar živalice boli, in torej ni čuditi se, da postanejo zelo plašne in divje. Zopet drugi zapirajo kokoši v neprimerne ko-bače in kurnike, kjer so okna pretesna in si ondi peruti oškodujejo. Pozimi se naj izpustijo na zrak se sprehodijo in skopljejo v pesku ali prsti.     
50
Kedar začnejo kokoši jajca nesti in dalje naprej mora se jim stolčenih kosti mešati med hrano. Vendar kosti ne smemo poprej ožgati, ampak le stleči. Izžgane kosti niso tako hranivne, kakor neožgane.