7. številka.
(T Trttu, ▼ HO h »t o	*** janmTtii« 1898.)
Tečaj XXIII.
Ithaja p« trikrat ■■ tedn v ke«tth la-*mm}ik ob tovklh, Aatvtklh 't» aobotAh. Zjotranj« iidanje U-a*;« ob (J. uri ijutra). veAora« p* ob 7. on t«««. — Oboj bo iadul« itue : it jadccmMec . f. 1.—, t"« AwtriJ« f. 1.50 M tri iim ...»•- • » • u p«l lit« . . .	• • • »•—
M TN lat« ... 12.— • • . Narriatae {• plaiavatl upraj aa irntN trn pritožna ■•t»6«Im m ■prav* a« ailra.
Poaaaridna itarilk« se dobivaj« v pro-iajalnlcah tobaka v Jrmtu po S hy4, lava« Trita po «
EDINOST
Ogiast M rMune po t.-.niu * pulita i li •■•lov« i d«b«H«i Arkuai m plačuje
fr*«tor, kolikor obaoga n«r(4a: i trt ,. oalana, oaoartnio« In jam« zahTaie, iaa4i tfltii Ud. •• tatanivi po ?->«•<! o
Vai doptai aaj a« poilljajc a t odidi*** ttlioa Časoma m. IS. Vaako piiatt «a.f biti fraakovan«, kar aafraakovaaa aa •prejemajo. Rokopial aa aa vrata)«,
NatvAaino, reklamacijo In	apr»«
jeima upravniitvo ulica Moliao pic« eolo hit. S, II. nadat. Naroinlao In oglaaa j« plaievatl laoo Trat. Odprt« ralrlaaa oij« ao proato poitaiaa.
61
r •Mmmtt J* ■M4*'.
Ra govor Slovana italijanski odgovor.
n.
V prvem članka smo načrtali v velikih potezah pritotbe delegata Kaftana proti odnoisje« ▼ ar^enaln paljskem in proti odnošajem t Polju •ploh, t kolikor so isti: a) odvisni od uprave vojne mornarice, in b) v kolikor imajo na sebi znak istega nasprotstva do Slovanov, ki se je obranilo do danafnjih dnij kakor nedotakljiva tradicija malone povsodi iirom driave, na vseh onfh mestih in oblastih, kjer ima svojo besedo driavni vpliv. Kakor je bila in je po velikem deln Se danes Siva vera v avstrijski birokraciji, tako so menili doslej tndi odločilni krogi vojne mornarice avstrijske, da v nasprotovanju, in če ne v nasprotovanju, pa vsaj v preziranju stremljenj in zahtev Slovanov je izražena avstrijska politika par eicel-lence.
Te) tradiciji, toj zgrešeni, tej za drlavo kvarni in za Slovane skrajno krivični tradiciji veljajo v prvi vrsti politične, narodna In parlamentarne borbe Avstrijskih Slovanov. Borbo proti tej tradiciji moramo nadaljevati neumorne in — povsodi. Torej tudi v Pnlju. Za dvojno se moramo bojevati tako dolgo, da zmagamo definitivno; zmagati mora spo-znanje, da avstrijski Slovan je lojalen podauik in da kaker tak ne more stremiti po odnošajih, ki bi bili kvarni ali nevarni za,driavo, marveč da bi uresničenje zahtev Slovanov in njih zadovoljenje ie le pia* kiepilo drŽavo — in zmagati mora tudi spoznanje, da ustava ne ame biti mrtva črka, ampak mora biti podlaga vsemu javnemu življenju vsega prebivalstva v državi brez razlike narodnosti, spoznanje torej, da določila ustave, določila absolutne ravnopravnosti, veljajo vsem in za vse 1
Spoznanje mora zmagati, da Slovani smejo zahtevati, da jih poitevajo povsodi v državi, na vseh državnih zavodih: ker tako velevajo zakoni in ker tudi zaslsžijo po svojih vrlinah in posvoji važnosti za driavo.
PODLISTEK.
Prednja straža.
ROMAM.
Poljaki apiaal Bolealav Praa. Poalovenil P*drevaki.
Med teao, ko je Polž oceojal prijatelja na* roda, je jezdce dospel na mest. Lopo t perače je obrnil na-se njegovo pozornost; pri tiral je namreč konja k ograji ter s visokega sedla gledal deli v vodo. Tenak vrat in zavi^auo okrilje čapke delalo ga je podobnega žrjavu.
.Česa išče tam ?• pomislil je kmet.
Videlo se je, kako je gospodič nekaj vprašal ženo, kajti ustala je a klečalnika ter dvignila glavo kvilku. Bil« je visoke podpasans.
•Kaj hoče zlodja od moje babe?* ponovil je Polž. „Sed; tako ua konja kakor strašilo, pa si ie drzne dražiti ženske! Sicer pa bi smela biti moja tndi nekoliko dostejaejše podpasana. Saj je Vendar to grajiiakov svak".
Grajičakov svak je zapustil most ter je nemalim trudom zaobrnil konja k vodi in obatal tesno poleg Polževe. Kmet že ai več momljal, marveč gledal je čimdalje pozornejie. Kolena žene so se mu zdela ie belejša.
Med tem se je pripetilo nekaj čudnega. Ge-epodie je stegnil roke, kakor p« koravdah, ki jih je nosila Polieva žena na vratu, ona pa je mah-
To spoznanje mora zmagati tudi v izvestnih krogih — v Pulju! Za zmago tega spoznanja so ae jeli oglalati naii zastopniki, aosebno pa dična naia Spinčič in Laginja. Ker pa , so neodpustni grehi politike na Primorskem priveli do krivičnega, nečnvenega, do vnebovpijočoga razmerja, da primorski Slovani niso zastopani v oni korporaciji, v kateri je pravo mesto za razgovarjanje o razmerah v vojni mornarici, oziroma v arzenalu v Pulju, ker nimamo primorski Slovani nikogar naših sodeže-lanov, ki bi mogel v delegaciji izražati naše tožbe in ielje, moramo biti hvaležni sinu bratskega nam naroda češkega, da je to pot prevzel in izvriil to Častno in potrebno nalogo.
Mi Slovani nismo ofenzivne nravi, nraV naša je premehka in preblaga, n*m nedostaje tiste Wolfovske jeklenosti in brezobzirnosti, da bi bili sposobni za ofenzivo, za napad in grabljenje. Ta slovanska krotkost in pravičnost je odsevala tudi iz govora delegata Kaftana. Nijedne žal besede, iz katere bi se dalo sklepati, da hočemo odtisniti druge ali jim vzkračati kako pravo. Delegat Jan Kaftan je zahteval le: da se nehaj prezirale nam na škodo, da se nam daj prostora poleg druzib, razmerno naiim sposobnostim, naši veljavi in ua-lemu številu 1 Mi ne zahtevamo krivice drugim, zahtevati pa moramo pravice tudi zan». Seveda, ako trdi kdo, da smo krivičniki, ake nočemo molčati več k vsema in reklamnjemo evoje mesto, ako meni kdo, da smo krivičniki, ker sme jeli odrekati veljavo inventarju st*re krivice, petem seveda je dotičnika lahko oBitanje, da sme Slovani agrosivui in nevarni za tujo posest.
V tem zmialu je priredil ,11 Piccolo" svoj odgovor 1
Da čujemo torej, kako ebrekqe naše namene, naše narodne težnje; in kako proslavlja sebe in svoje namene in svoje težnje ter poživlja italijanske delavce na nkupen boj proti nam t
Naalev dotičnemu članku laškega lista je bil: .Narodnost in vsakdanji kruh". Koj začetkom se
nila s peračo tako energično, da je preplašeni konj skočil od vode na cesto ter ga je jezdec a kolonami objel okrog vratu.
.Kaj počenjaš, Neža l" je zavreičal Polž. .Saj je to vendar grajščakev svak, ti nenmnica...11
Toda njegev krik ni doletel do Nežo in gospodič se tudi ni kazal razžaljenega radi toga po ! stopanja s peračo. Poslal je s roko Neži poljub in j popravivši se v stremenih, stisnil je konja z ostrogami. Pametna žival je uganila njegovo nakano. Dvignivii glavo kvišku, je z arnimi skoki sdirjala proti Polževi koči. Toda sreča vnovič ni bila mila gospodičs; noga se mu je izmaknila iz stremena, tedaj je z obema rokama pograbil konja za grivo ter na vse grlo jel klicati: tpru I... stoj ti zlodejl...
Andrejčok je zaslišal kričanje ter aplazal na dvoriščna vrata. Zagledavši pa čudno opravljenega gospodičs, jel se mu je smejati. Sedaj jo konj skočil na levo in tako zagngal jezdeca, da mu je žametna čepka padla z glave.
„Peberi mi čapko, moj dragi I..." je zaklical gospodič Andrejčku ter dirjal dalje.
„Pa jo poberite sami, če ste jo agubili.. Hal ha I" smejal se je Andrejčok ter ploskal z rokami, da je splaiit konja še bolj.
Vse to je videl in slišal njegov oče. V prvem hipu je vsled te f~ntove predrznosti skoro o-nemel, teda kmalu se je zavel ter zakričal jezne:
obrača člankar proti onim, ki vsklikajo: ,Narodnost, vse dobro, ali od idejalizma ne bode nikdo sit". Vso svoje zgovornost porablja „Piccolo", da bi dokazal, kako nevarni so taki nazori v taki pokrajini kakor je Primorska, in kako potrebno je marveč, da se nikdo ne odreka narodnemu čutu; da bi dokazal, da tudi oziri na materijalno korist delavcev zahtevajo od istih, da ostanejo vzajemni z vsemi dragi sbji naroda. Prav za prav je lepo vse to in soglašamo mi s f Piccolom", seveda z malim pridržkom, da veljajo ista načela tudi za Slovane kakor za Italijane. Česar pa ne odobrujemo in proti čemur moramo protestovati najodločneje, to so neosnovana podtikanja „Plecolova*, tista lalnjivost, brez katere ne moiejo izhajati laika glasila, kadar govore o naših namenih. Kajti: tudi v borbi za lepa načela ni smeti rabiti umazanih sredstev.
„Picaolo" pripoveduje: .Po krivdi slovenskih agitatorjev je slovenski delavec postal nepokoren, je postal nevaren ta slovenski delavec. Celo v italijanske pokrajine, v italijansko hišo siti slovanski delavec. Slovanski agitatorji pritiskajo na vladne organe, in porabljajo politične in parlamentarne vplive, da bi odvzeli kruh italijanskemu dela ven
Da bi podal vsaj nekoliko verjetaosti tej ne* sramni laži, pograbil je „Piccolo* po govoru Kaf-tanovem. In prede svoje misli in slika črno v črno abogemu italijanskemu delaven nevarnosti, ki pretd baje istemu odgrozne zveze Slovanov, valsd katere se je drznil češki poslanec govoriti celo o Pulju in [ zahtevati, da se italijanaki delavec spode iz arsenala. In potem je „Piccolo" odprl veliko zatvornico, da veda v vol kom toku pada na kolo njegovega mliaa. Vsklika namreč:
„Glejte delavci italijanski, Česa vam je pričakovati, ako se ločite od ostalega naroda I Ne ■ zgubite lahko le BVoje narodnosti, ampak pogubite r se lahko popoluoma. Slovani se ne menijo za iu-I ternacijonalizem, ampak njih zahteva je jedna jo-
„Ti paglavec, Audrejček 1... Podaj čapko jasnemu gospođicu, ako ti veleva".
Andrejček je prijel z dvema prstoma čapko ter jo podal, drži jo daleč od sebe, jezdecu, ki je bil ie pridržal konja.
„Hvala, lepa hvale", je rekel gospodič, smejejo se nič manj od Andrejčka.
.Andrejček I pasja vera, a zakaj ne snamei kučme pred jasnim gospodičem ?.,." mu je zaklieal Polž z gričs. „Saemi jo takej!"
„A sekaj naj bi se odkrival vsakemu?" je
odvrnil predrzni fant.
„Izvrstno!... prav dobrol...- je rekel gospodič. „Počskaj, tam ti zlatovko. (Zlatovka = poljski goldinar, vreden po našem 30 nvč.) Svoboden državljan ni dolian skazovati pokorščine nikomur".
Vendar Pelž ni bil istega menenja kakor gospodič. Pepustivši konjema vajeti ter z kučmo v jodni, a z bičem v drugi roki, je drvil proti An-drojčku.
.Državljan 1" je zaklical goepodič Polin, „dr-iavljan, prosim te, ne delaj mu krivice... Ne nge-nobljaj nepodleglega duha... Ne.«*
Hotel je reči še nekaj, toda utrujen konj odnesel ga j« preti mostu. Na pota je srečal jezdec domov vračajočo se Polževo zeno ter snevši si z glave prašno čapko, jel mahati z isto in klicati:
„Ne pusti, gospa, pretepati fanta 1..."
(Pride ie).
dini: kar j« italihn«icegA, mori 7.»inuti ! To svoj« zahtev* naiiiljaio Sh*<iii ts »v^lio lepiega — jednakopravno t! Ko branijo Italijani svojo narodnost, branijo tudi svuj gospodarski položaj, ivoj — Vsakdanji kruli! D-vi*a vseh Slovanov je sedaj, kakor priča Kiftanov govor: Ven s Italijani ii arzenalov, iz državnih podjetij in zavodov t Ali ni resnica po takem, da Slovani hočejo odvseti kruh italijanskemu delavcu?! Zato morajo pokazati tal Italijani, da ne mislijo na to, da bi s« dali po* jesti *ive !e zato, da bi bili siti Slovani. Ako italijanski delavci o(mte narodne borbe, potem tadi vlada ne bode imela več pomislekov in jih bode mirnim srcem žrtvovala Slovanom".
Tako je .Piccolo" lagal in hujskal italijanske delavce v odgovoru na Kaftanov govor. Ker ni ■ogel pobijati notoriških resnic, pa je podtikal drsno in obrekovel.
„Piccolove" laži zavrnemo prihodnjič.
DOPISI.
Is Doline 13. janovarja 1898. (Drnitvene ■tvari).
Da-si nekoliko pozno prihajam vendar na dan: saj je bolje pozno, nego nikoli.
Dne 26. decembra minolega leta je bil občni ibor ,Bralno*;ievskega društva .Vodnik". Zbora so se udeležili ndje skoraj polnoštevilno. Take odeležitve ni bilo še karobitoji diaštvo. Volitev odbora vršila se je povsem redno, in voljeni so v odbor taki »o;je od katerih je upati, da bodo delali v prospeh in korist društva ter v čast kraja. Predsednikom je bil izvoljen skoro jednoglasno občespostovani in marljivi g. Ivan S anci n, župan dolinski. Popolnoma je opravičena nada, da bo tndi to društvo dobro vspevalo pod njegovim vod* stvom, kakor se je dobro obneslo še vsako njegovo dejanje.
Vvaževanja vreden je sklep občnega zbora, da bi se vsa brežanska društva združila in na* pravila zaveto pevsko-bralnih društev brežan*kib, kar bi bilo jako koristno za ves kraj in velepo* menljivo za današnje razmere slovenske.
Meseca oktobra t. 1. bode 20 let, kar je bil tabor ▼ Dolini, in kar je bilo ustanovljevo društvo .Čitalnica", ki se je potem premenilo (1. 1894) v „Bralno iu pevsko draštvo Vodnik". Kaj umestno bi bilo, da bi to društvo priredilo kako veliko ve* aelico ali morda celo obnovitev tabora v proslavo tega narodnega praznika. Najprimerneje bi bilo gotovo tudi, da bi se ob tej priliki vresničil sgoraj uaved«ni fsklep občnega zbora, t. j. združitev brežanskih društev.
Stritar in nova literarna struja.
i.
Ko so izšli moji ponižni prvenčki („O te ženske"), katere sem izdal le na opetovano povabilo g. A. Gabrščka, je pisal A. Aškerc v .Slov. Naroda', M4rica v „Slovenki", Vidic v „Edinosti", Bežek v „Zvonu", E. Kristan v .Svobodi" zopet prav pohvalno, češ: dasi so le prvenci, dasi jim kakor takim naravno še nedestaje psihološke globine in stilistične popolnosti, so zbrane novelice prav zabavno čtivo. N6, dodali pa so ie drnge laskave pripombe, katerih mi ni treba ponavljati.
—	Toda glej! Zopet 8e je dvignil nasprotni tabor, zopet je začela kričati nasprotna stranka: za nič
—	za nič — docela za nič!
V romanu .V krvi" je piul Aškerc (v „Lj. Zvonu" 1897.), da je moje .najvažnejše in umetniško najbolj dovršeno delo" ter da sem rešil svojo nalogo „sijajno". Toda evo g. P. Pajkove v .81. Listi", ki imenuje ,V krvi" samo „ostudno blato" itd. Tej kritikarici pa so se seveda pridružili tudi drugi brumni estetiki, ki zlasti v „8levenca\ v ,Kat. obzorniku" ter mene z romanom „V krvi" vred pokopali v najglobljo kloake... Pri tem so pa seveda grdili tndi mojo osebo, zmerjali me z najhujšimi izrazi, nadeli mi naslovov, ki so vse prej nego pravični ter vpletali cel6 svojo familije v svoje ocene kakor argument proti mojim spisom.
Jaz nisem odgovarjal na vse tiste „ocene". Brezvspešno bi bilo rnvanje s takimi kritiki. Odzval sem se le sumničenjn ,81. Lista", kaker bi ■oji spisi ne bili docela izvirni. Storil sem to v rezkem „Poslanem" ; ako je bila oadi kaka beseda pretrda, naj se mi oprosti I — Človek sem, kakor
V neki odborovi seji lanskega leta se je sklenilo prirejati zabavno poučne večere. S tem se je pričelo tudi, a zaradi prepičle udeležbe potem opnstilo. Ta malomarnost našega ljudstva je gotovo obžalovanja vredna. Zabavno-poačni večeri se bodo •edaj prirejali zopet, in sicer ne več ob sobotah zvečer, temveč ob nedeljah popolndne po blagoslova. Želeti je, da bi se jih Ijadstvo udeleževalo mnogoštevilno, ker slišalo bode mnogo koristnega in občepončnega. V Vašo korist, dragi Dolinčani in sploh Brežani, vabimo Vas, da se pridno udeležujete teh sestankov in pazne poslušate pouk. Koristilo bode vsem.	Kmetovalec.
Polltiike vesti.
V TBBTU, dne 14 januvuja 1898.
Pelož^j na Češkem je postal zopet jako kritičen in računati je z evestuvalaostjo, da se prizadevanja barona Gautscha izjalove popolnoma. Vedenje nemških poslanoev v včerajšnji seji deželnega zbora, mora poučiti vsakogar, da Nemci nočejo sprave in da iičejo na vseh straneh izgovorov in konfliktov, da morejo odklanjati sleherni poskus za sporaznmljenje. Kaj hočete hajega: v zakonodajnem zastopn kraljestva Češkega ae bi smeli govoriti Čeiki!! Da, tako zahtevo so stavili v včerajšnji seji Nemci z ljubljencem Wolfom na Čelu inflo na ta način izzivali hudih viharjev.
Potem, ko so odkazali posebnemu odseka vladno predlogo radi oavobojenja od doklad dohoda-rine, pričela se je razprav« o predlogu poslanca gr< fa Bouqnoy za imenovanje odseka radi nrejenja jezikovnega vprašanja. Ker je predlagatelj obolel, poročal je o tem predloga princ Ferdinand Lob kovic. Komaj pa je izastil par besed v češkem jeziku, ie so jeli kričati Wolf in kompanija : Govorite nemški! Mi ne amemo češki, mi hočemo unoeti, kaj govorite I Umevno, da je ta drzna in-sinivacija, da bi se v deželnem zbora češkem ne smelo govoriti čelki, razburila do skrajnega Češke poslance in nikdo jim ne more šteti v zle, ako so reagovali potem, koje princ Lobkovic jel govoriti nemški. Med splošnim hrupom je princ Lobkovic završil svoj govor in je predlagal, da naj se do* tičnemu odseku za uravnavo jezikovnega vprašanja izjoče vsa ta sem spadajoča vprašanja.
Tema predloga so se Nemci uprli najodločneje češ, da ne pripoznavajo deželnega zbora kompetentnim za nredbo tega vprašanja, da se morajo popred odpraviti jezikovne naredbe in sosebno, da se o Sehlesiagerjevemu predloga za odpvavo jezikovnih naredeb, ne sme razpravljati skupno s predlogom posl. Bouqaoy. Nemci stavljajo torej zahteve, o katerih vedo že v naprej, da jih Čehi
vsakdo drugi; mesece in mesece sem tiho prena-šal najhujše napade, molčal na vse hade krivice, če pa me je kooečoo vendar-le minila potrpežljivost ter sem prav k la Levstik zarohnel proti take vrste „kritikam", naj se temu ne čndi nikdo 1 Osebna Čast iu literarno poštenje mi je sveto; ne dam si j« kratiti od nikogar, niti od kake dame, ki misli, da sme, skrita in zavita v svoj pajčolan, bruhati na-mel — —
Ker pa se ta moj molk tolmači tako, kakor da sem poražen in ker je pisal nedavno neki list, da sem .obležal v krvi", da je že pobita z menoj vred vsa .nova struja", se zopet oglašam. Oglašam pa se zlasti zategadel, ker so naši nasprotniki iznmili aovo sredstvo proti „novi stroji", namreč neko pismo prof. Josipa Stritarja.
,81. List" je namreč objavil njegovo pismo, katere se razlaga sedaj ponekod proti meni in proti .novi stroji" sploh; nekateri trdijo cel6, da obsoja g. Stritar vsa moja dela. S tem mislijo, da smo .uničeni", da „ležimo v krvi", da je .novi stroji" že odklenkale...
Predvsem bodi konstatirano, da se novo-strujniki ne pulimo za nobeno priznanje, da zlasti mej „starošolci" ne iščemo somišljenikov. Čudna nova struja bi bila to, kateri bi absolutno pritrje* vali „starošolci" ! Nam je torej presneto malo na tem, ako nas obsoja kak — četudi mlad — „sta-rošolec"; lastno prepričanje nam je sveto, zato vstvarjamo le ono, kar čuti naša duša, kar odobrava naš okus, ne oziraje se na te, po čemer hrepeni nerazsodna, v Bvojih nagonih in okusih nestalna masa, v katere vrstah pa je tudi preeej „akademičnih" Ijndij... Nikakoršne važnosti torej ne pripisujemo takim atarošolskim izjavam. Pač pa
ne vsprejmejo. Tega postopanja Nemcev si pač ni možno tolmščiti drugače, nego tako, da nočejo niti tega, da bi sploh prišlo do pogajanj ter da hočejo izzvati kakov razlog za demonstrativno zapaatitev dež. zbora.
Položaj jejtorej tak-le: Nemci zahtevajo ed vlade, naj jim pove kaj odločnega, kedaj se odpravijo jezikovne naredbe; vlada ne more podati nikake izjave v tem zrnislu, ako ne privole v to Čehi; Čebi ne morejo privoliti, dokler ne doba jamstva na drugi način za popolno jednakopravnost in jednakoveljavnost češkega jezika, v tako jamstvo nočejo privoliti Nemci, ker hočejo oitati berrenvolk... to je cirkulos vi ti osa s, iz katerega ni reditve.
Ob takih dispozicijah so seveda morala ostati brez vspeha vsa zatrdila čeških poslancev Eugela in Herolda, da Čehi žele sporazumljenja in da bodo glasovali za predlog grofa Bouquoy, ker je možnof da v komisiji vendar pride do sporazumljenja in do pravične rešitve jezikovoega vprašanja. Govtri o spravi onemu ki — noče aprave, povsod ti bode videl vzrokov — za prepiri
Nada do sprave je bila zlezla do najniže stopinje, ko se je včeraj zakljačala seja deželnega zbora češkega.
Knez črnogorski — kralj. „Male Novine" is Belegagrada prinašajo dopis s Ce trnja, v katerem je rečeno, da knez črnogorski postane — kraljem. Bajko Tajsič, bivii vodja radikalcev, ki je pobegnil izESibije, pa da postane prvi črnogorski miniatsr.
Take vesti se se Širile že večkrst v novejl čas, a vsikdar jim je sledilo vladno oporekanje ; tako ae utegne zgoditi tudi to pot.
Prememba v ruskem ministerstvn. Car je vsprejel demisijo vojnega ministva Wanovskega.
I Naslednik mu je general Kompaktin, gnvernater transkaspiški. Aničkov pa je prevzal začasno mi-nisterstvo za pouk.
Nemčija na skrajnem Vztokn. Človeška ' kri je dragocen sok, ali v svetovnih dogodkih, kaj zuači življenje par oseb ? I Ako se je tali dogodilo kje, da sa umorili podanika taje države, navadno sledi par diplomatiških not, v hujih slučajih nekoliko groženj, potem nekoliko poklonov in opravičevanj iu ugladili so se valčki, in nikilo ne misli več na umorjenega.
Tam v Kitaja so poklali par nemških misijonarjev. Kdor ima čnteče srce v sebi, se je gotovo zgražal na takem divjaštva ia je pomilova! moža, ki sta zgubila življenje svoje v izvrševanja svetega poklica svojega. Ali kdo bi si bil mislil, da Nemčija porabi ta razmerno neznatni dogodek
jo pripisujejo naši nasprotniki. NA, gledć Stritarja, najstarejšega ia aajodličnejšega literata, pa ne moremo molčati, kajti njegova beseda je vendar preaplivna.
Kako torej misli g. Stritar res o „novi struji11 in kako sodi o meni de posebej, naj pojasnijo ne* katera pisiua, katera prijavljam z izrecnim dovoljenjem g. profesorja.
V „Dunajskem pisma" 1. 1896. („Lj. Zvon*, itev. 5. stran 279.), torej ob časa, ko je izšel ie dobršen kos romana ,V krvi", ko so izšle v „SI. Narodu" in „EdinoBti" že vse moje novelice, zbrane v knjigi .0 te ženske", ob tem časa je pisal Stritar:
„Ne samo v svojih krepkih letih sem se veselil vsakega novega talenta, tadi zdaj v svoji »okorelosti" nisem kak hudomašea „laudator tem-poris acti". Tudi zdaj z veseljem pozdravljam vsako nove prikazen na našem slovstvenem polju, ki kaj obeta, četudi bodi po novih potih, ali pa prav zato še posebno. Posebno tista dva mlada pripovedna talenta (Murnik, Govekar. Op. dop.), ki jima prorokujem lepo prihodnjost, slovenskemu narodu Y čast in veselje, ko bodo moje kosti trohnele v taji zemlji. Vsaki v svojem časa! Jaz nasprotnik „novi struji" ? Ali nisem jaz prvi med Slovenci, kolikor je meni znano, pisal o „novih potih" in pohvalil, kar se mi zdi hvale vrednega, in tega je mnogo v novi šoli P..."--
Ker navzlic tej odkritosrčni izjavi g. prof. Stritarja niso potihnili nasprotujoči glasovi, očitajoči mi zlasti pohujšljivost ia nemoralnost, obrnil sem se osebno do Stritarja, prosd ga sveta.
(Pride Še.)
t izgovor za akcijo, kateri se posledice danes uiti ne dajo preračunati P! Ko je cesar Viljelm pred odhoddom nemškega brodovja v kitajsko rodovje saklical svojemu bratu, poveljnika brodovja, naj telesne roko mahne vsakogar, ki bi hotel ialiti ■emško čast, spreletelo je kakor groza vso Evropo, ker je vzbujalo slutnjo, da taaedenje kitajskega pristanišča Kiao-Čav dovede do krvavega spora najprej s Kitajem in potem tndi z dragimi flastmi, ki imajo braniti svoje trgovinske interese na skrajnem Vztoku. Toda kmalo se je pomirila javnost, ko je prevladalo prepričanje da je bila Busija obveščena o tem, kar nameruje Nemčija, in da ne bode nasprotovala namena poslednje. Od Avstro-Ogerske se ni bilo bati nasprotstva Nemčiji, a kjer je zadovoljna Rusija, se tadi od frsacoske strani ni bati nevarnosti. Ostala bi le de Anglija. No, ta se omeja na to, da roilja sabljo in zatrjs, da je ona najmočneje na Vstoku. In Kitajska ? Tudi ta se je lepo izognila spora s Nemčijo in je sklenila pogodbo, s katero daje rečeno pristanišče Nemčiji — v najem 11 No, ni živa duša si tega .najema" ne tolmači drtigače, nego da je velevažno pristanišče Kiae-Čav predlo v definitivno nemško last. To je jasno iz besedila pogodbe, ki določa, da bodo tam veljali izključno nemški zakoni in za — 09 letll Nemčija je zastavila svoj stopal na skrajni Vztok, da odpre tam nova tržilča svoji trgovini in industriji. Rusija pa je vzela znameniti Port Artur, Japonska se evropiznje bolj in bolj in tako se skrajni Vstok pri bi i inje'Evropski bolj in bolj se svojem bogastvom in — ne varajmo se — konkurenco I
Iz Francoske. Židovsko novinstvo vse Evrope, doli do tri. .Piccolo" sika sedaj svoj strap na vojno sodišče, ker je spoznalo nekrivim majorja Esterhazyja in tako storilo kraj vsem mahinacijara, ki jih je »asnovalo iidovstvo, da bi rešilo glasovitoga Drejfusa. Kake intrige so morale biti to priča pač dejstvo, da so radi dogodkov na razpravi včeraj taprli glavno pričo zoper E*terhazyja in somišljenika Dreyfusovega, polkovnika Picqnarta. Liiti javljajo tadi, da ko je bila proglaiena razsodba, so vii čkni vojnega sodišča Čestitali majorja E4teihaiyja, nekateri so ga ce!6 objeli.
Žid ovsko novinstvo pravi seveda, da je bile sodišče pristransko. Tudi znaui prijatelj Zola je objavil pismo, katerim je grozno napal vlado. Po-vprašan v tem pisma v zbornici poslancev, je na-zuauil ministarski predsednik Mtlke, da bode vlada sodno postopala proti Zoli.
Različne vesti«
Odborova ssja pol. druitva „Edinost* bode nocoj, dne 16. t. m., ob 7. ari zvečer v prostorih tDel. podp. društva".
Doktorjem prava promovira danes opoladae na c. kr. Karlo • Franovem vseučilišča v Gradca gosp. Ivan M i 1 a o Hribar, c. kr. avskultant na deželnem sodišča v Ljubljani, sin gosp. žapana ljubljenega Ivana Hribarja. Velecenjenemu gosp. promovirancu iu veiespoituvtutemu gosp. očeta naie aajiskreneje čestitke I
Klerikalci gori, klsrikalcl doli, mi ne moremo drugače, nego da ponatisnemo ta zlate besede, ki jih priobčuje .Slovenec" od četrtka o vprašanja sprave na Kranjskem:
.V Časa, kakor današnji, ke valovje sovral-nega orkana bata z večjimi silami, nego kedaj preje, ob zidovje slovanstva, ne sme odločevati nikak drugi^ozir, nego edino le oni na korist, blagor in bočnost celokupnega Slovenskega naroda.
Štajerski Slovenci in koroški slovenski oratar, zavedni rojak GoriČan in smrtnopogumni branitelji že skoro izgubljene in vendar —če gledamo vdaljšo bo-
dočnostjugoslovanstva — velevažne Tržaške opozicije, — vsi, vsi brez izjeme so nam enako blizo — in Bog nas varuj, da bi se mej naš majhni narod zasejal nesrečni separatizem po topografi^nih mejah. To bi bil začetek našega narodnega pogina. Slovensko ljudstvo v celoti, to je tisto politično delo, za katerega blagor in bodočnost moramo skrbeti. Položaj slovenskega ljudstva pa je danes tak, da mora sleherni zastaviti vse svoje sile, da rešimo slovenske zemljo slovenstvu. Obupni klici odmevajo od jezikovnih mej, mi čnjemo njihov glas — pomoč naj
jim damo ! Tado kako ? Duševno in gmotno pomoč potrebujejo branitelji slovenskih mej — mi na Kranj-tkem pa potresamo duševne in gmotne sile za mejsebojni bej. Tako ne gre več dalje — tako ne sme več biti. In da tako več ne bode, to ima v rokah slovensko ljudstvo samot'
V sree ne vidimo nikomur, zato se tadi ne moremo prepirati o tem, da-li imajo Slovenčevci dobre ali slabe namene, ali kar je napisal to .Slovenec", je lepo, je dobro, je pravo, in je — slovensko. Kakor rečeno, mi ne vidimo v srce nikomur in ne moremo drugega nego želeti, d& bi vse postopanje Slovenčevcev v bodočnoiti odgovarjalojv polnem obsegu temu nauku. Ako bi pa pokazala bodočnost, da smo se varali v tem pričakovanju, ako bi pokazala bodočnost, da so govorile lepe besede le v ta nameu, da so zakrivale — drugačne nakane, potem morajo vedeti že danes Slovenčevci sami, da jih zadene tem haja obsodba.
Imenovanja ns polti. Poštnimi oflcijali so imenovani : Peter Kobau in Josip Loj v Trstu, Kancijan Happacher v Pazinu, Vojtek Schiffer v Tržiču in Davorin Gaspari v Opatiji.
Pogreb pek. rodoljuba g. Gaiperčlča vršil se je veličastao. Da-si je bil delaven dan in skrajao neprijetno vreme, nabralo se je toliko občinstva, da ga nismo videli že davno toliko. Že po 9. uri ibralo se je ljadstvo na trgu pred hišo žalosti iu pred 10. aro ni bil mogoč več promet. Lepi mrtvaški voz je bil popolnoma pokrit z venci, ki so Imeli raaun dveh — atarokopitneži žive se povsod
—	vsi slovenska napise. Poleg vencev prijatelja Trebca, Sosiea, sorodnikov, Dujca, Kocjana, soproge in drugih, odlikoval se je oni društveni se slovenskimi trakovi. Točno ob 10. uri prišli so gg. duhovniki z veleč, župnikom Trevnom na čelu. Sprevod se je razvil prav počasi l&di množine ljudstva. Za pogrebom poleg sorodnikov, znancev in prijateljev bila so sastopana vsa domača druitva. Popolni odbori društev: .Konsumnega", .Bralnega", .Pevskega", „Ciril-Metodovega", .Gospodarskega", .Pogrebnega", ia .Kluba". Klab slov. poslancev so zastopali vitez Nabergoj, Al. Goriup in I. II. Vatovec. Nadalje smo videli učiteljsko osobje domače iole, župnika Kocjana in Budina, cerkveno starešinstvo in brezštevilno drugih. V cerkvi so bile po odpetih psalmih hkratu tri mase. Peli so cerkveni pevci pod spretnim vodstvom g. Peiicona. Pe dovrienih cerkvenih opravilih peljali «mo krsto na pokopališče. Sledilo je rez 30 kočij. Tam smo položili ranjkega v rodbinsko rake v ter se tako poslovili od zlatavrednega možs. Družini bodi ps na nedomeitni izgubi v tolažbo to, da je vsakemu, ki ga je le kaj poznal, žal za blagim pokojnikom.
Eno svo6o Bogu. drugo — hudiču. To je naslov članku, ki je zagledal beli dan v „Indipentu" od dne 13. t. m. št. 7232. — Prav izborne smo se zabavali, ko smo prečitali ta člančič. — Gosp. Burgstaler pl. Bidiscbini daruje vsako leto po 100 for. za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu (katerega pa ne učakajo menda ne on in niti njega unuki nel) Gospodu Burgstallerju treba priznati, da je radodaren mož, ogob to ako pomislimo, daje on edini, ki „žrtvuje" stotake za lahonske utopije. Poslednji stotak je podaril baš pred 14 dnevi, za kar ga je .Indipendentew pohvalil — ironično To bi bila torej sveča Boga I Tako meni ,In-dipente". Sedaj pa je rečeni gespod prižgal svečo
—	hudiču I .Indipendente* piše: „V lokalnem listu .Edinost" od dne 10 t. m. Čitamo, da je gosp. Burgstaller podaril za cerkvico S». Cirila in Metoda v Padriču (po abesinsko • Padričiatio). 10 gld., katera svota je izkazana poleg imena poznanega pamlavista Tmovca l" Dalje pravi radikalni laški Ijat, da se gosp. Trnovsc piše cele v ruskem jeziku, da se je omenjena cerkvica sezidala v izzivanje Italijanov (!) (katerih P1), da se s tem samo demonstrira, kar vse bi moral vedeti gospod Burgstaller t Ker g. Bnigstaller ne treba nafte obrambe, ter jo tudi ne zaslnži, završimo to afero dveh sveč s tem, da konstatnjemo tri reč'. Prvo, da nas „Indipendente" citira dostojno; drago, da smo se prepričali: da naši sosedje znajo poleg slovenščine tudi ruščino; in tretje, da se istim res že meša, ker dragače bi ne napadali svojih dobrotnikov 11
•Speta un poco". Avstrijski uradnik, usposo-sobljen na avstrijskih tleh in rodom in čutenjem Avstrijec, nam piše: Dobro ste jo pogodili dne 11. t. m., ko ste pisali v vrli „Edinosti" : „Kaj pa da I
To bi ne bilo slabo, ko bi zopet privrandralo semkaj nekaj doktorjev, tabriciuarih v Italiji. Tudi bi jim trebalo dati najboljša mesta. Za Italijane mora seveda bili povsod kaka posebna klobasica. Glede diplomov in glede vseučeliftčnih spričeval mislimo, da se ne motimo: Če jim rečemo .Speta un poco.14
Iu vendar se motite, dragi nam urednik. Kakor se sprejemajo v plinarni .Romagnoli", kakor se rabijo v industrijalni družbi v Skednju, ne gledč na pogodbo, italijanski podaniki, kakor se podajajo večino« le Italijanom iz kraljestva dobre službe v mestu, kakor je Italijanov pri .Tram-wajuH, kakor je že marsikdo v prejinih letih debil z diplomo italijansko c. k. složbo v Avstriji — take je včasih ie danes.
Ni tega deset dnij, ko |e bil potrjen v p r a« vegac k. profesorja v nekem mestu neki gosp., ki je absolviral v Italiji in v nekem italijanskem gnezdu kraljevine italijanske napravil nekak izpit iz latinščine, gričine, zemljepisja, zgodovine, italijanščine in Bog si ga vedi še iz katerih predmetov. Pripoveduje se celo, da je doktor itali* janskih ved. Ta mož je bil spoznal, da je vse to ▼ Avstriji malovredno, kakor ste mislili tndi vi in radi tega je kasneje služboval kaker kapelan. Tega bo dve ali tri leta, ko je postal pomožni učitelj v bližnjem mesta na o. k. srednji šoli in danes —• čeravno ui popolnil (na avstrijskih tleh nobenega izpita, je c. kr. pravi profesor. Kje je vaš „Speta un poco t?" Poleg tega moža je na oni srednji šoli g. S., ki je rodom ia mišljenjem Slovenec, ki Ima pego, da je fin slovenskega pisatelja in nekdaj znanega domoljnba slovenskega iz Štajerja, ki ima blizo 42 let, ki že služi blizo 8 let naši državi in ki je vse svoje studije zvriil na c. kr. gimoazijah v Astriji ter univerzitetne studije na Duuaji, ki je napravil profesorski izpit na c. k. vseučilišči v Avstriji — in ta ni še definitivan, če ravno je Avstrijec, ima avstrijsko usposobljenost, služi delj, nego oni drugi in je vzgleden mož. Kje je toraj vaš .Speta nn poco ? 1"
Slovenski trgovci pozor! Te dni hodi okolo naftih trgovcev z je*tviuami aeka deputacija, da nabira podpise za odbor italijanskemu trgovskemu plesu. Naši mladeniči so že javili, da priredi ples s podporo gospodarjev in ostalega občinstva, kar Lahi dobro ved6. Poskušali so, da bi preprečili ples slovenskih trgovcev, a ker jim to ni vspelo, začeli so z nabiralno polo 1 Gosp. Stiootti, katerega podpirajo skoro samo n a i i ljudje, je izjavil, 4a on bi rad dal 10 gld. iu ie kaj več, samo, da bi bilo vse v laškem jeziku (ia lingus del paeae), kar se mu pa ne posreči. Dalje je rekel, naj bi šli naii v Ljubljano prirejat slovenske plese, a ne v Trstu ter da vso stvar opiše v „Picolu"! Hočete li večje predrznosti ? Za sedaj ne bodeme govorili dalje, toda Lahi naj pazijo, kaj delajo ▲ko se vam sljubi, le na dan z imeni, toda škoda bode le na vaii strani t
Ti mladina pa in vi gg. trgovci, pokažite, da ate možje ter da ne trebate več .varuhov" I Pokažite, da ste složni in da se ne pustite več strahovati. Nadejamo se, da se ns ujame niti jeden Slovan na laške limanice in da, ako bi bil kdo že podpisal nepremiiljono, takoj prekliče svoj podpis, ker drugače bodemo morali misliti, da dotični ni več — naš t
Namens v katerega so odloČili nas i mladeniči eventuvalni čisti dobiček, je eminentno naređen, tako naroden, da iznenadi marsikoga. Zato poživljamo še jedenkrat vse tržaike trgovce, naj podpirajo svoje mladine 1 A tudi ostale meščanstvo naj podpira isto mladino na vse strani, ker v mladini je naša bodočnost. Slovenski trgovec.
Nsproleni za to, izjavljamo, da ni povsem resnično poročilo „Piccolovo", oziroma .Matti-novo" o treh junakih (ne pa dveh, kakor poročata omenjena lista), ki so se v gostilni pri Babiča napili in odšli, ne da bi bili plačal*. Čevna ni lovil onih junakov, nego je stal in gledal, kako jih lovijo drugi. Isti ni bil zraven, ko so junaki plačevali vino o»im, ki so jih prisilili v to, ampak se je približal še-le, ko je fiul, da so oni trije „bratci" začeli sramotiti Slovence z osli, ščavi in p....i.... Torej, trojica Lahouov ni bila odvedena na policijo zaradi neplačenega vina, kakor poročajo labonski listi (običajno/), ampak zaradi nesramnega njih vedenja.	.Socijalist".
&M Veliki plM .Dalalskoge podpornega društva"
v Trata bode v soboto dne 3». jaanvarja 18*8. v gledišču „Politeana Rossetti*. Svirala bode po-polua vojaika godba pešpolka U. 97 baren Wald-•tetten. Pred polunočjo plesala se bodeta v rasuih slovanskih nešak narodna plesa „Slovan* in „Češka Beseda". Vstopnice za osebo 1 krone. Lože I. vrate 4 gld. — II. vrste 2 gld. Začetek plesa ob 8. uri zvečer in bode trajal do 4. zjutraj. — Vstopnice se dobivajo v drnitv. uradn; v prodajalnici g. Antona Žitka, Via Stadion št. 1., v kavarni „Com-mercio", zadnji dan pa na blagajni gledališča. Ker je čisti dohodek plesa namenjen upravnemu zalogu društva, priporoča podpisani vsem družabnikom in drnžabnicam, da se gotovo udeleže plesa in prosi apleh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo, da mnogobrojno počasti društvo s svojo navzočnostjo. — Preplačilom se o tej priliki ne stavijo meje.
ODBOR
„Delalskega podpornega društva".
„Bralno društvo* pri av. Ivanu napravi dne
2. febrnvarja veselico, tako imenovani „Vodnikov večer*, jako zanimivim vsporedom, katerega priobčimo pravočasno.	ODBOR.
Bralno in povika druatvo .Vodnik* v Dolini Vi bi na otvoritev društvenih prostorov, aa poučni in zabavni večer in srečkanje, ki bode jutri v nedeljo dne 16. jan. ob 4. pop. Posebna vabila ie ne bodo razpošiljala. Ustop je svoboden vsakomur. Srečke se bodo oddajale po 10 nvč. Na obilno n-deležbo najuljudneje vabi	Odbor.
Od av. Ivana: Stara pesem je vedno pri nas. Mislili smo, da vam kdo sporoči, kako smo se poslavljali od leta 1897. Zaman smo čakali. Naše „Kousnmno društvo* povabilo je svoje člene in tudi druge narodnjake, na bratski večer, ki se je pa razvil v pravo narodne veselice. Velika dvorana „Narodnega doma" bila je natlačena tako, da je bilo nemogoče vsako gibanje. Prepeval je novi ienski pevski zbor zgolj priljubljene narodne pesmi pod vodstvom delavnega pevovedje, g. H. Vogriča. Ta gospod nam je igral tudi na glasovir. Prizor iz domačega življenja, je ugajal toliko bolj, ker ga je občinstvo umelo in poznalo. Gč. Čsrgova nam je predstavljala „Zgubljeno hčer" tako naravno, da je mnenje obče, da je ta gospodišina res pravi talent. Po tomboli na dobitke in po kratkem nagovoru reditelja, padla je zavesa in v bengali-Ikem «vitu pokazala se je slikovita živa podoba, predstavljajoča „Veselo novo leto*. Toliko vsaj sem Vam hotel sporočiti post fsstum.
Svetoivanski.
Še alovanakl glaaovi o aferi Jagift-Mimaisos.
Celo poljski „Czas", to trezno, mirno in resno glasilo poljskega kluba, graja pismo Jagičevo, meuč, da je v istem odstavkov, ki vzbujajo dvome po svoji mehkobi in svojem doktrinarizmu. Ta list obsoja najostreje drugo pismo Motnmaenovo, ki je nadahneno brutalnim nemškim šovinizmom, ne odgovarjajočim avtoriteti moža znanosti. • Čeiki „Narodni Listy* pravijo o Jagiču, da spada med one, ki so sposobni radi znanstvene resnice dušiti vsako narodno ganjenje in se ukloniti vsemu. Jagič se ni nikdar čutil Slovana, niti v Petrogradu ne. V Avstriji pa hodi vedno po-vesene glave pred — nemške kulturo, pred našimi „učitelji*. Dober znak je to o prebujajoči se slovan* ski vzajemnosti, da je celo takega moža izzvala Mommsenova epistola. Ali kako uljuđen, nežen je Jagičev list 1 A kako je odgovoril Jagiču Mommsf n? Perfidno 1 Na onih mestih, katerih ni dal natisniti, priznava pač, da no ume stvari v katero se je ■pustil; ali te, da nima toliko Bitnosti, da bi priznal svojo zmoto, znači Nemca, ki je vsikdar dosleden v krivici do — Slovano*.
Izredno ostro piše spljetsko .Jedinstvo*. Priznava sicer, da je pismo Mommsenu povišalo ceno prof. Jagida, vendar meni, da ni ravno potrebno, da se isti slavi in politicis. Sosebno pa bode v oči dejstvo, da se je Jagid odzval nekako ravno ta čas, da se je mogel korigirati tudi Mommsen. „Jedinstvo* noče trditi, ali zdi se mu tako, kakor da je bilo vse take urejene ned njima. Jagič si je želel nekoliko politične rehabilitacije, kakoršnje je privoščil tudi nasprotniku. Jagid je Učenjak, to nam zadoščaj 1 Slaviti ga pa kakor politika, to nima zmisla. „Jedinatvo* ne čudi nekaterim slovanskim listom, ki pozabljajo 1 stvari v 24 urah. Jagid je člen gosposke zbornice. | Ali se je spomnil kedaj, da je Hrvat,C{da je Slo-
van ? ! Spljetski list omenja potem Jagidevega delovanja v gosposki zboraici in slavja na dunajskem vseučilišču Mommsenu v čast. In potem nadaljuje: Danes se dviga isti Jagič proti Mommsenu pismom, sicer vrle nljudnim in polnim vsakovrstnih poklonov pred starim Nemcem, ali pismom z obilieo birokratskega stila in kozmopo« litiške hladnosti. V tem pismo ni videti nikjer, da Jagid čati .... da bi hotel, zato, ker je Slovan, izprati madež se Slovanstva. Vendar hvala mu do neke mere. Zahvaliti se mu smemo, ali slaviti ga, to bi bilo malo odveč. V politiki ostane Jagič vedno — Jagič."
Posledice ljubezni. Neki 33 letni Ivan D., krčmar pri sv. Soboti, zaljubil se je strastno v neko tamošnjo mladenko. Te svoje ljubezni ni razkril nikoaur. In tndi mladenke ni vedela o tem ničesar in se je vedla popolnoma indiferentno na* sproti Ivanu. Toda ljubimec ni imel miru. Vdal se je slednjič pijači, da bi se lehčal svojo srčno bol. Ali godilo se je oasprotno : kadar se je napil, bilo mu je še hujše in mislil je, da ga zasleduje vie. Vsakdo mu je bil »ovražnik. Ker je postajal vedno hujši in nestrpljivoj*, poklieal ga je k sebi policijski inšpektor, kjer ga je preiskal zdravnik ter izjavil, da zaljubljenega Ivana treba sprovesti v norišnico, kar ss je tudi zgodilo. Krčmo so zaprli.
I trs h vendar ni bil zastonj. V ulici Medon-nina je trgovina s pohištvom in mauifakturnim blagom Antona Gerin in Pavle Gastwirth. Včeraj popoludne nkradel se je v to trgovino skoži vrata v ozadju neki tat. Vse je prifravil ie in hotel od-iti. Zapazil ga je pa neki delak in začel upiti: Tatjo, tatje! Na ta klie je prihitel vratar in ps-slal po stražo. Tat pa se je msd zmešnjavo lepo smszni)r ne da bi bil ga zapazil kdo in odnesel je seboj jeden kavelok in platne v vrednosti 20 gld. V trgovini so dobili potem tudi še jedno že pripravljeno vrečo svile in nianifaktur v vrednosti
80 gld. _
Noorefio. V četrtek so se pripetile nastopne nesreče :: Andrej Badoslavič jo padel ter se močno* pobil na nogah m hrbtu. To se mu je pripetilo, ko je hotel s pomočjo ie drugih spustiti na morje male ladijo.
721etni Josip Muner so je rangevarjal mirno v ulici Riborgo. Kar naenkrat, mu je prišlo slabo ter se je zgrudil na tla.
Kristijan šosifi, zidar, iz OpČisj. zidal je ograjo občinskega voduj*ka. Ker je stopil nesrečno, zdrsnil je 3 motre globoko v vodnjak. Sodrugi so ga izvlekli is vodnjaka.. Poškodoval se- jo močno na glavi. —
ftOletni starki Mariji Platmer iz ulice Sv. Filip it. 8., zdrsnilo se je na stopnicah tako, daje padla do vzooija stopnic. Prihiteli so bližnji na-pomoč in so jo dvignili. Poškodovala se jo nočno* na hsvi roki in na več krajih žuvota*
Hudo se je pobil vsled padce kmet Josl& Vof|pp<VPC, bivajoči v ulici „Istvia-*..
lstiaAo uesrečno je pad*4Hn se hndo (vu sk.«ioval Aut«« Carniel iz ulice- Fin it. 10. Vse te grenesli m x bobiiniet*.
notranje stvari, ki je potrdilo prepoved, se niso kršile pravca iborovanja, pravic* ssobodn^-ga izražanja s-ojea;* menenia in va;ovatij* svoje narodnosti.
Trgovinah« braojitvtici In v^e«l.
Bafttmc^tr,. PAenion ujesen »48 9 5) PSeniea it spomlad 11.94 >lo 11.95 Oves j« spomlad 6.34—0.86
FU fa »pomlad 8.70 8.71 Koruza ** maj -jnni H»V. 6 30 5.81 P i«: iin« nova od 78 kil. f. 18 05 -- IS. 15 1 7« "rilo 13 30 13 25 o i 80 kil f. 13.30-13 35 , od S J f. 18.30 13-86, ad 89 kil. fo<-.	—, .a tt 580 ».—
prot.o 6-15* 8 45
Pflenioa: ponudbo in povpraieTanje jako slabe. — Prodaja 10000 m. st. Vreme : lepo.
Havre. Kava Santo« good averag« j a dec. 87.75 ■a april 36.25
3aE.bnrc[, S*ntos gosd .tverage »s mesec mare 31.25 za maj 11 75 za septamb. r 82 60 za d-cember 32.75. ,
r s >i »i • !«« h "~n
Drlavai rtoljf v papirju „ „ r trobru Avatnjafc*. renta r Rlfttn i „ r fc-OlHft Kreditno akcij" , . , London JO Lat. , ,
NupoleoT.i.....
JO mark
100 Italj. H<	. .
14 januvftpj« 1RVO
dunea	rjeraj
. . . 10230	102.35
. . 102.80	102.30
. . 121.75	121.70
. . . 102 70	102.70
. . . . 366 —	356.—
, . . . 120 05	lao,—
. . . . 9.53	9.54
. . 11.76	11.76
. . . . 45.40	45.40
Valjični mlin v Kranju
vsprejme
Pia fcorcspondenta
N&jnovttJAo vesti*
Dun.} 14. Na pritffcbo občinskega 7.ust07,-.» v Tropavi radi sistiranja njes/ifc sklepa, tičočega s« češkega privatnega gimnan^a v Tropavi, j» spoznalo državno sodiŠSe, da ^o odločbi mipi^tftretva za notranje stvari, tičoči rečenega oklepa, so ni krs-la pravica svobodnega izražanja srojega ui«-nen;a.
Duna) 14. Na pritožbo župana v Heim radi prepovedi prvega ljuisJkeg* shod* v Hebu spoznalo državno *o|ljšfie, da po odločili mininterstva za
e dobro plažo. Temeljita trgovska izobraženost in znanje jednega slovanskega jezikar nemščine in laščine potrebno, znanje francoščine in angleščine se želi.
ŠENTPETERSKA MLEKARIJA Frana Geriina
na trgu S. Giovanni štev. 5.
Vsaki d trn dvakrat sveže mleko po 10 novč. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10
litrov po 12 novč. Gentrifugirana sladka smetana po 1 gld. liter.
Kdor ž«li za
BOŽIČNI DAR
HK imeti kaj koristnega in vrednostnega, noj ne zamudi prilike nakupa in h i car:
amerik. badilnioa ▼ fiaa paliranem okovn iz
nikla regulirani, stane samo . . ■ dunajska lidna ura z nihalom, bijo vaake '/>
ure -r lepi orehori omarici.......
dunajska zidna z godbo vsako uro- igraje . . žepna ura za gospode, remontoir anker, nikel
s raslanem okrovom ^ ..........
iepna ura »istem Hoskopf z znamko Eklipo . , . Ronkopf Patent .......
n „ Remontoir 2 pokrova, srebrna, 10 ka-menov, delo prve vrste ....
» „za dame, 2 pok., srebrna tO kamenov yf „ „ 14 karatov zlata i . . 1 arebina verižica za dame, trivratna z lepim
K'veikom	.....
na verižica za gospode, lep azorec, težka Vse are so natančn» regulirame, srebrne in zlate ure in verižice od c. kr. urada puncirune.	_ _
»ustrovan cenik se pošil|a gratis In franko. IN Nobeden naj no opusti te ugodne prilike, dokler so v lalogi gori navedene ure in verižice.
Dobiva se od eksportne hiše za ure na debeo"
Jakob Wanderep — Krakovo, Stradom 5tev. I;
gld. 1.55
» 5^0 „ 7.60
1.85 8.40 5.75
5.20 4.90 11.75
1.50
1.86
Motori oa par
z nerazpočljivim kotlom
najpriprobteji in najceneji gakoli drugega zistema,
od bodisi katere-507. prihrambe,
od 1 do 50 konjskih moči,
prosti koncesije v vsakateri delavnici.
na roko in na par z nepokvarljivim kamenom, prepotreben za vsakega posestnika,. 40% prihrambe moči, mele v vsaki meri od najflneje do debele inoke za žgimce, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela.
2 Via Molin piccolo 2 GeSSl & PaOlilH - Trst 2 Via *tfin piceolo 2
Ekonomični mlini „IDEAL"

Generalni zastopniki c. kr. p-iv. tvornice strojev in motorjev na. par. C. IL HoffineMer — Dunaj.
Lastnik kensercij liste .Edinost1".	in ofte«vora) are.dnik : Fran ttedmik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.