I m 0 J ' ,X 1 Ao h A ti STROJEPIS ZA ŠOLSKO IN PRIVATNO UPORABO SESTAVIL R. RAKUŠA NASTAVNIK STENOGRAFIJE NA DRŽ. TRGOVSKI AKADEMIJI V MARIBORU SLOVENSKA IZDAJA ODOBRENO OD MINISTRSTVA TRGOVINE IN INDUSTRIJE Z ODLOKOM I BR. 45.474/N/34 Z DNE 4. MARCA 1935 ZA SREDNJE TRGOVSKE IN STROKOVNE ŠOLE ZALOŽILA TISKQVNA ZALOŽBA V MARIBORU PREDSTAVNIK DR- MILOŠ VAUHNIK VSE PRAVICE PRIDRŽANE VSAKO RAZMNOŽEVANJE PREDLOG ZABRANJENO PO AVTORSKEM PRAVU TISK TISKARNE S V. CIRILA V MARIBORU PREDSTAVNIK ALBIN HROVATIN Nekaj bodrilnih besed za vežbanje: Največja modrost je trden sklep. Napoleon. Ni nas strafi naporov, če kaj radi delamo. Sfiafzespeare. Prava pogumnost velja, uniči zapreke kamnite. Cimperman. Ne zavrzi učbenika, ko si ga predelal. Vedno ti bo zanesljiv svetovalec. Sele naknadno boš spoznal vrednost kopice navodil, ki jik vsebuje. Pregled snovi. u v Potreba moderne strojepisne šole je očitna. Potrebuje jo prav tako posameznik, ki si je nabavil pisalni stroj, kakor dijak na zavodih, kjer se poučuje ta dandanes neobhodno po¬ trebna veščina. Šolski zavodi si pomagajo večinoma z last¬ nimi predlogami, ki vendar ne morejo ustrezati vsem zahtevam sodobnega strojepisnega pouka, ker so bile sestavljene po zastarelih metodičnih načelih, ali pa so vaje po obsegu tako omejene, da si učenec ne more pridobiti dovolj trdne podlage v mehaniziranju posameznih prijemov. Razventega je uporaba takih predlog omejena na določen tip tastatur. Še slabše je seveda odrezala množica tistih, ki se je sama vadila v tipkanju brez kakršnegakoli sistema in na¬ čela. Ni torej čuda, da tipka pri nas skoraj vsak strojepisec(ka) le z dvema ali štirimi prsti. Strojepisno šolo sem sestavil po modernih načelih, ki tvorijo podlago vsem sličnim delom v angleško-ameriški oz. nemški metodični lite¬ raturi. Šola je v večletnem pouku praktično preizkušena in vsebuje vse, kar je potrebno za perfektnega strojepisca. Ker izidejo tri para¬ lelne izdaje (srbskohrvatska v cirilici in latinici in slovenska), bo položil učbenik tudi temelje za enotni metodični postopek, za enotno termi¬ nologijo in enotno oblikovanje. Da omogoča le desetprstno tipkanje racijo- nalno delo, o tem mi ni treba izgubljati besed. Pereče pa ostane vprašanje, ali se naj učimo tipkanja s sodelovanjem vida ali pa z izločitvijo vida. Ameriška šola goji izključno, nemška pa večinoma drugo metodo. Iz tega sledi, da je najboljše takozvano »slepo« tipkanje z vsemi prsti, ki nam ne nudi samo največje hitrosti, temveč odstrani tudi vse usodne zdravstvene nedostatke, ki se s časom pojavijo pri osebah, ki so ves dan zaposlene s tipkanjem. Glavni zdravstveni nedostatki so: 1. Bolečine v tilniku in križu, povzročene od dolgega sedenja in slabe drže, 2. Glavobol in nervozne težave kot posle¬ dica tipkanja. 3. Očesne bolenzi radi večnega spreminjanja smeri pogleda od predloge na tastaturo. Toda tipkanje z izločitvijo vida zahteva dva pogoja, brez katerih je vsako propagiranje te moderne metode nesmiselno. Prvič mora biti tastatura stroja vedno enaka, to je enaka med učenjem in pozneje v praksi. Drugič je treba za priučitev slepega tipkanja dovolj časa. Težko je imenovati določeno število ur, ker odločajo osebne sposobnosti, pazljivost in vnema, vendar moramo računati s lf>0—180 urami. Kjer sta torej podana navedena pogoja, se bomo sigurno odločili za slepo tipkanje, za ka¬ tero je tudi sestavljena pričujoča šola. V ostalih primerih pa se bomo morali zadovoljiti z na¬ vadnim desetprstnim tipkanjem, ki pomeni tudi ogromen napredek napram dosedanjemu dvo- prstnemu tipkanju. Ne smemo namreč spregle- 0 D dati žalostnega dejstva, da obstoja pri nas glede razvrstitve šumnikov in ločil na pisalnem stroju prava anarhija. To nam mora biti glasen me- mento, da bo treba nekaj ukreniti, če hočemo priti do enotne tastature. Učenje slepega tip¬ kanja je zaradi tega sedaj priporočljivo tistemu, ki ima svoj lasten stroj, in ki ima dovolj časa in seveda tudi energije, ki sta potrebna za resnično slepo tipkanje. Kdor ga resnično ob¬ vlada, ne tipka samo hitreje, temveč si silno razbremeni duha, ker se tipkanje vrši povsem mehanično. Pravkar omenjena nedoslednost v razvrstitvi nekaterih tipk mi je navdahnila misel, ustvariti metodo, ki bi bila uporabna za vsak stroj z univerzalno tastaturo. Iz osnovnega položaja sem torej prešel najprej na tipke, ki imajo na vsakem stroju določeno lego, in nato šele na tipke, ki po nepreračunljivi volji strojepisnih tovarn in naših mehanikov nimajo določenega mesta. Tako razporeditev snovi smatram za veliko prednost učbenika v danih okolščinah. Druga prednost je izbira snovi. Že od 5, vaje naprej vadi učenec le snov, ki jo bo v pisarni resnično rabil. Kakega ogromnega pomena je za stenotipista mehaniziranje uprav take stro¬ kovne frazeologije, nam dokazuje vsak posku¬ sen diktat. Ker najdemo na naših strojih tudi preglasnike, sem vezal njih uporabo z nemškim tekstom, kar bo strojepiscu na vsak način bolj koristilo, ko umetno zbrane tujke. Isto velja za francoski tekst glede uporabe raznih akcentov. Kot nadaljnjo prednost smatram izbiro pisem za oblikovno dovršenost. Iz vaj 24, in 25. se nauči učenec paziti na vse potankosti pravil¬ nega tipkanja, dočim mu dado naslednje pred¬ loge pregled možnosti oblikovanja. Pri tem sem upošteval prav tako udomačene oblike kakor moderne oblike. Vmesne prepisovalne vaje ne nudijo samo možnosti vežbanja, temveč vsebu¬ jejo tudi prav koristne nauke in nasvete za strojepisje. Koncentracija snovi je izvedena do skrajnosti. Velikega psihološkega pomena je izdaja vaj na posameznih listih. Učenec ima pred seboj nalogo, popolnoma določeno vsebinsko in obli¬ kovno. Stremel bo napraviti brezhiben dvojnik originala, kar ga že navaja k pravilnemu in le¬ pemu tipkanju. Jasna navodila k vsaki pred¬ logi v prvem delu so metodični kažipot k uspe¬ hu. Predloge imajo format DIN A 4, to je širino pisarniškega in višino trgovskega formata, torej prav posrečeno rešitev vprašanja velikosti, V prvem delu učbenika je opis pisalnega stroja s strokovno terminologijo in vprašanji za odpravo motenj. Ilustracije ponazorujejo raz¬ lago. Izpuščeno je vse, kar ni za prakso po¬ trebno, toda omenjeno vse, kar bo strojepisec kdaj pri stroju rabil. Pregled pisarniške tehnike in izpitna vpra¬ šanja (prav tako tudi zadnja predloga) imajo 3 dvojen pomen. Prvič hočem pokazati cilj, ki naj bodri učenca tekom pouka, a pokazati tudi čimdalje večje uveljavljenje najrazličnejših stro¬ jev v moderno opremljeni in racijonalizirani pi¬ sarni. V drugo pa naj podkrepijo dodatki pri nas žal malo uvaževano dejstvo, da je dobro izšolano, tehnično prvovrstno izvežbano pisar¬ OSNOVI Za samouka je koristno, če prečita najprej knjižico, ki je pridejana vsakemu stroju, oz. ki jo dobi naknadno pri trgovcu, kjer je bil pisalni stroj kupljen. A. RAVNANJE S PAPIRJEM. Preden pričnemo s 1. vajo, vadimo večkrat naslednje prijeme: 1. Vlaganje papirja. Da predelamo temeljito vseh 40 predlog, bo treba precej papirja. Pri šolskem pouku se uporablja časopisni papir, ki ga damo prirezati v pisarniškem formatu. Da ne kvarimo valja, vložimo vedno istočasno tri kose slabšega ali dva kosa boljšega (debelejše¬ ga) papirja, še boljše je, da uporabljamo stalno zaščitno podlago. Papir primemo z levo roko, ga položimo zadaj na pločevino tako, da pride levi rob papirja natančno na zarezo O in za- sučemo z desno roko vrtilo, dokler se spredaj ne pokaže papir. 2. Vravnavanje papirja. Ce papir ni vložen pravilno, t. j., če njegov gornji rob ni paralelen s prečnico, potem ga lahko vravnamo z iz- prežnim vzvodom. Naprava odmakne valjarč- ke pod valjem. Papir se da sedaj premikati in torej tudi vravnati, 3. Določitev levega in desnega robnika. Le¬ vi robnik postavimo na zarezo 10, desnega pa na zarezo 76, če ima stroj pismenke Pika (2'6 mm). 4. Uporaba prožilnika. Voz potegnemo s palcem desne roke na desno. Sedaj pritisnemo z desnim kazalcem na prožilnik, pri čemer za¬ viramo s palcem potezno silo gonilne naprave. Spet potegnemo voz na desno, sprožimo itd. Isto vadimo z levim prožilnikom, če ga stroj ima. Prožilnik je treba ves čas premikanja drža¬ ti krepko navzdol, da ne slišimo škrtanja v stroju. 5. Uporaba kretnice. Kretnica kreta (vrti) valj. Premakne ga za 1, 2 ali 3 vrstne presled¬ ke. Presledke fiksira razdaljnik, ki ga nastavi¬ mo na 1. Ker vadimo torej vaje na en vrstni presledek, torej na ozko, napravimo dvojni vrstni presledek med posameznimi skupinami vaj na ta način, da uporabimo kretnico dva¬ krat. Večina strojev ima kretnico na levi stra¬ ni. S kretnico porinemo voz na desno stran in istočasno zavrtimo valj in ž njim papir. Na le¬ vo stran spravimo voz s prožilnikom, sedaj uporabimo spet kretnico itd. Dobro pomnimo, 4 niško osobje glavna podpora oz. osnova brez¬ hibnega poslovanja. Želim, da bi strojepisna šola vzgojila prav mnogo dobrih in vestnih strojepiscev in stroje¬ pisk, in da bi bilo pravilno tipkanje prav tako v korist njim samim kakor našemu gospo-, darstvu. I POJMI da ne smemo uporablj‘ati za novo vrsto vrtila na koncu valja, temveč vedno le kretnico. Vrtilo uporabljamo za vlaganje papirja. Sedaj snanemo papir iz voza in pričnemo spet s točko 1., torej z vlaganjem papirja. Vseh pet točk vadimo večkrat, da jih popolnoma me¬ haniziramo. Nesmotreno vlaganje, vravnavanje in kretanje papirja zahteva sorazmerno mnogo časa in izdatno zmanjšuje veselje na delu. Papir snamemo iz stroja vedno v smeri proti sebi in uporabljamo pri tem izprežni izvod. Ne pozabi¬ mo pa ga takoj spet postaviti v prvotni položaj. Med vežbanjem si zapomnimo izraze: valj, vrtilo, zareza 10, 76, izprežni vzvod, levi in desni robnik, prožilnik, kretnica. Mimo tega si bo treba še zapomniti: tipka, tastatura, barvni trak, razmaknica. B. KONTROLA PRED PRIČETKOM TIPKANJA. 1. Ali je papir pravilno vložen? 2. Ali je izprežni vzvod spet v prvotnem po¬ ložaju? 3. Ali sta pravilno postavljena robnika in razdaljnik? 4. Ali je barvilna naprava v redu? C. OSNOVNI POLOŽAJ PRSTOV. Bistvo desetprstnega tipkanja je izraženo v stavku: Na isto tipko udarja vedno isti prst! ali kratko: Ista tipka — isti prst! Celotno tastaturo razdelimo na osem polj, ki jih dodelimo osmim prstom. Oba palca si rezerviramo za razmakni- co, to je za dolgo črno tipko spredaj, ki dela razmake. Iz praktičnih vzrokov nam služi za razmaknico le desni palec (vendar bodi levičar¬ jem dovoljeno, da uporabljajo namesto desntega palca raje levega). Osnovni položaj prstov je v drugi vrsti tastature od spredaj, in sicer so prsti razvrščeni takole (glej sliko tastature na mapi!): leva roka: mezinec a, prstanec s, sredinec d, kazalec f; desna roka: kazalec j, sredinec k, prstanec 1, mezinec pa tipko zraven 1, ki je običajno č, ven¬ dar pa nahajamo tudi stroje, ki imajo na tej tip¬ ki š, ž, 6 ali ii. Ker je na tem mestu največkrat č, zato sem vstavil v 1. vajo to črko, toda le v prvih štirih odstavkih. Potem jo srečamo šele pri 9. vaji. Za 1. vajo je treba torej dobro pom¬ niti, da tipka mezinec desne roke tipko zra¬ ven I. Vseh osem prstov leži rahlo nad svojimi tip¬ kami asdf jklč. Tipkamo s kratkim, krepkim udarcem. Pravilno elastičnost udarca dosežemo, če si predstavljamo, da je tipka žareča. Za¬ pestje, roka, komolec in prsti, ki ne tipkajo, mo¬ rajo biti med tipkanjem mirni. Osnovni položaj prstov je treba najti meha¬ nično, ne da bi gledali pri tem na tastaturo. Oči so uprte v steno, oba kazalca pa se s tipanjem prepričata, ali sta med njima še dve tipki. D. VAŽNI PRIPOMOČKI. Pripomočki, ki olajšajo strojepiscu delo in omogočajo racijonalno tipkanje, so: posebno Sl. 1. Praktično držalo za koncept. NAVODILA K P 0 S 1, vaja: Stavimo si določen smoter. Prvo predlogo hočemo vaditi tako dolgo, dokler ne napravimo do pičice enakega prepisa. Iz prej¬ šnjega odstavka ponovimo temeljito vsa pravila za vlaganje in vravnanje papirja ter ugotovimo s kontrolo, ali je vse v redu. Papir, ki imej pi¬ sarniški format, ali še boljše, format predlog, torej DIN A 4, vložimo na zarezi 0, robnika sta na zarezah 10 in 76. Predlogo položimo vedno na nasprotno stran stroja od kretnice, Ker je kretnica običajno na levi strani, bo torej v tem primeru predloga na desni. Na levo stran stroja pa položimo mapo tako, da je zgoraj slika tastature, ki je na zadnji strani mape. Roki v osnovni položaj! Pogled je uprt na predlogo. Pretipkati hočemo prvo vrsto. Spom¬ nimo se, da bomo morali tipkati mogoče z me¬ zincem desne roke namesto črke č kako drugo črko. Mezinec leve roke udari krepko toda kratko in elastično na tipko a, Ostalih sedem prstov ostane mirno nad svojimi tipkami. Sedaj s, po¬ tem d in f. Razmak napravi palec desne roke, ki udari na kratko na razmaknico. Dosedanje delo smo spremljali z istočasnim govorjenjem: a, es, de, ef, nič. Prav tako z desno roko: jklč nič. držalo za koncept, ki se dobi danes že v raznih uporabnih izvedbah; pravilno nameščena luč, ki naj da zadostno, vendar ne premočno razsvetlja- Sl, 2. Stolči, ki omogočajo pravilno sedenje. vo; poseben stolec, ki omogoča fiziološko pra¬ vilno držanje telesa pri tipkanju; miza, visoka največ 68 cm, brez miznice ali prečnice pod strojem, da lahko udobno sedimo tik plošče; po¬ ševna ploskev na tleh, v katero upiramo noge; na levi strani zadostno število predalov za pri¬ ročno shranjevanje papirja in drugih reči. Izredno važno je pravilno sedenje med tip¬ kanjem. Že dvourno tipkanje povzroči bolečine v tilniku, plečih in križu, kaj šele celodnevno delo, ki se naj vrši celo v čim hitrejšem tempu. Specijalist za poklicne bolezni prof. dr. Schrot- ter je dal tej značilni bolezni strojepisk posebno ime: Myalgia (interscapularis) hypertonica me- chanoscriptorum. Bolezen ni tako nevarna ka¬ kor je naziv dolg, zato pa nič manj sitna in ne¬ prijetna, Posvetimo torej pravilnemu sedenju posebno pažnjo! 4 M E Z 1 I M VAJAM Težkoča je v tem, da prsti nočejo ostati v osnovnem položaju, temveč zapuščajo svoj pro¬ stor. Z močno voljo in vztrajnim vežbanjem jih bomo kmalu ukrotili, s čimer dosežemo prvi ve¬ liki uspeh. Na noben način ne smemo zgubiti v začetnih urah poguma. Zakaj pa se pokorijo prsti tako hitro tistim, ki že igrajo klavir ali gosli? Zato, ker so pri njih prsti že trenirani. Po' četrti vrsti okrenemo kretnico dvakrat. S tem smo napravili dva vrstna razmaka. Pri po¬ novnem pretipkanju 1. odstavka pazimo, da pri¬ dejo črkovne skupine ena pod drugo. V prvih petih odstavkih mehaniziramo prstne prijeme. Zaznavanje črke na predlogi, istočasno izgovar¬ janje glasnika, istočasni udarec določenega prsta na določeno tipko: vse skupaj povzroči, da se prijemi pri dovoljni koncentraciji duha mehani¬ zirajo. Odstavki 6—9 vsebujejo besede, in sicer v stopnjujoči se dolžini. Tipkajmo strogo ritmično! Ker mora biti udarec kratek, torej hiter, posku¬ ša začetnik nehote tudi hitro tipkati! To je na¬ pačno! Pomnimo: kratek udarec, nato pa izra¬ zita pavza! Prav koristno je, če zamenjamo pri opetovanem tipkanju istega odstavka lastno na¬ rekovanje s tihim obnavljanjem kake markantne koračnice. Pravilni ritmus je izhodišče za poznejše hitro tipkanje. 5 Prva vaja je temelj vsem nadaljnjim. Ne za¬ dovoljujmo se s polovičarstvom! Vsako radira¬ nje je prepovedano, ker je nesmiselno. Ne od¬ nehajmo torej prej, dokler nimamo brezhibnega prepisa. Shranimo ga v posebni mapi in ga ozna¬ čimo z datumom. Navodilo za »slepo« tipkanje: Pogled ne za¬ pusti predloge niti za hip. Šele koncem vrste se prepričamo, ali smo tipkali pravilno ali ne. Da zakrijemo tastaturo, imamo več sredstev, vendar je najcenejše in vendar praktično na¬ slednje: Karton v velikosti predloge pritrdimo na vrvico, ki si jo obesimo okrog vratu. Karton visi vodoravno v višini segmenta. S tem je tasta- tura zakrita, toda mogoče je tipkati in premikati voz. To navodilo velja za vseh 40 vaj! 2, vaja: Kazalec leve roke razkrečimo od f na g, kazalec desne od j na h, toda tako, da ostanejo ostali prsti na svojih tipkah. Oporišče za levo roko je a, za desno pa č. Po udarcu se vrne razkrečeni prst takoj v osnovni položaj. Glej sliko tastature na mapi! Vpiši novi črki! Tipkaj z elastičnimi udarci, vendar ritmično in počasi! 3, vaja: Sredinec leve roke se stegne od d na, e, sredinec desne pa od k na i. Po udarcu takoj nazaj v osn. položaj. Oba mezinca sta spet oporišči in se ves čas dotikata svojih tipk. Vpiši v sliko tastature nove črke! Prvo vrsto tipka samo leva roka; pazi, da desna roka medtem ne zapusti osnovnega položaja. Zadnji odstavek vsebuje že kratke stavke. Namesto pike udari¬ mo dvakrat na razmaknico. 4, vaja: Kazalec leve roke se stegne od f na r. Takoj nazaj! Diktirati! Desni kazalec se stegne od j na u. Mezinca sta oporišči. Ne tip¬ kajmo mehanično, temveč osredotočimo svoje misli na prijeme. 5, vaja: Novi tipki o in p sta v območju des¬ ne roke. Izpolni sliko tastature! Prstanec se stegne od 1 na o, mezinec pa od č na p. Pozor! V prvem odstavku te vaje bo treba pri neka¬ terih strojih tipkati namesto č drugo črko! Opo¬ rišče za o in p je kazalec, torej črka j. Glasnik p spada k pogostim naše abesede. Ker ga tipka mezinec — torej sorazmerno okoren prst — bo treba 5. vajo posebno vztrajno vaditi. Ne preidi k naslednji vaji, dokler nimaš brezhibne kopije! 6- vaja: Kazalec je treba stegniti in razkre¬ čiti! Razdalja j—z je posebno izdatna. Oba pri¬ jema je treba skrbno vaditi! Oporišči sta mezin¬ ca. Izpolni sliko! Kratek udarec — ritmično tip¬ kanje — istočasno govorjenje! Ne radiraj in ne popravljaj! 7, vaja: Kazalca se nekoliko skrčita, toda ostali prsti ostanejo v osnovnem položaju. Pri¬ jem j—m spada med najkočljivejše, ker pride kazalec skoraj pod sredinec. Toda pomni, da tipka m vedno kazalec. Ista tipka — isti prst! 8, vaja: Kazalec leve roke je razkrečen navzdol, dočim je kazalec desne roke samo ma¬ 6 lo skrčen. Izpolni sliko! Ker začne učenec pri tej vaji običajno hiteti — misleč, da je že do¬ volj spreten — zato je prijem f—b navadno pre¬ malo mehaniziran. Končni uspeh je ogrožen! Ponovimo vajo 7. in 8,! 9, vaja: d—c: levi sredinec navzdol! Tipki č in č spadata že k tistim, ki nimajo na vseh stro¬ jih enakega položaja. Vstavi na sliki tastature obe črki! Po vsej priliki ju tipka mezinec desne roke. Oporišče je kazalec—j! 10, vaja: Vse, kar smo omenili za č in č, velja tudi za š in ž. Nariši! Oporišče kazalec—j! Šum¬ nike je treba prav tako mehanizirati kakor vsa¬ ko drugo črko! 11, vaja: Izpolni na sliki tipke z vejico, piko in ločilno črtico! Ugotovi prijeme za svoj stroj! Pri večini tipka vejico sredinec—k, piko pa prstanec—1. Ločilna črtica (pomišljaj) se nahaja na kaj različnih mestih. Če se nahaja ločilna črtica v 4. vrsti zgoraj, bo treba mezinec na ši¬ roko razkrečiti, toda kazalec—j ostane kot opo¬ rišče na vsak način na svojem mestu. Če je za ta prijem potreben prenos, potem si prečitaj na¬ vodilo za 12. vajo. Udarec na tipko z vejico in piko je znatno slabši kakor na ostale tipke. Pri normalnem udarcu nam pika preluknja papir. Upoštevaj med tipkanjem vsebino vaje! Zapom¬ ni si kratice, pravila za razlogovanje itd. Piki in vejici sledi vedno prazen prostor! Če moraš tip¬ kati preko desnega robnika, uporabljaj izločilec! 12, vaja: Za tipke leve roke uporabljamo prenosnico na desni strani, za tipke desne roke pa prenosnico na levi strani. Na prenosnico pri¬ tisne mezinec, kazalec pa je oporišče. V 1. od¬ stavku uporabljamo samo desno prenosnico, v 2. pa samo levo. Tipkanje velike črke se vrši v treh ritmih: 1. pritisk na prenosnico, 2. udarec na tipko (medtem držimo prenosnico krepko navzdol), 3. mezinec izpusti prenosnico in se vrne v osnovni položaj, Zadnja odstavka pred¬ loge tipkaj po 5 minut in skušaj stopnjevati hitrost. Tipkaj ritmično! Vloži brezhiben prepis! 13, vaja: Pretipkaj vsak odstavek po razpo¬ ložljivem času večkrat in pazi, da uporabljaš pravilne prijeme. Za slepo tipkanje bo treba pretipkati predlogo 5—10 krat. 14, vaja: Kakor v 13. vaji! Ugotovi s svinčni¬ kom pogreške po 6. točki 40. vaje. Ne radiraj in ne popravljaj s pretipkavanjem! 15, vaja: Številka 1 je mala črka 1, ničla pa je veliki O. Ostale številke tipkamo lahko tako, da zapusti roka osnovni položaj (starejša meto¬ da) ali pa, da je eden od skrajnih prstov opo¬ rišče (nova in bolj praktična metoda, posebno za posamezne številke). Predloga nas uvaja na¬ zorno v drugo metodo. Nariši v sliko tastature številke 2—9 in ugotovi, kateri prst jih tipka. — Rimska I je veliki i, rimska V je veliki v. Ta vaja je ena najtežjih! Dobrega strojepisca spoznamo po tipkanju številk! Pogum in vztraj¬ nost! 16. vaja: Pri čistem prepisu ugotovi število pogreškov! 17. —19, vaja: Nariši v sliko tastature nove črke in ugotovi prijeme! Namesto ostrega B tip¬ kamo dvojni ss. Velike preglasnike tipkamo (če ni pravih na tastaturi) z Ue, Ae, Oe. Tudi nem¬ ške kopije morajo biti brezhibne! 20. vaja: Poišči nove znake na svojem pisal¬ nem stroju in jih nariši v sliki tastature! Ugotovi natančno prijeme! Če stroj nima okroglih okle¬ pajev, jih nadomeščamo s poševno /ulomkovo/ črto. Narekovaji in oklepaji so vedno tik svojih besed! V zadnjih odstavkih uporabljaj zapor¬ nico. 21. vaja: Kakor 20. vaja! Pazi na navodila v tekstu predloge! Pretipkaj predlogo trikrat! 22. vaja: Če na stroju ni znakov + in =, jih je treba naknadno vpisati s svinčnikom ali peresom. Isto velja tudi za razne naglase. Mrtva tipka ne povzroči premaknitev voza. Običajno moramo udariti na njo za črko, ki dobi naglas. Kdor se je dosedaj vadil dosledno slepega tip¬ kanja, bo tipkal francoski tekst prav tako lahko kakor slovenski. — Za apostrofom (') ne sme biti praznega prostora, kar se je zgodilo pomo¬ toma pri tiskanju predloge. 23. vaja: V vsakem stavku vadimo najprej težje besede in pazimo, da zapusti osnovni po¬ ložaj le tisti prst, ki tipka izven njega. Ostalih sedem prstov leži mirno nad svojimi tipkami, mogoče so nekoliko dvignjeni, toda prst, ki je oporišče, mora biti v dotiku s tipko. Ž veseljem bomo lahko ugotovili, da ležita roki nekako mirno nad tastaturo, kar napravi na gledalca vtis čudovite mirnosti in sigurnosti. Vse druga¬ če je pri strojepiscu, ki zapušča z roko osnovni položaj, ali pa tipka celo samo z nekaterimi prsti. Kaka nervoznost, skakanje in beganje sem ter tja, skratka, grozen pogled za pravilno šola¬ nega strojepisca. Če pričnemo sedaj forsirati hitrost, ne smemo tega delati v škodo pravilne¬ ga tipkanja. Raditega si tudi razdelimo snov te vaje na ta način, da jo vežbamo recimo do 30. vaje. Začetkom vsake ure vežbamo 15 minut hitrostne vaje. Hitrost ne pride naenkrat! 24. in 25. vaja: Pretipkaj parkrat in si dobro zapomni vsebino! Določevanje hitrosti: Vsak teden hočemo ugotoviti, kako napredujemo v hitrosti, t. j, ko¬ liko udarcev napravimo na sekundo. Robnika nastavimo v tem primeru na 10 in 70. Poljuben tekst tipkamo 5 minut, ne da bi delali odstav¬ ke. Sedaj ugotovimo pogreške, pomnožimo njih število z 10 (pri tekmah z 20) in odštejemo dob¬ ljeno število od teksta. Ostanek delimo s 300 in kvocijent nam pove, koliko udarcev smo napra¬ vili na sek. N. pr.: Natipkali smo v 5 min, 8'A vrst, to je 510 udarcev. 4 pogreški krat 10 je 40, torej ostane 470. Deljeno s 300 da 1 '75 udarcev na sek. Rezultat napišemo z datumom v posebno tabelo. 26. vaja: Vzamemo pisarniški format. Robni¬ ka 10 in 76. Razdaljnik 2. Prva vrsta bodi od gornjega roba oddaljena za pet okretov kret¬ nice. Vse ostale razdalje natančno tako kakor na predlogi. Stavljanje v sredo: Pisarniški format ima pri naših črkah središče širine na zarezi 41. Napis Okrožno sodišče ima z razmaki 28 udarcev. Polovica je 14, ki jih odštejemo od 41, torej pričnemo na zarezi 27. — Prepis ne sme imeti niti enega pogreška! 27,, 29., 31., 33,, 34. vaja: Vzemi trgovski (kvart) format. Oblika pisem ostane natančno taka, kakršna je na predlogah, kjer so samo levi in desni robi preozki. Levi robnik nasta¬ vimo na 12, desnega pa za 5 zarez od desnega roba papirja. Zapomnimo si dobro vse potan¬ kosti oblikovanja. 28. in 30. vaja: Pretipkaj brez pogreška in pazi na vsebino! (Viri; Zeitschrift fiir Organi- sation. — Stenograf, Zagreb.) 32. vaja: 1. odstavek: levi robnik 10, tabu- lator 27, 44, 63. 2. odstavek: tabulator 27, 42, 47. Upoštevaj navodilo pri 3. odstavku! Tretjo kolono delaj s podčrtovalno črtico. 34, vaja: 1. Stenografiraj tekst in ga potem natipkaj iz stenograma! (Pisma so posneta po Schaible, Handelskammerpriifung, govor pa po sejnem zapisniku Zbornice za TOI, Ljubljana.) 2. Diktat v stroj je važno metodično sred¬ stvo za šolski pouk. Diktiramo ali po prostem prevdarku, pri čemer pazimo, da ne govorimo prehitro, ali pa se poslužujemo ure, slično ka¬ kor pri diktiranju v stenogram. Štejemo po udarcih, pri večjih hitrostih tudi po zlogih. Pri¬ merjaj razpravo avtorja učbenika v »Steno¬ grafu« 1933/34. Od črte do črte je 20 zlogov. Ležeči križ pomeni odstavek. 35. in 36, vaja: Normiran format ima iz vzro¬ kov, ki so navedeni v pismu, čim dalje več pristašev. Češkoslovaška republika ga tudi uvaja in bo po letu 1937 obvezen. Da spozna učenec sodobna stremljenja, zato sta uvrščeni obe predlogi. 37. vaja: Trgovski format. Robniki 12 in 82. Tabulator 15, 55, 70 (če ima stroj pisavo kakor predloge). 38. vaja: I. Ugotovi najprej vseh 25 pogre¬ škov, potem pa pretipkaj pravilno. II. Popravi! Prav tako bodi kritičen pri vsakem konceptu, ki ti pride v roke! 39. vaja: Preden tipkaš kako težjo snov na trajno matrico, si napravi vedno osnutek. Umlji¬ vo je, da mora biti razmnoženo strojepisno delo brezhibno. Če se ti ponesreči kaka črka ali beseda, si lahko pomagaš s posebnim lakom, ki ga dobiš v strokovnih trgovinah. — Napravi več sličnih osnutkov. 7 40 vaja: Kdor je vestno vadil vse predloge in se poglobil v opis pisalnega stroja v prvem delu učbenika, je dosegel stopnjo, ki jo imenuje naš osnutek pravilnika »znanje strojepisja«. Ne zadovoljimo se s tem znanjem. Stremimo za dovršenostjo, to je za 240 udarci na min. Hitrost 240 udarcev na min. je spretnost, s katero bo zadovoljen vsak šef, posebno ko spozna, da ne znamo samo tipkati, temveč nam je strojepisni pouk posredoval še celo kopico drugega po¬ trebnega in koristnega znanja. Kdor tipka štiri udarce na sek., spravi pri vztrajnem vežbanju tudi na šest udarcev. Vadimo se tudi pridno stenografije! Strojepis in stenografija sta pose- strimi, ki se vzajemno spopolnjujeta. Ob sklepu pa: Mnogo sreče in zadovoljstva s pridobljenim znanjem! Pripomba. Računajoč z realnimi dejstvi, je učbenik pač sestavljen za slepo tipkanje, toda v navodilih je osredotočena pažnja v prvi vrsti na pravilno lOprstno tipkanje. Kjer se poučuje strojepis le po dve uri tedensko tekom enega leta, ne more biti govora o resničnem slepem tipkanju. Toda zgodi se lahko, da se hoče kdo priučiti slepemu tipkanju naknadno, čeprav že dobro tipka, seveda ne slepo. Tako pregrupi- ranje je priporočljivo, toda računati je treba s, 70—80 urami vežbanja. Predelati je treba ce¬ lotno šolo, uvažujoč navodila koncem 1. vaje. Pot je nekoliko trnjeva, zato pa končni uspeh tem lepši. Jugoslavija še nima strojepiscev- rekorderjev, ki bi se lahko merili z inozem¬ skimi zmagovalci. Ne bilo bi baš pretežko, po¬ stati jugoslovanski prvak. Ali vas ne mika ta častni naslov? Da? Potem pa na delo! Sl. 3. Primer malega (portable) pisalnega stroja. Sl. 4-5. Primer pisalnega stroja brez šuma (Noiseless, Silenta). 8 PISALNI STROJ Strojeznanstvo je potrebno strojepiscu(ki) iz Slovensko nazivoslovje posameznih delov dveh razlogov. Prvič bo le tisti preprečil oz. pisalnega stroja čaka še na svojo dokončno sam popravil razne motnje na pisalnem stroju, obliko. Mogoče bo najti temu ali onemu delu ki do dobra pozna njegov ustroj. Prvovrstna še značilnejši izraz, vendar upam, da bo že pisarniška moč mora imeti prvovrsten stroj, ki naslednje imenoslovje pomagalo izriniti iz naših pa obratno spet zahteva prvovrstno nego. Kdor pisarn močno vkoreninjene nemške izraze, dobro pozna pisalni stroj, bo le ob izrednih pri¬ likah klical mehanika. Naslednji seznam naj dokaže na čelu raz¬ prave, kako potrebno je strojeznanstvo. Kaj je vzrok motenj in kako jih odpravimo, je nave¬ deno koncem razprave. Strojepisec naj skuša po končanem študiju strojeznanstva sam odgo¬ voriti na stavljene probleme. Navedeni odgo¬ vori naj bodo le v kontrolo, 1. Barvni trak obtiči. 2. Barvni trak se ne dvigne. 3. Motek za trak se ne suče, 4. Ročica se ne da sukati. 5. Barvni trak je na enem mestu poškodo¬ van, sicer pa še uporabljiv, 6. Barvni trak se ob robih cefra. 7. Dvigalo se dviguje brez traka. 8. Velike črke niso jasne oz. niso popolne. 9. Pisava postaja medla. 10. Papir se ne suče z valjem oz. se mečka. 11. Papir se pomika poševno. 12. Lučalni vzvodi se med seboj zapletajo, 13. Lučalnega vzvoda ni mogoče spraviti do lovke. 14. Stroj piše samo velike črke. 15. Ločila preluknjajo papir. 16. Otle črke so izpolnjene (zamazane). Črke pridejo pri naknadnem vstavljanju previsoko, prenizko, preveč na levo ali desno. 18. Koncem vrste udarja pismenka na pis¬ menko. 19. Levi rob postane neenakomeren. 20. Robnik ne deluje. 21. Vračalka ne deluje. 22. Zvonček ne zapoje. 23. Potezni konopec se izklopi. 24. Vzmet vleče preslabo ali premočno. 25. Kretnica ne povzroči vrstnih presledkov. 26. Razdalje med črkami postajajo neenako¬ merne. 27. Razmaknica ne deluje. 28. Voz zdrči, 29. Na papirju se prikažejo oljnati madeži. 30. Omarice ne moremo postaviti na stroj. 31. S čim snažimo značke in s čim valjar? Zakaj? 32. Zakaj obračamo trak v gotovih presled¬ kih? 33. Kako spoznamo pri nakupu močno ob¬ rabljen in prenovljen stroj? (Odgovori na str. 16.) NAJVAŽNEJŠE MOTNJE NA PISALNEM STROJU. 17. glavni deli pisalnega stroja 1. pisalna naprava, 2. barvilna naprava, 3. voz, 4. gonilna naprava, 5. pretikalna napra¬ va, 6. tabulator. PISALNA NAPRAVA. Pisalna naprava sestoji iz tastature (tipkal- nice) in vzvodov, Tastatura ima lahko 3, 4 ali 7 vrst tipk, ki so stopničasto razvrščene v ospredju ogrodja/ Trojni vzvodi (tipkin, zvezni, lučalni) imajo na eni strani tipke, na drugem koncu pa značke. Pri strojih s celotno tastaturo nahajamo tam eno značko, pri strojih na en prenos dve, a pri strojih na dva prenosa tri značke. (Značke snažimo s krtačo, bencinom, gnetilom in iglo.) Posebne vzvode imajo pisalni stroji na dročnik (Adler). Posebni modeli (Adler »8«) imajo dvojno črkovnico — latinico in ciri- 1 Ogrodje je stojalo iz litega železa. Pri prevozu je ogrodje navadno pritrjeno na desko. V pisarni je treba leseno podlago odstraniti in stroj položiti na klobučevi- nasto podlago, ki izdatno zmanjšuje ropot. lico — ki se lahko izmenjuje, ali pa sta že na istem dročniku obe pisavi (Adler »11«), Spredaj se gibljejo vzvodi v glavniku, ki onemogoča premikanje na levo ali desno. Na tipkinem vzvodu je zapiračeva kljuka. Zapirač zapre avtomatično stroj, če smo prišli do desne¬ ga robnika. Pri nekaterih strojih lahko s po¬ sebno napravo uporabljamo zapirač in tako pre¬ prečimo, da bi kdo nepozvan tipkal na stroj. Pred valjem se nahaja lovka, ki prepušča le en vzvod. Če udarimo na dve tipki, se vzvoda v lovki zagvozdita. (Previdno potegni bližnjega k sebi.) Lučalni vzvod lahko snamemo pri stro¬ jih s segmentom, V segmentu so vsi lučalni vzvodi nanizani na osi segmenta. Pred snema¬ njem izločimo barvni trak. Lučalni vzvod sna- 9 memo radi popravila ali zamenjave značke ali radi čiščenja zareze v segmentu. Če se lučalni vzvod ne vrača v normalno lego, je vzrok obi¬ čajno nečistost v segmentu. Sl. 6-8. Primeri vzvodov: 1. mehanizem na segment (Mer¬ cedes); 2. Mehanizem na pregibljivi segment (Urania); 3. mehanizem na dročnik (Adler). BARVILNA NAPRAVA. Barvni trak' je navit na dveh motkih. Po¬ sebno dvigalo dviga pri vsakem udarcu barvni trak med valj in udarjajočo značko, nato pa se premakne trak za eno zarezo naprej. Pomikanje v motkih povzroči posebna os, na kateri se nahaja krmilo. Smer v navijanju barvnega traka se spremeni ali avtomatično, ali pa z ročico, ki se ali nekoliko izvleče ali porine nazaj. Dvobarvna naprava (rdeča barva) se naj uporablja le za kratek čas. Pretakne se s po¬ sebno napravo, ki omogoča pri nekaterih strojih tudi izločitev barvnega traka. Slednji način tip¬ kanja uporabljamo, če pišemo na trajne (vošče¬ ne) matrice, ali če hočemo napraviti mnogo kopij. Izmenjavo barvnega traka 1 2 je treba posebej vaditi. Navodilo: Najprej navij trak popolnoma na desni motek. Natančno si oglej način, kako je trak napeljan. Sedaj šele vzami trak iz motka in pritrdi tam novega. Posebno pazi na nape¬ to ljavo traka v dvigalu. Primi trak z obema ro¬ kama in ga od zadaj (pri Mercedes od spredaj) napeljaj. Če obtiči trak med tipkanjem, si pomagamo z ročico, sicer preluknjajo značke trak. Pri enobarvnem traku premenjamo vsake tri tedne motke, tako da pride spodnji del traka navzgor. Pri modernih strojih bomo seveda raje uporabili dvobarvni mehanizem. Pri normalni izrabi drži trak do 2 meseca, to je 300 delovnih ur ali pri¬ bližno 1200 strani. 1 Ker se pri nas uporabljajo skoraj izključno le pis. stroji z barvnim trakom, zato bodi samo omenjena barvilna naprava z barvnimi blazinicami (Yost, Williams) in z barvnim valjarčkom (Sun, Globe itd.). 2 Pri izmenjavi barvnega traka pazimo dobro na pravilno številko barvnega traka, ker se sicer cefra oz. sploh ne deluje. Nekaj primerov: 11 cm (Underwood, stari model), 13 cm (Underwood, Remington, Urania . . .), 16 cm (Mercedes, Stoevver, Adler 15 .. .), 25 cm (Adler 1 ). Sl. 9. Izmenjava latinske črkovnice v cirilsko (Adler). Sl. 10. Barvilna naprava. 1. barvni trak, 2. motek, 3. motkova os, 4. koničasti kolesci, 5. os barvilne naprave, 6. ročica. VOZ. Voz drži in premika papir. Na vozu razli¬ kujemo: 1. valj, 2. napravo za vravnanje papirja, 3. napravo za premikanje papirja in 4. napravo za omejitev voznega premikanja. 1. VALJ. Površina iz gume je nekoliko hrapava. Pa¬ pirnato varovalo podaljša uporabnost valja. Pregladek valj je treba napraviti raskav, zama¬ zanega je treba očistiti s špiritom (ne z benci¬ nom). Umivanje s špiritom nam za silo tudi pomaga, če pregladek valj noče vleči papirja. Valj naj bo srednje trd. Na premehkem ne mo¬ remo delati kopij, pretrd pa nam kvari značke in trak. Na noben način ne smemo tipkati, če na valju ni papirja. Da čuvamo valj, imejmo vedno napeljana najmanj 2 lista. 2. NAPRAVA ZA VRAVNANJE PAPIRJA: a) Pločevina, na katero položimo papir. Na¬ vadno se nahaja na pločevini tudi premakljivo kazalo za levi papirni rob, ki je običajno na¬ stavljeno na zarezo 0. b) Valjarčki, ki jih pritiska pero na valj. Vmes se pomika papir. c) Izprežni vzvod, ki odmakne valjarčke od valja, radi česar se papir lahko zravna ali sna¬ me iz stroja. d) Prečnica (papirno držalo) z dvema va- ljarčkoma in premikalno lestvico. Pri ameri- kanskih strojih najdemo navadno namesto pred¬ nice dve krajni držali. e) Držalo za dopisnice. f) Ravnilo je dvoje pločevinastih trakov na obeh straneh dvigala. Gornji rob se natančno ujema z osnovnico vrste, zareze (stopinje) pa označujejo sredino črke. V škrbo vtaknemo ko¬ nico svinčnika, če hočemo potegniti vodoravno ali navpično črto. 3. NAPRAVA ZA PREMIKANJE PAPIRJA: a) Kretnica (premikalo), s katero ne pori¬ nemo samo voza na desno, temveč povzročimo tudi kretanje (premikanje) valja oz. papirja za 1, II 2 ali 3 presledke. Nekateri stroji imajo 5 pre¬ sledkov. Te presledke ustali (fiksira) b) razdaljnik, c) Izklopna naprava za prosto vrtenje valja (postotek valja) je poseben vzvod ali naprava v podaljšku valja; napravo uporabljamo, da lahko pišemo na določeno črto, da lahko usta¬ limo poljubno razdaljo itd. Nekateri stroji imajo dvojen prostotek. Prvi izklopi zatik na kolesu za vrste. Če torej prostotek zopet izklopimo, pridemo lahko vedno zopet v prvotno vrsto. Drugi način prostoteka pa je posebna naprava v podaljšku valja pri vrtilu. Navadno imamo za to posebno vtikalo. Vtikalo nam omogoča, da si izberemo poljubno vrsto, ki ostane nespre¬ menjena tudi pri uporabi kretnice. Vtikala ne smemo mazati z oljem. 4. NAPRAVA ZA OMEJITEV VOZNEGA PREMIKANJA: a) Robnika se lahko premikata na zobčasti palici in omejujeta gibanje voza na levi in desni strani. Desni robnik ima dvoje grebenov v raz¬ dalji 6 zarez. Prvi greben sproži zvonček, drugi pa ustavi voz. b) Robni izločilec je naprava (gumb, tipka, vzvod), ki izloči omejitev gibanja po robniku. PRETIKALNA Pretikalno kolo, ki se nahaja zadaj v sredi, zavre po premaknitvi voza potezno silo vzmeti, da voz ne zdrči do kraja. S pretikalnim kolesom so s posebnimi vzvodi v zvezi: a) Razmaknica. Udarec na njo premakne voz za črkovno širino (zarezo) naprej. b) Vračalka pomakne voz za črkovno širino nazaj. NAPRAVA. c) Prožilnik (izklopnik) omogoča prosto pre¬ mikanje voza na levo. Črkovni prenos. Pritisk na prenosnico (ve¬ liko tipko) dvigne ali zniža po posebni na¬ pravi valj ali zniža segment. Stroji z dvojnim prenosom imajo dve prenosnici, ki dvigneta valj v dve višini. Z zapornico se lahko dvig valja ustali (fiksira). Pozor na pravilno in napačno uporabo prenosnice! 12 SI. 17. Idealiziran prerez pisalnega stroja. (Kombinacija raznih sistemov.) 1. tipka, 2. tipkin vzvod, 3. zvezni vzvod, 4. lučalni vzvod, 5. značke (pismenke), 6. pretikalna naprava s preti- kalnim kolesom, 7, dvigalo, 8. vzmetnica z vzmetjo, 9. os barvilne naprave, 10. koničasti kolesci, 11. motkova os, 12. motek, 13. valj, 14. črkovni prenos, 15. zapiračeva kljuka, 16. zapirač. Primer velikih (standard) pisalnih strojev. 13 ** N _-.ro..- Sl. 18-19. Črkovni prenos. 1. pravilno, 2. napačno. TABULATOR ZA KOLONE. Tipka za kolone ali kratko tabulator sproži Ker imajo nekateri stroji za tabulator za- kakor prožilnik voz, ki zdrči na levo. Ustavi vorno napravo, da voz ne trči prehudo ob Sl. 20. Decimalni tabulator. ga jezdec na naravnalnem tiru. Teh jezdecev je več in se dado poljubno postaviti. Jezdeci se premikajo, pretikajo ali naravnajo avtomatično. 14 jezdece, zato bodi pritisk na tipko za kolone krepek. Čim krepkejši je pritisk, tem počasneje drsi voz in tem manje škoduje sunek. Če za- vorna naprava ne deluje, zadržujmo voz s pro¬ sto roko. Tabulator nam služi pri tipkanju raznih tabel in kolon, za pričetek odstavkov, datuma, napisa itd. Decimalni tabulator je v delovanju sli¬ čen navadnemu tabulatorju, vendar ima 10 tipk za kolone in včasih tudi vrtilo za 4 naravnalne tire. Na vsakem tiru se postavijo jezdeci dru¬ gače, tako da lahko pišemo brez prestavljanja jezdecev 4 različne formularje. Z vrtilom izbe¬ remo določeni naravnalni tir. Izmed 10 tipk za kolone jih je 9 za devet številčnih mest (ednice do stomiljonice), ena tipka pa je za decimalno vejico. Če pritisnemo na tipko z decimalno vejico, potem obstoji voz na zarezi, ki jo označuje jezdec. Uporaba vsake ostale tipke ustavi voz za toliko mest pred dec. vejico, kakor jih ozna¬ čuje številka na tipki. Na ta način pišemo brez truda številčne kolone. Sl. 21. Naravnalni tiri za tabulator. OSKRBOVANJE STROJA. Čuvaj stroj pred prahom in odpadki radirke. Prah in fini pesek, ki se nahaja v radirki, ško¬ duje bolj ležiščem, kakor še tako dolgo tipkanje na oskrbovanem stroju. Če je neobhodno po¬ trebno, da uporabljaš radirko, potem potegni voz na stran. Po uporabi pokrij voz! Snaženje, Za odstranitev prahu v težje do¬ stopnih delih uporabljamo čopič, na zunanjih delih pa flanelasto krpo. Značke čistimo s krta¬ čo (vedno nazven), gnetilom, iglo, bencinom. Valj čistimo s špiritom, ki se naj na valju posuši. Mazanje z oljem. Ne uporabljaj olja, dokler nisi delov osnažil. Uporabljaj le fino olje, in sicer kolikor mogoče malo. Po oljenju premikaj napravo in odstrani odvišno olje, da ne vsrkava prahu in da se ne zasmoli. Ne dotikaj se z oljem valja, dvigala in vtikala. Večkrat je treba ma¬ zati edino drsalne locne in koloturo pod valjem (valjarno pretikalo). POMNOŽEVALNA SREDSTVA. I. Prepis (kopija). 1. Najobičajnejše pomnoževalno sredstvo so kopije z oglenim papirjem. 2. Kopirna stiskalnica in kopirni stroji. II. Odtisi. 1. Prvopis se napravi a) s kopirnim trakom, b) s kopirnim papirjem, c) s kopirnim črnilom. 15 / 2. Odtis se napravi a) na klejevi, glicerinovi (hektografski) snovi ali masi, b) na listih ali zvitkih z maso, c) na glinasti masi. III, Šablonsko postopanje z barvilom, Prvopis (original) se napravi na trajnih ali voščenih matricah. Odtisi se dobe a) na ploščnati napravi, b) z rotacijo. IV- Tiskanje s pismenkami a) gumaste črke, b) kovinaste črke. V, Kemično postopanje z uporabo a) steklenih (opalograf), b) kamenenih (litografija), c) kovinskih plošč. VI. Fotografično postopanje, NAVODILO ZA PISANJE NA TRAJNE MATRICE, 1. Barvni trak se izklopi, 2. Značke se temeljito osnažijo z bencinom in gnetilom. 3. Matrica se previdno napne v voz (upo¬ raba zaščitnega lističa). 4. Izdelovanje odtisov na posebnem aparatu. KAKO ODPRAVIM MOTNJE NA PIS. STROJU. Glej seznam motenj na str. 9. 1. a) Trak je stekel, ročico je treba izvleči ali potisniti nazaj, b) Trak je raztrgan in ga je treba z roči¬ co previdno spraviti skozi napeljavo. c) Motki so napačno vstavljeni. 2. a) Barvni trak je po dvobarvni napravi izločen. b) Med segmentom in dvigalom se je na¬ brala nesnaga, ki jo moramo odstra¬ niti. 3. in 4. Kakor pod 1. 5. Na nepoškodovanih mestih ga še lahko uporabljamo, vendar moramo paziti, da ga na poškodovanih mestih previdno spra¬ vimo z ročico skozi napeljavo. 6. a) Trak je preširok, torej napačna šte¬ vilka. b) Dvigalo se ne dviga do prave višine. 7. Trak je napačno napeljan. 8. a) Trak je izrabljen. b) Trak je že odvit do konca in nismo pretaknili ročice (velja samo za stroje, ki tega ne regulirajo avtomatično). c) Trak se je zadel in se ne premika. d) Trak je sploh izklopljen. 9. a) Prenosnice nismo držali ves čas krep¬ ko navzdol. b) Barvni trak se premalo dviga. c) Strojepisec pritiska namesto da bi tipkal. d) Pismenka leži direktno na valju na¬ mesto v lovki. 10. a) Izprežni vzvod ni potisnjen nazaj. b) Papir se mečka, če ni lepo naravnan, če smo vložili preveč pol, če pol nismo razrezali, če je valj v sredi izrabljen. Valj je treba izbrusiti oz. nadomestiti z novim. 11. a) Valj je pregladek. b) Valjarčki pod valjem ne pritiskajo enakomerno. Najbrž niso enakomerno namazani. c) Izprežni vzvod ni potisnjen nazaj. 12. Vzrok je slabo tipkanje. Previdno jih mo¬ ramo potegniti brez sile nazaj. 13. a) Voz je že pri desnem robniku in s tem je gibanje voza in vzvodov ustavljeno, b) Nekateri stroji imajo napravo, s kate¬ ro se vzvodi ali pa voz pripne, tako da nikdo nepozvan ne more tipkati. 14. Zapornica pri prenosnici je fiksirana. Tre¬ ba jo je izklopiti. 15. Pri teh tipkah je treba posebno paziti, da ne udarjamo preveč. 16. Pismenke (značke) osnažimo z iglo. 17. Naknadno vstavljanje črk zahteva mnogo spretnosti. Papir uravnamo s pomočjo iz- prežnega vzvoda tako, da se osnovnica vrste natančno vjema z ravnilom, in da kažejo zareze na ravnilu natančno na sre¬ dino črke. Ko smo potisnili izprežni vzvod nazaj, še lahko porabimo prostotek valja. Z uporabo pike se končno prepričamo, ali ima papir pravilno lego ali ne. 18. Pisali smo predaleč. Uporabimo še lahko izločilec. 19. Levi robnik ni popolnoma ustaljen, oz. voza nismo potisnili popolnoma nazaj. Večkrat bo treba voz z vračalko pomak¬ niti v pravilno lego. Posebno pazimo v prvi vrsti. 20. Vzmet v napravi je popustila. 16 21. Pogreška mora biti zadaj v premikalnem kolesu, kjer poseben zaporni kavelj ne sega natančno v zobovje. Mehanik! 22. Jeziček pritiska premalo na vzvod za zvonček. 23. Treba ga je znova vklopiti, če se pri iz- klopljenju ni vtrgala vzmet v vzmetnici. 24. Vzmet je treba napeti ali popustiti. 25. Pri nekaterih strojih ne deluje kretnica, če je valj v prostoteku. 26. a) Vzmet v vzmetnici ni dovolj napeta in voz radi tega ne dohaja. Vzmet je tre¬ ba napeti in drsalni locen namazati. b) Naprava za držanje dopisnic zadržuje premikanje voza. 27. Kakor 13. 28. Potisnili smo nehote na prožilnik ali ta- bulator. 29. Valjarčke pod valjem smo preveč mazali z oljem. Mogoče tudi drsalni locen, od koder lahko kapljica olja brizgne na valj. Stroj je treba temeljito očistiti. 30. Voz ni v sredi ogrodja. 31. S krtačo, bencinom, gnetilom, iglo; valj pa samo s špiritom. 32. Pri strojih z dvobarvno napravo ni treba obračati traka, temveč uporabljamo to napravo. Pri strojih starejše konstrukcije, ki nimajo dvobarvne naprave, pa je oni del traka, na katerega udarjajo male značke, mnogo bolj izrabljen ko oni, ki barva velike. 33. Najvažnejša je kontrola pisave. Ugotovi¬ mo, ali delajo vse črke ravno osnovnico in popolnoma enakomerne presledke in ali je vsaka črka lepa. Kontrola mehanike zahteva precejšnje izkušnje. — Prenov¬ ljeni stroji so na las podobni novim, ven¬ dar imajo manjše (torej starejše) tvorni- ške številke vdolbene na ogrodju stroja. PREGLED PISARNIŠKE TEHNIKE. Razven pisalnega stroja bi moral sodoben stenotipist(ka) poznati še celo vrsto strojev in naprav, ki tvorijo sestaven del moderno oprem¬ ljene pisarne. Naslednji pregled naj služi za prvo informacijo. Tehnika pisemskega prometa. 1. Pisalni stroji. 2. Diktirni aparati (Parlograph, Diktator, Telegraphon...). 3. Pomnoževalni aparati: a) opalograf; b) voščena ali trajna matrica (Greif, Roto, Drytyp, Triumph . , c) stavnica na črke (Freho, Gameter, Multigraph . . .); d) kovinasta matrica (Rotaprint); e) fotografični pomnoževalec (Bromo- graph, Famulus); f) rotacijski stroj (Opalo ...). 4. Kopirni stroji, 5. Adresirni stroji (Adrema, Adressator, Elliot, Roneo ...). 6. Pregibni stroji za pisma (Freho). 7. Lepilni stroji za pisma (Velopost, Elusor, Bonnacoll...). 8. Stroji za frankiranje (Francotyp, Eustos). 9. Pomožni aparati: aparat za rezanje pa¬ pirja, luknjač, stroj za priostrenje svinčni¬ kov, stroj za vezanje, stroj za luknjanje itd. Tehnika denarne kontrole. 1. Registrirne blagajne. 2. Stroj za štetje novcev. 3. Stroj za popis čekov . Tehnika računanja. 1. Računske tabele (Stugra). 2. Računske palice, premikači, koluti in valjarji. 3. Seštevalni stroji (Addiator, Comptator, Summator, Scribola .. .). 4. Seštevalni pisalni stroji (Conti, Astra, Dalton ...). 5. Vknjiževalni stroji (Remington, Under- wood, Elliot-Fisher .. .). 6. Računski stroji: a) valjarni sistem (Archimedes, Record, Unitas .. .); b) kolobami sistem (Triumphator, Tha- les, Lipsia ...); c) palični sistem (Mercedes). Tehnika kartoteke, 1. Vrste katotek: a) luknjičaste kartoteke (Findex...); 17 b) ploščnate kartoteke (Kardex, Sofra, Rekord, Acme ...); c) viseče kartoteke; d) kartoteke v obliki knjige. 2. Pomožna tehnična sredstva: a) jezdeci, b) jezički, c) zareze, 3. Kartotečno pohištvo. Sl. 23. Moderna pisarna. ki jo mora stenotipist(kinja) poznati, v obliki izpitnih vprašanj. 1. a) Strojeznanstvo: Glavni deli pisalnega stroja, b) Tehnika tipkanja: Naknadno vstavlja¬ nje črk. c) Motnje na stroju: Na papirju se prika¬ žejo oljnati madeži. 2. a) Pisalna naprava. b) Odstavek. c) Zakaj obračamo trak v gotovih pre¬ sledkih? 3. a) Barvilna naprava. b) Radiranje. c) Snaženje značk in valja. 4. a) Izmenjava barvnega traka. b) Levi in desni rob. c) Barvni trak se ne dviga. 5. a) Valj (opis, nega). b) Razprti tisk. c) Razmaknica ne deluje. 6. a) Naprava za premikanje papirja. b) Prostor pred in za ločili in posebnimi znaki. c) Zvonček ne zapoje. Naprava za vravnanje papirja. b) Stavljanje besed v sredo vrste, c) Pisava postaja medla. 8. a) Gonilna naprava. b) Kopije z oglenim papirjem, c) Ročica se ne da sukati. 9. a) Pretikalna naprava. b) Splošna določila za obliko pisma (za¬ reze, razmaki). c) Motek za trak se ne suče. 10. a) Črkovni prenos. b) Naše tvrdke in oblika pisma. c) Vzvodi se med seboj zapletajo. 11. a) Tabulator. b) Pomen desnega robnika, c) Barvni trak je na enem mestu poško dovan. 12. a) Decimalni tabulator. b) Kako določimo hitrost tipkanja. c) Barvni trak se ob robih cefra. 13. a) Oskrbovanje stroja. b) Pomen respektnega prostora. c) Velika črka je nejasna; pride pre visoko. PREGLED SNOVI, 7. a) 18 14. a) Pisanje na matrice. b) Ločilna črtica; ulomki. c) Papir se porniče poševno; se mečka. 15. a) Tehnika pisemskega prometa. b) Vlaganje papirja. c) Vzvodov ni mogoče spraviti do lovke. 16. a) Kako se hitro orientiramo pri novem stroju? b) Pravilno sedenje med tipkanjem. c) Kako napravimo navpično ali vodo¬ ravno črto? 17. a) Tehnika računskega prometa. b) Popravi napake v natipkanem pismu. c) Lučalni vzvod se noče vrniti v prvotni položaj. 18. a) Tehnika kartotek. b) Pomnoževalna sredstva (brez matrice). c) Kako spoznamo pri nakupu močno ob¬ rabljen stroj? Prenovljen stroj? 19. a) Tehnika denarne kontrole. b) Prednosti desetprstnega tipkanja pred dvoprstnim. c) Razlika med stroji s segmentom in drooniki. 20. a) Zapirač. b) Pomen zaščitnega lističa. c) Kako si pomagamo za silo, če pregla- dek valj ne vleče papirja. V salio pismo je po svoji o lili Hi in natančnosti legitimacija pisca. Previden šef se tega do6ro zaveda in ne dopušča niti najmanjše površnosti. Stroj episec(&a), Hi upošteva vsa navodila uč&eni&a, f>o predložil(a) vedno pismo, fii 6o šefu v veselje. 19 NAJVAŽNEJŠI IZRAZI ZA STROJNE DELE MALI (PORTABLE) PISALNI STROJ 1. razmaknica 8. 2. prenosnica 9. 3. zapornica 10. 4. lučalni vzvodi 11, 5. mofek •• 12. 6. razdaljnik 13. 7. kretnica * 20 1. vaia — asdf jklč Glej navodilo 1. sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa jakala sadafa da da da ja ja ja as da da da ja ja ja as da da da ja ja ja as da da da ja ja ja as as as aj aj aj da da da as as aj aj aj da da da as as aj aj aj da da da as as aj aj aj da da da saj saj saj saj ja ja ja as as as ja ja ja as as as ja ja ja as as as ja ja ja as as as saj las las las jal saj las las las jal saj las las las jal saj las las las jal kal kal kal lak lak lak sak sak sak saj kal kal kal lak lak lak sak sak sak saj kal kal kal lak lak lak sak sak sak saj kal kal kal lak lak lak sak sak sak saj alfa alfa alfa alfa alfa alfa alfa alfa alfa klas alfa klas alfa klas alfa klas klas klas klas klas klas klas klas klas kdaj kdaj kdaj kdaj kdaj kdaj kdaj kdaj kdaj dalj dalj dalj skal kdaj dalj dalj dalj skal kdaj dalj dalj dalj skal kdaj dalj dalj dalj skal klada klada klada skala skala skala sladka sladka sladka laskal klada klada klada skala skala skala sladka sladka sladka laskal klada klada klada skala skala skala sladka sladka sladka laskal klada klada klada skala skala skala sladka sladka sladka laskal lak alfa dalj klas sak ja klada saj kasa skala sladka dlaka kdaj laskal jal lak alfa dalj klas sak ja klada saj kasa skala sladka dlaka kdaj laskal jal lak alfa dalj klas sak ja klada saj kasa skala sladka dlaka kdaj laskal jal lak alfa dalj klas sak ja klada saj kasa skala sladka dlaka kdaj laskal jal lak alfa dalj klas sak ja klada saj kasa skala sladka dlaka kdaj laskal jal » 2. vaja — g h — Glej navodilo 2. fgf j h j fgf j h j fgf j h j fgf j h j fgf j h j fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj fgf jhj gad gad gad haj haj gad gad gad haj haj gad gad gad haj haj gad gad gad haj haj haj lah lah lah gda haj lah lah lah gda haj lah lah lah gda haj lah lah lah gda gda gda gad gad gad haj gda gda gad gad gad haj gda gda gad gad gad haj gda gda gad gad gad haj glad glad glad hlad glad glad glad hlad glad glad glad hlad glad glad glad hlad hlad hlad glas glas hlad hlad glas glas hlad hlad glas glas hlad hlad glas glas glas haag haag haag alga glas haag haag haag alga glas haag haag haag alga glas haag haag haag alga lahak lahak lahak lagal lagal lagal halja halja halja lahka lahak lahak lahak lagal lagal lagal halja halja halja lahka lahak lahak lahak lagal lagal lagal halja halja halja lahka lahak lahak lahak lagal lagal lagal halja halja halja lahka gladak gladak gl-adak glasak glasak glasak jahala jahala jahala gladak gladak gladak glasak glasak glasak jahala jahala jahala gladak gladak gladak glasak glasak glasak jahala jahala jahala gladak gladak gladak glasak glasak glasak jahala jahala jahala gad haj lah gda glad hlad glas haag gladak glasak jahal jahaj lahak halja lahka safalada gad haj lah gda glad hlad glas haag gladak glasak jahal jahaj lahak halja lahka safalada gad haj gda glad hlad glas haag gladak glasak jahal jahaj lahak halja lahka safalada gad haj lah gda glad hlad hlad glas haag gladak glasak jahal jahaj lahak halja lahka safalada gad haj lah gda 5. vaja — e i — Glej navodilo 3. dede dede dede dede dede dede dede dede dede dede dede dede dede kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki kiki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki deki edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik edik dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf kikj dedf edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf iklj edsf fege jihi fege jihi fege jihi fege jihi fege jihi fege jihi fege fege jihi fege jihi fede jihi fege jihi fege jihi fege jihi fege asi adi afi agi asi adi afi agi asi adi afi agi asi adi afi agi ahe aj e ake ale ahe aj e ake ale ahe aj e ake ale ahe aj e ake ale eha ej a eka ela eha eja eka ela eha eja eka ela eha eja eka ela iga ifa ida isa iga ifa ida isa iga ifa ida isa iga ifa ida isa fes fes fes sel sel sel fed fed fed hej hej hej jed jed jed fej fes fes fes sel sel sel fed fed fed hej hej hej jed jed jed fej dih dih dih sij sij sij kis kis kis lij lij lij ali ali ali fis dih dih dih sij sij sij kis kis kis lij lij lij ali ali ali fis dela dela lika lika dile dile diha diha esej esej liga liga glej dela dela lika lika dile dile diha diha esej esej liga liga glej sled sled igla igla sika sika lega lega kiha kiha figa figa sedi sled sled igla igla sika sika lega lega kiha kiha figa figa sedi segal likal jedel delaj idila kelih sadil slika dekle lijak dih segal likal jedel delaj idila kelih sadil slika dekle lijak dih segal likal jedel delaj idila kelih sadil slika dekle lijak dih segal likal jedel delaj idila kelih sadil slika dekle lijak dih gladil gadji sladek shajal skalil lilija legija klesal skesal gladil gadji sladek shajal skalil lilija legija klesal skesal gladil gadji sladek shajal skalil lilija legija klesal skesal gladil gadji sladek shajal skalil lilija legija klesal skesal hladila filijala glasilka fekalije hladila filijala glasilka hladila filijala glasilka fekalije hladila filijala glasilka hladila filijala glasilka fekalije hladila filijala glasilka hladila filijala glasilka fekalije hladila filijala glasilka ali si slikal jedla je jed safalada se je hladila dekla lika le sekaj les ali je ded sadil klesal je les slikal je slike fej kaj dela slikaj lilije ali kelihe ali se je sladka jed hladila ida deje da je sladka jed lahka ali si slikal jedla je jed safalada se je hladila dekla lika le sekaj les ali je ded sadil klesal je les slikal je slike fej kaj dela 4. vaja r u Glej navodilo 4. ara ara ara ara ker ker ker ker ara ura ara ura ker res ker res ura ura ura ura res res res res suh suh suh suh gre gre gre gre suh jus suh jus gre srd gre srd jus jus jus jus srd srd srd srd lug lug lug lug urh urh urh urh lug luk lug luk urh ris urh ris juha juha jugu jugu frak frak fara fara duri duri duha juha juha jugu jugu frak frak fara fara duri duri duha sila sila srka srka gluh gluh kjer kjer urar urar ruje sila sila srka srka gluh gluh kjer kjer urar urar ruje duha suha duha suha ruj e drug ruje drug kuhal kuhal rudar rudar radij radij rahel rahel sreda kuhal kuhal rudar rudar radij radij rahel rahel sreda redar redar ruski ruski harfa harfa gruda gruda sluga redar redar ruski ruski harfa harfa gruda gruda sluga sreda r j u sreda rju sluga dru sluga dru ljudje rajski realka sadjar segrel skesal skuhal ugajal drugih ljudje rajski realka sadjar segrel skesal skuhal ugajal drugih ljudje rajski realka sadjar segrel skesal skuhal ugajal drugih sardele shladil skregal ugasil udrihal hujskal gladili radikal sardele shladil skregal ugasil udrihal hujskal gladili radikal sardele shladil skregal ugasil udrihal hujskal gladili radikal dijak gre k realki sadjarju je ugajala sadjereja ali je res hujskal ljudi slika je ugajala ker je slikar res slikal kdaj je dekla skuhala sadje usad se rad udere sardela je sladka jed drugi rudar je res gluh harfa se je glasila dijak gre k realki ker je hujskal ga je redar skregal sadja,rju je ugajala sadjereja ali je res hujskal ljudi slika je ugajala druga 5. vaja — op — Glej navodilo 5. plala plala plala plala plala plala plala plala plala plala pla plelo plelo plelo plelo plelo plelo plelo plelo plelo plelo ple plile plile plile plile plile plile plile plile plile plile pli plulo plulo plulo plulo plulo plulo plulo plulo plulo plulo plu pra pre pri pro pru pra pre pri pro pru pra pre pri pro pru pra psa pse psi pso psu psa pse psi pso psu psa pse psi pso psu psa pka pke pki pko pku pka pke pki pko pku pka pke pki pko pku pka pla ple pli plo plu pla ple pli plo plu pla ple pli plo plu pla pol pol pol pod pod pod pir pir pir puh puh puh pes pes pes pek pol pol pol pod pod pod pir pir pir puh puh puh pes pes pes pek ped ped ped par par par osa osa osa kdo kdo kdo kup kup kup pil ped ped ped par par par osa osa osa kdo kdo kdo kup kup kup pil orel orel ohol ohol salo salo hoja hoja jopa jopa lepo lepo jed orel orel ohol ohol salo salo hoja hoja jopa jopa lepo lepo jed pero pero repa repa para para pika pika olje olje drog drog pla pero pero repa repa para para pika pika olje olje drog drog pla poleg poleg ropar ropar jokal jokal galop galop pajek pajek poleg poleg ropar ropar jokal jokal galop galop pajek pajek sokol sokol epoha epoha porok porok april april glosa glosa sokol sokol epoha epoha porok porok april april glosa glosa gospod podpis krepek prosil prihod plesal propad orodje alpaka gospod podpis krepek prosil prihod plesal propad orodje alpaka gospod podpis krepek prosil prihod plesal propad orodje alpaka prokura poldrug prigoda koledar profesor oslepel poslopje okro prokura poldrug prigoda koledar profesor oslepel poslopje okro prokura poldrug prigoda koledar profesor oslepel poslopje okro lahko je kalkuliral podpis gospoda profesorja ali je res spre prokuro o priliki rudarskega plesa propadla praksa prodaja se dolga serija poslopij po koledarju pride sedaj druga perijoda dela s periferije prihaja krepek rod proklel je alkohol ki ga kakor pajek opredel sedaj pohajkuje okrog lepo je prosil a le pol je uspel plod oreha jedo dijaki kaj radi uspeh sokolske ideje kolek je prilepil k poli papirja k prodajalki je dospel lepo sadje kdo je porok da je prejel dijak podporo 6. vaja — t z Glej navodilo 6. ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr ftr jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu jzu ftzj ftzj ftzj ftzj ftz.j ftzj ftzj ftzj ftzj ftzj ftzj ftzj ftz tfjz tfjz tfjz tfjz tfjz tfjz tfjz tfjz tfjz tfzj tfzj tfzj tfz trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trzu trz tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tezi tez sito sito teta teta lezi lezi zofa zofa post post zdaj zdaj zla sito sito teta teta lezi lezi zofa zofa post post zdaj zdaj zla zrak zrak takt takt trdo trdo strd strd otel otel zelo zelo kos zrak zrak takt takt trdo trdo strd strd otel otel zelo zelo kos pozor pozor tedaj tedaj liter liter zadaj zadaj petek petek pozor pozor tedaj tedaj liter liter zadaj zadaj petek petek sezul sezul hiter hiter strup strup zgled zgled zgrda zgrda sezul sezul hiter hiter strup strup zgled zgled zgrda zgrda kateri zaloga plakat zlasti zlahka trudil zgoraj zastor trdota kateri zaloga plakat zlasti zlahka trudil zgoraj zastor trdota kateri zaloga plakat zlasti zlahka trudil zgoraj zastor trdota literatura faktura izdelek zadruga fotografija telegraf zdelat literatura faktura izdelek zadruga fotografija telegraf zdelat literatura faktura izdelek zadruga fotografija telegraf zdelat po kateri tarifi lahko kalkulirate zadostiti pogoju prokurist je pregledal fakturo tuji izdelki pozor pred zaostalo zalogo po zaslugi telegrafista zakup tega prostora odstopil je kot prokurist zaradi koledarskih razlik zategadelj zaostati zgolj zaradi zaslug zgodilo se je tridesetega aprila zapisek grdih ali zastarelih fotografij ta teorija zadostuje od zareze tri do pet ruska literatura sklizek trotoar takoj so zapazili plakat to je zasluga zadruge zakaj je izostala zaroka dijak se je potrudil ter zato tudi zdelal ali zgrda ali zlepa 7. vaja — v m — Glej navodilo 7. fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm fvjm vsa vse ml a mle dva dve kma kme vem vem vem vem dim dim dim dim vsi vso mli mio dvi dvo krni kmo vem vaj vem vaj dim meh dim meh vse vsi ml e mli dve dvi kme krni maj maj maj maj vre vre vre vre vso vsu mio mlu dvo dvu kmo kmu maj ave maj ave vre vrh vre vrh tema tema kmet kmet tema tema kmet kmet sova sova vlit vlit sova sova vlit vlit mera mera vest vest mera mera vest vest malo malo mast mast malo malo mast mast datum datum firma firma datum datum firma firma tovor tovor vodj a vod j a tovor tovor vodj a vodj a pamet pamet mrazi mrazi pamet pamet mrazi mrazi motor motor vzhod vzhod motor motor vzhod vzhod videz videz vzrok vzrok videz videz vzrok vzrok valuta valuta valuta vedoma avgust vedoma avgust vedoma avgust vsakdo mislim dovolj vsakdo mislim dovolj vsakdo mislim dovolj povsod povsod povsod promet promet promet vzgled vzgled vzgled povzetj e povzetj e povzetj e magistrat magistrat magistrat vsepovso vsepovso vsepovso d vzamemo d vzamemo d vzamemo veleposestvo veleposestvo veleposestvo trguj emo trguj emo trguj emo pozdrav domovini jugoslaviji rad prevzamem zastopstvo veliko dela v upravi akti so se zamleli komisijska trata potrjujem prejem vsled dovolitve povzetja vsaj pod temi pogoji glede na moje pomisleke tuzemski promet nepremostljive ovire radi datuma prejema sprejemljivi pogoji po temeljitem premisleku dovoljujemo si vam poslati izdelki te firme polom zaradi zlate valute reforma prometa trgujemo z motorji vhod pri levih vratih deset metrov damasta varljiva vsota vedoma ga je povsod zapostavljal tekom avgusta kmetska zveza kakor smo pravkar ugotovili sprejmete lahko do vstavitve prometa 8. vaja — b n — Glej navodilo 8. fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbj fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbjn fbj fvb jmn fvb jmn fvb jmn fvb jmn fvb jmn fvb jmn fvb jmn fvb jmn bfr nju bfr nju bfr nju bfr nju bfr nju bfr nju bfr nju bfr nju ba be bi bo bu ba be bi bo bu ba be bi bo bu ba be bi bo bu ba na ne ni no nu na ne ni no nu na ne ni no nu na ne ni no nu na ab eb ib ob ub ab eb ib ob ub ab eb ib ob ub ab eb ib ob ub ab an en in on un an en in on un an en in on un an en in on un an juni juni vdan vdan j uni j uni vdan vdan baj e baj e mnog mnog baj e baj e mnog mmog beda beda nauk nauk roba roba guba guba nis beda beda nauk nauk roba roba guba guba nis brat brat brez brez slon slon znoj znoj blo brat brat brez brez slon slon znoj znoj blo baker baker najem napis robat narod vedno blago nafta frank baker baker najem napis robat narod vedno blago nafta frank baker baker najem napis robat narod vedno blago nafta frank vabilo nabava znamka znesek seznam batist trasat vendar franko vabilo nabava znamka znesek seznam batist trasat vendar franko konkurenca telefon honorar januar poslovanje brzojavka pravil vpisovanje kolkovina vsebina vznemirjenje akreditiv diskontira vzpodbuda maksimalen manufaktura blagoroden nadaljevanje trasa dobrovpis blagovolite remitent februar oktober november vljudn fakturni znesek podjetje obeta dober razvoj niti za trenutek nismo dvomili radi nepreglednega vpisovanja spreminjevalni predlogi reelna trgovina s priposlanim blagom boste povsem zadovoljni po naredbi lastni rezervni zaklad spremno pismo kraj in datum blagovolite vpisati v korist le z vztrajnim delom in veliko marljivostjo brezobzirnost mnenja javnosti vrednost je za spoznanje narastla ministrska naredba podjetje obeta dober razvoj nesolidna trgovina proti gotovini nuditi ne dvomimo o njegovi likvidnosti njegova trgovska sposobnost ne prodajamo na obroke v neverjetnem stanju potrebno ukreniti tovornino pribijemo izdatkom to dejstvo govori dovolj jasno svoje obljube ne morem izpolniti potvorjena listina tega mu ne smemo zameriti 9. vaja — c č č — Glej navodilo 9. sca sce sci sco scu sca sce sci sco scu sca sce sci sco scu sca čva čve čvi čvo čvu čva čve čvi čvo čvu čva čve čvi čvo čvu čva era čra ere čre eri čri ero čro cru čru era era ere čre eri čri ček ček ček bič bič bič čep čep čep car car car cev cev cev cin ček ček ček bič bič bič čep čep čep car car car cev cev cev cin čar čar čar kči kči kči moč moč moč čaj čaj čaj cin cin cin čer čar čar čar kči kči kči moč moč moč čaj čaj čaj cin cin cin čer deca deca ječa ječa čela čela lice lice cilj cilj čoln čoln kuča deca deca ječa ječa čela čela lice lice cilj cilj čoln čoln kuča leča leča doči doči vice vice opči opči neče neče člen člen voče leča leča doči doči vice vice opči opči neče neče člen člen voče marec večer cenik čilim ducat čreda čorda cekin vreča sveča marec večer cenik čilim ducat čreda čorda cekin vreča sveča marec večer cenik čilim ducat čreda čorda cekin vreča sveča menica učinek pisači buduči včasih srajca večina plačam čerana menica učinek pisači buduči včasih srajca večina plačam čerana bilanca civilen decimalen plačilo manipulacija brezplačen večkrat bankovci naključje činovnik carinarnica korespondenca kupčija preklic reklamacija veličanstvo akceptirati vračunamo natančno nadprodukcij a čudljivost čuprija dragoča osečati čirilica odračunajte izdatke za reklamo pričakovali smo prihod civilnega zastopnika bančni posli plačajte v zlati valuti plačljivo najkasneje koncem meseca decembra to netaktnost najodločneje odklanjamo zahvaljujemo se za čestitke za to lahko jamčimo ni v mojem področju zadevo smo si drugače predstavljali tečaji so padli kontni izvleček računski izpisek reklamacijski rok je potekel kupčijske zveze obremeniti v tekočem računu novico smo prepozno sprejeli menico smo vnovčili sklicevaje se na mesečno poročilo vzorci niso zacarinjeni nezanesljiva menica lastnoročni podpis izčrpno poročilo kalkulacija o dobičku 10. vaja — š ž — Glej navodilo 10. hiša hiša veža veža šala šala žito žito žena žena žica žica šiva polž polž šest šest žreb žreb ščet ščet ščip ščip žled žled žgan šopek šopek fižol fižol živež živež bivši bivši možje možje moški moški važno važno žrtev žrtev škoda škoda žbica žbica veščak družba vožnja suženj žalost žirant manjši župnik žveplo veščak družba vožnja suženj žalost žirant manjši župnik žveplo veščak družba vožnja suženj žalost žirant manjši župnik žveplo velevažen žitarice ležišče bivališče številka izvršim vknjižiti verižnik vinotržec množina vseučilišče tržišče ravnotežje udeležba železniški stališče uredništvo vštetje vzdržati zmožen šampanjec ščititi žitnica prejšnji viržinka preizkuševališče delniška družba šifriran naslov na to polagamo posebno važnost pritožba na drugo instanco upoštevali bomo vaše želje po brezuspešnih pogajanjih izvršujoč vaše naročilo postrežba je skrbna pričakujoč vašega obvestila običajni pridržek plačati ob predložitvi blagajniški ček poštnega čekovnega urada z odličnim spoštovanjem našlovijenčevo bivališče radi velikih stroškov izrazil je svoje resnično obžalovanje poslužil se je trpežnega blaga povsem nezmožna osebnost radi ustrežemo vaši želji njegovo premoženje se je skrčilo tamkajšnji zastop naše tvrdke ne pride v poštev stojimo na stališču pogreška v zaračunavanju svoje premoženje pomnožiti uvažuje ta opomin kolikor mogoče natančno izvršiti opišite položaj, na vsak način je to važno za življenje šablona je splošna označba za vzorec 11. vaja Ločila , . - Glej navodilo 11. dr. doktor, gl. glej, h. š. hišna štev., i. dr. in drugo, kr. kra¬ ljevski, 1. 1. lanskega leta, m. m. minulega meseca, nam. namesto, n. pr. na primer, p. n. polni naslov, prim. primerjaj, prof. pro¬ fesor, sl. slavni, s. r. svojeročno, str. stran, sv. sveti, štev., št. številka, t. j. to je, t. 1. tega leta, t. m. tega meseca. a. v. a vista, na pokaz, ca. cirka, okrog, približno, dtto. detto, isto, fa. firma, faktura, jun. junior, mlajši, m. p. manu propria, lastnoročno, ppa. per procura, polnomočje, p. a. pro anno, na le¬ to, pag. pagina, stran, p. t. pleno titulo, s polnim naslovom, sen. senior, starejši, va. valuta, vrednost. iz-e-nač-ba, naj-i-skre-nej-ši , po-šljem, po-tis-njen, po-mlad, člo-veš-ki, mo-ški, mo-štvo, u-bo-štvo, s pri-ti-skom, z na-glas- kom, de-ska, gos-ka, ov-ca, mrav-lja, majh-no, tan-ko, voj-ska, prav-da, bo-žan-stven, grozd-je, og-njišč-ni, kra-1jev-ski , sinč¬ ki, soln-ce, po-lje, ko-ljem, zna-nje, ža-njem, z dlan-jo, pe-te- lin-ji, z ži-val-jo, s sol-jo, obč-no, davč-no, konč-ni-ca. ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst, štirinajst, petnajst, šestnajst, devetnajst, dvajset ena, trideset osem, sedem sto štirideset pet, dvatisoč. okrožnice razpošiljamo, da svojim trgovskim prijateljem naznanimo otvoritev ali opustitev trgovine, spričo velikega števila, v kate¬ rem se okrožnice razpošiljajo, jih ne pišemo, temveč jih damo ti¬ skati ali litografirati. nadpis se pri okrožnicah nadomešča s kra¬ ticami, n. pr. p. t. pleno titulo, p. p. praemissis praemitendis ali p. n. po naslovu, mesto določenega datuma pa rabimo splošni izraz datum poštnega pečata. čim dalje živimo, tem bolj smo prepričani, da je razlika med ljud¬ mi - med slabiči in močnimi, med pomembnimi in neznatnimi - le v njih energiji - v nepremagljivi odločnosti - v sklepu, ki pozna samo smrt ali zmago. 12. vaja Velike črke — Glej navodilo 12. Slavko, Vera, Gregor, Ema, Ciril, Drago, Tone, Branko, Friderik, Slavko, Vera, Gregor, Ema, Ciril, Drago, Tone, Branko, Friderik, Ljubljana, Kragujevac, Jesenice, Hoče, Ptuj, Ormož, Št. Ilj, Niš, Ljubljana, Kragujevac, Jesenice, Hoče, Ptuj, Ormož, Št. Ilj, Niš, Maribor, Žalec, Užice, Zagreb, Čakovec, Olga, Nada, Mira, Pavla, Maribor, Žalec, Užice, Zagreb, Čakovec, Olga, Nada, Mira, Pavla, France Prešeren, Josip Jurčič, Simon Gregorčič, Ivan Cankar, Fran Levstik, Josip Gruden, Dragotin Kette, Janez Trdina, Miroslav Vil har, Petar Preradovic, Ivan Mažuranio, Fran Erjavec, Oto Župančič Ksaver Meško, Cvetko Golar, Stanko Vraz, Svetozar Markovič. Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Vam, Vi, Vas, Z Vašim dovoljenjem. Na Vašo ponudbo. Prosim Vas. Glede Vašega Z Vašim dovoljenjem. Na Vašo ponudbo. Prosim Vas. Glede Vašega Z Vašim dovoljenjem. Na Vašo ponudbo. Prosim Vas. Glede Vašega Gospod Josip Karničnik, Rogaška Slatina. Gospod Josip Karničnik Tvrdka Tima VIadisavljevič, Beograd. Tvrdka Tima Vladisavljevic Upravništvo Jutranjega lista, Zagreb. Upravništvo Jutranjega 1. Uredništvo Ljubljanskega Zvona, Ljubljana. Uredništvo Zvona Posojilnica Narodni dom, Maribor. Posojilnica Narodni dom, M. Kraljevina Jugoslavija meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko itd. Kraljevina Jugoslavija meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko itd. Kraljevina Jugoslavija meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko itd. Na univerzi kralja Aleksandra I. je promoviral za dr. M. U. Na univerzi kralja Aleksandra I. je promoviral za dr. M. U. Na univerzi kralja Aleksandra I. je promoviral za dr. M. U. 13. vaja — Predloga — Glej navodilo 13. Potnika papirne stroke, pri trgovcih v Sloveniji dobro uvedenega, sprej¬ mem. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra. « Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predava¬ telji. Posebni pouk nemščine za slov. otroke do šolske dobe. Kuharico z dolgoletnimi spričevali, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem v večjo trgovsko hišo na deželi za samostojno vodstvo gospodinjstva. Ponudbe na podružnico Slovenca v Mariboru. Trg. vajenca dobrih in poštenih staršev ter dobrega računarja sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Franc Mastnak, trg., Središče. Samostojen lesni trgovec vešč strokovnega in pisarniškega dela, slov., nemške in italijan¬ ske korespondence, z znanjem italijanske klijentele, želi vstopi¬ ti s kapitalom do štiri sto tisoč Din v službo ali družbo solid¬ nega podjetja. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Primorec. Stružnico z vodilnim vretenom, precizijsko, moderno konstruirano, še ne¬ rabljeno, z vsem pripadaj očim orodjem, pripravno za rezanje zob¬ nih koles. Krasen izdelek. Zahtevajte nadaljnje podatke pri oglasnem oddelku Slov. Naroda pod Priložnostni nakup. Večjo trgovino mešanega blaga - tudi skupno z gostilno - vzamem v najem, najraj¬ ši na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek Večernika pod značko F. C. Trgovski lokal v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro uspeva¬ joča veletrgovina, se odda v najem. Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica. Stanovanj e lepo, mansardno, sobe, kuhinja in shramba, lastno stranišče, klet, vodovod v kuhinji, elektrika, pralnica in vrt. Stanovanje, ki je v novi stavbi in popolnoma ločeno, oddam mirni stranki za julij. Mlaj šega dijaka iz boljše rodbine sprejmem v popolno oskrbo in skrbno nadzorstvo v vili poleg gimnazije. Na razpolago klavir in event. pomoč pri učenju. Ponudbe pod Mlajši dijak na podr. Jutra v Celju. Vsa tapetniška dela, otomane, vložke, madrace, garniture, kakor tudi vse predelave po najnižjih cenah pri A. Čerinu, tapetniku, Maribor, Pristaniška ul. 14. vaja Predloga Glej navodilo 14. Spoštovani gospod, Obžalujemo, da Vas do danes še nismo mogli šteti med svoje cenj. odjemalce. Prepričani pa smo, da bi se naša želja izpolnila, če bi nas vsaj enkrat počastili s svojim obiskom. Naša velika zaloga, kakršno ima le malo tukajšnjih tvrdk, ter na¬ ša obsežna fabrikacija damskih, moških in otroških oblek nam omo¬ gočajo našo ugodno ponudbo in jamčijo za dobro kakovost. Pri večji nabavi Vam radi ustrežemo s plačilnimi olajšavami. Ker ste nam bili priporočeni, bi Vam radi olajšali formalitete prvega nakupa ter Vam prilagamo zato v prigibu kupno nakaznico. Zamenjajte jo pred nakupom pri blagajni za nakupni listek. S posebnim zadovoljstvom bi pozdravili okolnost, da bi tudi Vas lahko šteli med svoje odjemalce. Z odličnim spoštovanjem Gospod Franc Hržič, Brežice. Po gospodu Alojzu Zemljiču, na čigar priporočilo se obenem skli¬ cujem, sem izvedel, da je v Vaši trgovini oddati mesto pisarni¬ škega praktikanta. Ker je moja iskrena želja, da se v pisarniškem poslovanju teme¬ ljito izvežbam v kaki večji trgovini, si Vas dovoljujem najvljud¬ neje prositi, da mi podelite omenjeno mesto. Kakor razvidite iz priloženih izpričeval, sem dovršil drž. dvo- razr. trgovsko šolo v Ljubljani s prav dobrim uspehom. Če se mi posreči dobiti zaprošeno mesto, se bom potrudil, da si pridobim Vaše cenjeno zaupanje in Vašo popolno zadovoljnost. Nadejam se ugodne rešitve svoje prošnje in se priporočam z odlič¬ nim spoštovanjem Vaše nakazilo za naš mesečni obračun v znesku Din .... je tudi tokrat točno dospelo. Za Vašo točnost se Vam prav iskreno zahvaljujemo, kajti vestno izpolnjevanje plačilnih pogojev, ki jih lahko ugotovimo za ves čas naših trgovskih zvez, nam dela poslovanje z Vami v resnici prijetno in lahko. Bodite prepričani, da bomo tudi mi skrbeli, da boste vedno zadovoljni. Izrekamo Vam še enkrat naše zadovoljstvo in našo-zahvalo . 15. vaja — Številke — Glej navodilo 15. m lil lil lil m m m m m m m m m m m m 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 f 234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 f234 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 s3 d4 f5 a2 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 f56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 a56 j 78 j 78 j 78 j 78 j78 j78 j78 j78 j 78 j 78 j78 j 78 j 78 j78 j78 j 78 j 78 j 78 j 78 j 78 j78 j78 j78 j78 j 78 j78 j78 j78 j78 j78 j78 j78 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 k9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 a9 f234 a56 Č789 f234 a56 Č789 f234 a56 Č789 f234 a56 5789 f234 f234 a56 6789 f234 a56 6789 f234 a56 6789 f234 a56 6789 f234 1234567890 1234567890 1234567890 1234567890 1234567890 12345978 1234567890 1234567890 1234567890 1234567890 1234567890 12345678 729, 634, 182, 509, 375, 249, 810, 350, 101, 528, 495, 162, 989, 729, 634, 182, 509, 375, 249, 810, 350, 101, 528, 495, 162, 989, Din 476,50 Kc 2.300,-- Lit 20.500,-- Frs 492,-- RM 3.834,-- Din 476,50 K6 2.300,-- Lit 20.500,-- Frs 492,-- RM 3.834,-- Din 476,50 K6 2.300,-- Lit 20.500,-- Frs 492,-- RM 3.834,-- Rimske številke 16. vaja — Številke — Glej navodilo 16. Vaša menica z dne 26. jan. št. 871 je zapadla 31. pr. mes. Pošljemo Vam 6 menic v znesku Din 13.508 za dan 24. t. m. Pošljemo Vam 6 menic v znesku Din 13.508 za dan 24. t. m. Pošljemo Vam 6 menic v znesku Din 13.508 za dan 24. t. m. Valuta 30 dni ali 4 procenti skonta pri plačilu tekom 5 dni. Valuta 30 dni ali 4 procenti skonta pri plačilu tekom 5 dni. Valuta 30 dni ali 4 procenti skonta pri plačilu tekom 5 dni. Ljubljana, dne 25. febr. 1934. Maribor, dne 7. okt. 1920. Ljubljana, dne 25. febr. 1934. Maribor, dne 7. okt. 1920. Sv. Marjeta na Dr. p., 12. maja 1935. Celje, 31. dec. 1917. Sv. Marjeta na Dr. p., 12. maja 1935. Celje, 31. dec. 1917. Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju se zadnja leta prav lepo raz vija. Dočim se je predvojna produkcija gibala na višini 40.000 stotov cinka in 1.500 stotov cinkovega prahu, je lani znašala njena produkcija 54.130 stotov sirovega cinka, 10.662 stotov cinkove pločevine, 8.769 stotov cinkovega prahu in 43.567 sto¬ tov žveplene kisline. Cinkovega belila se je produciralo 1.500 ton. Povprečno zaposluje sedaj okrog 500 delavcev in je lani izdala za mezde 7,5 milijona Din. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1.920 kg slame in 4.870 kg slamnatih vreč, do 25. t. m. pa ponudbe glede dobave 2.500 kg bencina, 30.000 kg portlandskega cementa, 1.240 kg vulkan olja 300 kub. m jamskega lesa, 10.000 komadov krajnikov in 258 m jeklene žične vrvi. Finančno ministrstvo je predložilo Narodni skupščini drž. pro¬ račun za leto 1934-35, ki predvideva skupno 10.171,250.798 Din izdatkov. Od teh odpade 6.914,354.340 Din na splošno državno upravo, 3.256,800.000 Din pa na drž. gospodarska podjetja. 17. vaja — Nemški tekst 6 ii a w — Glej navodilo 17, scho scho scho scho scho soho soho schd soho soho soho soho soho schii schii schii schii schii schii schii schii schii schii schii schii schii soha scha soha soha soha sc-ha soha soha soha scha soha soha soha sw sv/ sw sv/ sv/ sv/ sw sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ sw sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ sv/ v/a v/e v/i v/o v/u v/a v/e v/i v/o v/u v/a v/e v/i v/o wu v/a we v/i v/o v/u v/a v/e schv/a schv/e schv/i schv/o schwu schv/a schv/e schv/i schwo schv/u schv/a die Priifung der Biicher, es v/iirde uns niitzen, schon offnen, aus geschaftlichen Griinden, v/ir v/iirden uns gliicklich schatzen, sich einen tlberblick verschaffen, ich stehe Ihnen zur Verfiigung. Unsere Bemiihungen v/aren erfolglos. Er moge sich massigen. Wir bestatigen den Empfang. Ihre geschatzte Firma. Er ist gepriifter Biicherrevisor . Wir haben die Bestellung nicht ausgefiihrt. Bitte das Geld sofort zu senden. Das kleinere Uebel v/ahlen. Die Apfel sind angekommen. Diese Aenlichkeit argert mich. Oeffnen Sie sofort die Sendung. Ubung macht den Meister. Wir Weiber v/urden v/eisse Wasche v/aschen, v/enn Wasser Wein v/are. Wir Weiber v/urden v/eisse Wasche v/aschen, v/enn Wasser Wein v/are. Wir Weiber v/urden v/eisse Wasche v/aschen, v/enn Wasser Wein v/are. Haufigkeitsv/orter der deutschen Sprache. Dass jemand sein ganzes Leben nicht gearbeitet hatte, das ist bisher noch nicht dagev/esen. Wir alle miissen arbeiten, Tag fiir Tag, v/ieder und v/ieder. Du solist arbeiten, wenn du nur kannst, und du kannst arbeiten, v/enn du nur v/illst. Wenn v/ir das wollen, v/as v/ir sollen, konnen v/ir alles, v/as v/ir v/ollen. fenn du nicht arbeitest, so kannst du nichts und v/irst nichts. Nichtstun ist aber Ruckgang und Niedergang. Keine Arbeit darf einem zuv/ider sein und keiner soli sich von derselben absondern. Besonders v/ir Studenten sollen und miissen arbeiten, ganz anders als ande- re, damit unser Vaterland anderen Landern gegeniiber geistig nicht zuriickb 1 eibe . 18. vaja Nemški tekst — g y x — Glej navodilo 18. aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq aq eq iq oq uq aq eq iq oq uq aq eq iq oq uq aq eq iq oq uq aq qua que qui quo quu qua que qui quo quu qua que qui quo quu qua qua que qui quo quu qua que qui quo quu qua que qui quo quu qua ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ay ey iy oy uy ay ey iy oy uy ay ey iy oy uy ay ey iy oy uy ay sx sx sx ax ex ix sx sx sx ox ux ax sx sx sx ex ix ox sx sx sx ux ax ex sx sx sx ix ox ux sx sx sx ax ex ix sx sx sx ox ux ax exp ext exp ext exm exp exm exp ext exm ext exm exp ext exp ext exm exp exm exp ext exm ext exm exp ext exp ext exm exp exm exp quer quitt bequem erquickt qualifizieren aufgequollen quittieren quer quitt bequem erquickt qualifizieren aufgequollen quittieren symbolisch physikalisch lyrisch typisch pyramidenformig typen symbolisch physikalisch lyrisch typisch pyramidenformig typen fix extra boxen express taxieren exklusive expedieren ex officio fix extra boxen express taxieren exklusive expedieren ex officio Quittung Quote Quelle Quartal Quantitat Qualitat Quadrat Quintal Quittung Quote Quelle Quartal Quantitat Qualitat Quadrat Quintal Ypsilon Yard York Yankee Uruguay Bayern Gymnasium Physik Mayer Ypsilon Yard York Yankee Uruguay Bayern Gymnasium Physik Mayer Xaver Xylograph Export Express Expedition Praxis Luxus Expedition Xaver Xylograph Export Express Expedition Praxis Luxus Expedition Xaver Xylograph Export Express Expedition Praxis Luxus Expedition Sie werden die Quote in bequemen Monatsraten zahlen. Herrn Philipp Mayer, Miinchen, Bayern. Meine langjahrige Kontorpraxis. Die beilie gende Quittung. Der Physikunterricht am hiesigen Gymnasium. Bitte das Probeexemplar per Expressgut zu expedieren. Er bat uns quan- titativ und qualitativ befriedigt. Die Verwendung des Lysols. Eine traurige Existenz. Das konsequente-Verhalten. Die Luxusartike werden hoher taxiert. Zum Quartalschluss umquartieren. Ein Examen mit Auszeichnung bestehen. Eine schlechte Qualifikation. Quadra- tisch bemusterte Zephyre. Die Konjunktur in der Textilwarenindu- strie. Die Firma exportiert extrafeines Malzextrakt. Die Quittung erhalten Sie bequem in der Expedition der Zeitung. Die Quittung erhalten Sie bequem in der Expedition der Zeitung. Die Quittung erhalten Sie bequem in der Expedition der Zeitung. 19. vaja Nemška predloga Glej navodilo 19. Anzeige. Wir suchen Direktionssekretarin, vollkommen vertraut mit Kurz- schrift und Schreibmaschine, mit Aktenfiihrung, Registratur und Buchhaltung, die bereits Vertrauensstellung bekleidet hat. Schrift- liche Meldungen mit Zeugnissen, Lichtbild und Nennung von Aus- kunftgebern sofort erbeten. - Kreditanstalt . Bewerbung. Ihre Anzeige in der Mariborer Zeitung gibt mir Anlass, mich um den bei Ihnen freien Posten einer Direktionssekretarin zu bewer- ben. Ich bin 24 Jahre alt, katholisch, habe die hiesige staatl. Han- delsakademie mit sehr gutem Erfolge absolviert, war bei der Ljub¬ ljanska kreditna banka drei Jahre als Stenotypistin tatig und hierauf zwei Jahre als Hilfssekretarin bei der Direktion der Aktiengesellschaft Kovina d. d. Maribor. Am 1. Oktober musste ich meine jetzige Stellung infolge Personalabbaues verlassen. liber meine Kenntnisse belieben Sie Naheres aus den beiliegenden Zeugnissabschriften zu ersehen. Maschinenschreiben wie slove- nische und deutsche Stenographie beherrsche ich vollkommen. Ich bin auch ziemlich gut mit der serbokroatischen Sprache vertraut und stenographiere auch diese nach nicht zu schnellem Diktat. Vahrend meiner Tatigkeit bei der Ljubljanska kreditna banka war ich auch bei der Buchhaltung und beim Archiv beschaftigt. Ich glaube versichern zu durfen, dass ich mich in eine ahnliche Tatigkeit schnell einarbeiten kann. Die Direktionen der beiden vorgenannten Unternehmungen sind ger- ne bereit, Aufschluss uber meine Person und liber meine Leistun- gen zu geben. Eine Photographie fiige ich bei. Ich wiirde bei Verleihung des Postens durch Pleiss und Sorgfalt das in mich gesetzte Vertrauen zu rechtfertigen suchen. Mein Eintritt kann sofort erfolgen. Mit vorziiglicher Hochachtung Olga Mandel. Antwort. Wir erhielten Ihre Bewerbung vom 16. d. M. und ersuchen Sie, sich zwecks personlicher Vorstellung Mittwoch, den 20. d. M. um 10 Uhr in der Direktionskanzlei anzumelden. Sie werden ein kurzes Probediktat in deutscher und slovenischer Sprache mit einer Geschwindigkeit von 160 Silben pro Minute auf- nehmen und das Stenogramm mit der Schreibmaschine iibertragen. Da uns Ihre Zeugnisse vollauf befriedigen, so konnen Sie fast mit der Verleihung der angekiindigten Stellung rechnen. Hochachtungsvoll Kreditanstalt. 20. vaja ?!:;/“ — Glej navodilo 20. Pozor Pozor “Adler", "Continental", "Ideal", "Urania 1 .th", "Mercedes", "Stoewer", "Reinmetall Sušak (Jugoslavija), Kaniža (Madžarska), Linz (Avstrija), Turin (Italija), Orleans (Francija), Brugge (Belgija), Lausanne (Švica) Kot oklepaj smemo uporabljati znak / samo takrat, če na stroju ni okroglih oklepajev. Žitni trg /16. t. m. / Pšenica iz okolice Sombora /79 kg/ 142,50 Din, gornjebaška /80/ 150 Din za 100 kg /fco nakladna postaja/. Moka baška "og" in "o g g" 265 - 275 Din; "2" 235 - 245 Din; "5" 195 - 205 Din. V trgovskem dopisju se ogibajmo nazivov, kakor: "velecenjeni", "blagorodni" /ali celo "preblagorodni"/ itd., temveč rabimo edino pridevek "gospod" oz. "gospodje". prejšnjo besedo, torej brez kakršnegakoli razmaka. Za znaki smemo udariti tudi dvakrat na razmaknico, za znaki no le enkrat ? ! pa ved- Poudarjanje besed z velikimi črkami. Uporabljaj ZAPORNICO! Samo STROKOVNJAK Vam bo lahko sestavil UČINKOVITO propagando! Samo STROKOVNJAK Vam bo lahko sestavil UČINKOVITO propagando! RADIRANJE škoduje pisalnemu stroju, ker ODPADKI z,amaše dvigalo. RADIRANJE škoduje pisalnemu stroju, ker ODPADKI zamaše dvigalo 21. vaja — & § % _ — Razprti tisk — Glej navodilo 21. A. Iv. Čuček & Šorn, Tvrdka A. Drenik & Co., Pugel & Rosman. A. Iv. Čuček & Šorn, Tvrdka A. Drenik & Co., Pugel & Rosman. § 579, § 1278, §§ 99b, al. 3, §§ 54, 195, 281. § 448 sub I. § 579, § 1278, §§ 99b, al. 3, §§ 54, 195, 281. § 448 sub I. V zakonu z dne 18. jan. 1929. se ukinja § 94., ostane pa § 114. V zakonu z dne 18. jan. 1929. se ukinja § 94., ostane pa § 114. 7 %, 4 %, 1/2 %, 4 1/2 %, - Znižanje od 9 % na 8 1/2 %. 7 /o, 4 %, 1/2 %, 4 1/2 %, - Znižanje od 9 % na 8 1/2 %. Državne vrednote: 8 % Blair 97,5 - 98, 7 % Drž. hipotekarna ban¬ ka 85,25 - 85,75, begluške 76 - 76,5, Vojna škoda 452 - 453. Podčrtavanj e prične pri prvi črki in konča pri zadnji . Če pod¬ črtavamo več besed skupaj, potem podčrtamo tudi razmake. Prav tako podčrtaj tudi ločilo! Nekaj pravil o zunanji obliki pisma: Važne besede piši z VELIKIMI ČRKAMI. Bralec vidi takoj bistveno in pismo postane živahno. Ne uporabljaj barvnega traka predolgo. Pisava postane medla in nezanim iva. ~ Če se zmotiš v črki, ne skušaj popraviti pogreška s pretipkava¬ li jem. Potegni voz na stran in zradiraj pogrešek! Podpisuj se čitljiv o! Če imaš nečitljivo pisavo, natipkaj svoje ime na levem koncu. Razprti tisk . Med razprto tiskanimi besedami pusti dva razmaka. Med razprto tiskanimi besedami pusti dva razmaka. Razlikujemo časovno ali kreditno kupčijo in kupčijo proti gotovini /p er kontan t/. Komisij onar zaračunava komitentu provi¬ zijo /opravnino/ in če jamči tudi za izplačilo kup¬ nine tudi "d e 1 k r e d e r e" . Ravnateljstvo drž. trgovske akademije v Mariboru. 22. vaja — Mat, znaki, naglasi - Franc, tekst — Glej navodilo 22. 15 m 8 cm 0,5 mm 14,8 km 340 m/sec. 14 1 17 dkg 15 m 8 cm 0,5 mm 14,8 km 340 m/sec. 14 1 17 dkg 50 a 16 ha 300 qkm 4 veled. 7 duc . 4 kom. 68 HP 50 a 16 ha 300 qkm 4 veled. 7 duc. 4 kom. 68 HP V denarnem pismu Vam pošiljamo L 3-8-10 in $ 20,-- franko. V denarnem pismu Vam pošiljamo L 3-8-10 in $ 20,-- franko. V denarnem pismu Vam pošiljamo L 3-8-10 in $ 20,-- franko. Mrtva tipka. le le le le le le le le 14 le le le le le le le le le le le le le aaahaaaaaaaažihhhahhhaaaaaaaaaažiaš, 666666666666666666666666666666666 societe, entree, Cafe, societe, entree, Cafe, societe, entree, Cafe, a la carte, modšle, a la carte, modšle, h la carte , modšle , ršgle, h6tel, Saone, regle, hotel, Saone, regle, hotel, Saone, h decouvert, a 1’ entrep6t, depot, cedule hypothecaire, controle a decouvert, h 1’ entrepot, depot, cedule hypothecaire, controle h decouvert, a 1’ entrepot, depot, cedule hypothecaire, controle En meme temps je vous prie d’ acquitter cet effet a 1’ echeance. En meme temps je vous prie d’ acquitter cet effet h 1’ echeance. En meme temps je vous prie d’ acquitter cet effet a 1’ echeance. J’ ai regu de M. Souchon, banquier a Liege, la somme de fr. 150. J’ ai regu de M. Souchon, banquier a Liege, la somme de fr. 150. J’ ai regu de M. Souchon, banquier a Liege, la somme de fr„ 150. En ršglement de votre facture du 2 ct, je vous adresse fr. 400. En reglement de votre facture du 2 ct, je vous adresse fr. 400. En ršglement de votre facture du 2 ct, je vous adresse fr. 400. Stenodactylographe. Personne dont 1’ occupation essentielle est de prendre des notes en stenographie, et d’ en donner ensuite une traduction claire a la machine k ecrire. La dactylographie, consideree isolement, demande surtout des aptitudes acquises par un entrainement mecanique: connaissance du fonctionnement de la machine, shrete du doigte, rapidite d’ execution. La reflexion et le goht interviennent dans la dis- position h donner au travail. 25. vaja — Hitrostne vaje — Glej navodilo 25. Za nekatere predmete se je prodajna možnost poboljšala. Vaše naročilo bomo takoj z največjo pozornostjo izvršili. Naš zastopnik nam poroča, da boste rabili v bližnji bodočnosti večjo količino moke. Prosimo Vas, da nam pravočasno sporočite svoje naročilo. Žal smo Vam morali staviti včeraj dospelo pošiljko na razpolago. Prav radi bomo upoštevali vse utemeljene želje naših odjemalcev. Odgovarjajoč na Vaš dopis z dne 13. t. m. Vam sporočamo, da... V Vašem lastnem interesu Vam priporočamo, da sprejmete ponudbo. V prilogi si Vam dovoljujemo predložiti naš najnovejši cenik. Ta komplicirani problem bo treba pravočasno in zadovoljivo rešiti. Na splošno znižanje cen v bližnji bodočnosti ni misliti. Pričakujoč Vaš skorajšnji odgovor beležimo z odličnim spoštovanjem Radi izborne kakovosti Vam to blago prav posebno priporočamo. Garantiramo za kakovost vseh pri nas fabriciranih izdelkov. Naše zadnje naročilo je bilo nad vse pomanjkljivo izvršeno. Ker poznamo tvrdko le po imenu, bi Vam bili zelo hvaležni, če... Dovoljujemo Vam še desetdnevni odlog za poravnavo dolga. Ta artikel je proizvod tovarne, ki je znana po svoji solidnosti. Glede na vse dosedaj navedeno proglašamo pogodbo za neveljavno. Modernizirali smo obrat po načelih največje racijonalizacij e . Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da ste svoje območje kot komi- sijonar izdatno razširili. Zahvaljujemo se Vam za kalkulacijo, na podlagi katere hočemo v najkrajšem času izvršiti večje naročilo. Če se hočete posluževati našega posredovanja, smo z največjim veseljem pripravljeni, ščititi Vaše interese na najboljši način. Zahvaljujoč se Vam za uslugo Vas prosim, da mi nudite priliko, se Vam izkazati hvaležnega. 24. vaja — Ponovitev vseh pravil — Glej navodilo 24. Pazi pri tipkanju, da ne bo treba radirati! Z radiranjem zgubiš toliko na času, kakor da bi natipkal 20 črk. Kvariš tudi stroj! Razprti tisk in podčrtavanje uporabljaj le v skrajni potrebi. Za ločili moramo izpustiti prazen prostor, a nikdar ne pred njimi. Spredaj in zadaj izpustimo prostor pri znakih §&% = +. Pri dvo¬ pičju le tedaj, če služi kot matematični znak. Narekovaji in oklepaji stoje brez zmesnih prostorov zraven besed. Ločila stoje z£ oklepajem. Ločilno črtico postavimo tik za zlogom. Če pa rabimo črtico kot pomišljaj ali v vrinjenem stavku, tedaj mora biti spredaj in za¬ daj prazen prostor. V decimalnih številih postavimo za celimi vejico in ne pike, da slednje ne zamenjamo s tisočicami. Če imamo tipko za %, potem postavimo ulomek tik za celimi, če pa tvorimo ulomek z navadnimi številkami - torej z 1/2 - pustimo za celimi prazen prostor. Kot ločilni znak pri razlogovanju uporabljamo le črtico, a nikdar enačaj a. Papir položimo tako na pločevino, da je levi rob natančno na zare¬ zi O. Pri trgovskih pismih zadostuje na levi strani 12 zarez, kar je 31 mm. Širši rob je nepotrebna potrata papirja. Levi robnik po¬ stavimo torej na zarezi 12, kjer pričenjamo vsako vrsto. Nekoliko širši rob uporabljamo le pri zelo reprezentativnih sporočilih. Desni krajnik postavimo pri vseh formatih za 5 zarez pred papirnim robom. Ko zadoni zvonček, izpišemo le zlog. Izločilec uporabljamo le v izjemnih primerih. Izredno važen je rob na hrbtni strani poslovnega pisma. Ker služi levi rob na prvi strani mnogokrat preluknjanju oz. pride v pregib posebnih sešitkov, mora biti na hrbtni strani desni rob enak le¬ vemu na prvi strani. To velevažno pravilo velja tudi za priloge. Naknadno popravljanje teksta z zopetnim vlaganjem papirja zahteva mnogo spretnosti. Najprej uporabimo izklopno napravo za prostokek valja. Osnovnica vrste se mora natančno ujemati z ravnilom. Sedaj pogledamo, ali kažejo zareze na ravnilu natančno na sredino črke. Če je potrebno, pomaknemo papir s pomočjo izprežnega vzvoda neko¬ liko na levo ali desno. Z uporabo pike se končno prepričamo, ali ima papir pravilno lego ali ne. - Če smo v kaki besedi izpustili eno izmed črk i, 1, j, t ali f, jo še lahko vstavimo ža silo, če s pri¬ tiskom na vračalko porinemo voz za polovično širino črke nazaj. Hitro in pravilno menjanje in vlaganje papirja je važen del tipkanja. 25 . vaja Pravila glede oblike pisem — Glej navodilo 25. Razven splošnih določb iz trg. korespondence si mora začetnik za¬ pomniti še sledeče: 1. Naše trvdke uporabljajo po večini še starejšo pisemsko obliko /glej predloge 27 do 31/. Tudi tukaj najdemo v potankostih razlike, o katerih se naj stenotipist/kinja/ pravočasno poduči ob vstopu v službo. 2. Začetnik si prihrani marsikatero razočaranje, če si označi s svinčnikom pred pričetkom tipkanja: a/ na kuverti višino imena in kraja, b/ v pismu zgornji in spodnji rob ter navpično in vodo¬ ravno sredino lista. 3. V splošnem veljajo naslednje določbe glede razdelitve: a/ kraj in datum /zareza 45, razmak od zgornjega roba 4 vrste/, b/ razmak med datumom in napisom naj bo isti kakor med označbo kraja in prvo vrsto teksta /4 do 6 vrst/, c/ vljudnostna formula "s spoštovanjem 11 itd. /zareza 45, raz¬ mak 3 vrste/. 4. Rob na levi strani mora biti širok najmanj 2 cm in sicer na vsaki korespondenci /torej tudi na dopisnici/, ker ne znači sa¬ mo respektnega prostora, temveč ga rabimo za preluknjanje in ve¬ zanje. Ne pozabi, da velja to na drugi strani za desni rob! 5. Če hočemo staviti eno ali dve besedi v sredino vrste, za¬ hteva to mnogo vaje, ker nam pokvari napačno stavljena beseda celo¬ ten vtis. Če imamo označeno sredino, potem gremo na levo za polo¬ vično dolžino napisa. Pri razprtem tisku moramo šteti seveda tudi razmake. Druga metoda, da izračunamo zarezo prve črke je naslednja: K polovični diferenci med vrstno in besedno dolžino prištejemo levi rob. 6. Za odstavek vzamemo 5 ali 10 zarez. Odstavek označimo lah¬ ko tudi samo s prazno vrsto. 7. Za levi in desni rob uporabljamo robnike, za odstavke in druge kolone pa tabulator. 8. Če vlagaš več pol papirja, položi zgoraj zložen košček papirja /zaščitni listič/, ki čuva papir in preprečuje premaknitev pol. Preden pričneš tipkati, se ponovno prepričaj, ali je karbonpapir pravilno vložen. Po izvršenem delu shrani karbon- papir prav pazljivo, da se ne zmečka. 9. Sledečih vaj ne prični takoj tipkati v pravilni obliki! Najprej vadi tipkanje posameznih besed, besednih skupin in stav¬ kov. Šele ko do dobra obvladaš tehniko tipkanja, boš lahko osre¬ dotočil svojo pozornost na obliko. 10. Natipkaj naslove raznih tvrdk, bank, oseb itd. večkrat v pravilni obliki na papirjih, ki imajo format kuverte. 26. vaja Oblika uradne vloge Glej navodilo 26, Cg I a 546/30 7 Okrožno sodišče v Mariboru . Tožeča stranka: Tvrdka Turkovič & Valmond, d. d., Zagreb, ki jo zastopata dr. Miloš Vauhnik in dr. Fran Hojnik, odvetnika v Mariboru. Tožena stranka : Konkurzna masa tiskarne Panonij a , r. z. z o. z., Murska Sobota, zastopana po konk. uprav. dr. Croljevščku Josipu, odvetniku v Mur¬ ski Soboti. Postranski intervenij ent: Dr. Vesnik Slavko, odvetnik, Murska Sobota. Predmet tožbe: Din 2.914,-- s prip. R e k u r z zoper sklep okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21. 8. 1930., Cg I a 546/30-7 1 krat, 1 nadp. 27. vaja Običajna oblika pisma; široko Glej navodilo 27. Maribor, dne 16. januarja 1934. Gospod Franc Perhavec , Celje. Sprejmem Vašo ponudbo z dne 12. t. m. za prodajo mojega bla¬ ga na tamkajšnjem tržišču in soglašam z Vašimi pogoji: 2 % provizije, 1 1/2 % delkredere in povrnitev lastnih stroškov. Poravnavo faktur določam sam. Za poskus Vam pošiljam po železnici kot tovorno blago 50 bal domače volne, limit. Din 590,-- ter prilagam konsignacijsko fakturo. Ker je cena zelo nizka, upam, da Vam bo mogoče blago prodati v najkrajšem času. Povzel sem na Vas polovico fakturnega zneska Din 9750, - - per 3 mesece dato o/Jakob Prejac in prosim, da honorirate to trato za moj račun. Pričakujem skorajšnjih obvestil ter beležim z odličnim spoštovanjem Konsignacijska faktura 28. vaja — Lepa razdelitev teksta. Kaj si želi šef od stenotipistkinje Vprašaj te če je potrebno, toda tudi takrat s prevdarkom! - Pouči¬ te se o vsem, kar se Vas tiče! - Potrudite se glede stro¬ kovnih izrazov! Nikar ne mislite, da se Vam ni treba več spopolnj evati ! Ne dolžite mene če razberete iz stenograma nesmisel, temveč se vadite v čitanju svojega stenograma! - Ne tolažite se z jalovim prepričanjem: "To pomeni lahko samo to!", temveč najdi¬ te smisel teksta! Tudi misliti je koristno! Seveda le takrat, če vodi do pravilnega zaključka! - Prečitajte ponovno pismo, preden ga položite v mojo ma¬ po v podpis! Poprava pogreškov je Vaša stvar! Bodite drugačne kakor Amerikanke, o katerih pravi njih rojak Sinclair Lewis v romanu "Za¬ služek" - Čitajte ga! - naslednje: "Za večino stenoti- pistk je vse eno, kar stenografirajo, ali o trgovanju z zemljišči ali o odstranitvi kotlovca, o založništvu ali o copatah; pišejo, pa ne vedo kaj!" Vaše obnašanje naj ne bo niti preponižno niti preoblastno! - Ne oprav¬ ljajte svojih tovarišic, temveč pomagajte si vzajemno! Pazite na ločila in upoštevajte smisel in ritem. Potem boste n. pr. ve¬ jico stavili redkeje, zato pa pomišljaj in oklepaj po¬ gosteje ko v šoli. Delaj te zdržema, mirno, prevdarno - in raditega z veseljem! Beležite si kar je važnega in se ne zanašajte na svoj spomin! N e prikrivajte ničesar, najmanj svojih pogreškov! Kdor javi pogrešek pošteno in brez olepšanja, kaže pogum in zaupanje v čut pravičnosti svojih predstojnikov. Ne bodite zadovoljni sami s seboj! Ne vprašajte: "Kaj moram storiti?", temveč "Kaj še lahko storim?" Vaš predstoj nik Vam ne bodi neprijetna kontrolna instanca ali potrebno zlo. Če se boste dnevno vprašali, ali ste vse naredili, kar je v interesu pisarne ali podjetja, potem postanete gotovo uvaževana in spoštovana nastavijenka. 29. vaja — Običajna oblika pisma; ozko. Celje, dne 1. junija 1934., Velecenjeni gospod! Po celoletnem napornem delu se spet približujejo prepotreb¬ ni dnevi počitka in oddiha. Sedaj je čas, da se telo in duh zopet osvežita in okrepita za nadaljnje delo. Uspeh Vašega bodočega dela zavisi bistveno od načina, kako boste preživeli in izrabili svoj dopust. Marsikdo se vrača s poletnega potovanja spočit in okrepljen, drugi zbit in utrujen. čeprav sodeluje pri tem mnogo okolščin, je vendar ena naj¬ važnejših pravilna oprema. Kdor gre na gore, v kopališče, na morje ali tudi samo na deželo, se mora opremiti na vsak način s primerno obleko, če hoče prebiti svoj dopust brez neprijetnosti in jeze, a tudi brez škode na zdravju. Zato si dovoljujem Vam priporočati pravočasen poset svojih nalašč za potovalno dobo pripravljenih oddelkov. Našli boste vse, kar potrebujete, v izborni kakovosti, dočim so cene solidne. Čudili se boste veliki izbiri. Dovoljujem si Vam priposlati ilustrovan cenik popotnih oblek in opremnih predmetov. Posebej Vas opozarjam na važne in ko¬ ristne beležke o potovanju, ki jih najdete v besedilu cenika in ki jih je sestavil priznan strokovnjak. Ker mi je zadovoljstvo cenj . odjemalcev glavni smoter vsega mojega prizadevanja, Vas vljudno prosim, da mi sporočite vsako svojo željo, tako glede opreme kakor glede potovanja samega. Strokovno osobje mojega potovalnega oddelka Vam bo radevolje dalo vse potrebne informacij e. Z odličnim spoštovanjem R. Stermecki. 30. vaja — Zanimive številke. 2,31 udarcev pride povprečno na 1 zlog v slovenskem jeziku 4,82 udarcev pride povprečno na 1 besedo v slovenskem jeziku 4 udarci na sekundo je merilo, da znamo res tipkati 60 udarcev računamo na normalno vrsto pri pisarniškem formatu 70 udarcev računamo na normalno vrsto pri trgovskem formatu 1680 udarcev ima povprečno trgovsko pismo vštevši napis /24 pol¬ nih vrst/ 90000 udarcev je povprečno dnevno delo pri prepisovanju s pisal¬ nim strojem brez kopij pri hitrosti 4 udarcev na sekundo, krajšano 4/s 77000 udarcev je dnevno delo pod istimi pogoji s kopijami 52000 udarcev je dnevno delo pod istimi pogoji, če prenašamo iz stenograma 32500 udarcev je dnevno delo pod istimi pogoji, če računamo 3 ure stenografskega diktata 2,11 zlogov ima povprečno slovenska beseda /nemška samo 1,82 angleška celo samo 1,5/ 1260 zlogov ima povprečno na gosto popisana stran pisarniškega formata /60 vrst po 21 zlogov/ 35-40 zlogov še lahko napišemo na minuto čitljivo z roko 82 zlogov na minuto ustreza hitrosti 4/s /pri čemer že upošte¬ vamo razmake med besedami/ 600 zlogov lahko čitamo na minuto 50 pisem /računajoč 24 polnih vrst po 70 udarcev/ s kopijo je dnevno delo pri 4/s 35 pisem istega obsega s kopijo je dnevno delo pri 4/s, če pre¬ našamo iz stenograma 20 pisem je povprečno dnevno delo pri diktiranju v stenogram, če odračunamo 3 ure narekovanja 3 ure moramo pri 8 delovnih urah računati za narek 7 ur se vzame pri znanstvenem raziskovanju v pretres /namesto resničnih 8 ur/, da ugotovimo efekt dela 10 odstotni časovni odtegljaj je primeren za izgubo časa pri delu ob pisalnem stroju 16,66 odstotkov, t. j. šestina časa, je treba računati povprečno za prvo kopijo, toda celo tretjino za dešifriranje stenograma 31. vaja — Memorandum. Jesenice, dne 8. januarja 1934. Gospod Pavel Logar , Kamnik . Dovoljujem si Vam poslati izvleček Vašega računa, zaključen z dnem 31. dec. 1933., po katerem ostane v moje dobro znesek Din 1.565,--. Prosim, da ugotovite pravilnost salda, in me o tem obvestite. Razventega sem si dovolil danes povzeti na Vas Din 7.830,-- per 31. marec, o/lastna in prosim, da trato ob predložitvi izplačate. Pričakujem nadaljnjih naročil ter beležim s spoštovanjem Filip Murko. Osluševci, 28. junija 1934. Gospod Josip Jaklič , Maribor . Poročam Vam, da sem danes odpremil na naslov g. A. Herzfeld, Graz , in v tovornem listu zaznamoval, da posredujete Vi pri izvozni carinski odpravi. Vse stroške zaračunajte tvrdki A. Herzfeld, ki sem ji odpre¬ mo vagonov aviziral direktno. Z odličnim spoštovanjem Ivan Lah. 32. vaja — Tabulator - Okraski — Glej navodilo! NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNN Naslednjih okraskov ne uporabljaj nikdar v korespondenci, temveč le v takih strojepisnih izdelkih, ki nadomeščajo tiskani plakat, vabilo, program itd. Tudi v tem primeru jih uporabljaj prav skopo in z okusom. Premalo je boljše ko preveč! ooooooooooooooooo xxxxxxxxxxxxxxxxx sssssssssssssssss !!!!!!!!!!!!!!!!! zzzzzzzzzzzzzzzzz o-o-o-o-o-o-o-o-o xoxoxoxoxoxoxoxox OOOOOOOOOOOOOOOOO HHHHHHHHHHHHHHHHH O/ O/ O/ O/ O/ o/ 0 / 0/0 O/ o/ O/ O/ O/ o/ o/ o/ /o /o /0 /O /o /o /o /o/o/o /O /0 /O /o /o /o /o XOXOXOXOXOXOXOXOX I8I8I8I8I8I8I8I8I nnnnnnnnnnnnnnnnn ///////////////// nnnnnnnnnnnnnnnnn - -O- - -ooOoo- - -O- - 33. vaja — Amerikanska oblika trg. pisma. VESELKO & RIBIC TRGOVINA S PIS. POTREBŠČINAMI KRANJ * KRANJ, 3. februarja 1935. Ek/H Vaše pismo z dne 26. pr. mes. Gospodje Blum & Lobe, Zagreb Iliča br. 54/11. Radi izvršitve naših zadnjih 3 naročil se moramo 1. Nalog št. C 342: Dobavljeni pisemski papir je kval. 32, kakor smo naročili. 2. Nalog št. C 367: Manjka 500 pisemskih ovojev. 3. Nalog št. C 532: Pošiljka je dospela zaradi p janja tako zamazana in zmečkana, da bomo mogl le polovico pošiljke. žal pritožiti. kval. 30 namesto omanjkijivega zavi- i uporabiti za prodaj o Dobro se zavedamo, da se vsakdo lahko zmoti, toda če so posledice sko¬ raj vsakega naročila očitki, potem lahko razumete, da smo nezado¬ voljni in nevoljni. Upamo, da bomo pisemski papir št. 30 lahko uporabili, prosimo pa, da izvršite sedaj priloženi nalog C 563 najnatančneje in nemudoma. Nadaljevati hočemo trgovske zveze z Vami in pričakujemo radi tega Vaše zatrdilo, da boste naša bodoča naročila izvrševali najvestneje. Nalog št. C 563 Z odličnim spoštovanjem Veselko & Ribič 34. vaja — Za stenogram in diktat — Glej navodilo 34. Iz Vašega pisma z dne 14. t. m. razvidimo na / naše neprijetno iznenadenje, da se nam je pripetila v / naši čajni ponudbi, ki smo Vam jo napravili dne 12. t. / m., žal neljuba napaka, ki nam jo blagovolite opro/stiti. X V 100 naši ponudbi označena cena Din 2.600’ — ni // pravilna, biti mora Din 2000’ — za cent. Priznati morate, da je / ta ponudba izredno nizka, in da je za Vas ugodna celo v / slučaju, če imate v tem trenotku še večje količine ča/ja na zalogi. Zdi se nam potrebno Vas posebej opozoriti / na okolnost, da cene izza zadnjega tedna venomer na- 200 rašča//jo in da bodo radi slabih izgledov žetve še na¬ dalje nara/ščale, X Zato Vam lahko le priporočamo, da izkoristite ugodno / priliko in nakupite potrebno količi¬ no. Trdno smo prepri/čani, da Vam nobena tvrdka ne more nuditi tako ugodne / cene. Rezervirali Vam bomo 300 5 centov do 25. t. m. // Če do takrat ne dobimo Vašega naročila, bomo s to ko/ličino razpolagali drugod. Sicer si pa bo naš potnik, gosp. / Porekar, dovolil, Vas obiska¬ ti tekom prihodnjega tedna. Pri / tej priliki mu lahko predate svoje naročilo, če se boste / do takrat odločili 400 nakupiti ponujeno količino. // X Istočasno Vam izreka¬ mo prisrčno zahvalo za poizvedbe gle/de tvrdke Per¬ nat & sinovi. Tvrdka nam dolguje že preko 50/.000' — Din in po Vaših pojasnilih se bojimo, da moramo pri/Čakovati izdatne izgube. X Kakor znano, je imela tvrdka / do se¬ daj najboljši sloves in je trgovala v znatnem obsegu, 500 ta//ko da ni bilo vzroka gojiti nezaupanje. Vaše poro- či/lo, da se nahaja tvrdka na videz v resnih plačilnih težkočah, / nas je radi tega izredno presenetilo. Vendar še upamo/, da bo zastoj le začasen. X Izkazali bi nam veliko uslugo/, če bi nas nemudoma obvestili o vsem, 600 kar boste o omenje//ni tvrdki tekom bodočega tedna iz¬ vedeli. Če nas boste o / vsem dobro informirali, se nam bo mogoče vendarle še posre/čilo rešiti naše dobro- imetje ali vsaj kak del. X Nadalje / nočemo prikrivati svojega velikega veselja, da ste se / na ljubezniv način 700 spomnili 25 letnega obstoja naše tvrd//ke. Odkritosrčno se Vam zahvaljujemo za izražene čestit/ke. Trgovino bomo tudi v bodoče vodili po priznanih / načelih kakor dosedanjih 25 let in z Vami gojimo i/sto željo, da bi ostala trgovska zveza med nami vedno tako / prijetna 800 kakor doslej. X Ob priliki našega trgovskega jubi//leja priredimo prihodnjo nedeljo slavnost v hotelu »Uni/on«. Dovoljujemo si Vas na isto najprisrčneje povabiti. / Bilo bi nam v veliko čast, če bi tudi zastopnike Vaše tvrd/ke lahko šteli med svoje goste. X Za ponedeljek prihod¬ njega dne / imamo na programu izlet z avtomobili na 900 Gorenjsko in // veselilo bi nas izredno, če bi se ga naši cenj. gostje / tudi udeležili. Natančnejša pojasnila razvi- 954 dite iz / priloženega sporeda. S spoštovanjem. Visoka zbornica! Otvarjam sejo in ugotavljam, da je navzoč/ih 40 zborničnih svetnikov ter konstatiram v smi¬ slu določb ve/ljavnega poslovnika sklepčnost seje zbor¬ ničnega sveta. Pozdravljam / vse gospode svetnike, po¬ sebej pa še zastopnika kr. ban/ske uprave, banskega 100 svetnika g. Borštnarja Vinkota. X Za // zapisnikarja imenujem zborničnega konceptnega adjunkta / g. dr. Ko- ceta Jureta, za overovatelja za/pisnika pa gg. zbornična svetnika Briclja Ivana in Hein/riharja Frana. X V smislu sklepa seje predsedstva sem porabil raz/dobje med bo- 200 žičnimi prazniki in novim letom za sklicanje se//je zbor¬ ničnega sveta. Letošnja zaključna seja ni le proračun/ska seja, ki naj bi odobrila načrt zborničnega gospodarje/nja za prihodnje leto in sprejela potrebne sklepe za kritje po/trebščin zborničnega poslovanja, marveč je po svojem programu iz/redno važna radi organizatornih vprašanj, 300 ki so na dnevnem re/du razprav, in radi sklepov, ki bo¬ do sprejeti glede ureditve / ustrojstva in poslovanja zbornice. Sem spada vprašanje poslovni/ka za zbornične organe, vprašanje sistemiziranja in ure/ditve poslovanja zborničnega urada in ostalih naprav ter / ureditev 400 službenega odnošaja zborničnih nameščencev. Zbor//nični svet je po določilih uredbe o zbornicah dolžan, da skle/ne in predloži v potrditev navedene pravilnike in po/slovnike, da se v vsem prilagodimo položaju, ki je nastal / z uveljavljenjem uredbe in izvedbe določb §§ / 500 393 in 394 o. z. X Preostaja nam še sprejetje vo//lilnega reda. Zbornica je tudi tozadevno prejela, kakor / bom pozneje poročal, poziv ministra trgovine in industrije / in je razpisala pismeno anketo med zborničnimi svetni/ki, da dobi pregled predlogov in stališč, ki jih zastopajo posa/mezni svetniki v teh vprašanjih. Zato je dostavila 600 vsem svetni/kom izvod novoodobrenih pravil in starega volilnega re/da z okrožnico, ki je vsebovala glavna na- 640 čelna vprašanja. / Odgovarjajoč na Vaše pismo z dne 2. januarja, ki pa je / dospelo šele 7. januarja, Vas moramo opozoriti, da / nimate povoda nam česarkoli očitati. Bili smo Vam ved/no v toliki meri uslužni, kakor gotovo niste bili / vajeni 100 pri nobenem trgovcu. Nasprotno pa imamo sami do//volj povoda biti razkačeni, ker niste nikoli izpolnili / svojih večkrat danih obljub. X Blagovolite prečitati svojo ko/respondenco, pa boste lahko ugotovili, kolikokrat ste nam / obljubljali točna obročna plačila in kolikokrat je osta/lo zagotovilo neizpolnjeno. Ne smete tudi prezreti, 200 da II sklepamo prav iz Vaših obljub točnega plačevanja obrokov na / možnost, da bi v resnici lahko plačevali. Če ta domneva ne / bi bila istinita, bi Vaše obljube do¬ bile videz, da pi/šete le besede, ne da bi imeli resnično namero jih tu/di izpolnjevati. X V resnici je povsem 300 brezpomembno pisati // dolga pisma in ponavljati vedno iste obljube, ki se jih ta/ko prekrši. Tako je naravnost smešno, da zahtevate sedaj od / nas najprej dopisnico z nekim povsem brezpomembnim sporočilom, / preden odpošljete Din 200’ — . / Pri tem pa pozabljate omeniti, 400 da je že zdavnaj zapadlo pla//čilo za polovico junija, nadalje obroki za mesece / julij do decembra pret. 1., torej skupno Din / 1300’ — . X Kljub zanemarjanju Vaših plačilnih obveznosti smo / Vas samo opomnili in nismo podvzeli nikakih nadaljnjih ko/rakov. Če pa je minila 5C0 potrpežljivost celo našemu advo//katu in če smatra za potrebno spet uvesti pravno postopanje, / potem lahko že iz tega sprevidite, koliko ceni naš zastop/nik Vaše obljube. — Ker se sklicujete tudi na to, da Vam kot voj/nemu invalidu ne izkazujemo dovolj obzirnosti, mo¬ ra/mo tako opazko zavrniti z vso odločnostjo. Vi se prav 600 za//res ne morete pritoževati radi premajhne uslužnosti, dočim / imamo mi dovolj vzrokov biti nezadovoljni z Va¬ mi. Zato / tudi ne verjamemo več Vašim gostobesednim izjavam. X Kljub te/mu smo pregovorili svojega odvet¬ nika, naj Vam dovoli na/daljnji štiritedenski odlog. Toda 700 to je naša zadnja usluga. // Če tekom tega roka ne pla¬ čate ostanek svojega dolga, pre/puščamo zadevo svo¬ jemu odvetniku v dokončno ureditev. / X Opozoriti Vas moramo torej, da odslej dopisujete sa/mo še z našim 771 pravnim zastopnikom. 35. v. — Normiran format - DIN A 4. BUROORGANISATION IN H. VIC f OR V O G T FREIBURG I. BR. BOROORGANISATION, FREIBURG I. BR. Herrn Rudolf Rakuša, Professor Maribor , Ciril-Metodova ul. 18 /Jugoslavien/ IHRE ZEICHEN IHRE NACHRICHT VOM 18 . 1 . UNSERE ZEICHEN I/W TAG 24. 1. 31 . betreff ; DINformat Auf Ilire Anfrage gebe ich Ihnen bereitwilligst Auskunft iiber den gegenwartigen Stand des Normformatgedankens in Deutschlandi Der heutige Zustand im Formatwesen ist der, dass wir wohl ein- zelne eingefiihrte Normen, wie z. B. das Kanzlei format und das j Geschaf tsquart haben, dass aber bis jetzt kein dur chgreif ender ,j planmassiger Aufbau der gesamten Formatwelt durchgefiihrt wurdeJ Die Folge davon ist das tollste Durcheinander in allen Ordnern. Als ein Hauptgrundsatz fiir eine Besserung ist die Forderung an- zusehen, dass das Kanzleiformat gleich dem Geschaftsbriefbogen werde. Das Kanzleiformat ist infolge seiner grossen Lange zu unhandlich und der Quartbogen findet wegen seiner Breite bei den Behorden keinen Anklang. Als Geschaftsbriefbogen kommt nun das vom Normenausschuss auf- gestellte Format 210 x 297 in Betracht. Es liegt in der Mitte zvvischen Kanzlei- und Geschaftsformat. Fiir Memoranden gilt die Halfte dieses Formates 148 x 210. Wieder die Halfte, 105 x 148, ist als die Postkarte der Zukunft anzusehen, da das Ausland fvir diese Weltpostkarte bereits gewonnen wurde. Die Festlegung des Anschriftfeldes auf der linken Seite des Briefbogens ermoglicht die Normung der Fensterbriefhiillen. Die vorgedruckte Zeile: “Ihre Zeichen", “Ihre Nachricht vom" usw. ist eine gewisse Sicherung, dass diese wichtigen Angaben nicht vergessen werden. Stets gern zu Ihren Diensten, zeichne ich hochachtungsvoll V. Vogt. 36. v. DIN-format 5-6. LEHMANN &SOHN schreibwaren-grosshandlung LEIPZIG 1HRE ZEICHEN IHRE NACHRICHT VOM UNSERE ZEICHEN TAG 24. 4. 34 4233/S 28. 4. 34 BETREFF: I/Bestellung v 24. 4. Vers. Nr. 4233 S. Wir sandten heute auf Ihre Rechnung und Gefahr durch die Bahn als Expressgut an Ihre Adresse: 50 Flaschen Eisen-Galustinte Beyer blauschwarz je 1 Liter 25 „ Kopiertinte Pelikan Giinthner Wagner je 1/4 „ 10 „ „ „ „ 11 rot je 1/8 120 Gros Eilfedern Brause E. F. 120 Gros Kugelspitzfedern Soennecken F. und wiinschen Ihnen guten Empfang. Buchhandlung Geča Kohn Beograd /Jugoslavien/ Knez Mihajlova 1. Lehman & Sohn IHRE ZEICHEN IHRE NACHRICHT VOM UNSERE ZEICHEN TAG Mo./Mii 31. 10. 34 betreff : Jahresabschluss und Bilanz Es liegt in Ihrem Interesse, wenn Sie Ihr Ersatz- material fiir den 1. Janner /Apparatur, Pormulare, Durchschreibpapier , Reiter, Ablagemappen, Regi¬ ster usw./ vor dem 15. 11. 1934 bestellen. Spate Bestellung bedeutet spate Lieferung. Wir bitten Sie hoflich, uns rechtzeitig Ihren Bedarf zum Jahresvvechsel aufzugeben, da wir bei verspatet einlaufenden Bestellungen keine Verantwortung fiir eventuelle Lieferungsverzogerungen iibernehmen konnen. Hochachtungsvoll “Definitiv" Kontroll-Buchhaltung 37. vaja Decimalni tabulator — Glej navodilo 37. Aktiva . Posojila: . Tekoči račun: . Obresti : zaostale obresti posojil 1. 1933. . Vrednostne listin e: . Deleži pri drugih zavodih: . Vrednost hiš in zemljišč: a/ Narodni dom . b/ Hiša Aleksandrova c. št. 61 . . c/ Zemljišče in hiša Cvetlična ul. št. 9. d/ Hiša v Frančiškanski ul. št. 16 e/ Zemljišče vi. št. 150, 462 k. o. Grajska vrata . f/ Zemljišče vi.št. 108 k.o.Magdal. g/ Zemljišče in hiša št. 9 vi. št. 2 kat. o. Goriški vrh . h/ Posestvo v Račah h. št. 54 . . . Pisarniški inv entar . Gotovina 31. 12. 1933. Pasiva . Deleži: glavni . opravilni . , Hranilne vloge : na vložne knjižice . v tekočem računu . Obresti: predplačane obresti posojil . . nedvignjene obresti deležev . . Lombard :.. Eskompt: .. Prehodni zneski: . , Rezervni z akladi: a/ splošni . vstopnine 1. 1933 zastarane obresti deležev . zastarani deleži ...... b/ posebni . c/ valutni . d/ pokojninski . Dr. Franc Rapočeva ustanova . . . Dobiček: 45,890.637,75 22,004.551,58 1,178.962,33 444.296,- - 14.600, -- 1,406.671,26 56.471,52 50.000,-- 268.542,50 11.079,10 5.648,12 123.294,58 118.975,12 2,040.682,20 37.130,50 251.841,19 38. vaja — Popravljanje napačnega teksta. L Naslednje pismo vsebuje 25 pogreškov glede na pravilno tipkanje. Poišči jih in pretipkaj predlogo parkrat v brezhibni obliki. Maribor, 2o.6. 1934. Fa . Staromodno & Neokusno, Slov. Bistrica. Pismo naj ustreza vedno tudi glede oblike.Gor¬ nje podčrtovanje ni samo neokusno , temveč tudi nepotrebna zguba časa . Zakaj tako širok odstavek ? Ali ni škoda n e potrebne potrate prostora?Ali ni pravtako potrata razprti i n podčrtani tisk? Strojepisec mora posebno paziti -saj opravlja isto delo kakor črkostavec- na pravilno stavljanje ločil.V tem po= gledu se greši največ. Da je število 371/2 silno dvoumno.pomisli malokdo. / Naši stroji običajno nimajo značke za 1/2. / Z odličnim spoštovanjem II. Pretipkaj pravilno in si dobro zapomni korekturne znake! Slova, riječi i interpunkcije,.koje ne spa^da- ju^tekst, označuju se znakom Id , t.j. "delea- tur" od latinskoga delere, poništiti. Ako koje slovo, koja riječ ili interpunkcija manjka, ta- da se korekturnom znaku pi/piše manjkajuce/ili rijeo ili inpunkcija. 2a premetnute riječi ili gfofljva I sej služimolnoseb- nim^ znakom, Ako^ima više premetnutih riječi, ih* tada valjanim redom brojevima označimo. Razmak možemo da zahtjev^mo naknadno ili ga s posebnim znakom u^J*JL_SUH 3 . . Posebne znake upotrebljavamo, kad treba dijeli- ti di^rijeoi, kad je razmak tC prevelik ili kad je po.Jgrj ešno primi jen jen _._ Za razmak ili otstojanje medju jednim retkom i drugim nam služi navedena orta./Za novi odlomak koji se je pregledao načini se na dotičnom mje- stu uglata zagrada, a sa Strane se naznaoi i na¬ piše: "Novi odlomak" ili "Novi otsijek" ili "ali¬ nejah/ (Ako je pak načinjen odlomak tamo gdje ne mora bi¬ ti, tada se to označi sa tim posljednjim znakom. ^)vim znakom želimo imati prazan prostor za aline- ju. Pogrješne ispravke moramo da ^prokričj m^ i da ispod njih postavimo tačk ej ZaTipkača jos Je od važnosti, da zna primijeniti pravilno pot- p ertavan.ie /ovim znakom želimo otstraniti prazni- nu u početku retka/, velika slova^ i siraetriju. /z //strm [til "liJ- ^ C /(? %a\efa!L u . j- f IMjUMAn - l ‘D j facr _7 39, vaja Oblikovanje za razmnoževanje. sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss Mariborski zimskošportni podsavez V Mariboru, dne 3. aprila 1934. Vabilo na V. REDNO GLAVNO SKUPŠČINO ki se vrši v nedeljo, dne 8. aprila 1934, ob 9,30 uri, v lovski sobi hotela OREL v Mariboru, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Določitev sedeža podsaveza. 4. Volitev upravnega in nadz. odbora ter razsodišča. 5. Predlogi upravnega odbora in članov. 6. Določitev služb, glasila in podsaveznega prispevka. 7. Slučajnosti . V slučaju, da ob sklicanem času ne bi bilo dostno število članov, se vrši skupščina pol ure ozira na število navzočih članov. navzočih za- kasneje brez PREDSEDSTVO . sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss 40. vaja — Osnutek pravilnika za izpit iz strojepisja. 1. Izpit obsega dokaz sigurnosti in spretnosti v tipkanju, dokaz dovršenosti v oblikovanju in poznanje pisalnega stroja. Izpitno izpričevalo se lahko pridobi za dve stopnji: a/ za znanje strojepisja pri najmanj 180 udarcih na minuto, b/ za dovršenost v strojepisju pri najmanj 240 udarcih na min. 2. Pismeni izpit obsega: a/ Prepis srednjetežkega tiskanega teksta tekom 10 minut z naj¬ manjšo hitrostjo 180 udarcev na min. za izpit znanja in naj¬ manj 240 udarcev na min. za izpit dovršenosti. b/ Diktat 5 minut pod istimi pogoji kakor pod a/. c/ Izprašanec mora predloženi tiskani ali pisani tekst natipka¬ ti v dovršeni obliki, t. j., uporabiti mora vsa sredstva, ki povečajo preglednost in lepoto teksta /uporaba razmaka, pod¬ črtovanje, stavljanje v sredo, odstavljanje, podstavijanj e številk itd./. Radiranje je nedopustno. 3. Ustmeni izpit obsega ustroj, snaženje in uporabo stroja, odprav¬ ljanje motenj na stroju, razmnoževanje in na željo izprašanca tudi uporabo tipke za kolone oz. tabulatorja. Ustmeni izpit traja 10 minut. 4. Izprašanec si sme izbrati stroj, ki ga hoče uporabljati med iz¬ pitom. Pravice do določenega stroja nima, pač pa si sme prinesti stroj s seboj. Potreben papir dobi brezplačno. 5. Vse naloge postanejo last izpitne komisije. 6. Pismene naloge pod /ab se redujejo po številu udarcev, od kate¬ rih se odšteje za vsak glavni pogrešek 20, za vsak polovični po¬ grešek pa 10 udarcev. Glavni pogreški so: odvišne, manjkajoče in napačne črke; manjka¬ joča beseda; zamenjava črk /mokši : moški/; pravopisne napake. Polovični pogreški so: popravljene črke; napačni prenosi; napač¬ ni črkovni ali vrstni razmak; napačni pričetek ali konec vrste. V eni besedi se računata največ dva glavna pogreška. 7. Naloga pod 2/c se reduje po prostem prevdarku, pri čemer se upo¬ števa čas za izdelavo. Uporabljiva naloga s pogreški se reduje kot zadostna, boljša kot dobra, povsem brezhibna pa kot prav dobra oz. odlična. Tudi zna¬ nje iz strojeznanstva se reduje po prostem prevdarku. Izpitna komisija odloča z večino, ali je izprašanec izpit prebil in s kakim uspehom. 8. Izpitno izpričevalo obsega: ime, rojstni dan in kraj izprašanca; kdaj, kje in kako je prebil praktični izpit iz stenografije; uspeh izpita iz strojepisja z navedbo udarcev na minuto; podpis članov komisij e.