Hoy i c

LEK) IV. - it 13
V KOČEVJU 21. MARCA 195»
Cena 10 din
Pred volitvami šolsftifi od&orov
Do zaključka šolskega leta 56/59 moramo Izvoliti hove šolske odbore, ker je dosedanjim potekla mandatna doba. Bili so na vseh šolah v naši občini. Njihovo delo je bilo koristno in družbeno uspešno.
Splošni Zakon o šolstvu zahteva, da sestavljajo šolske odbore člani gospodarskih, političnih in Sihdi-kalnih organizacij, dalje člani šol-skin odborov in skupnosti učencev. Pri zbiranju član v šolskega odbora ,ie potreben red. Ljudski odbor določi, koliko članov naj šteje šolski odbor, koliko jih bo imenoval ljudski odbor sam zase. Na predlog Sveta za prosveto in obenem določi koliko članov Izvolijo učiteljski zbo-
ri, koliko skupnosti učencev, koliko zbori volivcev na območju šolskega okoliša, določi število Članov, ki jiii volijo prizadete gospodarske organizacije — delavski sveti in število članov ki jih volijo družbe-no-politične organizacije. Po opravljenih volitvah potrdi pristojni ljudski odbor celotni šolski odbor in izda o tem ustrezajočo odločbo. Nato začne novi šolski odbor delati. Ravnatelj ali upravitelj šole ne more kandidirati, ker je že po svojem položaju član tega odbora.
Izbiranje kandidatov je odgovorna ih resna stvar. Izkušnje so pokazale, da je delo šolskega odbora odvisno od tega, ali smo izvolili
Ureditev mesta je naloga vseh!
Bliža se pomlad. Pred nami pa so večje proslave, ki bodo aprila in maja v Kočevju, zato je nujno, da zunanji izg led mesta čimprej uredimo. Prav gotovo se spominjamo ■ kakšno vnemo smo urejevali me-sto za 10-letnico zasedanja zbora edposlancev in še nekaj let za tem. Zadnji čas pa zunanjost mesta precej zanemarjamo. Čez parke, za katere je bilo potrebno veliko denarja hodimo, otroci uničujejo nasade, okolica hiš je v neredu, po mestu vidimo kokoši in druge domače živali in še marsikaj.
Zaradi nas samih in tujcev, ki pridejo v Kočevje, ne sme biti vseeno, kako je urejena naša okolica, zato naj ne bo nikogar, ki bi po ovojih močeh ne prispeval k olep-šanju trgov in ulic.
Minulo sredo je bil na občini po-*pben sestanek. Sklenjeno je bilo, *a se stori vse, če ne drugače tudi Preko kazni, da se Kočevje uredi tako, kot je pred leti že bilo. Na vsaki šol; naj se takoj predvidi po-
NOV1 PREDPISI!
Pretekli teden so na seji Izvršena sveta FLRJ sprejeli več os-nntfcov novih zakonov in tolma-tenl že veljavnih zakonov.
Stanovanjske zadeve Osnutek temeljnega zakona o stanovanjskih odnosih določa na-*(>t)ni korak v razvoju družbene-upravljanja stanovanjskega sklada, ker so z njtm odstranjeni nekateri administrativni elementi 1 sedartjem sistemu. Med drugim /e urejen problem podnajemniških odnosov, ki jih ne bo več moč sklepati in ki bodo postopoma od-Pravljeni. Osnutek zakona daje tudi večje pravice graditelju, glede razpolaganja s stanovanji.
Proučili so tudi osnutek zakona o stanovanjskih skupnostih.
Pokojnine
Zvezni izvršni svet je izdal obvezno tolmačenje 249. člena zakona o pokojninskem zavarovanju. Priznana bo pravica do družinske pokojnine članom družin tistih državljanov, ki so padli kot žrtve jašističnega terorja, umrli v zaporih, koncentracijskih taboriščih, taboriščih vojnih ujetnikov, v internaciji, na prisilnem delu, med bezanjem ali, ki so pozneje umrli Za posledicami nasilja in to v času °d 6. aprila 1941 do 15. maja 1945. Pogoj je tudi, da so bili pred smrtjo v delovnem razmerja, ali zaradi vojne zunaj delovnega razmerja.
Možnost vpisa na univerzo Posebno važna je odločitev o pogojih za vpis ha fakultete, visoke šole in umetniške akademije. Ta določa, da se lahko vsak državljani vpiše na določeno fakulteto ali visoko šolo, ne glede na šolsko izobrazbo. Vpis bo na podlagi natečaja, s katerim bodo izbrani najboljši kandidati, kj imajo sposobnosti za študiranje na določeni fakulteti.
Poslej se bodo lahko vpisali na univerzo tisti, ki so končali gimnazijo, učiteljišče, tisti, ki so po dveh razredih gimnazije, končali strokovno šolo, ki traia 'najtnanj dve leti itd. Na fakultete se bodo lahko vpisovali tudi ljudje iz gospodarstva, ne glede na šolsko izobrazbo. Pogoj je, da so štiri le. a uspešno delali v gospodarstvu i drugih družbenih dejavnostih.
sebna šolska ura, na kateri bi učencem znova povedali, kako se morajo vesti v mestu; dogodil se je primer, da so šolski otroci pred spomenikom kamenjali motorista. Otroci ne smejo hoditi čez parke, uničevati nasadov, odmetavati padkov ip.
»Komunala« bo do 10. aprila uredila parke in nasade, navozili bodo pesek in preskrbeli, da bodo v soboto smeti odpeljane pred deveto uro. Redno bodo pometali in prali ceste ter pločnike.
Pred dvemi leti je izdala kočevska občina odlok o javnem redu in miru, ki poleg drugega določa, da se na območju centra mesta, ne sme rediti domačih živali. Ker to ni bilo dosledno izvedeno, je določeno, da morajo do 15. aprila letos vsi odstraniti domače živali (kure, prašiče, zajce itd.), iz območja: Trga svobode, Trga 3. oktobra, Šeškove razredu in Cankarjeve ulice. Kolodvorske ceste in Ljubljanske ceste od glavnega mostu do stavbe ObLO.
Nadzor bo vodil poseben čuvaj In štirje miličniki. Za kršilce so predvidene zelo ostre kazni
vanj dovolj razgledane, napredne, resne in poštene ljudi. Zato izbira kandidatov ne more biti le skrb šo-'e, temveč morajo o tem razpravljati tudi politične organizacije, še posebej pa organizacije, ki so dolžne voliti svojega predstavhika v šolski odbor prizadete šole. Izvoli naj se ljudi, ki bodo sposobni ohraniti šolskemu odboru bogat družbe-no-politični značaj, ki bodo znali pritegniti k sodelovanju slehernega državljana šolskega okoliša. Dosedanji šolski odborj so po sestavi preveč uslužbenski, v njih je premalo pravih proizvajalcev, delavcev ih dobrih zadružnikov. Nekatere ljudi volimo povsod, toda brez koristi, saj se tak član ne more praktično vključiti v delo.
Šolski odbori so organi skupnosti, zato naj bi jih sestavili tako, da bi bili kos nalogam, ki jih daje skupnost. Poleg pretresa kandidatov bi se pomenili tudi o tem, kako je de-
ODKRITJE NAFTE
Blizu Siska so pred kratkim odr krili najbogatejšo naftno polje v naši državi. Odkritje novih vrelcev bo omogočilo dvakrat večjo proizvodnjo nafte kot je bila predvidena v letu 1961.
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
V Beogradu imajo že 104. stanovanjskih skupnosti. Poleg običajnih servisov imajo v okviru teh skupnosti še posvetovalnice za gospodinjstvo, za urejanje stanovanj in za kozmetiko.
NOVO LETALIŠČE
Do poletja bodo uredili blizu Zagreba novo letališče. Namenjeno bo predvsem turističnemu prometu s tujino. Poleg letal iz vseh večjih mest Evrope, bodo pristajala tudi letala iz Amerike.
Pridni sadjarji so že obrezali drevje. (Na sliki sadjar v Žlebiču)
lal dosedanji odbor. Ob njegovih	Na seji so pregledali izvršitev vo dramo »Za narodov blagor«.
izkušnjah bo lažje delo novega odbora. Stari odbor naj pripravi obod- sežno poročilo za vse tiste organizacije, ki so ga izvolile, predvsem za zbor volilcev. Na podlagi temeljitega poročila in razgovora o njem, se bodo ljudje lažje odločili, kdo je vreden in sposoben biti član šolskega odbora.
Ko se bomo zbirali na volilnih sestankih in zborih volilcev, verjetno razmišljali, kaj naj odbor dela. Le nekaj pobud za razmišljanje.
Šolski odbor ni glasovalho telo, ki bi refleksno potrjevalo predloge učiteljskega zbora ali ravnatelja šole. On vodi šolo v imenu državljanov in lahko sodeluje pri pouku v
Razstava in proslave 40-letnice KPJ
V soboto 14. marca je bila v Ko- ske konference ZK. Tega dne bo go- prireditev. Na seji so sklenili, da čev.ju druga seja Pripravljalnega stovalo v Šeškovem domu Sloven- naj gredo pod naslovom 40. oblet-odbora za proslavo 40. obletnice sko narodno gledališče s Cankarje- nice KPJ in SKOJ samo tiste prireditve, v katerih bo obravnavano delo oz. kar bo v zvezi z delom KP. Zato ni treba vse prireditve vezati na 40. obletnico.
Na seji je bilo tudi rečeno, da bo v tem letu potujoča republiška razstava, kjer bo prikazan ves razvoj dela KPJ pred vojno, med NOV in po vojni, obiskala vse naše kraje. Imenovan je bil posebni odbor za
sprejetih sklepov na prvi seji. Ugo- 13. junija bo v »Tekstilani« 24. tovill so, da so bili sklepi izvršeni, obletnica stavke tekstilnih delavcev Kot je bilo sklenjeno, bo cen- v bivši tovarni »Horak«. Stavko je tralna proslava 40. obletnice SKOJ organizirala KP. Tega dne bo slav-v Papežih. Proslava bo 24. maja. nostna seja delavskega sveta »Tek-Proslave naj bi se udeležilo čim več stilane«, potem pa bo javno zboro-mladine. Za prevoz udeležencev pro- vanje, ki naj bi se ga udeležili vsi
z avtomobili bo delovni ljudje iz Kočevja. Zvečer bo v Šeškovem domu kulturni pro-
slave v Papežih
preskrbljeno.
Člani Pripravljalnega odbora so bomo bili seznanjeni z delom komisije, ki šolski jlna nalogo pripraviti in organizirati razstave o delu in vlogi KP v štiridesetletnem obdobju. V ta namer je bil sklican posebni sestanek veliki obletnici KPJ. v Kočevju, ki so se ga udeležili tu- Tudi DPD Svobode
gram. Povabiti mislijo tudi Invalid- upravljanje sklada, iz katerega se ski pevski zbor. Proslava obletnice bodo črpala sredstva za proslave 40. stavke je posvečena 40. obletnici obletnice KPJ. Ker bodo veliki iz-KPJ. Ta dan bo v Kočevju odprta datki, bo prav, da bi podjetja pri-tudj centralna razstava, posvečena spevala v ta namen primerne zneske, da bodo proslave povsod lepo in prosvetna uspele.
di predstavniki Občinskih komite-	društva v občini	pripravljajo vrsto	V	jubilejnem letu, naj bi mladin-
jev ZK in Občinskih odborov ZB	prireditev, tako	Svoboda - mesto,	ske	organizacije v vseh krajih poži-
občin Ribnica, Velike Lašče, Dobre-	Svoboda-Rudnik,	Svoboda v Kočev-	vile	delo. Mladinci in mladinke, naj
na konferencah učiteljskih poiw in Sodražice, člani komisije za ski Reki tor KUD v Fari, Osilnici, bi bili med prvimi v pripravah in
ŽE DRUGA EPIDEMIJA GRIPE
Pojavlja se nova epidemija gripe. K sreči, ta bolezen pri nas ni tako huda. V Angliji je obolelo za gripo nad pol milijona ljudi in nad 800 jih je umrlo.
Čeprav na prvi pogled nedolžna bolezen, nam poleg gospodarske škode napravi še druge bridke ne-
zborov itd. Ima dolžnost, da poma-	razstavo,	predstavniki Muzeja in	Livoldu, Stari cerkvi
ga pri sestavljanju učnih progra-	zastopniki	nekaterih podjetij iz Ko-	Maja bo v Kočevju
mov in zbiranju gradiva za dober	eevja. Na	sestanku so se zedinili,	»Spoznavajmo Kočevsko«,	v	juniju
pouk. Sestavlja pravila šole, sestav-	<ja občine	na področju bivšega ko-	pa oddaja »Pokaži kaj	znaš«.	V	Ko-
ba proračuin in zaključni račun, čevskega okraja ne bodo organizl-Odgovoren je za zdravstveno in so- raie samostojnih razstav. V vseh calno varstvo učencev, za povezo- večjih krajih, kjer bodo razstave,
bo dal razstavni material kočevski
čevju bo »Kulturni teden«. Poleg tega bo še več kulturnih in športnih
in Predgradu. sodelovanju na proslavah. Mladina javna oddaja naj bi organizirala sestanke s starimi borci. Obiskali naj bi tudi matere narodnih herojev in znane partizanske matere.
- ženi
vanje šole z gospodarskimi, političnimi in kulturno-umetniškimi or-
nik šolskega odbora je član komi- Na seji Pripravljalnega odbora so sije za strokovtno oceno učnega ka- sprejeli predlog komisije za orga-dra-	nizacijo razstav. Razstave bodo 26.
To niso majhne naloge šolskega aprila v Fari, 10. maja v Osilnici, odbora. On vanilje, da se v šoli res- 17. maja v Dobrepolju, 25. maja v všečnosti. Posebno ker ji kaj rada nično vzgaja tako, kakor narekuje- Sodražici, 13. junija v Kočevju, sep-sledi pljučnica in druga obolenja, jo koristi naše domovine, da šola tembra v Ribnici in Laščah. V osta-Čeprav že poznajo povzročitelja grl- oblikuje takega državljana, ki bo v lih krajih pa se bodo datumi raz-pe, še niso iznašli učinkovitih zdra- prihodnosti lahko prevzel delo od- stav določili kasneje.
raslih in ga nadaljeval. Vzgoja je Nadalje so razpravljali o prire-danes bolj kot kdaj koli zadeva ditvah v tem letu v kočevski obči-skupnosti, zato je šolski odbor mo- ni: Glavne proslave bodo 17. apri-raltno odgovoren pred družbo.	la, 13. junija in
(Konec na 2. strani)	rila bo v Kočevju prvi dan občin-

in
Firi TTffc8r /■»
vil. Zdravniki priporočajo, da se izogibljemo obolelih, strogo pazimo na osebno higieno, na dobro prehrano in zadosten počitek. Izogibajmo se prehlada.
V dvorani Delavske zbornice v Celovcu je bilo veliko protestno zborovanje zastopnikov koroških Slovencev. Udeležilo se ga je cca 800 ljudi iz vseh treh koroških dolin. Žile, Roža in Podjune. Zborovanje je trajalo 3 ure. Glavna govornika na zborovanju sta bila predsednik Narodnega sveta koroških Sloven-4. oktobra. 17. ap- cev prof. dr. Janko Tišler in pred-
Krajevnim odborom in uradom več pristojnosti
sednik Zveze slovenskih organizacij
dr. Franci Zwitter. Poleg ter dveh ,	. .	.. ,itični ta., .
se je priglasilo med razpravo še 16	l ' Z ™
štvo velik uspeh in zmago na licitaciji, na kateri je tekmovalo s 25 ladjedelnicami z vsega sveta.
V Firenci so zaključili v zloglasnim procesom proti 47 bivšim partizanom iz Beneške Slovenije. Beneške Slovence so obtožili veleizdaje, ker so med NOV sodelovali z jugoslovanskimi oblastmi. Tožilec je zahteval za 15 obtožencev kazen od 20 do 24 let zapora. Po italijanskih
V Ljubljani je bila 11. marca seja Predsedstva Okrajnega odbora SZDL ljubljanskega okraja. Na seji so največ govorili o krajevnih odborih in uradih. Ugotovljeno je bilo, da v vseh občinah ljubljanskega okraja deluje!jo krajevni odbori; v 22 občitnah je 297 krajevnih odbo-rov' *1 imajo 1908 članov. Žalostna
govornikov. Zborovanje je bilo sklicano v protest proti novemu osnut-, ,.	ku zakona o manjšinskem šolstvu.
Krajevni odbori so imeli skupno (Ljubljana-Polje, Litija, Grosuplje, Načrt zakona je dobro preračunan, okrog 80 milijonov dinarjev sred- Kočevje Sodražica itd.)	da bi se čim manjše število sloven-
štev. Nekaj so zbrali tudi sami. (24 Na seji so govorili tudi o tem, skih otrok poučevalo v rodnem je-
milijonov.) Dobro bi bilo, ko bi ob- kolikšna pristojnost pripada kra- ziku. Govorniki so izrazili zahteve . .. ...	,„nn n„ . , .
mekmieVnh	°db0J°m: več'a ali manJša' koroških Slovencev, da sta osnutka	.T,'™’,
po krajevnih odborih tako, da bi Sklenili so, da morajo tisti krajev- zakona o manjšinskem šolstvu in o
jim dodelili določeno višino sredstev, ni uradi, ki so bolj oddaljeni od ob- rabi slovenščine na sodiščih, kjer se	. _______________
ostalo pa naj bi krajevni odbori sa- činskih središč imeti večje pristoj- ignorira slovenščina, naperjena pro- iraški sporazum o gospodarskem in mi zbrali pri ljudeh. Nekatere ob- nosti. In končno bi bilo tudi po
ci, obsojeni na 20 let zaporne kazni oproščeni odsluženja kazni, medtem ko za kazen nad dvajset let morajo odslužiti dve leti. Italijanske sodne oblasti sodijo danes borce, ki so se boril; proti fašizmu in nacizmu, medtem ko pustijo bivše
pa demokracija sodobne Italije!
V Moskvi so podpisali sovjetsko-
Da in	.	.	.------------- ■ “	en ijuucu. i .vnovči c vu- liuov*-	num.HU Dl DUO [Uti
bornikovc»^!tenVd-a 'e, °d	čine niso dodelile nikakršnih sred- trebno povečati sodelovalo je kra-
dincev.
i __	*	,vw,i	jv uu v o vu uU ■
J,-rn ov_samo 83 žensk in 73 mla_ štev svojim krajevnim odborom jevnih odborov z uradi.
•v	je tudi članov kra-
jevmh odborov, ki sploh niso člani Socialistične zveze, članov ZK pa ie samo 65.
Nekatere občine inlmajo med čla- Kako ni krajevnih odborov nobene žen- letos v
Ribnica za svoj praznik
V Buenos Airesu sta predstavnik
druga leta tako bodo tudi ca bosta organizirala javno zboro- argentinske vlade in jugoslovanska
.	..	—	---- ribniški občini lepo prosla^ vqnje v novi hali v podjetju. Na tadjedelniška konzorcija podpisali
ske. Med temi občinami sta tudi ob- vili občinski praznik. Praznujejo 26. tem zborovanju, ki bo posvečeno 40. pogodbo o zgraditvi 6. ladij po čini Grosuplje in Dobrepolje. Mno- marec v spomin velike zmage parti- obletnici KPJ. bodo govorili: direk- 11.000 ton nosilnosti. Ladje, ki jih go pa tjih je, ki imajo samo po eno zanskih brigad nad Italijani 1943. tor podjetja Ciril Abrahamsberg, bosta zgradili reški in splitski lad-žensko. Če prav pomis.imo, bi ne lota v Jelenovem žlebu. Letos sov- predsednik delavskega sveta LIP jedelnici bodo moderno opremljene, smelo bitj inobenega organa oblasti pada praznik v okvir proslav v po- Ribnica Vili Levstek in predsednik Vrednost ladij bo znašala cca 24 upravljanja, kjer bi ne bile za- častitev 40 obletnice KPJ, zato bo Občinskega sindikalnega sveta Rib- milijonov dolarjev. Sklenitev te po-
tudi praznovanje občinskega praz- niča Lojze Košir.	godbe pomeni za naše Iadjedelni-
nika izzvenelo v duhu praznovanja
tl slovenski narodni manjšini v A v- tehničnem sodelovanju. Sovjetska striji. Na Dunaj je odpotovala šest- zveza bo med drugim nudila Iraku članska delegacija koroških Sloven- 550 milijonov rubljev kredita. V cev, ki je v parlamentu protestirala Irak bodo poslali popolne tovarni-proti obema zakonskima osnutko- ške naprave ter nudili tehnično poma.
V Buenos Airesu
moč pri izgradnji podjetij.
Na III. kongresu Poljske združe-
stopane tudi žene in mladina!
Vsi krajevni odbori so imeli preteklo leto vsega skupaj samo 843 sej, marsikje pa seje niso imeli (med temi so tudi krajevni odbori občine ibnica!) Vzrokov je verjetno več, vet?dar ne smemo pozabiti, da sta po i ična in družbena dejavnost vsa-kega kraja v veliki meri odvisni tu-zacH a^tivnosti političnih organi-
,	dolini bo govoril Vinko Mihelič. Ta
Iz poročila je bilo tudi razvidno, večer bo tudi dramska prireditev da nekateri krajevni odbori prema- ljubljanskih gostov, lo pazijo na povezavo s kmetijsko 26. marca, to je na dan praznika, zadrugo m na napredek kmetijstva, bo ob pol deseti uri dopoldan slav-Res pa je, da so se ponekod precej nostna seja ObLO in Občinskega od-zavzemali za povečanje komunalne bora ZB. dejavnosti in za zdravstvo na svojih področjih.
ne delavske partije, tudi tokrat ni šlo brez klevetanja in napadov na jugoslovanske »revizioniste«. Med drugim so razpravljali tudi o spremembi statuta PZDP. Spremembe se v glavnem nanašajo na krepitev partijske discipline, razširitev partijske kontrole, povečanje obvezno -sti novih članov, zaostrovanje krir terija pri sprejemanju novih članov in druge podobne ukrepe. Iz PZDP je bilo izključeno 200.000 oseb.
Napetost med Združeno arabsko nov, če jih ne uporabljajo za svojo	republiko in Irakom se je po uporu
dovoljeno dejavnost (3. člen);	polkovnika Šavaha v Mosulu močno
4. presežek nad dve stanovanji,	zaostrila. Iz Iraka so izgnali 10 us-
lužbencev veleposlaništva ZAR v Bagdadu. V času upora je prišlo v Bagdadu do velikih demonstracij proti upornikom. Pojavila so se tudi gesla proti enotnosti Sirije in ljati, ker organi, ki jim je zaupana	Egipta. V tem času pa so v Dama-
so	lastnina	civilnopravnih	oseb,	izvedba nacionalizarHe lahko dobi-	sku študentje demonstriral? za Ša-
družbenih	organizacij	in	drugih	jo podatke iz zemljiške knjige.	vaba in arabsko skupno stvar. Ka-
Slndikalna podružmica in kolektiv društev državljanov;	ObLO	Kočevje	sneje se je ton demonstrantov
Lesnoindustrijskega podjetja Ribni- 3. poslovni prostori, ki so last ci-	Oddelek za finance še zaostril.
velike obletnice naše Partije.
Na predvečer, t. j. 25. marca bo v Ribnici akademija. Uvodoma bo spregovoril predsednik ObLO Stane Ilc. O razvoju partijskega dela od prvih komunistov in o osnovanju prve partijske celice, o delu in vlo-
Pojasnilo k zakonu o nacionalizaciji
Na številna vprašanja državlja- vilnopravnih oseb, družbenih organov v zvezi z nacionalizacijo daje nizacij in drugih društev državija-
oddelek za finance pri ObLO Kočevje naslednja pojasnila:
Na podlagi 12. člena Zakona o
gl Komunistične partije v Ritiniški nacionalizaciji se nacionalizirajo:
1. najemne stanovanjske hiše t. j. hiše v državljanski lastnini z več
kot tremi majhnimi stanovanji;
2. vse stanovanjske hiše in stanovanja kot posamezni deli hiš, ki
ki ie last posameznega državljana;
5. ponovni prostori v stanovanjski hiši, ki je last državljana.
Gradbenih zemljišč, ki jih zajema nacionalizacija ni treba prijav-
Zunanjepolitični komentar ^===
ČRNA CELINA VSTAJA
*Novice s »črnega kontinenta« — iz Afrike se prehitevajo. Če-tktije Več je poročil o nemirih, o demonstracijah črnega prebival-stxxt, o odporu domačinov proti tujemu gospostvu.
le dolgo tli v Afriki. Toda do-štej se je plamen upora vžigal v njenih »belih« področjih, naselje, nih z arabskim življem. Tod na severnih obronkih prostrane afriške celine je v zadnjih letih zraslo neka) neodvisnih dežel, medtem ko v Alžiriji že peto leto alžirsko ljudstvo pogumno bije boj proti močnejšemu sovražniku — francoskim kolonialistom.
le nekaj časa pa prihajajo za kolonialne upravljalce vznemirljive novice tudi iz notranjosti Afrike, iz njenih »gluhih črnih delov«. Nastali sta dve novi »pravi« afriški deželi: Gana i.n Gvineja. Za druge, še vedno nesvobodne ef riške dežele in narode je to živ zgled njihove prihodnosti in napotilo za njihov osvobodilni boj.
Završalo je pravzaprav v prvih dneh letošnjega leta. Izbruhnili so neredi v dotlej mirni koloniji, v Belgijskem Kongu. Odtod se je odpor kot požar razširil po drugih področjih afriške celine, zlasti v tistih, ki so bogate z industrijskimi surovinami in od katerih se je belim gospodarjem prav zato najteže ločiti. Kmalu je zakipelo tudi na drugi obali reke Konga — v Francoskem Kongu. Začeli so se neredi v Dahomeju in v Zgornji Volti, dveh francoskih posestih. In zadnje dni smo priče ma. Ione pravi vstaji v Centralni afriški federaciji, zlasti v njenem najbolj Zaostalem delu — N jasi.
Centralna afriška federacija je plod britanske kolonialne politike. Nastala je leta 1953 s prisilno združitvijo treh dotedanjih koloni) Severne in Južne Rodezije ter N jase. Po zgledu Južnoafriške unije, kjer vlada belcev zatira temnopolto večino, naj bi tudi tu avtonomna vlada belcev držala v šahu črno prebivalstvo. V tej federaciji je namreč 7 milijonov domačinov. medtem ko je belcev le 350.000. Kljub geslom o enakopravnosti in rasnem ravnotežju pa p vladi ni niti enega zastopnika temnopoltega prebivalstva, da o drugih razlikovalnih ravnanjih ne govorimo, saj so dovolj dobro znani iz vse zgodovine zat ralne, kolonizatorske politike. Se najtežji je položaj v Njasi, kjer je razmerje med črnim in belim prebivalstvom 1:500. Domače prebivalstvo iz Njase v glavnem izkoriščajo kot ceneno delovno silo v bogatih rodezijskih rudnikih in plantažah. Nezadovoljstvo proti izkoriščanju kakor tudi proti nepriljubljeni federaciji, kateri se fe prebivalstvo vseh treh dežel upiralo od same ustanovitve, je nenehno raslo.
Glavni voditelj Afriškega nacionalnega kongresa, politične stranke domačinov — ta se bori proti tujemu gospostvu in za neodvisnost — zdravn k dr. Banda vedno naleti na navdušene vzklike med črnimi poslušalci, kadar mednje zaluča svojo priljubljeno parolo: »K vragu s federacijo«. Odobravanje pa preide v pravo navdušenje, Id prevzame črnske množice, kadar zaključi svoj ognjeviti govor z vzklikom: »Ufulu! Ufulu« Ufulu!« — »Svoboda! Svoboda! Svoboda!«
Britanske oblasti in vlada Centralne afriške federacije so storile vrsto krutih ukrepov, v katerih sodelujeta policija in vojaštvo, da bi zatrle upor domačinov. Prva bilanca dosedanjih nemirov v N lasi Ze kaže žalostno podobo politike »pomirjevanja«: 44 mrtvih, 71 ranjenih in 225 zaprtih domačinov. Toliko po podatkih britanskega ministra za kolonije.
Toda ostri ukrept in strahovlada ne moreta zajezti poplave afriškega nacionalizma, teženj po svobodi in neodvisnosti. To je stvar, ki bi se je sicer kolonialisti morali naučiti že v Aziji. Zato bi bilo v njihovo korist, če bi čim-prej dojeli, da je zdaj napočil konec kolonialnega izkoriščanja in zatranja tudi v Afriki, konec vladavine belih gospodarjev nad črno celino.	Martin Tomažič
ELEKTRONSKI MOŽGANI
V svetu se vedno bolj uveljavljajo elektronski stroji. Nekaj teh strojev imamo tudi že pri nas pri Zveznem zavodu za statistiko. V kratkem dobijo iz Amerike še nekatere stroje in ta elektronski center bo zmogel na uro 760.000 računskih operacij. Stroj bodo uporabljali' predvsem pri urejevanju podatkov za Dopis prebivalstva v naši državi. Vsi podatki o nopisu prebivalstva do leta 1961, bodo s pomočjo novih stroiev posneti na posebne trakove, ki jih bo moč spraviti v navadno omaro. Doslej so bili ti podatki na karticah, ki so napolnili cele dvorane.
V Dolenji vasi se spet kreše novo s starim Konferenca ZB v Dobrepolju
Starejšemu možaku, doma iz Ra- bil za pridelke. Pa še to naj povem, kitnice, so šle besede kar težko iz Na zadružnih sestankih, kjer se ja Ust, ko je dejal: »Res, kar težko razpravljalo o kooperaciji nisem sli-mi je, vendar si drugače ne mo- šal nikogar, ki bi se posebno vne-rem pomagati. Pogodbo, ki sem mal za kooperacijo. Tjjdi med člani |jo podpisal za kooperacijo z vami, zadružnega sveta je bilo malo zani-prosim, da jo razveljavite. Drugače manja za to stvar«. Izrazil pa je, da ne bom imel miru!«	da bi bil takoj za to, da bi zemljo,
To je bilo v petek 13. marca v pl- ki je razdrobljena združili, ker bi sarni Kmetijske zadruge Dolenja bila tako možna strojna obdelava, vas. Mož, ki je dan prej sklenil z Na kraju je dejal, da bodo šli na-zadrugo pogodbo o skupnem sode- slednje leto, če bo pogodbeno so-lovatnju za določeno površino obde- delovanje letos dobro uspelo, vsi lovalne zemlje, je prišel drugi dan kmetje z zemljo v to sodelovanje, v zadrugo da pogodbo razveljavi. Zapisali smo, kakor smo slišali. Nekdo v vasi ga je nahujskal, da bo Da živijo tovariš Z. in vsi tisti s tem, ker bo pogodbeno obdeloval kmetije iz Dolenje vasi, Rakitnice, košček svoje zemljje, prišel ob to Prigorice in v ostalih vaseh, ki jma-zemljo. Da bomo na jasnem, kako jo o kooperaciji enako mnenje, v je z »odvzemom« zemlje, smo obl- veliki zmoti, lahko dokažemo, skali več kmetov in se pogovorili z Res je, da prideta gospodar delno njimi. Kaj je narobe s to koopera- izboljša svojo zemljo, nikakor pa cijo, oziroma, kaj vidijo dobrega in ne more doseči takega uspeha, kot kaj slabega v zadružnem sodelova- mu ga lahko zagotovi strokovna po-nju. Ker so bili odgovori na naša moč in sodelovanje zadruge. Treba vprašanja skoro povsod elnaki, bo- je poznati sestav zemlje, kakšna mo zapisali razgovor, ki smo ga gnojila rabi zemlja in pd. Vse to imeli s Z. F. kmetom iz Dolenje va- mu lahko posreduje le kmetijski si, ki se je najbolj razgovoril o tej strokovnjak. Ta mu bo svetoval tu-zadevi.	"	di kakšna semena na|j seje ali sadi,
»V čem je pravi vzrok, da nočete zadruga pa mu ji bo preskrbela. Če sodelovati v pogodbenem sodelova- se bo kooperant držal vsega, kar mu n ju z zadrugo« je bilo naše prvo narekuje pogodba, seveda velja eha-vprašanje?	ka obveznost tudi za zadrugo, bo-
»Čemu, hektarski donos na moji sta imela od tega korist, tako kmet zemlji si lahko sam izboljšam. Jaz kakor zadruga. Da kooperacija ni ne rabim strokovnjakov, ker sam njkaka kolektivizacija zemlje, smo vem, kaj zemlja rabi.«	že povedali. Tudi člani zadružnega
Pripovedoval nam jje, da redno sveta, imajo drugačno stališče do prebira »Kmečki glas«, v hiši smo sodelovanja. Vsaj za sedem članov opazili tudi radio in bo mu pač za- ZS to vel ja, ki so vstopili v pogod-dostuje, tako taam je pripovedoval, beno sodelovanje: da bo sam izboljšal zemljo, da be Ivan Kozina, Polde Dejak, Franc rodila čim več.
Ko smo govorili o vrednosti umet- m •	•• „. v
nih gnojil, nam je dejal, da je cena OOCIOllSIlCIia ZV6ZG gnojil previsoka. Pustimo, naj pripoveduje kaj vidi slabega v koopa- V Ribnici je naneslo, da smo se raciji.	dobili skupaj z upravnikom KZ, in
»Od kooperacije ne vidim dinar- podpredsednikoma Okrajne zadružne ija dobička?!! Tudi nočem, da bi me zveze Ljubljana tovarišema Savin-kdo »okol« prinašal. Sicer nimam cem in Mikuličem. Razgovor je te-strahu, da bi prišel ob zemljo, če bi kel o tem in onem, predvsem pa o sklenil z zadrugo pogodbeno sode- pogodbenem sodelovanju. Iz podat-lovanje. Pač pa mislim, da bt pri- kov, ki nam jih je dal tovariš Sa-šel s tem pod popolni vpliv in od- vine lahko zaključimo, da smo na visnost od zadruge.«	našem predelu okraja, v primerjavi
Tu torej tiči glavni vzrok odpora z nekaterimi drugimi kraji v okra-nekaterih kmetovalcev do pogodbe- ju, pri kooperaciji precej zadaj. Ta-nega sodelovanja. Strah pred namiš- ko je bilo n. pr. v KZ Šmarje-Sap do Ijenim prevelikim vplivom zadruge 10. III. skletajeno sorazmerno pre-nad individualnostjo svobodnega go- cej več pogodb, kot pa denimo v spodarjenja kmeta. Menda ni treba eni od naših zadrug. Do omenjene-še posebej dokazovati čemu ih ga dne je bilo podpisano pogodbeno kakšnim interesom naj služi zadru- sodelovanje za krompir na površini ga na vasi. Če tovariš Z. F. v resi- 16 ha, koruze na 7 ha in travnikov nicj tako misli, kakor nam je pove- Ina površini 53 ha. Tudi v drugih dal, potem ne moremo reči drugega zadrugah na območju okraja so do-kakor to, da še premalo prebira segli lepe uspehe. Pri nas so bili »Kmečki glas« in posluša radio in doseženi lepi uspehi v KZ Rob, da se na vlogo zadruge In pomen končni rezultati koliko zemlje bo-kooperacije malo razume. Edini na- do obdelovali kmetje v sodelovanju men zadruge je dvig kmetijske pro- z zadrugo na našem območju, pa Izvodlnje tudi na kmetovi zemliji. nam niso še znani.
»Cene kmetijskih pridelkov so Iz vsega, kar smo slišali v Dole-prenizke. Kaj mi torej pomaga, če nji vasi »n Ribnici si lahko ustva-bom na svoji zemlji več pridelal, rimo sodbo, da je Socialistična zve-bom pa zato sorazmerno manj do- za storila premalo za uspeh akcije.
Zbor društva strojevodij Rudnika
15. marca so se zbrali v domu Svobode v Šalkj vasi člani društva Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev. Imeli so letni obračun dela. Udeležba je bila dobra. Zboru so prisostvovali predstavniki uprave Rudnika in organizacij na Rudniku, tajnik Obč. sindikalnega sveta in tajnik republiškega odbora Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev. Najprej so počastili obletnico smrti našega velikega revolucionarja Moše Pijade z enominutnim molkom.
Delo društva v preteklem letu je bilo obširno prikazano. Podal ga je predsednik društva Cingrle. V preteklem letu je društvo organiziralo dva strokovna tečaja. Na njih je pridobilo znanje in kvalifikacijo osem nadkurjačev in 14 kurjačev. Tudi v tem letu bo društvo organiziralo podobne tečaje.
Društvo je organiziralo strokovne oglede (ekskurzije). Ogledali so si več rudnikov v Sloveniji. Člani društva so mnenja, da bi take oglede organizirali tudi letos.
V	društvu je polovico vseh zaposlenih strojnikov, strojevodij in kurjačev na Rudniku. Prav bi bilo, da postanejo člani društva tudi ostali.
V	razpravi so precej razpravljali o čuvanju strojnega parka. Čeprav so lokomotive in bagri že precej zastareli, bodo storili vse, da bo vsa jalovina odpeljana, kolikor predvideva plan Rudnika.
Člani so pozdravili predlog, da bo društvo na Dan rudarjev — 3. julija, ob priliki otvoritve rudarskega doma in proslave 40. obletnice KPJ, razvilo svoj prapor. To bo prvi prapor te organizacije v naš’ državi.
Na občnem zboru so podelili čast-
DOMAČI PERLON Te dni so bili pri nas izda’ani prvi načrti za tovarno sint»t'čn:h vlaken. Ustanovili bi dva obrata, enega pri Kemični tovarni v Mostah in drugega v Gorenjski nr°dilnici v Škofii loki. Že leta 1060 bi doma izdelali 350.000 kg perlona.
na priznanja starejšim strojevodjem, ki so pred kratkim odšli v zasluženi pokoj: Karlu Čuku, Antpnu Ledniku, Ivanu Lampetu in Antonu Periču, republiški odbor pa je podelil diplome najzaslužnejšim članom: Konradu Klunu, Alojziju Lesarju, Ablju Cingrletu in Ivanu Kendi.
Na volitvah so izvolili stari odbor v celoti in ga pomnožili z dvema novima članoma.
K. C.
Pred volitvami šolskih odborov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odgovornosti so velike. Napačno bi bilo, če bi kdo mislil, da lahko po svoje ukazuje zato, ker je član šolskega odbora. Mladega človeka moramo vzgajati po sodobnih vzgojnih načelih in metodah. Dobro bi bilo, če bi vsak šolski odbor skupno z vodstvom šole sestavil poseben program vzgoje članov šolskega odbora. V bodoče naj bi na sejah odbora Imeli strokovna predavanja, na podlagi katerih bi člani spoznavali šolo do podrobnosti. Šolski odbor ne skrbi samo za neko splošno uveljavljanje sodobnih vzgojnih načel, temveč tudi za to, kako ta načela oblikujejo otrokovo duševnost In dejavnost. Odborniki otroke poznajo, ker so z njimi in z njihovimi starši dnevno v stikih, vedo kako otroci živijo, kaj jih muči, česa imajo premalo ali preveč. S temi spoznani! lahko prosvetnim delavcem mnogo koristijo pri vzgoji otrok.
Že iz teh skromnih besed, lahko spoznamo, da So'ski odbori niso pomožni ornani šolskega vodstva, temveč dejanski voditelji šole. Odgovorni so zg vzoolno In Izobraževalno delo in za materialna vprašanja. 7a svoje delo na odgovarjajo volivcem na zhnr’h volivcev.
Le z razsodbi m pristopanjem k volitvam novih šolskih odborov bomo pridobili take samoupravne organe, ki jih sodobno šolstvo potrebuje.
Ludvik Golob
Trdaln in Jože Pogorelc iz Dolenje vasi, Janez Gorše in Franc Dejak iz Rakitnice ter Mirko Mrhar iz Prigorice. Poleg teh pa so tudi drugi napredni kmetovalci spoznali, kaj Jje dobro in ne verjamejo v bav-bav o kolektivizaciji zemlje.
Tovariš Z. ima prav, ko je dejal, da b, bilo treba zemljo združiti. Vendar je treba preiti od besed k dejanjem. Če bodo vsi kmetje za to, zadeve ne be težko urediti. Brez dvoma je v Dolenji vasi tudi to eden od vzrokov, če odštejemo tiste hujjskače, ki vidijo v kooperaciji po-družabljataje privatne zemlje, da pogodbeno sodelovanje ni našlo tolikega odziva kot bi bilo želeti.
Še bi vam lahko pripovedovali o naših razgovorih v Dolenji vasi; za in proti zadružnem sodelovanjju, o Jožetu Kromarju iz Dolenje vasi, ki je dal v kooperacijo njivo krompirja, njegovi domači pa so govorili, da je zapisal pol gruinta (tudi če bi ga, saj bi imela od tega korist vsa družina) in o tistih »zavednih« zadružnikih, ki so zapirali vrata pred ljudmi iz zadruge in kooperacijo.
-r-
Občinska konferenca Zveze borcev v Dobrepolju je lepo uspela. Tudi udeležba na zboru je bila zadovoljiva. Poročilo o delu Občinskega odbora ZB, krajevnih organizacij ZB, komisij in delu ZB na-splošno, je podal predsednik Stanko Strah.
Na področju občine Dobrepolje imajo tri krajevne organizacije ZB in sicer na Vidmu, Ponikvah in Strugah. V organizaciji je 181 članov, od tega 107 moških in 74 žena.
Lansko leto je bila ZB ena od močnih političnih sil pri izvajanju političnih in gospodarskih akcij v občini. Nad 60% članov sodeluje v raznih organizacijah in odborih, zastopani so v oblastvenih in političnih forumih.
Obč. odbor ZB je skupno s SZDL in ZK organiziral lani več proslav. Proslave so bile: 27. aprila — dan ustanovitve OF, 17. maja, za občinski praznik. Ta dan slavijo občani Dobrepolja v spomin na čas med NOB, ko se je v vasi Tisovec zadrževal CK in IOOF Slovenije. Sklenili so, da bo v Tisovcu 27. ap-
Sekcija internirancev v Laščah
Na zadnji seji Obč. odbora Zveze borcev v Velikih Laščah so se člani odbora pogovorili o resnih zadevah. Sprejeli so tudi koristne sklepe. Izvolili so petčlansko komisijo, katere naloga bo, da bo pri Občinskem odboru ZB delala v zvezi s priznanjem službenih let bivših borcev in aktivistov NOV in POJ. V komisijo
je premalo storila
Tu menimo predvsem vaške odbore SZDL, ki bi morali biti prvi v akciji pri razvijanju naprednih metod kmetijstva. Ta se zrcali prav v uspehih pogodbenega sodelovanja, kot prvega koraka v tej smeri. Med člani Socialistične zveze, velika večina med njimi so člani KZ, je bilo premalo pojasnil, čemu in zakaj je po-trebina kooperacija. Zadružna vodstva so se trudila, da bi našla lep odziv sodelovanja med zadružniki. Sklicanih je bilo tudi vrsto zadružnih sestankov, toda kdo je na primer kriv, da na ta sestanek v Suš-Jju ni prišel niti en vaščan ? Zato pa leži uspeh ali neuspeh akcije pogodbenega sodelovanja v naših krajih v veliki meri prav na delavnosti ali nedelavnosti organizacij SZDL.
— V—
POŠTNE TARIFE
S. 1. aprilom bodo spremenjene nekatere poštne tarife. Znamka za pismo bo 20 din, za inozemstvo 40, dopisnice 15, za inozemstvo pa 20 din. Pristojbina za brzojavke se poviša od 8 na 10 din za besedo, cena telefonskih pogovorov pa se ne spremeni.
Podražitev je bila potrebna, ker so cene veljale še od leta 1951, medtem ko so se stroški za opravljanje teh uslug znatno zvišali.
so bili izvoljeni delavni in požrtvovalni člani, zato menijo, da bo delo komisije uspešno. Na seji so sprejeli sklep, da se pri Obč. odboru ZB ustanovi sekcija internirancev in vojnih ujetnikov iz časa II. svetovne vojne. V zvezi s tem sklepom je bil 15. marca ustanovni občni zbor te sekcije.
Udeležba na zboru je bila lepa; od 107 povabljenih se je udeležilo nad 90 ljudi. Žal je še veliko internirancev in vojnih ujetnikov, kj niso prejeli vabila. Občinskemu odboru so namreč manjkali podatki, ker vsi ljudje, ki so bili zadolženi za popis bivših internirancev in vojnih ujetnikov stvari niso vzeli dovolj resno in niso dostavili pravočasno potrebnih seznamov. Vendar je prišlo kljub temu precej ljudi na zbor tudi brez povabil.
Na ustanovnem občnem zboru sekcije je govoril predsednik Obč. odbora ZB Edi Podlogar, ki je orisal delo in naloge novoustanovljene sekcije. Med drugim je poudaril, da bodo čimprej zbrani podatki ljudi, ki so bili v raznih taboriščih in vojnem ujetništvu in da se vključijo v sekcijo. Naloga odbora bo tudi, da zbere podatke za zbornik Internirancev, ki bo kmalu izšel. Za tovarišem Podlonarjem je spregovoril še sekretar Obč. komiteja ZK Slavko Itarkart; vse zbrane je pozdravil in zaželel sekciji veliko uspehov.
Na zboru so izvolili 15 članski odbor, ki ga sestavljajo:
Alojz Pečnik, Justina Jagodic, Anton Pucelj, Maks Pečnik, Jože Podlogar, Jože Jamnik, Dominik Marolt, Jože Zakrajšek, Franc Intihar, Franc Cimperman, Anton Oblak, Ivan Krašovec, Ivan Marolt, Ivan Grebenc in Vladimir Prezelj. Novemu odboru želimo lep uspeh!
Poročali smo že. da je bil 10. marca v Kočevju literarni večer. Sodelovali so: od leve proti desni T. Pavček, l, Minatti, A. Ingolič in M. Sega
rila odkrita spominska plošča v počastitev in spomin važnega dogodka iz NOB v tem predelu. Lepo je uspela tudi proslava na Dan borca — 4. julija, proslav v Jelenovem žlebu in na Rašici pa se je udeležilo nad 200 članov ZB in SZDL.
Letos se je organizacija ZB skup -no z občinskim komitejem ZK in občinskim odborom SZDL še posebej zavzela za proslavo občinskega praznika — 17. maj. Občinski praznik bodo proslavili v znamenju 40. obletnice KPJ in SKOJ. Sestavljen je obširen program, ki bo prikazal delo KP od ustanovitve do danes.
Krajevne organizacije ZB so se precej osamosvojile. 29. novembra lani so v Strugah odkrili spomenik z vzidano spominsko ploščo vsem padlim iz Strug. Krajevni organizaciji ZB Struge gre za to vsa pohvala. Na Vidmu je bilo urejeno grobišče pri spomeniku. Delo je opravila organizacija ZB skupno z Obč. odborom ZB. Opravljenih je bilo precej prostovoljnih delovnih ur, enako v Strugah. Tudi v Ponikvah je bila organizacija delavna Člani so aktivni na političnem In gospodarskem področju.
Pri obč. odboru ZB obstoja sedem komisij. Najbolj aktivne so bile komisije za priznavanje službenih let. komisija za pomoč otrokom padlih borcev ter komisiji za zdravstvo in za varstvo spomenikov ter vzdrževanje grobov.
V	občini imajo še 20 otrok padlih borcev in ŽFT. Od teh otrok je 14 v raznih šolah, 6 otrok pa obiskuje še osemletno šolo. Vsi otroci so preskrbljeni in prejemajo štipendije in posebni invalidski dodatek. Otroci v šoli lepo napredujejo, več skrbi pa bi jim morati posvetiti starši. Ugotovljeno je, da nekateri ne vzgajajo svojih otrok V socialističnem duhu. Da bodo tl otroci pravilno vzgojeni, pa je stvar vse družbe, posebno pa ZB.
Zveza borcev skrbi tudi za socialno ogrožene člane, kolikor more. Prav bi bilo, da bi bivši borci in aktivisti, tisti, ki še nimajo potrebnega šolskega znanja, obiskovali dopolnilno osemletno šolo za odrasle.
Anketa o zdravstvenem stanju članov, je pokazala, da so glavna bolezni, ki izhajajo še iz minule vojne: revmatizem, išijaz, želodčne bolezni, krčne žile in oslabeli živci. Anketa je zajela le 10*/« članov; pri vseh je potrebno zdravljenje. Lani je bilo za zdravljenje članov ZB porabljeno iz občinskega proračuna nad 200.000 din, za letos pa je predvideno prav toliko. Iz tega lahko vidimo skrb organizacije za člane.
Na zboru je bilo tudi rečeno, da je bilo več primerov, ko so člani vlagali prošnje za potrditev dvojnih let iz NOB in za priznanje pravic, ki jih daje pokojninski zakon bivšim borcem in aktivistom. Te prošnje so bile pomanjkljivo utemeljene, zato so bile zavrnjene.
V	razpravi so se pomenili tudi o tem, zakaj KZ Struge nima razumevanja za sprejem v službo članov ZB. To naj bi se z vodstvom KZ čimprej uredilo.
V	razpravi je sodeloval tudi Ivan Fajdiga, član 00 ZB Ljubljana, ki je med drugim dejal da je treba poudariti enotnost članstva in tovarištvo. Za uspešno izvedbo akcl-je pogodbenega sodelovanja so odgovorni tudi člani ZB. Govoril je' tudi o tem, da je namen zakona • pokojninskem in invalidskem zavarovanju ta, da prejmejo pokojnine in invalidnine tisti, ki so do njp upravičeni.
Vo končani razpravi so izvolili novo vodstvo Obč. odbora ZB. V občinski odbor so bili izvoljeni: Franc Kastelic, Marija Zevnik, Jože Križman, Franc Kaplan, Jože Maslo, Marjan Miklič, Dušan Kavčič, Stanko Strah, Alojz Blažič, Mihaela Ogrinc in Joško Garbas. V n=dz. odbor pa so izvolili: Franca Ponikvarja, Ido Stmadovo In D. Hočevarja.
K občinskemu prazniku ‘Ribnice in 40 letnici Komunistične partije ‘Jugoslavije, pošilja delovne in 6or6ene pozdrave vsem kolektivom in prebivalcem ribniške občine
Občinski ljudski odbor Ribnica
Obcnsld odbor SZDL — Občinski komite ZKS Občinski komite LMS — Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet — Obcnska^gasilska zveza ter ostale organizacije in društva!_




(Domači ipoplniki
Danes Vam bomo predstavili športnico iz najmlajših vrst aktivnih tekmovalk iz vrst prednja-ških pripravnikov.
Kratke športne novice
NOV TEČAJ V KOČEVSKI REKI AMS v Kočevski Reki je organiziral drugi tečaj za šoferje — ama-Za mladinski dvoboj v vajah na Ljubljane enostavno ni bilo. Brez terje. Tečaj se je začel prejšnji te-orodju med vrstami Slovenije in kakega koli obvestila, čeravno je den. Vodi ga Gusti Glavač? iz Avto Vojvodine je bilo v dnevnem č?aso- bilo predhodno za tekmo vse do- moto društva Kočevje, pisju objavljenih precej kritičnih končno in obvezno dogovorjeno. Še Tudi na tem tečaju vlada veliko pripomb, kakor tudi po tekmova- do danes ni nobenega obvestila o zanimanje. Dosedaj se je prijavilo n ju. To je bilo dovolj nazorno pri- vzroku izostanka. Stara pesem ne- že 34 kandidatov — od tega 7 žensk, kazano v članku »Poleta« »Za Šro- odgovornosti gre naprej! Da, da število članov Avto moto sekcije torn — velika praznina«. Čudno je, »šport na vas« je žal za enkrat pri Kočevska Reka se naglo veča. Če-da se ta praznina opazi na mladih nekaterih klubih še vedno samo prav je bila sekcija ustanovljena telovadcih iz Jesenic, Maribora in olepševalna beseda poročil klubovih šele jeseni lani, ima že veliko vne-
funkcionarjev.	tih pristašev. To dokazuje, da se
tudi podeželje vse tesneje povezuje -ko z razvojem tehnike.	—Nil—
VLADKA SMOLE
Izhaja iz stare obrtniške rodbine ki je že desetletja močan steber telesni kulturi našega kraja. Udejstvovanje pri TVD Partizanu Kočevje jo ne ovira pri učenju. Je v šesti gimnazji; vse razrede je končala z odličnim uspehom. Poleg redne telovadbe, ki jo obiskuje že iz otroških let, se je začela navduševati tudi za druge športne panoge. Iz igranja badmintona (perjanice) za zabavo, se je razvila v kvalitetno igralko in tekmovalko te nove športne igre. Na društvenih tekmah in turnirjih je bila vedno med prvimi. Tudi v srečanju z drugimi tovrstnimi klub', je imela uspehe. Na L republiškem prvenstvu je postala republiška prvakinja ženskih oddelkov za leto 1958 in drugo mesto u mešanih parih s soigralcem Butino Tonetom. Sodeluje tudi v lahki atletiki in to v dsciplinah metov. Pohvalno je, da jo veseli prednjaško delo in je predniaška pomočnica v mladinskem oddelku. Bilo bijprav, da se ji nudi več pomoči za dosego strokovnega znanja, kakor tudi vsem ostalim vodniškim pripravnikom v društvu.
Vladki želimo v njenem športnem življenju še veliko Uspehov in lepih trenutkov!
Ribnice. Kje so bili torej ostali telovadci iz Ljubljane. Tam imajo vse možnosti za razvoj športa, telovadnice, sposobne kadre, celo študijsko telovadnico itd. Kako more priti do tega, da je nastopila slovenska vrsta samo s šestimi tekmovalci? V veliko zadovoljstvo nam je, da sta bila dva mladinca iz TVD Partizana Ribnica in to Bavdek Milan in Gorše. Mnenja smo, da bi bilo o tej tekmi na merodajnih mestih še razpravljati. Enostavna ugotovitev, da je »Za Šrotom — velika praznina« vsekakor ne zadostuje.
_ * * _
Veliko se v zadnjem času piše — šport v vsako vas — posebno še po kongresu telesne kulture v Beogradu. Opaziti je, da se je obrnilo na bolje v tem pogledu, posebno v skupnih in enotnih pogledih vrhov organizacij, ki jim je poverjena skrb za razvoj telesne kulture. Či-tamo pa še, da so v klubih ostale stare navade »kapranja«, ter plačevanje igralcev za prehode in sile klubaštva, a žal nihče ne poroča o tem, kaj je bilo storjeno proti takim klubom in igralcem. Ali bomo res nadaljevali telesno vzgojo pod »šport za vsako ceno« kljub vsemu?
— * ___
Da bi izkoristili lepo vreme se je TVD Partizan Kočevje dogovoril z N. K. Grafičarjem iz Ljubljane za prijateljsko nogometno tekmo v svrho vigravanja mladih igralcev in razvedrilo ljubiteljev nogometa, ki jih je v Kočevju precej. Vse je bilo pripravljeno, plakatirano, občin-
NAROČAJTE »NOVICE« FANTOM, KI SLUŽIJO VOJAŠKI ROK!
_ * —
ČESTITKA
Sodelavki Joži Brodnik želijo za njen praznik vse najboljše Mimica,
Štefka in Zdenka.
Prodaja motorjev
Avto moto društvo KOČEVJE proda naslednje motorje:
KTM »TARZAN« 57 — 125 ccm — ispraven in sposoben za normalne vožnje.
SGS »TOMOS« 56 — 250 ccm — ispraven in sposoben za normalne vožnje.
AJS model 49 — 350 ccm — namenjena izključno za dirke (specialka) ispraven.
BSA »ZLATA ZVEZDA« 54 — 500 ccm ispraven — lahko se uporablja za dirke in za normalne vranje.
NORTON model 52 — 500 ccm — Generalno popravljen, namenjen izključno za dirke.
Interesenti dobijo potrebne informacije v pisarni AMD osebno. Pismene ponudbe pošljite na naslov
AVTO MOTO DRUŠTVO KOČEVJE
PRODAM
Ker se nameravam odseliti, bom prodal naslednje stvari: levoročni čevljarski stroj »Singer«, čistilni
ČESTITKE
Kočevarjevi materi iz Mlake, želimo za 80. letnico še mnogo zdravja in zadovoljstva. Jalovčevi, vnu-
stroj (auspucmaschina), stroj valjar kinja Štefka z možem In otrokom, za usnje (valze), omaro, nočne oma-
Dragemu očetu, mami in bratu Jožetu Zidarjevim iz Čolnarjev, želi za njihovo praznovanje vse najboljše Pepca iz Reke!
— * __
Bednikovemu očetu iz Rajšela 2, želijo vse najboljše za njegov god, vsi njegovi iz Reke!
KOLEDAR
Sobota, 21. marca — Bilka Nedelja, 22. marca — Vasilij Ponedeljek, 23. marca — Slava Torek, 24. marca — Simon Sreda, 25. marca — Minka Četrtek, 26. marca — Maksim petek, 27. marca — Rupert
GIBANJE PREBIVALSTVA DOBREPOLJE
V novomeški porodnišnici je ro-tiita Marija Pugelj, gospodinja iz Pri cerkvi 19 — Struge — dečka Mirka.
Umrla sta: Matevž Širaj, soc. podpiranec iz Doma počitka, Ponikve, star 86 let in Frančiška Štrukelj
*oj. Usenik, soc. podpiranka iz Do-TOa počitka, Ponikve, stara 77 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je Karolina Pintar, gospodinja z Travnika 5 — deklico Joži-•o.
Umrla je ^ Marija Bartol, rojena Knavs, preužitkarica z Hriba 76 •tara 86 let.	'
PREDGRAD
Umrla je Zdenka Firšt, otrok iz Nemške loke 1, stara 1 leto.
KOSTEL
Rodila je Marija Štefančič, gospodinja iz Potoka 12 — dečka Jožeta.
KOČEVJE
Rodile so: Štefanija Kozic, gospodinja iz Kočevja, Trg 3. oktobra 15 deklico Tatjano. V novomeški porodnišnici pa so rodile Martina Lju-bi, iz Kočevja, Rudnik 11 - dečka Antona. Frančiška Gelt iz Starega
KH- 3	• e^Hco M°1c°, Brigita
Križman iz Šalke vasi 9 — deklico Marinko, Štefanija Mile iz Dolge va si 3 — dečka Mirana, Adela Zver iz Kočevja, Reška c. 13a — dečka Bernarda.
Umrla je Slavka Martinčič, otrok Iz Novih Ložin 7, stara 2 meseca.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 20. do 22. marca amer. barvni cinemascop-skj film »20.000 milj pod morjem«, 23. in 24. marca jugoslovanski cinemascopski film »4 kilometre na uro«, 25. in 26. marca jugoslov. film »Vrata ostanejo odprta«, od 27. do 29. marca ameriški barvni cinemascopski film »Princ študent«.
SVOBODA. Rudnik: 21. in 22. marca francoski film »Beležka majorja Tompsona«, 28. in 29. mar-
ca ameriški film »Nepozabna pesem«.
RIBNICA: 21. in 22. marca nemško-francoski film »Salemske čarovnice«, 28. in 29. marca francosko-avstrijski barvni film »Bela mi« (Lepi striček).
SODRAŽICA: 21. in 22. marca mehiški film »Poslednja želja«, 28. in 29. marca ameriški film »Onstran v gozdu«.
LOŠKI POTOK: 22. marca ameriški barvni film »Med nebom in zemljo«, 29. marca švedski film »Zaradi moje ljubezni«.
VELIKE LAŠČE: 21. in 22. marca ameriški film »Izkušnja zvestobe«, 28. in 29. marca nem. film »Kapetan in njegov junak«.
DOBREPOLJE:	21. In 22. marca
ameriški barvni film »Dvoriščno okno«, 25. marca nemški barvni film »Ni prostora za divje živali«, 28. in 29. marca italijanski barvni film »Teodora«.
PONIKVE: 26. marca nem. barvn! film »Ni prostora za divje živali«.
KOČEVSKA REKA: 21. in 22. mar-
ca ameriški film »Ona je vedela pravočasno obveščeni.
kaj hoče«, 28. in 29. marca ameriški barvni film »Pekel pod ničlo«.
OSILNICA: 22. marca slov. film »Ne čakaj na maj«. •
PREDGRAD: 21. in 22. marca kitajski film »Belolaso dekle«, 28. in 29. marca ameriški film »Hou-dini«.
BROD NA KOLPI: 22. marca mehiški film »Ukradena sreča«.
RAZPIS
Upravni odbor Uprave komunalne dejavnosti Sodražica razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Računovodjo — z nekaj let prakse;
2.	Pomožni knjigovodja lahko tudi začetnik;
3.	Gradbeni delovodja — z nekaj let prakse;
4.	Več kvalificiranih zidarjev in
5.	Več nekvalificiranih delavcev. Plače po tarifnem pravilniku ali
dogovoru. Naston službe takoj. Ponudbe pošljite pismeno ali ustmeno na upravo zavoda.
rice, mize, kuhinjsko omaro, lonec za vkuhavanje sadja s termometrom, lonec za perilo, žimnice s čisto žimo, posteljo — medeninasto — kromirgno, veliko zrcalo, gosli, ptičje kletke in druge predmete, vse po ugodni ceni.
Schneider Ivan, Rudnik 32, Ko-
čevje.	» —.
Dragima hčerama Frančiški in PRODAM	Alojziji želijo za 19. rojstni dan vse
Prodam hišo št. 8 v Žlebiču. In- lepo, starši. Jožetu Knavsu, ki služi formacije pri Turk Alojziju, Žlebič, vojaški rok pa vse najboljše za njegov god! To mu želijo vsi, kj ga imajo radi!
Tovarišu Jožetu Adamiču, upravniku Pekarne, Kočevje, kličemo k njegovemu dvojnemu prazniku, še r.a mnoga leta! — Kolektiv.
__ * ___
Dobremu in skrbnemu očku Jožetu Borovnica iz Koprivnika želimo vse najboljše in čimprejšnje okrevanje, žena Fanika, hčerki Alenka in Jožica ter sinova Branko in Ladko!
__ * __
Dragemu in skrbnemu možu Jožetu Oberstarju iz Koprivnika želijo vse najboljše za god in mu kličejo Se na mnoga leta! Žena Katica ter sinova Jože in Ivo.
__ * __
Dragi mami Ani Čampa, Hudi konec, želijo za 60. rojstni dan mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva, vsi njeni, posebno pa hčerka Francka!
__ • __
Mariji Osvald, Jurjeviča 33 zj njeno praznovanje še mnogo srečnih let. družina Obranovič!
__ * __
Dobri in skrbni Pakižev! mami iz Vinic želijo za njen praznik mnogo zdravja in zadovoljstva! — Hvaležni otroci.
Dragemu dedu in očetu Mihaelu Skvarč vse najboljše za njegov 82. V slučaju slabega vremena bodo rojstni dan mu želijo in se mu zahvaljujejo za ves trud in ljubezen Mojca, Anči in Dušan!
__ ♦ __
Dragi sestri in teti Mariji Žele iz Clevelanda Euclid 19 vse lepo za god, želijo družine Veselova, Pirnatova, Kokolieva, Košmrljeva, Knau-sova, Petakova, Marušičeva, Sovičeva in domači z Hriba ter Kordiše-va.	— * —
Dragemu Smrekarjevemu očetu in Krajčevemu stricu vse najboljše za god, želi družina Ruparčič iz Kočevja!
__ • —
Vse najboljše za god, možu in očetu Jožetu Knavsu, Dolga vas 21 ter Pepci in hčerki Jožici, Dolga vas 6, še na mnoga leta! Kličejo: žena Angela, sin oz. mož Anton, sin Ludvik iz Splita in hčerka Angela z Janezom iz Jurjeviče!
RAZGLAS
Obveščamo prebivalce mesta Kočevja, da bomo dajali v najem zemljišča za letošnje leto na področju mesta; po sledečem redu:
PONEDELJEK, 23. MARCA 1959 DOPOLDNE za ves južni del mesta. Zbirališče za ta dan je v Podgorski ulici v bližini bivše žage.
POPOLDNE pa v okolici Kemične tovarne in Klasa. Zbirališče pri Klasu.
TOREK, 24. MARCA 1959 za ves osrednji del mesta. Zbirališče za ta dan je pred gostilno »Rog«.
SREDA, 25. MARCA 1959 na Trati. Zbirališče za ta dan je pri železniškem prelazu v bližini tekstilne tovarne.
Vsi, ki nameravajo vzeti v najem zemljišče, naj se zberejo ob gori navedenih dnevih na določenih zbirališčih ob 7. uri.
Najemnina znaša 1 dinar za vsak kvadratni meter najete zemlje. Za najeto zemljo je treba plačati najemnino takoj.
interesenti z naknadnim razglasom
Ob TO Kočevje oddelek za finance SLUŽBA
Samostojno gospod in.isko pomočnico sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Dr. Benčina Rozalija, Ribnica 64 na Dolenjskem.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih govoril proti Božič Albinu, Kočevje.
Jurjevič Anton, Kočevje
Obvestilo
Obveščamo cenjene odjemalce. da bo trgovina ..PREHRANA", Kočevje od 25. do 27. marca zaradi inventure zaprta.
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od bor — Odgovorni urednik Matije Uprava komunalne dejavnosti - Cetinski - Uredništvo in uprav.
Indratira v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 e telefon 3-89. Naročnina je 400 die polletna 200 din in je plačljiva < naprej. Za inozemstvo je 800 din oziroma 2,5 ameriškega dolarja Tekoči račun 600-713
DEŽURNI; TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, dne 21. marca od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Hrana«, Kolodvorska jjVca. V soboto 28. marca, ob istem času pa trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška..
1-265
pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini -
Za 30. obletnico skupnega življenja Šteblajevemu atu in mami iz Hrovače ter mami za god želijo vse najboljše in še mnono srečnih let; hčerka Milka z družino, sin Štefan In Janez! — * —
Dragi sestri Mariji Sušilo iz Zagreba, Plitvička 22, želijo vse dobro za njeno praznovanje! Brata Matija in Drago z družinama ter sestra Ančka.
__ * __
Jožetu in Jožici Kenda iz Željn želijo za njun praznik še mnogo srečnih let, žena, oziroma mama in Marija!
Važno obvestilo
V prihodnjem tednu se bo v občini Kočevje pričelo z izvajanjem prvega dela programa zaščitnih cepljenj in to s cepljenjem proti kozam in davici. Proti davici bodo cepljeni vsi otroci rojeni od 1. januarja 1949 do 31. decembra 1957. Če so bili U otroci v prejšnjih letih proti davici že popolno cepljeni, bodo letos prejeli samo prvo dozo, v nasprotnem primeru pa bodo čez štiri tedne prejeli še drugo dozo cepiva. Posebnih pozivov za Cepljenje proti davici ne bo.
Proti kozam pa bodo prvič cepljeni vsi otroci rojeni v letu 1958 in tudi drugi do 3 let starosti, če v lanskem in predlanskem letu niso bili uspešno cepljeni. Ponovno pa bodo proti kozam cepljeni šolarji, ki prvič obiskujejo I. razred osnovne šole in učenci osmega razreda osnovnih šol, oz. osemletk. Pregled cepljenja proti kozam pa bo 8. dan po cepljenju ob istem času In na istem kraju kot se bo prvič cepilo.
Cepljenja bodo izvedena po naslednjem razporedu:
Papeži	23. III. 1959	30. III. 1959	27. IV.1959
osn. šola	ob 8. uri	ob 8. url	ob 8. uri
Osilnica	23. III1959	30. III. 1959	27. IV. 1959
pom. ZP	ob 9. uri	ob 9. uri	ob 9. uri
Bosljiva loka	23. III. 1959	30. III. 1959	27. IV. 1959
osn. šola	ob 10.30 uri	ob 10.30 uri	ob 10.30 uri
Kuželj	23. III. 1959	30. III1959	27. IV. 1959
osn. šola	ob 12. uri	ob 12. uri	ob 12. uri
Fara-Vas	23. III. 1959	30. III. 1959	27. IV. 1959
osn. šola	ob 15. uri	ob 15. uri	ob 15. uri
Nova sela	23. III. 1959	30. III. 1959	27. IV. 1959
Cetinski '	ob 16. uri	ob 16. uri	ob 16. uri
Banja loka	23. III. 1959	30. III. 1959	27. IV.1959
pom. ZP	ob 17. url	ob 17. uri	ob 17. uri
Mozeij	24. IU. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
osn. šola	ob 8. uri	ob 8. uri	ob 8. uri
Spodnji log	24. III. 1959.	31. III. 1959	21. IV. 1959
osn. šola	ob 9. uri	ob 9. uri	ob 9. uri
Knežja lipa	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
drž. posestvo	ob 10. uri	ob 10. uri	ob 10. uri
Vimol	24. III. 1959	31. III. 1959	24. IV. 1959
osn. šola	ob 11. uri	ob 11. uri	ob 11. uri
Predgrad	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
pom. ZP	ob 12. uri	ob 12. uri	ob 12. uri
Dol	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
Majerle	ob 14. uri	ob 14. url	ob 14. uri
Laze	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV.1959
osn. šola	ob 15. uri	ob 15. uri	ob 15. uri
Nemška loka	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
drž. posestvo	ob 16. uri	ob 16. uri	ob 16. url
Koprivnik	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
osn. šola	ob 17. uri	ob 17. url	ob 17. uri
Onek	24. III. 1959	31. III. 1959	21. IV. 1959
drž. posestvo	ob 18. url	ob 18. uri	ob 18. uri
Borovec	25. III. 1959	1. IV. 1959	22. IV. 1959
osn. šola	ob 8. url	ob 8. url	ob 8. uri
Briga	25. III. 1959	k IV.1959	22. IV. 1959
osn. šola	ob 9.30 uri	ob 9.30 uri	ob 9.30 uri
Kočevska Reka	25. III. 1959	1. IV. 1959	22. IV. 1959
osn. šola	ob 11. uri	ob 11. url	ob 11. url
Štalcarji	25. III. 1959	1. IV. 1959	22. IV. 1959
osn. šola	ob 13. uri	ob 13. url	ob 13. url
Livold	25. III. 1959	1. IV. 1959	22. IV. 1959
osn. šola	ob 15. url	ob 15. uri	ob 15. uri
Zeljna	26. III. 1959	2. IV. 1959	23. IV. 1959
osn. šola	ob 8. url	ob 8. uri	ob 8. uri
Šalka vas	26. III. 1959	2. IV. 1959	23. IV. 1959
sind. dom	ob 9. uri	ob 9. uri	ob 9. url
Stara cerkev	. 26. III. 1959	2. IV. 1959	23. IV. 1959
osn. šola	ob 11. url	ob 11. uri	ob 11. url
Polom	26. III. 1959	2. IV. 1959	23. IV. 1959
osn. šola	ob 14. url	ob 14. uri	ob 14. uri
Stari log	26. III. 1959	2. IV.’1959	23. IV. 1959
osn. šola	ob 15. uri	ob 15. uri	ob 15. uri
Smuka	26. III. 1959	2. IV. 1959	23. IV. 1959
osn. šola	ob 16. url	ob 16. uri	ob 16. url
Kočevje	27. III. 1959	3. IV. 1959	24. IV. 1959
otr. disp.	od 7—12 ure) od 14—18 ure	od 7—12 ure	od 7—12 ure od 14—18 ure
Kočevje	28. III. 1959		25. IV. 1959
Otr. disp. Kočevje otr. disp.	od 7—14 ure 30. III. 1959 od 7—12 ure od 14—17 ure		od 7—14 ure
Ker je program cepljenja zelo obširen, prosimo starše otrok, ki so za cepljenje obvezni, da se točno držijo določenih ur. K cepljenju prinesite tudi potrdila o cepljenju proti davici iz prejšnjih let.
Cepljenje je obvezno. Proti staršem, ki svojih otrok ob določenem času ne bodo privedli na cepljenje, se bo uvedel kazenski postopek po določilih splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni.
ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE

flovic
1
POSREDUJEJO
Vedavno sem bil v Ljubljani In si prvi dan kupil list »Borba«, ki je bil tiskan v latinici, naslednjega dne pa sem dobil tiskanega v •trditi. Kako je s tem?
M. A. Kočevje
Najpomembnejši dnevnik v naši državi »Borba« ima dve izdaji, eno tiskajo v Beogradu v cirilici, drugo pa v Zagrebu v latinici. Dnevnik »Oslobodjenjč« v Sarajevu pa tiskajo mešano, v latinici in cirilici. To je potrebno zato, ker nekateri ljudje obvladajo latinico, drugi pa samo cirilico, obe pisavi pa sta enakovredni!
__ * _
Pred kratkim je pisalo, da bomo verjetno ponovno vzpostavili redne diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. Zanima me, kakš-ne odnose imamo sedaj s to državo tn kolikokrat na leto lahko nat državljan potuje v Nemčijo?
T. K. Velike Latče
V	Bag Godesbergu pri Bonnu v Zahodni Nemčiji imamo odpravnika poslov, v MUnchnu, Dtiseel-dorfu in Hamburgu pa konzulate. Zaradi za nas nesprejemljivih zahtev, pogajanja za vzpostavo rednih diplomatskih stikov niso uspela. Za naše državljane ni omejenega števila potovanj v tujino.
__ * _
Zanima me, koliko je vrst in kotne so vhste umetne svile. . .
D. G. Kočevje
Imamo umetno svilo, ki ima za osnovo regenerirano celulozo, z različnimi postopki pa dobimo potem viskozno svilo, acetatno svilo in bakrovno svilo. Pri umetni svili, kateri služijo za osnovo sintetična vlakna pa dobimo z različnimi postopki poliamide( najlon, perlon) poliakrilate (orjon) in poliestre (terylen, dacron.)
__ * _
V	navadi je, da se postavijo spomeniki in spominske plošče samo mrtvim osebam. Te dni pa sem se srečala z nekim mornarjem, in je trdil, da so v Selcah pri Crikvenici odkrili spominsko plo-ičo te živemu mornarju. Je res?
C. Š. Kočevje
Res je. V Selcah so odkrili spominsko ploščo upokojenemu kapetanu bojnega broda Mirku Blei-weisu in sicer na kraju, kjer je omenjeni leta 1941 potopil del jugoslovanskega vojnega brodov-ja, da ne bi prišlo v roke sovražniku. Torej, je tudi to mogoče.
__ » —.
Obvestila uredništva: dopise, ki jih sprejmemo v četrtek, ne moremo več objaviti v številki, ki izide v petek, ker je ta dan naš list že v tisku.
Čestitke, male oglase, objave, preklice in drugo, objavimo le, če so vnaprej plačani.
Cena: za male oglase, objave, zahvale, obvestila 10 din za vsako Besedo, za preklice in čestitke pa 15 din za besedo. Vse objave pa so v četrtek, na dan ko je list že v tisku, za 50 •/• dražje.
f
l' Tffb h krajev frays


A	. Ti‘l	.	-	VOJAKI POZDRAVLJAJO
Žene iz nibnice so se izkazale Fantje> ki služijo vojaški rok radi
prebirajo »Novice«. Pišejo nam, da
proslava 8. marca, ženskega praz- .	,	ročniki. Zadnji teden je v naše
nika izredno lepo uspela. Priredile	yem,°’ da Je	društvo uredništvo spet priromalo pismo iz
so dramo v 3 dejanjih španskega	*" dom“ e"° na^ del.ov“ Užičke Požege, Srbija. Vojaki Janez
pisatelja Ferderica Gorcina Lovca n	S i° tprjre' Debeljak, Karol Debeljak in Drago
Anka Debeljak, ki je dramo režira- za°ftaJaJ°'	nez Ogrinc iz Ribniške doline, ki
la in lepo odigrala glavno vlogo ma- , Vsem vz«led' zlaati. mladim. služijo vojaški rok v Užičkj Požegi tere Bernarde. Poleg m. Bernarde ker *> bile vse nastopajoče gospo- V. p. 4418/4. c. pošiljamo vsem do-so nam ostale v spominu doživeto dlJ-®.ln matere' nekatere celo v mačim lepe pozdrave. Seveda, po-oodane vloae služkini Pancin cia sluzbi pa se niso ustrašile zadol- zdrave so priložili tudi za dekleta, boumne tmbice ier h?erk done Ber- žitvf' ki J? “htevala od njih mno- Fantje so zapisali tudi da so jim narde. Prav tako moramo pohvaliti 90 truda in Požrtvovalnosti	»Novice« zelo všeč in da jih radi
vse ostale nastopajoče! (čl. Društva	K'K prebirajo.
Žene in Dom iz Ribnice), kj so večer za večerom hodile k vajam, če- \ §	|_i £3" J\ IV I I Z—x' II L«
prav utrujene od dela doma in v \t	I \ I	I	IX«- J I 9
ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA.
literaturo. Za prizadevno delo je bil sprejet v SKOJ. 31. julija 1942. leta so ga odpeljali skupno z njegovimi brati odpeljali Italijani neznano kam, kjer so ga skupno z dvema bratoma še istega dne ubili.
službi. Njihovi požrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da je bila igra v rekordnem času naštudirana, čeprav so nekateri kar dvomili v uspeh. Nekatere izmed nastopajočih so bile namreč prvič na odru.
Drama ima politično ozadje. Pisatelj drame je sam padel kot eden prvih žrtev Francovega nasilja. V tej drami je prikazal absolutni teror, ki vedno pripelje do nesrečnega konca pa naj bo to v družini ali v državi. Prikazal je, da so pod plaščem pobožnosti skrite neštete strasti, ki napravijo ženo okrutnej-šo od moža in tako trpi pod težo dedne obremenjenosti zastarelih navad, predsodkov in pojmovanj.
Polna dvorana in velik »aplavz« sta potrdili, da so bili gledalci res zadovoljni. To je dokaz, da si naš delovni človek želi kulturnih prtre-
Spet je strla smrt telo zavedne slovenske žene, 56. letne Marije Pavlič iz Ložin. V času vojne je veliko pretrpela. Tudi ona je morala prenašati vso bedo izgnancev in internirancev. Nahajala se je v zloglasnih taboriščih, v Gonarcu in Trevisi. Prestano trpljenje ji je pustilo posledice in povzročilo prezgodnjo smrt. Kakor Marija je bil tudi njen mož Jure zaveden Slovenec. Po končani vojni sta mislila, da bosta zakonca Pavličeva uživala sadove izvojevane zmage, za katero sta po svojih močeh tudi sama prispevala. Pred leti ji je smrt pobrala moža, sedaj pa je šla še Marija za njim.
Smrt ne izbira. Tako se je morala za vedno posloviti od nas tudi poštena in zavedna žena Marija Pa-
SPOMINSKI DNEVI
21. marca 1919. leta so na občinskih volitvah v Hrvatski in Slavoniji dobili komunisti večino v Zagrebu, Osijeku in več drugih krajih.
Marca 1941. leta je izšla prva številka ilegalnega glasila Pokrajinskega komiteja SKOJ — »Glas delovne mladine«, razmnožen na ciklostilu. List je prenehal izhajati ob začetku vojne.
21. do 28. marca 1945. je proslavljala mladina Slovenije svetovni mladinski teden.
Od 25. do 26. marca 1941. so bile v Ljubljani demonstracije proti trojnem paktu, v drugih krajih Slovenije so bile demonstracije 27. marca.
26.	marca 1943. leta so slavile partizanske brigade Gubčeva, Cankarjeva, Tomšičeva in Šercerjeva veliko zmago nad Italijani v Jelenovem žlebu.
27.	marca 1942. leta je padel v boju s sovražnikom Stane Žagar, član CK KPS.
27. marca 1941. leta so bile v Jugoslaviji velike demonstracije. Strmoglavljena je bila vlada Cvetko-vič-Maček, ker je pristopila k trojnemu paktu.
vličeva. Vsi, ki so jo poznali in že zaradi napredne miselnosti cenili, jo ne bodo pozabili. Počivaj v miru iin naj ti bo lahka slovenska zem» Ijica!
-- * __
SKRB RK ZA ŠOLSKE KUHINJE
Na območju občine Lašče je bilo konec leta 1958 skupno 380 članov Rdečega križa in devet osnovnih organizacij. Organizacije RK so večji del uspešno opravljale svoje delo. Akcija za krvodajalsko akcijo je bila uspešna tn plan celo presežen za 3°A>, zato bi bilo prav, da bi tudi letos ta akcija uspela tako kot lani ali pa celo še bolje.
Rdeči križ naj bi se v bodoče še bolj trudil pri organiziranju zdrav-stveno-prosvetnih tečajev, zlasti za kmečko-žensko mladino in naraščaj v podmladkih. Enako bi bilo potrebno razviti preventivno službo. Pohvaliti je treba skrb RK za šolske kuhinje, ki delujejo na vseh osnovnih šolah. Kuhinje so dobile nekaj potrebne opreme — posode, še .vedno pa so težave s pohištvom in sanitarijami, kar je vse še zelo skromno. V bodoče bo treba organizirati tudi posebne tečaje za vodilni kader v šolskih kuhinjah.
ALBIN PAJNIČ-BOJAN	JOŽE DEBELJAK
Rodil se je 2. IX. 1917. leta na Rodil se je 1. II. 1913 teta v Hribu v Loškem potoku, v kmečki Travniku. Po poklicu je bil voznik, družini. Po poklicu je bil trgovski Tudi Jože je začel delati za OF že pomočnik, ker pa ni mogel dobiti leta 1941. Zbiral je hrano, orožje, zaposlitve, je živel doma na kme- sanitetni material itd. Delal je kot ti ji. S partizani se je seznanil že aktiven terene na Travniku. 31. ju-leta 1941. Zaradi sodelovanja s par- lija 1942. leta so ga Italijani odpe-tizani so ga Italijani aretirali kot Ijali neznano kam in skupno z osta-represalijo za nekaj ubitih belogar- lima dvema bratoma še istega dne distov. Izpustili so ga, kmalu na to ubili. Debeljak je bil član KP. pa zopet aretirali. Najprej je bil
zaprt v Logatcu, od tam je šel pa	ANGELO KORCE
v Gonars. Po kapitulaciji Italije ok- R°.ien je bil 5. VIII. 1915. leta v tobra 1943. leta se je vključil v Cerknici. Po poklicu je bil čevljar. NOV. Najprej je bil pri VOSU, od v partizane v bataljon Miloša Zi-tam pa je bii premeščen v Notranj- Janška je vstopil že pomladi 1942. ski odred. V borbi z Nemci je pa- leta- Ker Je bil kratkoviden, je bii del v bližini Rakeka 1. marca 1944. v šašu italijanske ofenzive odpu-leta.	ščen domov. Doma je zbiral hrane
FRANC KNAVS	za partizane in prenašal literaturo.
Rojen je bil 29. IX. 1912. leta na Bil je izdan in so ga Italijani 8. IX. Hribu. Bil je delavec. Ker je bila 1942. leta obsodili na smrt. Na družina številna, je šel mladi Fran- prošnjo žene in štirih malih otrok, ce kmalu na delo. Delal je v goz- 80 9a izpustili. Korče je potem spet dovih Glažute. Kasneje se je zapo- nadaljeval z delom za NOV. 1. XI. slil v Rudniku pri Kočevju. Z OF 1943, so ga Nemci aretirali. Inter-je začel sodelovati že leta 1941. V njrali so ga v Dachau. Od tam ni aprilu 1942. leta pa šel v partizane, bi'o več glasu za njim. Verjetno so vstopil je v bataljon Milana Zidan- 9® ustrelili, ška, ki se je nahajal v Jazbin; —	KARor i avpu*
v Loškem potoku. Premeščen je bil , ič hil rri-wn T na Primorsko, od tedaj pa ni bilo ,, v ,qq4	•.	.. . vnj u
. »,T v« a,„„f P, izpovedi P„č ’„VpoS «
'tal,1*"ke " tovi smrti Je prevzel .posestvo 1» 1 ,a 9	ga obdeloval. Simpatizer OF je p<x-
JANEZ BARTOL	T' ™	PartiZBnsko V0J-
Rodil se je v kmečki družini na ak°m Je„	z razmm mater'-
Hribu 14. X. 1925. leta. Kot kmečki	n^ d v	pr'-
sin	je delal doma na kmetiji. V NOV	‘	lar ,9a 4- XI. 1943. leta
je	vstopil po italijanski kapitulaci-	°dp?j<B,‘ *	1°* 51hau’ Jkjer :]e	9mrI °*
ji. septembra 1943. leta. Nahajal se glavdu'	-1e zeno in dva ot'
je v XIV. diviziji. Po pripovedova- ro a' 10?F 7RAz.NIK * nju tovarišev partizanov iz Travni-	t
ka. je padel v borbi na Štajerskem. Travnj‘ku ^	£
FRANC DEBELJAK	srednje kmečke družine. Po pokli-
Mladost je preživel na Travniku, cu i® bR kmečki delavec. Bavil se kjer se je rodil 12. XI. 1921. leta. J® s prevozništvom lesa in drugimi Za	OF ja začel delati 1941. leta. Bil	deli. V začetku leta 1942.	je začel
je	aktivist na Travniku. Zbiral je	sodelovati	v OF. Njegovo	delo je
material za partizane in raznašal bdo osredotočeno na zbiranje hrane in raznega materiala za NOV.
____________________________________Po kapitulaciji Italije je sodeloval
v komandi mesta Loški potok. Prišla ,1e nemška ofenziva. Nemci feo
ga zajeli in internirali v Dachau, potem pa v Lajtmerico, kjer je zaradi izčrpanosti tik pred osvoboditvijo umrl.
RAZPIS
KMETIJSKA ZADRUGA KOČEVJE RAZPISUJE
MESTO SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE ALI KNJIGOVODKINJE Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe s 1. majem 1959.
Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Kočevje.
UPRAVNI ODBOR KZ KOČEVJE
LJUDSKA UNIVERZA Pomembno izobraževalno delo med mladino in odraslimi opravlja v Laščah Ljudska univerza. Njeno delo se trenutno razvija preko predavanj, skioptičnih slik in filmov S predavanji je začela Ljudska univerza lansko jesen in to vsakih 14 dni. Udeležba na predavanjih je številna. Dosedaj se je udeležilo predavanj LU nad 500 ljudi. Delo LU naj bi se razširilo tudi na ostale večje kraje v občini, da bo tako krog poslušalcev čim večji.
OBGDBoecDeoBCDecDBoeoioioeoecDBoaoaoaoaoEOJ ^■OEoeoeoeo*o*c3EOBOECDECDeoioeoEOEOEoec3ioicDeoeoec3HOBOEoeo
40 let zgodovinske poti
Po letu 1921. je delavsko gibanje skem ujetništvu in se vrnil po kon-v Ribnici zastalo. Članom KPJ je čani vojni v Ribnico kot komunist, tolo delo onemogočeno. Cvar Franc, V šoli je učil otroke dialektično in roj. 29. X. 1892 leta, ki je delal v materialističnega pojmovanja zgo-Ribnici kot komunist, je dne 28. dovine. V Ribnici je bil do leta 1930. septembra 1921. leta umrl zaradi Ko je oblast buržuazije z obzna-tuberkuloze. Češarek Janez iz Bre- no in zakonom o zaščiti države ga. je bil doma iz Ribnice, do leta onemogočila delo KPJ, so deloda-1930, je v Ribnici delal kot mizar- jalci ukinili vsako plačevanje nadur, ski obrtnik, potem pa se je preše- Načelo: če hočeš delaj, ali pa pulil v vas pri Brodu na Kolpi v LRH. sti, se je uveljavilo povsod. Delav-V času NOB je bil ubit od ustašev, cl so bili brez vsake delovne in so-Nosan Alojz iz Bukovice je delal cialne zaščite. Kdor je to kritiziral, potem, ko je zgubil delo na Rudni- so ga proglasili za komunista in ku v Kočevju, po gozdovih Velike vsak je bil v stalni nevarnosti. Med gore kot sekač. V letu 1927. ga je delavci in delodajalci je prihajalo zadela kap. Več let je bil za delo do individualnih sporov in celo do nesposoben. Družina je v tistem ča- tožb na sodiščih zaradi plačevanja su preživljala težke čase. Moža In nadur. To se je izražalo posebno v štiri majhne otroke je morala pre- času gospodarske krize od leta življati žena. 15. maja 1930. leta se 1930—1936, ko je delavstvo p reži v-je po intervenciji delavstva pri vod- ljalo najtežje čase stare Jugoslavi-stvu Opekarne Nosan Alojz spet je. Ceste so bile polne brezposelnih zaposlil na Opekami. V času NOB ljudi, ki so iskali delo od mest do je zgubil ženo, ki je padla kot žr- vasi in od vasi do mesta, vendar za-tev fašističnega terorja in sina Nan- man.
deta, ki je padel kot partizan v le- V tistem času je začelo delavsko tu 1944. Sin Alojz je v času itali- gibanje zopet rasti. Pomladi in po-janske okupacije kot mladinec ves leti 1936. leta se je delavstvo or-čas aktivno sodeloval v NOB, nato ganiziralo v dve strokovni organi-je bil do konca vojne partizan, zaciji. Politične stranke JRZ in Hčerka Anica je še kot otrok pre- JNS so računale, da bodo vodile det-našala pošto za partizane, domo- lavstvo v teh sindikalnih organiza-branci so jo poslali v koncentracij- cijah. Delavstvo je imelo že dovolj sko taborišče. Tako so preživeli te- izkušenj in ni nasedlo. Delavci so ror buržuazijo naši prvi komunisti, usmerili delo teh strokovnih orga-
Poleg navedenih znanih članov nizacij v smer naprednega delav-KPJ so bili še ostali in to: češarek skega gibanja. Vladajoča JRZ je Janez iz Male Mlake v Ribnici, Pu- skušala pridobiti delavce v svojo gelj Janez iz Bukovice, Dekonja Lu- strugo, pa je imela v tem majhne ka iz Opekarne, in ostali.	uspehe. Napredni delavci, Tekavec
V Ribnici je bil kot učitelj že Filip, Lovšin Janez, Ponikvar Jože, peed prvo svetovno vojno Završnik Tomšič Andrej, Petek Janez, Zbač-Alfonz. V času vojne je bil v ru- nfk Franc, Sobar Peter, Mihelič Jo-
že, Drnulc Vinko, Indihar Janez in lavcev Jugoslavije v Ljubljani, Ob 8. še cela vrsta naprednih delavcev, uri zjutraj.
je to preprečila. Tako so s prepri- Predsedujoči je dal besedo cen-čevanjem dokazovali razredno bor- tralnemu tajniku s. Briclju, s. Bri-bo delavstva. Fašizem je bil tedaj celj je v enournem govoru pojasnil na pohodu: v Španiji je tistega leta delavstvu pomen borbe strokovnih začel general Franko kot predstav- organizacij za izboljšanje sooialne-nik fašizma oboroženo borbo proti ga položaja delavstva, kar so vsi legalni vladi španskega ljudstva, prisotni vzeli na znanje. Govoru s. Vladajoča JRZ je hotela to prika- Briclja so vsi prisotni pritrjevali, zati delavstvu kot pravičen boj za ko je rekel, da so plače delavcev pravice delavcev pod krinko nacio- prenizke, draginja pa narašča vsaki nalsocializma Ln s tem vnašala tudi dan. Cene življenjskim potrebšči-v Ribnico miselnost fašizma. Proti nam, ki jih rabi delavstvo so se temu se je borilo vse napredno de- podražile v letošnjem letu od spo-lastvo ribniške doline. Tovariši, ki mladi za 50“/», in nekatere tudi za so delali v teh sindikalnih organi- 100% in še več, med tem, ko so zacijah, so ta vpliv in to miselnost mezde vedno enake, fašizma pri delavcih onemogočili. V S. Bricelj radi malo odmerjenega tem delu so delavce podpirali vsi časa konča svoj govor ob 9 in 45 napredni Ribničanje, posebno člani minut dopoldne, s katerim so bili Sokola. Vpliv vladajoče JRZ je bil v vsi prisotni zelo zadovoljni, delavskih vrstah zelo majhen, ka-	Sestanka se je udeležilo 30 so-
kor tudi v sami Ribnici.	drugov.
V letih 1936—1938, se je delav- Ribnica dne 22. septembra 1940. sko gibanje v Ribnici utrdilo za leta.
pravilno smer borbe delavskega PRIPRAVLJALNI ODBOR razreda. Napredno delavstvo si je V zvezi tega sestanka so se poželelo, da se organizira v borbeno tem sprejela pravila organizacije, strokovno organizacijo, ki naj bi ki so podpisana in potrjena: delastvo vse ribniške doline pove-	Podpisi predlagateljev pravil:
zala v enotnost. Na pobudo KPJ so Peter Šobar delavec, Bukovica 8 se napredni delavci v letu 1939. p. Ribnica Dol. zbral; pri Mihelič Vinkotu v Ribnici Lovšin Janez žagar, Ribnica 172. in organizirali pripravljalni odbor P- Ribnica Dol. za ustanovitev strokovne organize- Oražem Anton delavec Ribnica cije URS-a Jugoslavije. Priprave za 127. p. Ribnica Dol. ustanovitev te organizacije so po- II. št. 30252/1 tekale počasi, ker so bili tovariši iz Ustanovitev društva po vsebini teh pripravljalnega odbora večkrat na pravil ne prepovem, orožnih vajah. O ustanovitvi te stro- Kraljevska banska uprava dravske kovne organizacije je ohranjen za- banovine
Pisnik o sestanku delavcev v Rib- Ljubljana dne 30. septembra 1940. niči,	ki	pravi:	Po poblastilu bana.
ZAPISNIK	Načelnik upravnega	oddelka,
o	sestanku delavstva	v	Ribnici (Podpis nečitljiv.)
dne	22.	septembra 1940.	leta.	Na osnovi teh potrjenih	pravil je
Sestanek se je vršil v Ribnici, v bila dostavljena prijava za občni kolodvorski restavraciji. Sestanek je zbor organizacije na sresko načel-sklicala centrala Zveza lesnih de- stvo v Kočevje, ki pravi:
Ribnica 15. oktobra 1940.	Mihelič Vinko, Kmet Janez, Knol
P. n. Sresko načelstvo Kočevje. Vinko, Tekavec Filip in Lovšin Ja-Podpisani pripravljalni odbor za nez, so kot predvojni komunisti nu-ustanovitev Zveze lesnih delavcev dili vso moralno politično in orga-in sorodnih strok Jugoslavije, po- nizacijsko sposobnost tej delavsko družnica Ribnica sporoča p. n. na- strokovni organizaciji, da se je raz-slov, da sklicuje ustanovni občni vila, utrdila in stopila na pot revo-zbor za nedeljo, dne 20. oktobra lucionarnega delavskega gibanja v 1940, ki se bo vršil v Restavracij- Ribnici.
akih prostorih kolodvorske restav- Poročilo občnega zbora sindikal-raclje v Ribnici, ob 10. uri dopol- ne organizacije, ki je bilo poslano dne z naslednjim	na sresko načelstvo v Kočevje pra-
dnevnim redom	vi:
1.	Poročilo pripravljalnega odbo- Ribnica dne 23. oktobra 1940.
ra.	p. n. Sresko načelstvo Kočevje.
2.	Čitanje pravil.	Podpisana	Zveza lesnih delavcev
3.	Poročilo centralnega tajnika in sorodnih strok Jugoslavije, po-
Briceljna iz Ljublj.	'družnica Ribnica sporoča p. n. na-
4.	Volitev podružnične uprave in slovu, da se je na ustanovnem obč-
nadzorstva.	nem zboru dne 20. t. m. izvolil na-
5.	Predlogi in nasveti.	slednji odbor:
6.	Raznoterosti.	DPredsedn‘I<:	Mrhar Franc, brusač
Prosimo p. n. naslov, da vzame Ribnica 229, Dol.
prijavo na znanje.	Podpreds:	Perovšek Alojz, dela-
Podpis pripravljalnega odbora. vec, Bukovica 25, Ribnica.
Po sklepu tega občnega zbora, se Iajnik: Šobar Peter delavec, Buje na podjetju Kunstelj v Goriči kovica 8. Ribnica, vasi začela akcija za povišanje plač Blagajnik:	Oražem Anton, dela-
delavcem, ker so bili delavci na vec, Ribnica št. 127. tem podjetju najslabše plačani. Ak- Odbor: Mate Vinko pom. gaterist cija se je končala uspešno. Aktiv- Goriča vas 83, Ribnica, nost te delavske organizacije je bi- Zbačnik Franc, delavec Sajevec 26. la zelo uspešna tudi v politično pro- Vidervol Alojz, delavec, Goriča gandnem delu med ljudmi.	vas 65.
KPJ, ki je tedaj imela največji Nadzorstvo: Mihelič Aloji, dela-moralnopoliticni vpliv, ne samo pri vec, Hrovača 49. delavcih, pač pa pri vseh naprednih Malovič Janez, delavec, Bukovi-ljudeh ribniške doline, je z organi- ca 8.
ziranjem te delavske organizacije Intihar Janez, delavec, Sajevec 15. delavsko gibanje v Ribnici utrdila Predsednik:	Tajnik:
in ga povezala v enotnost dela in Merhar Franc	Šobar Peter
akcije v boju proti vladajoči JRZ Dne 31. decembra 1940. leta je in fašizmu.	vlada Cvetkovič-Maček URS-ovede-
Osnovni organizaciji KPJ in nje- lavske . organizacije razpustila, z nim članom, ki je tedaj obstojala utemeljitvijo, da so v njej komuni-v Ribnici, gre vsa zasluga zato, da sti. Žandarmerija je zasegla pravi-se je delavsko gibinje v R'bnicl la in en izvod zapisnika organizaci-utrdilo in doseglo enotnost, knkrš- je v Ribnici, delo je prenehalo, dene delavstvo ribniške doline še ni lavstvo je šlo v nov boj — NOB. imelo v predvojnem času.