ZmUENJE _glasilo dclortig skupnosti tovarno obutve alpixia. žlrl_ LETNIK 18 ŠTEVILKA 3 2IRI, MAREC 1979 Uspehi so tu, to pa je le začetek Pred nami imamo finančne podatke iz zaključnega računa, ki izpričujejo ugodne rezultate gospodarjenja v primerjavi e prejšnjim letom, kakor tudi v primerjavi s planom za leto 1978. Celotni prihodek je bil za 9,9 % večji od planiranega, v primerjavi z letom 1977 pa večji kar za 23 %. Za številkami, ki suhoparno izkazujejo določeno stanje, pa se skrivajo napori ter delo slehernega delavca, medsebojni odnosi, ki so vplivali na soustvarjanje dohodka. Dotaknil se bom nekaterih področij dela ter težav, ki so nas spremljale. Barvanje PU podplatov je predstavljalo ozko grlo, zato smo vgradili dve novi banji, ki sta pnevmatizirani, delo pa poteka pretežno ročno. Pri tehnoloških postopkih obrez in končna kontrola PU izdelkov smo uvedli sortiranje teh izdelkov, kar je po organizacijski plati vplivalo na skrajšanje tehnološkega časa, povečala pa se je kontrola ter pregled nad dnevno proizvodnjo. Za izboljšanje zdravstvenih pogojev dela v barvarni je bila vgrajena naprava za (dsesa-vanje škodljivih hlapov. Kot nova tehnološka zmogljivost je bil postavljen stroj LOTUS za izdelavo šal s katerim smo bistveno povečali kapacitete za izdelavo tega artikla. Prav tako smo kupili vertikalni stroj za brizganje plastičnih mas, na katerem smo pričeli izdelovati napetnike. Razvoj in izdelavo orc^ij za napetnike smo opravili zelo hitro po lastnih zamislih, saj ob dobavi stroja ni bilo jasno, kakšna je konstrukcija orodij. Za izdelavo PVC podplatov smo ponovno vključili stroj DESMA, ki ima vrtljivo mizo z dvojnim orodjem, kar je pomenilo delno povečanje zmogljivosti, kljub težavam, ki jih povzroča stroj z razmeroma zastarelim tehnološkim ciklusom. Na enem od vrtiljakov smo konec (Sada{jevanje na 2. atrani) Iskrene čestitke za dan žena Dinar ali dva Čeprav je ekonomičnost pri denarju tesno povezana z bolj smotrnim gospodarjenjem, temu problemu do sedaj nismo posvečali dovolj pozornosti. Čeprav bi pogosteje morali ugotavljati ali dinar kroži hitro ali počasi, oziroma kako se obrača, tega do sedaj nismo bili vajeni. Morda se nam zdi tako ugotavljanje nepotrebno, kar pa je zmotno. Počasno obračanje denarja oziroma neracionalnost povzroči po verižni reakciji večjo potrebo po posojilih oziroma večje stroške pri poslovanju in davek na dohodek, ker konec koncev to vpliva na manjše pozitivne razlike v ceni. Vse do sedaj nismo razmišljali, da je potrebno oceniti ciklus porabe denarja, od nakupa materiala pa do tistega trenutka, ko se denar kot zasluženi dohodek vrne v tovarniško blagajno. Namesto te, dejal bi, najbolj razumljive skrbi — kako iz enega dinarja ustvariti dva, v razmerah, ko očitno ne primanjkuje denarja in je tudi možnosti za kredite dovolj — ugotavljamo nemalokdaj argumentirana pojasnila, da potrebujemo ta denar in da je ta denar drag. Prav zato bi morali za vsak гећгеп o visokih obrestih ugotoviti, od kod izvira: — iz slabega poslovanja, ki pogosto išče opravičilo v predragih kreditih, ki jih je treba črpati »iz nuje«; — da trošimo več za investicije, kot dovoljuje lastna akumulacija TOZD oziroma OZD. Nedvomno drži: Čeprav moramo vsaj del posojil uporabiti, da nadomestimo pretirano z našimi možnostmi in potrebami neusklajeno zajemanje sredstev, bi se Idjub temu ob (Nadaljevanje na 2. atrani) dogovarjamo se - dogovorili smo se TQZD Obutev Žiri 7. redna seja Delavskega sveta TOZD Obutev Ziri Obravnavali so med drugim o: — stanju kreditov — o obračunu proizvodnje po delovnih nalogah — statutu splošnega združenja usnjarsko predelovalne industrije — analizi presegov in doplačil šivalnicam za leto 1978 in predlogu za leto 1979 — najemu premostitvenega kredita za nakup stanovanj — amortizaciji za leto 1978 — o porabljenih sredstvih skupne porabe za ureditev spomenika na Dobračevi — razdelilniku sredstev sklada skupne porabe za leto 1979 — poročilu volilne komisije o izidu glasovanja na zborih delavcev za sprejem: pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Obutev, Ziri USPEHI SO TU, TO PA JE LE ZAČETEK (Nadaljevanje в 1. strani) lanskega leta vgradili temperi-rano napravo za forme, vendar dela Se niso dokončana; v kratkem pa pričakujemo rezultate te izboljšave. Upamo predvsem, da bomo dosegli boljše PU izdelke. Za izdelavo manšet imamo pravzaprav samo en stroj z največjo zmogljivostjo (tehnično kapaciteto) 140.000 parov manšet letos, če računamo, da bomo delali v dveh izmenah. Ta stroj je deloval v turnusu-štiri izmene, kar glede na plan ni bilo dovolj. Zaradi tega ozkega grla smo začeli sodelovati z delovno organizacijo Metalplast-Gorenje iz Ruš; tako smo imeli 44.000 parov manšet več. Seveda je bilo potrebno pri tem sodelovanju mnogo dogovorov, da so bile manšete zares dovolj kakovostne. Z osnovnimi surovinami nismo imeli težav, razen nekaterih izjem pri dobavi granula-tov ter mastrov (barv), ko smo morali preusmeriti izdelavo šal in manšet. Težje je bilo s ploščicami ter členki za PU podplate, zato smo morali zaradi dolgih dobavnih rokov proizvodnjo prilagajati zalogam drugih tipov teh polizdelkov. Naj poudarim, da smo pri izdelavi orodij za manšete napravili lani korak naprej, ko smo izdelali kvalitetna orodja v dogovorjenih rokih, čeprav so nekateri dvomili v lastne sposobnosti. Nekaj več zaupa- nja v naše lastne sile bi lahko imeli ravno tisti, ki so doslej iskali rešitve le zunaj ALPINE. Prepričan sem, da s sodelovanjem modelirjev ter orodjarja lahko napravimo povsem samostojno nov model smučarskega čevlja, za katerega konkurenca ne bi smela vedeti pred sezonsko prodajo. Povpraševanje na tržišču (tržna konjunktura) je bila lani v porastu, zato smo morali nekajkrat delati tudi ob prostih sobotah in nedeljah, kar je morda pri posameznikih povzročilo nezadovoljstvo, vendar so bile take poteze potrebne, da smo zadovoljili kupce. Sale ter manšete smo izdelovali v turnusu vse leto, rezultat se odraža v številkah (194 tisoč parov šal in manšet), kar se nam je med letom zdelo neuresničljivo. Vse zasluge za ta uspeh moramo resnično priznati prizadevnosti tistih delavcev, ki so noč in dan stali ob strojih. Pred nami so nove delovne naloge z jasno postavljenimi cilji, zato ne smemo biti črnogledi, saj smo si v preteklem letu pridobili nove izkušnje, ki nam bodo kazale nadaljnjo pot. Pozabiti pa ne smemo, da bodo dobri medsebojni odnosi tisti, ki bodo tudi v bodoče pripomogli, da bomo ob sodobnih tehnoloških postopkih in materialnih uspehih ostali ljudje, s toplino in s spoštovanjem do so tovariša, kar bo spet našlo svoj odmev v bolj smotrnem samoupravnem odločanju. Jože бтиСШ DINAR ALI DVA (Ncuialjevar^e a 1. Btrani) bolj smotrnem poslovanju, zlasti pa bolj ekonomičnem odnosu do denarja, zmanjkala tudi kreditna lakota. Ob tem razmišljanju se mi poraja potreba analizirati, v kakšni meri smo z naglej@im kroženjem dinarja In racionalnejšem poslovanju z njim zagotovili večji dohodek in s tem zmanjšali denarne stroške. Pravilnika o odgovornostih delavcev TOZD Obutev Ziri, Plana TOZD Obutev Ziri — pravilniku o koriščenju dopusta — javna obravnava — potrditvi izvršenih pri-pravljanih del za investicijo nove skladiščne hale F — potrditvi izvršenih pripravljalnih del za investicijo nove proizvodne hale »ALPI-NA« na Golu — odobritvi povečanja stroškov za izdelavo projektov skladišča lahko vnetljivih materialov — odobritvi povečanja stroškov za novo telefonsko centralo — o redni letni inventuri — oceni kazalcev poslovanja za DO v letu 1978 — podpisu Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v temeljni banki Gorenjske — predlogu komisije delavske kontrole — informacija Finančna sredstva se zagotovijo s povečanjem enotnega prispevka združenja TOZD usnjarsko predelovalne industrije, ki se razmeji na 3 leta. Za naSo DO je predvideno, da bomo prispevali letno približno 87.000 din in to po TOZD: din TOZD Obutev Ziri ca. 60.000 TOZD Plastika Ziri ca. 16.000 TOZD Obutev Gorenja vas ca. 11.000 Delavski svet je po poročilu soglasno potrdil naslednji sklep: Akcija za ureditev spominsko tehničnega muzeja usnjarske obrti se v celoti podpre in se znanj prispeva po razdelilniku odmerjen prispevek. — Analiza presegov in doplačil šivalnicam za leto 1978 Ш predlog za 1979. Predlagali so da bi šivalnici Gol zaradi večjih količin enega Hitrejše kroženje denarja in 8 tem tudi večji rezultati 8o uresničljivi toliko, kolikor nam bo v delovni organizaciji uspelo izboljšati organizacijo poslovanja in se s tem rešiti kreditnih bergel, ali pa vsaj to, da bi z njihovo pomočjo hodili bolj varno po tisti poti, ki vodi k množenju dinarja, oziroma povečanju dohodka in ne le k stikanju obeh koncev poslovanja in naložb. Janez BOHINC Na podlagi razprave je delavski svet sprejel naslednje sklepe: — Potrdi se predlog za obračun proizvodnje po delovnih nalogih za izračun obratne in upravno-prodajne režije za leto 1979 v predlagani obliki. Martin KOPAČ je povedal: 10 združenja TOZD usnjarsko predelovalne industrije je prevzel obvezo, da preko TOZD usnjarsko predelovalne industrije sproži akcijo za financiranje za adaptacijo zgradbe ter ureditev tehničnega muzeja usnjarske obrti v hiši Tomaža Godca, predvojnega revolucionarja na področju Bohinja. Celotni stroški obnovitve, notranje ureditve in nabava celotne notranje opreme v spominskem muzeju v Bohinjski Bistrici (spominska soba kontituiranja GK KPJ, muzej NOB, spominska soba Tomaža Godca in tehnični muzej usnjarske obrti) bodo predvidoma znašali okrog 7 milijonov din, od tega naj bi združenje TOZD usnjarsko predelovalne industrije prispevalo 3,6 milij. dinarjev. artikla, zmanjšali doplačilo za 10%. Sekalnici 630 — šale naj bi poostrili norme za 20%. Težki montaži — 640 se doda +25% na dosežene minute po normi. Po daljši razpravi je delavski svet sprejel naslednje skle-pe: 1. Šivalnici Gol se zaradi večjih količin in enakega dela zmanjša doplačilo za 10 %, tako da ostane 5 %. Isto naj velja tudi za ostale oddelke, če je narava dela taka. (2 sta bili proti) 2. Sekalnici 630 — šale se za 20 % poostrijo norme 3. Težki montaži — 640 se doda +25% na dosežene minute po normi. Na predlog vodje TOZD Obutev Ziri, se sklepa pod točko 1. in 2. zadržita, ker je potrebno to še razpravljati in pripraviti predlog, ki naj bi ga obravnavali na naslednji seji. — Najamemo premostitveni kredit v višini 8,000.000 ND za nakup stanovanj v Zireh pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Skofja Loka ....... dogovarjamo se - dogovorili smo se — obračuna se tudi amortizacija za že amortizirana osnovna sredstva in se jo prenese v poslovni sklad; — amortizacija OS, obračunana v letu 78 v DSSS naj se uporabi za nove nabave OS in se s tem ne vrača nazaj posameznim TOZD. Nabave OS v DSSS morajo biti v skladu z letnim planom investicij, oziroma mora DSSS zanje dobiti sogla^e vseh TOZD. — Informacija o porabljenih sredstvih skupne porabe za ureditev spomenika na Dobra-čevi; Ob praznovanju Dneva mrtvih je bilo za ureditev spomenika na Dobračevi izplačano pri MARMOR Hotavlje 69.800 dinarjev. Sredstva so bila pokrita glede na stanje zaposlenih 1.1. 1978. — Porabljena sredstva sklada sklada skupne skupnega pomena se delijo po posameznih TOZD po ključu zaposlenih na dan 1.1.79. — Osnutek Pravilnika o koriščenju dopusta se da v javno obravnavo od 1. 2. 1979 do 15. 2. 1979, kasneje se podaljša do 28. 2.1979. — Potrditev izvršenih pripravljalnih del za investicijo nove skladiščne hale F. Izhajajoč iz zaključkov razgovorov o gradnji hale F z dne 21. 12. 78 lahko zaključimo, da bo z dograditvijo hale F pridobljeno toliko skladiščnega prostora, da bo zadostovalo za vse naše končne izdelke v vseh obdobjih enega leta. To pomeni, da se bo lahko vse izdelke odpeljalo v to novo skladišče. Bodoča montaža smučarske obutve bo v sedanjem skladišču gotovih izdelkov v spodnjem vogalu hale, oziroma podaljšku orodjarne, sedanji prostor, ki meri 400 kv. m pa ima možnost širitve proti severu. V montaži obutve naj bi bila sekalnica in finiš drugje, da bi bili gotovi izdelki pripravljeni za odvoz na severnem aelu montažne hale. S tem bi bila dana možnost izdelave visečega transporterja, ki bi peljal direktno v novo halo F. Tak transport je poznana zadeva pri nas in v svetu, izdeluje ga domače pod-Je^e, sama konstrukcija je prilagodljiva različnim zahtevam in spremembam. Glede na lanskoletne predračune pa bi v letošnjem letu stal okrog 3 milijone dinarjev. Nova hala bo grajena iz enakih gradbenih elementov kot je hala TOZD Plastika, višina hale bo ista kot je že obstoječa in z istimi razponi. Širina nove hale bo 40 m, dolžina 80 m, površina 3200 kv. m. V hali bo zgrajen medetažni °der iz montažnih skladiščnih elementov delno iz elementov ^ obstoječi skladiščni hali. ostalo pa bo treba zgraditi na novo. Delavski svet je soglasno potrdil naslednji sklep: Potrdijo se izvršena pripravljalna dela za investicijo nove skladiščne hale F. Izdela se investicijski program za skladiščno halo F in odobri sredstva za njegovo izdelavo v približnem znesku 100.000,00 din. Za izdelavo tega programa naj se izbere čim ustreznejšo ponudbo zunanjega strokovnjaka. Odobri se tudi izdelava projektov — okrog 350.000,00 in lokacijska dokumentacija okrog 20.000 din. — Potrditev izvršenih pripravljenih del za investicijo nove proizvodne hale Alpina na Golu: Proizvodna hala naj bi bila zgrajena iz železobetonskih elementov v izmeri 75 x 16 m +1200 kv. m. Sama proizvodna hala 60 X 16 960 kv. m. V hali bo postavljen tekoči trak z 71 delovnimi mesti in prikrojevalnico. Skupno zaposlenih v novi hali bi ob polni zasedenosti bilo 180 delavcev. To je 80 % več kot jih je sedaj. Dnevna proizvodnja planiranih gornjih delov za smučarsko obutev bi se gibala okrog 1100 parov. Po idejnih načrtih, ki nam jih je izdelal projektivni sektor SGP Primorje Ajdovščina, naj bi gradnja hale stala približno 16 milijonov din. Struktura financiranja je enaka kot za halo F. Po poročilu je delavski svet soglasno potrdil naslednji sklep: Potrdijo se izvršena pripravljalna dela za investicijo nove proizvodne hale Alpina na Go- lu. Izdela naj se investicijski program v znesku okrog 100.000 dinarjev, odobri sredstva za projekte okrog 250.000 ND in sredstva za lokacijsko dokumentacijo v znesku okrog 20.000 ND. povečanja ек- — Odobritev stroškov za izdelavo projei tov skladiAča lahko vnetljivih materialov: Povečanje stroSkov za izdelavo projektov skladišča lahko-vnetljivih materialov je nastalo zaradi dodatnih projektantskih del in sicer: Podkletitev celotnega skladišča, sprememba zunanje ureditve in dovozne poti v klet, povečanje števila zaprtih skladiščnih boksov za 300 kv. metrov na 500 kv. metrov, projektiranje komunalnih priključkov, ki niso bili zajeti v prvotni pogodbi in posnetek obstoječega terena. Prvotna pogodbena vsota za izdelavo tehnične dokumentacije je 96.500,— din. Ponudba za izdelavo kompletne tehnične dokumentacije z vsemi spremembami in dodatnimi deli je 342.800,— din. Razlika, oziroma potrebna dodatna sredstva znašajo 246.300,— din. Delavski svet je soglasno potrdil naslednji sklep: Odobrijo so dodatna finančna sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije (projektov) za skladišče lahko-vnetljivih materialov v višini 246 tisoč 300 dinarjev. Prvotni stroški za razširitev telefonske centrale bi znašali 654.950,— din. Stroški po ponudbi za novo telefonsko centralo pa bi znašali 1 milijon 352.021 dinarjev. Gradbeni stroški za postavitev nove centrale bi znašali 160.000 din. Po planu investicij za leto 1979 je za povečanje stroškov nove telefonske centrale že odobreno 300.000,—din. Manjkajoča sredstva — 297.071,— dinarjev. Predlog je, da bi vzporedno s tem reševali tudi problem zasebnih telefonskih pogovorov, da bi govorilnico omogočili vsakemu članu kolektiva da lahko telefonira, seveda za primerno ceno. Delavski svet je soglasno potrdil naslednji sklep: Odobri se povečanje investicijskih stroškov nove telefonske centrale v znesku 297 tisoč 71 dinarjev. — Ocena kazalcev poslovanja za DO v letu 1978 Martin KOPAČ je obrazložil kazalce poslovanja DO v letu 1978 in glede na le-te lahko rečemo, da smo poslovno leto 1978 uspešno zaključili. 10. redna seja komisije za delovna razmerja za TOZD Obutev 2iri dne 2. 2.1979 Pregledane so bile prošnje za sprejem v redno delovno razmerje, in rešene v skladu s potrebami tozda. Delavcem Janezu Oblaku, Marinki Oblak in Francu Oblaku se odobri 3 dni izrednega plačanega dopusta zaradi urejanja gospodarskega poslopja, ki ga je prizadel požar. Anton San-telj se razporedi za opravljanje nalog popravilo reklamira-nih čevljev s 1. 2.1979 dalje. Iz naAega skladišča C TOZD Plastika 1. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD PLASTIKA 30.1.1979: Razprava je tekla o podobnih zadevah, kot na delavskem svetu TOZD Obutev Ziri. Sklepi 80 bili prav tako podobni kot na delavskem svetu TOZD Obutev Ziri. Dodatno pa Se; — Sprejme se porodilo o rezultatih volitev v delavski svet TOZD Plastika Ziri — Potrdi se poročilo volilne komisije o izidu referenduma za sprejem Sprememb statuta TOZD Plastika Ziri Referendum za sprejem Sprememb statuta TOZD Plastika Ziri je na podlagi poročila volilne komisije uspel, zato se razglaSa za sprejet in se uporablja s 1.1. 1979. Pogodba za izdelavo maniet v podjetju Metalplast iz Ruš Glede na letošnji plan smučarske obutve bo v oddelku Plastike predstavljalo ozko grlo izdelava manSet, saj je poznano, da je v razpoložljivem strojnem parku namenjen za izdelavo manSet samo stroj, ki izdeluje samo manfiete. Vsekakor bomo morali tudi letos nadaljevati sodelovanje s podjetjem Metaloplast iz Ruš, s katerim smo že sodelovali lani. Sklep je bil; — S podjetjem Metalplast iz RuS se sklene pogodba za izdelavo manšet in potrdi dodatek k lanskoletni pogodbi. TOZD Obutev Gorenja vas 1. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD OBUTEV GORENJA VAS 29. 1. 1979: — Razprava je bila podobna kot na drugih delavskih svetih, poleg tega pa so obravnavali Ae: — o izdelavi zazidalnega načrta za industrijsko cono v Gorenji vasi — o koriščenju dopustov in nadur — informacija Za predsednika delavskega sveta je bil pponovno izvoljen PUSTOVRH Gregor, za namestnika predsednika Magdalena MARKLEJ. Izdelava zazidalnega načrta za industrijsko cono v Gorenji vami Po novelaciji urbanističnega načrta za Gorenjo vas, ki je bila sprejeta na občinski skup- dogovarjamo se - dogovorili smo se TOZD Prodaja Nakup mlina za mletje izmeta Mlin za pripravo regenerata v oddelku Plastike predstavlja ozko grlo, zato planiramo letos nabavo treh mlinov. Preizkus smo že opravili. — Po poročilu je delavski svet soglasno sprejel sklep; da se odobri nakup 1 mlina za mletje izmeta. 8. redna seja komisije za delovna razmeria za TOZD Plastika Ziri dne 13. 2.1979 Prošnje za sprejem v redno delovno razmerje so bile obravnavane in refiene tako, da se kandidati povabijo na razgovor in nato sklepa o spre- i emu v delovno razmerje, 'otrjene so bile naslednje razporeditve delavcev v plastiki; Zvonka Lazar se razporedi na delovno opravilo pomožno brizganje peta, Ante Klanca se razporedi za opravljanje nalog drobljenje odpadnega materiala; Franc Mlinar in Zorko Lazar se razporedita na delovno opravilo brizganje peta in napetnikov; Sonja Jereb se razporedi na delovno opravilo kontrola končnih izdelkov, Franc Jereb se zaradi zdravstvenih težav razporedi za opravljanje nalog fzvlačenje izdelkov iz penjenega poliure-tana II. Odobri se odpoved delovnega razmerja. Sčini v Skofji Loki v novembru, je bilo zemljišče, kjer sta Alpina in Jelovica v Gorenji vasi potrjeno za industrijsko cono. Pr^en pa bomo lahko kai gradili, pa bo moral biti izdelan zazidalni načrt za industrijsko cono. Ker predvidevamo v bodoče gradnjo novih prostorov tako mi kot Jelovica, bo ta načrt najcenejši, če ga naročamo skupaj. Delavski svet je soglasen in sprejme sklep; Odobri se sofinanciranje izdelave zazidalnega načrta za industrijsko cono v Gorenji vasi. Koriščenje dopustov in nadur — informacija V zvezi s koriščenjem nadur in dopustov je Vinko Bogataj Se enkrat informiral člane delavskega sveta. 7. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA TOZD PRODAJA 2IRI 31.1.1979: Spet podobna razprava, kot je bila drugje, dodatno pa še; — obračunavanje efektivnega dela (nadur) v MPM — nagrajevanje prodaje na sejmih — predlog — izvolitev evidentiranih kandidatov za delegate za skupščino in organe poslovnega združenja za trgovino — prevajanje tekstov v srbohrvatski jezik V prodajalnah, ki so nagrajene od doseženega prometa po Pravilniku o OD, se odvaja 0,3 % za delo nad rednim delovnim časom, oziroma za vzdrževanje čistoče, aranžira-nje izlož^ jazpakiranja pošiljk itd. Da bi lahko te delavce, ki to delo opravljajo, pravilno nagrajevali — do sedaj je bilo v praksi, da je bil ta znesek prikazan pri mesečnem obračunu prometa prodajalne kot nadurno delo — se to kvoto 0,3 % ravno tako razdeli na vsako prodajalno posebej, če ni ur nad rednim delovnim časom, kar pomeni, da je to samo prehod razdelitve OD znotraj prodajalne. V praksi se ne more ugotoviti, ali so to nadure ali posebna kvota za zgoraj navedena dela. Zato je komisija za nagrajevanje ta problem proučila in se odločila, da bo delavskemu svetu predlagala drugačen način obračunavanja te kvote. Na podlagi predloga komisije za nagrajevanje je DS soglasno sprejel nasWnji sklep; a) V 11. členu, točka 5, drugi odstavek določa 0,3 % neto od bruto prometa, oziroma bruto 0,42%, v 65. členu, točka 5 je določeno število ur nad rednim delovnim časom iz kvote 11. člena Pravilnika o OD. V prihodnje se to obračunava kot efektivno delo tako, da se ure nad rednim delovnim časom spremeni v točke. Vrednost točke se obračuna tako, da se pomnoži število zaposlenih X 26 točk, kar znese skupno število točk posamezne prodajalne. Izračunana kvota po 11. členu je skupni znesek za efektivno delo. Znesek za efektivno delo se razdeli s točkami in se dobi vrednost točke. Vrednost točke X število točk efektivnega dela je znesek za izplačilo posamezniku. Kvota, ki je previden a za efektivno delo in se je ne porabi, ostane v preostali kvoti za osebne dohodke. b) Komisija za nagrajevanje je dolžna do konca leta 1979 pripraviti nov Pravilnik o na^ajevanju za TOZD Prodajo. y novem Pravilniku mora biti obdelana osnova za stimulativno nagrajevanje, obenem mora biti obračun nagrajevanja pripravljen tako, da bo lahko prešel na računalnik. Na predlog vodje MPM in vodje rajona je komisija za nagrajevanje razpravljala o načinu nagrajevanja tistih delavcev, ki prodajajo na sejmih ter ta predlog predložila DS. Ta je soglasno sprejel naslednji sklep; a) Prodajo na sejmu — promet, se obračuna posebej, izven ostalega prometa v prodajalni. b) Vrednost prometa na sejmu se ne obračuna po sprejetih merilih o delitvi OD v Cravilniku, pač pa 0,028 % ruto od skupnega prometa. c) Dobljeni znesek se smatra kot premija in se porazdeli med vse prodajalce. Poslovodja skupaj z vodjem rajona napravi razporeditev premije po posameznih prodajalcih, glede na vloženo delo. d) Ta sklep velja dotlej, dokler ne bo sprejet nov Pravilnik o OD. 2e dalj časa se kaže potreba po prevodih vseh samoupravnih sporazumov in aktov v srbohrvaščino. Ker je prevajanje povezano s pravnim izrazoslovjem, nimamo za to strokovnega kadra niti časa, da bi mogli sami prevajati vse te akte. Zato smo prisiljeni, da dajemo prevajati pravilnike in samoupravne sporazume izven DO. Članom DS se predlaga, naj sprejmejo sklep, da to smemo izvajati in da se to delo plača po posebni pogodbi. Po krajši razpravi je DS soglasni sprejel naslednji sklep; Samoupravne akte in druge važne dokumente lahko daje- dogovarjamo se - dogovorili smo se mo prevajati v srbohrvaščino strokovnjakom, ki poznajo tudi pravno izrazoslovje. Plačilo za prevode mora biti po ustaljenih metodah. Vodja MPM in vodja TOZD Prodaja sta za to odgovorna, oziroma odločata o potrebah prevoda omenjenih aktov v srbohrvaščino. 11. redna seja komisije za delovna razmena za tozd Prodaja Žiri dne 31. 1.1979 Na objavljeno delovno opravilo prodaja obutve za prodajalno Žiri se sprejme Bojan Končan za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 3 mesece. Na delovno opravilo analiza prodaje se razporedi Nada Dolinar za nedoločen čas. V prodajalni Trbovlje Ana Zupančič nastopi si. 2. 1979 delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Heda Rozina se sprejme v redno delovno razmerje s 1.2.1979 za nedoločen čas s golnim delovnim časom. Anka lolar se sprejme v redno delovno razmerje za določen čas 1 leto, ker ne izpolnjuje pogoja glede kvalifikacije in razporedi za opravljanje nalog prodaje obutve III. Prodajalni Zadar se odobri zaposlitev novega prodajalca za nedoločen čas, glede na doseženi promet in uvedbo nepretrgane prodaje. Nada Križevan se razporedi za opravljanje nalog prodaja obutve II, Zlata Šiprak pa na delovno opravilo prodaja obutve I. Delovna skupnost skupnih služb 8. redna seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb 29.1.1979: Delavski svet je razpravljal o podobnih vprašanjih kot vsi ostali delavski sveti tudi sklepi so bili podobni. Predlog spremembe Pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih in razlaga člena, ki govori o povrnitvi potnih stroškov. Martin KOPAČ je podal obrazložitev, ki je v prilogi zapisnika. Delavski svet je soglasno potrdil naslednji sklep: Sprejme se tolmačenje sprememb Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in o prejemkih in razlaga člena, ki govori o povrnitvi potnih stroškov, s tem, da se na strani 2 spremeni prvi odstavek in se glasi: Kadar se smatra, da delavec nima možnosti koristiti javnih prevoznih sredstev in v primeru, če je delavec nujno potreben za normalno poslovanje delovne organizacije, odloča o povrnitvi stroškov na predlog šefa splošno-organiza-cijskega sektorja, skupna komisija za delitev sredstev za osebne dohodke za vsakega takega delavca posebej. 10. redna seja komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb dne 9. 2.1979 Na objavljeno delovno opravilo organizacija skladišča materialov se razporedi Franc Zalar, s 1. 3. 1979 dalje za nedoločen čas. Staneta Stanoni-ka je komisija razrešila opravljanja delovnega opravila organizacije skladišča materialov z 28. 2. 1979 in razporedila za opravljanje nalog pomoč pri skladiščenju s 1.3. 1979 dalje. Na prosto delovno opravilo nabava materialov II se razporedi Urška Oblak s 1. februarjem 1979 dalje za nedoločen čas. Na objavljeno delovno opravilo analiza študija časa za zgornje dele ni prispela nobena prijava. Bojan Bogataj se razporedi na delovno opravilo tehnološka priprava analize študija časa s 1. 3. 1979 dalje za nedoločen čas, ker bo opravljal poleg normiranja tudi tehnološka dela. Majda Kogovšek se razporedi na delovno opravilo tiskanje za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 3 mesece. Marinka Jurca se razporedi na delovno opravilo administracija v planskem oddelku za določen čas 1 leto za nadomeščanje Milene Mlakar. Anica Luznar se razporedi na delovno opravilo pomoč pri odpremi za nedoločen čas, ker se Marinka Jurca razporedi v plan- ski oddelek. Interno se objavita prosti delovni opravili vodenje obračuna OD in šivanje vzorcev. Delovni opravili samostojno konstruiranje orodij I in samostojno konstruiranje orodij II se objavita v časopisu Glas kot prosti. Rado Kavčič se razporedi za opravljanje nalog organizacija prodaje za določen čas 1 leto od 1.2. 1979. Stefan Mlinar se zaradi zdravstvenih razlogov razporedi v oddelek 520 na delovno opravilo izdelovanje vzorcev v montaži s 1. 2. 1979 dalje. Viljem Jesenko in Martin Bogataj se po končanem poskusnem delu razporedita za opravljanje nalog izvajanja varstva pred požari za nedoločen čas. 9. redna seja komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb dne 23. 1.1979 Cecilija Lukančič se razporedi za opravljanje nalog 5232/a tehnološka priprava I. za določen čas za nadomeščanje Mire Novak za čas porodniškega dopusta. Milena Mlakar se razporedi za opravljanje nalog 5263 planiranje materiala in delovne sile za določen čas, za nadomeščanje Cecilije Lukančič. Drago Zakelj se razporedi za opravljanje nalog tehnološka priprava II v oddelku 520 od 1. 12. 1978 dalje za nedoločen čas. Bojan Zakelj se razporedi za opravljanje nalog tehnološka priprava II v oddelku 520 od 1. 1. 1979 dalje za nedoločen čas. Anka Jereb se po končani 3-mesečni poskusni dobi sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas in razporedi na delovno opravilo obratovno knjigovodstvo. Vidi Orešnik se odobri 4 dni izrednega plačanega dopusta za opravljanje strokovnega izpita, ki je potreben za opravljanje nalog pri zunanjetrgovinskih poslih. Sklep komisije je bil, da se interno objavijo naslednja delovna opravila: organizacija skladišča materialov, nabava materialov II, analiza študija časa za zgornje dele, administracija — za določen čas, tiskanje, samostojno konstruiranje orodij I in samostojno konstruiranje orodij II. [Pelavski svet delovne organizacije z izbora kolekcije 7. redna seja delavskega sveta delovne organizacije 31.1.1979: Delavski svet je med drugim sprejel naslednje sklepe: — Potrdi se poročilo volilnih komisij o izidu referendumov za sprejem: Statuta delovne organizacije. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS, Sa- dogovarjamo se - dogovorili smo se moupravnega sporazuma o temeljih srednjeročn^a plana razvoja DO Alpina Ziri, Sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo. — Da se da Pravilnik o načinu koriščenja dopusta v javno obravnavo od 1. 2. 1979 do 15. 2.1979. — Da se sprejmejo prodajni pogoji za leto 1979 v predloženi obliki in veljajo od 1. januarja 1979. — Potrdijo se sprejeti sklepi delavskih svetov TOZD in DSSS, da se akcija za ureditev spominsko tehničnega muzeja usnjarske obrti v celoti podpre in prispeva po razdelilniku odmerjen prispevek. — Za skupščino splošnega združenja usnjarsko-predelo-valne industrije se izvolijo naslednji delegati: Tone KLE-MENCIC - TOZD D Prodaja Ziri, Marijan BOGATAJ, TOZD Obutev Ziri, TOZD Plastika Ziri in Vinko BOGATAJ, TOZD Obutev Gorenja vas. — Sprejme se Statut sploA-nega združenja usnjarsko predelovalne industrije Slovenije v predloženi obliki. — Da se za delegate za skupščino medobčinske gospodarske zbornice imenujeta Bojan STARMAN in Tone KLEMENCiC. — Amortizacija OS obračunana v letu 1978 v DSSS, naj se uporabi za nove nabave OS in se s tem ne vrača nazaj posameznim TOZD. Nabave OS v DSSS morajo biti v skladu z letnim planom investicij, oziroma mora DSSS zanje dobiti soglasje vseh TOZD. — Porabljena sredstva sklada skupne porabe skupnega pomena se delijo po posameznih TOZD po ključu zaposlenih na dan 1.1.79. — Za izredno krvodajalsko akcijo se pri obračunavanju mora upoštevati pravilnik in veljajo ista določila kot za redne krvodajalske akcije. V finančni službi je potrebno preveriti, kje se ni upoštevalo pravilnika. Izredne krvodajalske akcije naj se v bodoče ne organizirajo več, temveč le 1 x letno redne krvodajalske akcije. — Glede predloga, da bi asfaltirali dvorišče vsaj pred vhodom v tovarno in mizarsko delavnico in pokrili prehod do hale, se zadolži strokovne službe, ki naj pripravijo primerne predloge in rešitve. Direktorja se zadolži, da se parkiranje na parkinšču, pred vratarnico in na dvorišču uredi ter pripravi predloge in ukrepe, ki naj bi veljali za vse zaposlene v delovni organizaciji. piSe Bojan STARMAN Ekonomski izrazi Akumulacija V splošnem smislu pomeni zbiranje ali kopičenje z določenim namenom (npr. žita za ustvarjanje zalog za nerodovitna leta, vode v umetnih jezerih za proizvodnjo elektro-energije ali namakanje, denar za graditev stanovanj ali tovarne itd.). Akumulacija v ožjem smislu je izločanje dela dohodka zaradi povečevanja vrednosti poslovnih sredstev gospodarske organizacije oziroma tisti del dohodka, ki se s sklepom združenega dela po bilanci vnaša v poslovni sklad. Namen tega izločanja je ustvariti lastna sredstva za razširitev in posodobitev zmogljivosti za proizvodnjo in dvigovanje produktivnosti dela za nadaljnje povečanje dohodka in stalno izboljševanje delovnih pogojev, odpiranje novih delovnih mest in povečanje zaposlenosti, za povečanje lastnih obratnih sredstev itd. Akumulacija je temelj napredka vsake posamezne gospodarske organizacije združenega dela, gospodarstva v celoti in družbene skupnosti sploh. Akumulativnost gospodarske organizacije se izkazuje s stopnjo, ki jo dobimo, če skupno realizirano akumulacijo (neto proizvod ali dohodek, zmanjšan za izplačane osebne dohodke) delimo s skupno angažiranimi sredstvi (vrednost osnovnih in obratnih sredstev). Torej, akumula-tivnosti ne določamo le na osnovi sredstev, izločenih v sklade gospodarske organizacije, temveč na osnovi skupne akumulacije, ki obsega; sredstva, vložena v poslovni sklad delovne organizacije, sredstva izločena za zakonske in pogodbene obveznosti, ki se na osnovi pozitivnih predpisov plačajo iz dohodka, pa tudi sredstva, ki jih po bilanci vlagamo v sklada skupne porabe za graditev stanovanj in objektov družbenega standarda. Ekonomičnost Ekonomsko načelo, da se določena proizvodnja doseže s čim manjšimi stroški. Cim dosledneje se to pravilo upošteva, tem večji je poslovni uspeh tako v stopnji proizvodnje kot v stopnji menjave. Rentabilnost Ekonomsko načelo, ki se izraža v prizadevanju, da s čim manj angažiranimi sredstvi v proizvodnji dosežemo čim večji finančni učinek. Klasični pokazatelj rentabilnosti v kapitalizmu je dosežena profitna stopnja. V naši praksi se rentabilnost najpogosteje izraža v razmerju med doseženim dohodkom in angažiranimi sredstvi, tj. koliko dohodka je bilo doseženo na 100 ali 1000 dinarjev angažiranih sredstev. V analizah za oceno rentabilnosti uporabljamo tudi druge načine. 1 KJE SO VZROKI ZA ZASTOJE Zadnje čase smo se večkrat znašli v položaju, ko posamezni proizvodni trakovi niso mogli nepretrgoma delati: delavci so šli predčasno domov ali so morali ostati doma. Oglejmo si nekaj vzrokov za te neljube izpade podrobneje: Eden od najpomembnejših dejavnikov je, da delamo smučarske čevlje nepretrgoma, tako da sta šivalnica Col-Crni vrh in tudi šivalnica v Poliksu zatrpani z notranjimi čevlji za smučarsko obutev, medtem ko sta lahko prejšnja leta izdelovali gornje dele za lahko obutev. Precej je vplivalo tudi to, da so v TOZD Gorenja vas poleg rednih obveznosti morali dodatno izdelovati še vzorce za tekaške čevlje (izdelava potniških kolekcij), kar je porušilo spoštovanje predpisanega dnevnega plana. Ce bi še naprej iskali vzroke za pomanjkanje dela in zastojev v proizvodnih oddelkih montaže, bi našli del krivde tudi na precej zahtevnih gornjih delih in pomanjkanje zmogljivosti v šivalnicah ter tudi v nabavi materiala itd. Prav gotovo jamstva, da se take stvari ne bodo pojavljale ne more dati nihče, toda vsi od prvega do zadnjega v tovarni moramo stremeti za tem, da bi takih zastojev bilo čimmanj, da bi bil tudi letošnji končni rezultat čimbolj podoben lanskemu. Jaka Bogataj Kako ustvarjamo Energetika v Alpini Pod nazivom energetika razumemo področje, v katerem 80 zajeti izvori energije: električna energija za pogon strojev, toplotna energija za ogrevanje prostorov pri nas, komprinirani — stisnjeni zrak za pogon strojev in naprav — samostojno ali v kombinaciji z električno energijo. To so glavni izvori energije v naši delovni organizaciji. Električno energijo nam posreduje za obrat Žiri in Gorenjo vas ELEKTRO Ljubljana, za obrat na Colu in Črni vrh pa ELEKTRO Nova Gorica. Stroški za porabljeno električno energijo v letu 1978 so znašali 2,172,488,20 din za vse obrate. Zmogljivost vgrajene moči je v tem času izkoriščena okrog 75 % tako, da se zaenkrat ni bati, da bi energije ne bilo dovolj. Ijeno v kotlovnici na trda goriva. Za potrebe ogrevanja v letu 1978 je bilo porabljeno 690,387.30 din za vse obrate. Stroški so razmeroma majhni z o žirom na to, da smo v obratu 2iri in Gorenja vas uporabljali odpadke iz proizvodnje. To pa bo že letos drugače, saj smo v obratu 2iri opustili kurjenje odpadkov, v kratkem pa bomo to napravili tudi v Gorenji vasi zaradi zmanjšanja onesnaževanja okolja. Ob navedenih zadevah pa se nam vsiljuje misel, kako zagotoviti potrebno toplotno energijo v slučaju, da bi v času kurilne sezone odpovedal kateri od kotlov. Ugotavljamo tudi, da je potrebno zagotoviti možnost ogrevanja tudi v takem slučaju, kar bi omogočili z rezervno pečjo. Ta rezerva so bile doslej opuščene peči, katere pa Odsluženi »Johnson« je mnogokrat pomagal g' Toplotno energijo, ki jo pri nas uporabljamo izključno za ogrevanje prostorov, pridobivamo v kotlovnicah, katere imamo ri vseh obratih razen na rnem vrhu, kjer prostore ogrevamo s termoakumula-cijskimi pečmi. Inštalirana nioč v vseh treh kotlovnicah trenutno zadostuje, Kljub temu, da je kotlovnica na trda goriva v obratu Ziri opuščena. Povem naj, da se v kratkem ne bo treba več jeziti bližnjim krajanom Žirov na saje iz tovarniškega dimnika. Potrebna so le nekatera dela za uskladitev režima Ogrevanja, predvsem v objektu, katerega smo doslej Ogrevali z energijo pridob- bomo odpisali in jih prestavili. Obstoječim pečem pa bomo morali zagotoviti kvalitetno čiščenje in vzdrževanje, da bi zagotovili največje izkoriščenje zmogljivosti. Mogoče še podatek, da je bilo v letu 1978 porabljenih 98,405.00 din sredstev za dimnikarske usluge v vseh obratih. To so znatna sredstva, v primerjavi porabe goriva in v ta namen porabljenega časa. Zato bomo morali v bodoče na vsakem koraku pri vseh naštetih postavkah iskati dinar, katerega bomo s smotrno porabo električne kot toplotne energije kaj lahko tudi porabili v druge namene. Anton Zibert Kako hraniti modele, šablone in ostale tehnične pripomočke Urejanje in liranjenje tehnične doltumentacije in literature Tehnično dokumentacijo urejajo posamezne službe in oddelki. Za redno urejanje so zadolženi posamezniki, kateri jo pač sestavljajo ali uporabljajo. Od vestnosti posameznika ali službe je odvisno, v kakšnem redu je tehnična dokumentacija. Cas hranjenja je različen npr. za kalkulacije je rok 10 let, medtem ko tehnološka dokumentacija hitro zastari in ima še samo arhivsko vrednost. Večina dokumentacije (stara do deset let) je hranjena v tehnični službi, ostalo pa v arhivu. Bolj problematično pa je s strokovno literaturo. Tehnična služba bi morala imeti poseben prostor, kjer bi bila vsa ta literatura urejena in shranjena in kjer bi bila vsem dostopna. Sedaj pa imamo to posamezniki po omarah, za nadaljnjo ureditev oziroma shranjevanje pa ni poskrbljeno. Seveda je po omarah še precej starih stvari, ki sodijo v arhiv. V sa literatura do približno 1970. leta pa je že shranjena v arhivu. Pri shranjevanju literature pa je treba povedati, da je precejšen del literature tak, da je uporabna samo najnovejša za tekočo sezono, medtem ko ima npr. »Schuhtechnik« trajno vrednost. Ob tej priliki pa je treba priznati, da je vsa ta literatura premalo izkoriščena. Vzrok za to je neznanje jezika, ker imamo samo tujo literaturo, in pa premajhna zainteresiranost posameznikov. V naslednjih letih bomo morali pridobiti ustreznejše prostore za tehnično službo, saj vsa tovarna ne premore niti ene primerne vzorčne sobe. Upajmo, da bomo pridobili tudi ustrezen prostor za literaturo. Marijan BOGATAJ DOPISUJTE V !irovski jež Kako ustvarjamo Pomagamo k boljšim rezultatom Pred letom dni sta v Alpini začela z delom 2 vodja rajona, meseca septembra 1978 pa sem prevzela I. rajon jaz. Kaj delamo? Dela je kar precej. Znano je, da se je v naši družbi razbohotila »papirnata vojna« preko vseh razumljivih meja. Vodenje raznih evidenc, dajanje podatkov do točno določenih datumov SDK, OBCINI, DRUŽBENI KONTROLI, REVIZIJSKI kontroli, je samo del administracije, ki jo moramo posredovati na razne naslove. Delo rajonskega vodja naj bi vplivalo na bolj usklajeno delo domače prodaje, hkrati pa bi bili v pomoč našim delavcem na terenu, to je prodajalcem. 2e precej časa smo pogrešali povezavo med vodstvom mreže (centralo) in prodajalnami in to skušamo zdaj vspo-staviti prav preko vodij rajonov. Nov način obdelave podatkov v prodajalnah zahteva dosti več dela in natančnosti, zato je bilo skoraj nujno obiskati vsako prodajalno in obdelati način izdelave obrazcev. Težave in napake so bile v začetku kar prepogoste, zdaj pa jih je iz dneva v dan manj, lahko rečemo, da približno 2 tretjini poslovodij to administracijo vodi točno in sproti (ažurno). V okvir delovnih dolžnosti sodi prav gotovo stalni nadzor nad uspešnostjo poslovanja prodajaln, odpravljanje napak in slabosti. Glavna naloga vodij rajona pa je neposreden stik s prodajalnami na terenu, povezava med centralo in ljudmi, ki so zaposleni v prodajalnah. Prav gotovo ni zadnja skrb tudi za težave zaposlenih. Vodja rajona pomaga tudi pri reševanju kadrovskih vprašanj in medsebojnih odnosov. Sodelovanje in pomoč pri naročanju blaga na poslovodskih konferencah naj bi bila ena od važnejših nalog vodij rajona, seveda pa je to sodelovanje potrebno že mnogo prej kot pride do naročanja. Posredujemo tudi pri ugotavljanju potreb prodajaln po manjših obnovah, na primer za izboljšanje delovnih pogojev v prodajalnah, ker je še mnogo prodajaln, v katerih zaposleni delajo v težkih pogojih, mrazu, premajhnih prodajnih prostorih, skladiščih, ki so neogrevana; no lahko pa rečem, da se pri tem prodajalnam obetajo boljši pogoji, saj so v načrtu obnove in tudi Skladišče vnetljivih materialov letos i PROI2VODMO-SKlAOI$CNA lil I.i uaii.ii i i I i 111 nil III! I L,i CRPALCNA POSTAJA SKLADIŠČE VNET TEKOČIN 1,1,1 I i":li, , .1 i' - MIZARSKA OUAVmCA ' 04 nil I........... I'! ...............I i : SKLADIŠČE 03 ' ' Liuia;^ Г" PLINSKA POSTAJA 1 ! hjor INDUSTRUSKA HALA UPRAVA Ш MEHANIČNA STAVBA DELAVNICA m8pedi ГЧ VRATARNICA mm DSREDNJA TOVARNIŠKA ZGRADBA KOLESA ii ■ 111:1111,HI KOMPRESORSKA TRAFO POSTAJA POSTAJA novi lokali. Pri tem pa se moramo seveda zavedati, da smo odvisni od finančnih sredstev in da moramo temeljito premisliti, kam bomo investirali, da bodo rezultati boljši. V delo vodij rajonov sodi tudi kontrola poslovanja in revizija. To so naloge, katere moramo vestno in točno izpolnjevati. Tako, vidite, dela je kar precej, mogoče je Ae prezgodaj, da bi se že pokazali ne vem kakšni rezultati, toda pričakujemo jih lahko le, če bomo vsi sodelovali, se borili za čim boljše poslovne uspehe, z zavestjo, da delamo vsi za vse. Iva Sobočan Na seji skupine za pripravo gradnje skladišča lahko vnetljivih materialov je bilo dokončno odločeno, da skladišče podkletimo. Zaradi zahtevnih varnostnih predpisov za tovrstno skladišče bomo kletne prostore smeli uporabljati za skladiščenje negorljivih materialov, ^edvideno je, da bi v narejenem kletnem prostoru skladiščili predvsem stroje iz proizvodnje, ki so na zalogi ali pa jih uporabljamo le občasno. Tlorisna skupna površina skladišča bo 500 kvadratnih metrov. Ta površina je razdeljena na 10 skladiščnih pregrad (boksov). Od tega bo 8 skladiščnih boksov zaprtih, 2 pa bosta odprta za skladiščenje embalaže. Z gradnjo skladišča bomo predvidoma začeli in končali letos. Rajko Subic Kako ustvarjamo Kako bomo s telefonskimi zvezami v Alpini in izven nje Iskanje in vzpostavljanje telefonskih zvez predstavlja ne le v 2ireh, marveč po vsej naši državi veliko težavo. To se odraža zlasti v iskanju medrepubliških zvez pa tudi v zvezah z nekaterimi kraji v nafti ožji domovini, med katere sodijo tudi 2iri. S svojo končno centralo smo vključeni v gorenjsko omrežno skupino. Neposredno pa so povezane s AkoQeloAko vozliščno centralo. S 6koQelo6kim vozliščem nas je doslej povezovalo le 9 linij. V ilustracijo pa naj navedemo, kolikšno število linij imajo v 2ireh delovne organizacije, ki se v pogledu telefonskega prometa uvrščajo med najbolj f^ekventne: Alpina 8, Kladivar 8, Etiketa 8, Kmetijska zadruga s poslovalnicami e, Poliks 3. Tu je še poslovalnica Veletrgovine Skofja Loka in drugi, ki telefon mnogo uporabljajo. Ob teh skromnih podatkih nam je lahko jasno, zakaj v času nekoliko večje frekvence v telefonskem prometu ne moremo telefonirati izven našega kraja. РТТ podjetju Kranj je prisotnost tega problema bila dobro znana, zato je lani jeseni pričelo tudi ustrezno ukrepati. In sicer s postavitvijo kontej-nerske centrale, ki bo omogočala večje število lokalnih priključkov, število linij med Zir-mi in Skofjo Loko pa se bo povečalo z 9 na 24. Za to rešitev smo žirovski krajani PTT podjetju lahko zelo hvaležni, vendar bi bila naša hvaležnost večja, če bi se reševanja tako kritičnega stanja lotili že prej. Priključitev kontejnerske centrale je bila opravljena v soboto, 10. februarja 1979. Vzpostavljanje telefonskih zvez v našem internem telefonskem prometu pa tudi terja v zadnjem času pogostjše izboljšave, tako po kvaliteti, kakor tudi v razširitvi obstoječih zmogljivosti. V interesu naše delovne organizacije je, da se problem telefonije rešuje nekoliko dolgoročneje kot se je doslej, zato je delavski svet na svoji seji 29. januarja 1979 potrdil predlog za nabavo NAROČNIŠKE AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE РАВЗООС, ki nam bo omogočala 200 internih priključkov in 24 zunanjih vodov. To centralo je ISKRA vključila v svoj proizvodni program kot plod dolgo- Prodavaonica Cakovec po-^ela je sa radom 1968. godine 88 2 zaposlena i početnim planom od 80 miliona S. din. Več 1969. godine ostvaren je pro-•pet ukupnom izlazu 10,6 miliona S. din. Deset godina kas-nije u 1978. godini postignut je ^dam puta bolj i rezultat ili '55 miliona S. din prometa. Krajem 1978. godine u pro-davaonici je bilo zaposleno letnih izkušenj, podrobnih študij sodobne organizacije poslovanja, notranjih in zunanjih komunikacij ter statističnih podatkov o prometu. Centrala ima vse lastnosti, ki se danes zahtevajo od moderne avtomatske telefonske centrale. Iskra COMMERCE nam je hkrati s ponudbo omenjene centrale zagotovil tudi odkup obstoječe centrale, za katero vemo, da s svojimi zmogljivostmi že davno ne ustreza več potrebam našega notranjega in zunanjega telefonskega prometa. Iz vsega navedenega torej vidimo, da se telefoniranju znotraj naše delovne organizacije, kakor tudi izven nje obetajo boljši časi. Ce bi na področju telefonije opravili tako krepke posege tudi drugod, bi statistični podatki kmalu pokazali, da smo se iz predzadnjega mesta na področju razvitosti telefonije v Evropi pomaknili nekoliko višje. Omenjene izboljšave, ki jih načrtujemo pri nas, bodo ugodno vplivale na kvaliteto zvez, ker se pa podobni problemi vzporedno ne rešujejo tudi drugod, bo telefoniranje še vedno več ali manj rahljalo živce uporabnikom telefona. Anton 2AKELJ ^7г паМ^ pcoda^aLn ] 5 radnika, pa je i to porast u odnosu na 1968. od 250 %. Ova-kovi rezultati smatramo, po-stignuti su izvanrednim zalaganjem svih zaposlenih radnika, kada se uzme u obzir da grad Cakovec broji oko 17.000 stanovnika i u gradu pored naše prodavaone postoje j oš 12 prodavaona obuče. Da bi odo-lili tako jakoj konkurenciji, svu pažnju usmjerili su prema Iz prodajalne v Cakovcu potrošaću, polažući mu maksi-malnu pažnju, udovoljavajući svakom zahtjevu, iako je to nekad vrlo teško. Ovakovim načinom posluživanja stekli su visoki ugled u gradu, a rezultati su ovde. Kao i sve druge prodavaone, imamo izvjesnih problema. Je-dan od najvećih je premali prodajni prostor, koji iznosi oko 48 kv. m. Problem uskladi-štenja takoder postoji, iako za sada pronalazimo mogučnosti u naručivanju robe u optimalnim rokovima i količinama. Ovom prilikom htjeli bi napo-menuti da nailazimo na puno razumjevanje radnika u ekspe-ditu, a naročito druga Cara i druga Pečelina. Nadamo se da če ova suradnja biti na istom nivou i u buduče, jer čemo samo tako biti u mogučnosti ispuniti planiranu realizacij u. Vrlo veliki problem predstavlja nam neusklađenost traženja podataka pojedinih službi u centrali. Dogada se da po nekoliko službi istovreme-no traži različite podatke u istim, po pravilu vrlo kratkim rokovima, a vrlo često se ovi rokovi poklapaju sa tjednim ili mjesečnim rokovima obračuna, pa smatramo da bi uprava morala ozbiljno raz-motriti taj problem, jer se on odnosi na cijelu mrežu. Naša primjedba se takoder odnosi i na robu, naručenu mimo našeg znanja i konsulta-cije. Smatramo, da bez obzira na stručnost ljudi koji naru-čuju robu u naše ime, zbog nepoznavanja tržišta pojedinog područja, mogu se dogoditi promašaji, koji če se negativno odraziti na rezultate prodavaone, a da radnici ne snose nikakovu krivicu, tim više što svaki poslovodja več na konfe-renciji naručuje maksimalnu količinu. Mišljenja smo da bi takovu praksu trebalo svesti na minimum, kako ne bi dolazilo do nepotrebnih sniženja, kažu u prodavaonici u Cačku. Dobar odnos prema poslu i drugarski meduljudski odnosi su istotako doprimili ka uspie-sima kolektiva u ovoj prodavaonici. Nadamo se da če bit tako i u buduče. Čevljarski izrazi Tone Klemenčič, vodja programa lahke obutve BASTARD se imenuje žival, križanec med ovco in kozo, prav tako pa so poimenovane kože teh živali, ki pa jih usnjarji predelajo najčešče v Sevret, včasih pa jih poimenujejo kar za ševro. Bastard — križanec med ovco in kozo živi predvsem v južni Aziji in je postal že tudi samostojna vrsta živali. V Jugoslavijo uvozimo veliko kož bastardov, predvsem iz Indije. Te kože so po izgledu lica bliže ovčiim kožam, po strukturi pa se bolj približajo kozjim kožam. Boljše in lepše kože bastardov se predelajo v zgornje usnje in jih čevljarji porabimo za Sevret, včasih tudi ševro, slabše kože pa so primerne za podlogo. KOZJI VELUR je izdelan po enakem postopku kot velur-ji iz drugih kož. Poleg vseh odlik, ki jih ima kozja koža, to je da so tanke in dokaj odporne na razteznost, so kože zelo enakomerne zgradbe (struktur) in dosežejo po brušenju (Nadaljevanje na 11. strani) Kako ustvarjamo Naše delo na tehtnici v teh dneh dajemo na tehtnico sadove gospodarjenja v preteklem letu. Ob tem intenzivno razmišljamo o DOHODKU in ČISTEM DOHODKU; koliko ga je, zakaj ga ni več? Predvsem pa se ob tem soočamo s spoznanjem, da se za nazaj ne da nič popraviti. Delitev ob zaključnem računu je sicer premišljen, vendar le enkraten poseg. Za naše ravnanje za naprej, za delo in gospodarjenje v tekočem letu (1979), pa so nedvomno veliko vredna spoznanja, do katerih prihajamo ob analizi leta 1978. Zlasti bi kazalo posvetiti vprašanju KAKO POVEČATI DOHODEK v TOZD, v DO v letu 1979 veliko skrb. Tarnanje, da moramo vedno več odšteti družbi, oziroma da več porabimo, ne daje rezultatov in rešitve. Možnost povečevanja je dvojna: — ali splošno porabo pristriči, — ali več in bolje proizvajati in s tem ustvarjati večji dohodek in s tem večje možnosti za pokrivanje potreb, za uresničevanje razvojnih programov proizvodnje in česa drugega. Prav gotovo se to bolj sklada z razvojem. Zato bi bilo nujno pri našem vsakodnevnem ravnanju in odločitvah usmeriti aktivnost k povečanju produktivnosti in kakovosti proizvodnje ob nižjih stroških. Ocene poslovanja za minulo leto kažejo, da smo na tem področju naredili v letu 1978 korak naprej v primerjavi z letom 1977. Saj se je akumulacija na zaposlenega podvojila (220%), občasno pa se je povečal tudi dohodek na zaposlenega (145%), oziroma čisti dohodek na zaposlenega (140%) ter stopnje rentabilnosti (159 odstotkov). Tudi primerjava z ostalima proizvajalcema obutve Pekom in Planiko kaže, da smo PEKO že dohiteli. Se več, rezultati so celo v večini kazalcev uspešnejši. Zaostajamo pa še vedno za PLANIKO, kar kaže na dejstvo, da bo v letu 1979 potrebno posvetiti več pozornosti materialnim stroškom, ker jim ne posvečamo ustrezne skrbi (naj omenim, da 1 % prihranek materialnih stroškov prinaša dobro staro milijardo večji ostanek osebnega dohodka za sklade oziroma akumulacijo). V letu 1978 smo proizvedli 5 milijonov parov izdelkov, kar predstavlja 4,1 % več kot predhodno leto. Dosežena produktivnost merjena s pari obutve na zaposlenega dnevno je znašala v Koeficient obračanja 3,33 v maloprodajni mreži, ki nam pokaže, da smo imeli dinar vezan v čevljih 3,6 meseca, je sorazmerno ugoden, kar kaže tudi primerjava s Pekom (2,48) in Planiko (3,28). Konec leta je delovna organizacija Alpina imela zaposlenih 1679 delavcev, kar predstavlja 33 dodatnih delavcev oziroma 2 % letno stopnjo zaposlovanja. V letu 1978 je bilo v DO Alpina izplačanih 15,2 S milijarde dinarjev bruto OD, kar pomeni 22 % večjo izplačano maso. Povprečni mesečni neto OD na zaposlenega v letu 1978 je za redno delo znašal 5527 dinarjev, kar pomeni 16 % več. To pa pomeni, da je bil za 20 dinarjev manjši kot v Peku, Besedilo oziroma 548 din od Planike, kar je odraz boljših finančnih rezultatov te delovne organizacije. Investicijska aktivnost je bila v letu 1978 v primerjavi z letošnjimi načrti (10,50 S milijarde) dokaj skromna in je znašala 2,7 S milijarde dinarjev in še to v višini 48,6 % v TOZD Prodaja. Ker so reorganizacijske spremembe v letu 1978 in spremembe zakonskih predpisov vplivale na posamezne postavke v bilancah, nimam namena komentirati posameznih številk z indeksom oziroma s predhodnim letom v lastni DO, pač pa se bom dlje zaustavil pri primerjavi posameznih kazalcev uspešnosti v primerjavi s PEKOM in PLANIKO. TOZD Obutev Ziri 6,1 para, v TOZD Obutev v Gorenji vasi pa 7 parov, medtem ko so v TOZD Plastika izdelali 107 parov izdelkov. Vrednostno smo na domačem in tujem trgu iztržili od naših proizvodov za 76,7 stare milijarde dinarjev, kar pomeni 40 % več kot predhodno leto oziroma 11 % več kot smo načrtovali. Na tuje tržišče je bilo prodano 31,5 % izdelkov (24,2 milijarde) in za to iztrženo 13 milijonov 697.000$. Na konvertibilno področje nam je uspelo prodati 34 % celotnega izvoza in iztržiti 8,1 S milijarde din. Glede na to, da je uvoz znašal 8,6 S milijarde dinarjev, lahko ugotovimo, da smo imeli v lanskem letu negativno bilanco na področju konvertibilne valute. Zaloge celotnega materiala so ob koncu leta 1978 znašale 6,2 S milijarde dinarjev in so bile za 22 % večje kot leto poprej, medtem ko so se zaloge v trgovinah zmanjšale vrednostno za 4% in so znašale 11,7 S milijarde dinarjev, v skladišču gotovih izdelkov pa 3,4 S milijarde, kar pomeni 24 % zmanjšanje glede na leto 1979.. Vendar velja poudariti, da je k zmanjšanju zalog v skladišču gotovih izdelkov v veliki meri prispevalo tudi zmanjšanje zalog za osebne dohodke, ki smo jih pokrili iz dohodka leta 1978. CELOTNI PRIHODEK Amortizacija Materialni stroški DOHODEK Zakon in pogodb, obveznosti Obveznosti glede na doseženi dohodek Del doh. za del. skup. CISTI DOHODEK Osebni dohodek Poslovni sklad Rezervni sklad Sklad skupne porabe Skupaj DO Alpina 1.509,559.604 13,579.458 1.178,543.526 317,431.620 27,016.713 14,628.432 39,809.461 235,977.014 161,141.464 39,071.371 7,207.984 28,556.193 Indeks 78/77 175 162 139 129 Podatki kažejo, da so bili naši rezultati uspešnejši od Peka, da pa zaostajajo za Planiko razen pri doseženem dohodku v odnosu na angažirana poslovna (osnovna in obratna) sredstva in koeficientu obračanja v MPM. Kaj pa posamezne temeljne organizacije? Lahko rečemo, da so bile vse uspešne in da se v letu 1978 ne srečujemo z izgubami, kar nam daje trdne osnove za čimbolj realne dohodkovne odnose. Na nas vseh pa je, da se dogovorimo za take kriterije, ki prinašajo čim poštenejšo delitev pogače, ki ji pravimo DOHODEK. Posamezne Temeljne organizacije so v letu 1978 dosegle naslednji ostanek čistega dohodka namenjenega za sklade (poslovni, rezervni in skupno porabo): - TOZD Obutev 2iri 30,730.897 - TOZD Prodaja 21,805.981 - TOZD Plastika 8,493.274 - TOZD Obutev Gorenja vas 3,173.141 Ob zaključku tega razmišljanja je prav, da ponovno podčrtam glavno nalogo, ki naj nas spremlja v letu 1979 pri vsakodnevnem ravnanju — skrb za zniževanje materialnih stroškov tako v proizvodnji kot tudi v skupnih službah. Cim bolj dosledno bomo izvajali to načelo, tem lažje in smelo bomo lahko pričakovali konec leta 1979 oziroma poslovne rezultate. Janez BOHINC Kazalci Alpina Peko Planika Dohodek na zaposlenega Akumulacija na zaposlenega Dohodek na poslovna sredstva Akumulacija na poslovna sredstva Cisti dohodek na zaposlenega Povprečni neto OD Skupna poraba na zaposlenega Koeficient obrač. Promet na zaposlenega 189.511 27.601 680 100 141.017 5.527 17.042 3,33 1,343.500 172.535 19.293 331 37 123.472 5.547 2,48 1,324.218 206.247 34.366 659 110 148.060 6.075 19.801 3,28 1,311.912 Dopisujte v glasilo Kako ustvarjamo V našem gospodarjenju kakovost Redne mesečne tiskovne konference, ki jih organizira skupščina občine in njen izvršni svet, so že našle močan odmev v javnosti. Srečanje novinarjev s predstavniki občinske skupščine, sredi februarja, je bilo še posebno zanimivo. Pogovor je tekel o pripravah za gradnjo »uranske ceste« in o načelih za gospodarjenje v letu 1979. Z gradnjo ceste je za javno razpravo pripravljenih kar enajst variant. Nekaj od teh je originalnih rešitev, ostale so izpeljave. Kakor pa kaže, najbolj ustreza varianta 8, ki jo zato objavljamo. Cesta bo po predračunu iz leta 1979 stala preko 30 milijard din, stroSke pa si bosta v enakih deležih podelila republiška skupnost za ceste in rudnik urana. ČEVLJARSKI IZRAZI (Ntulaljevanje z 9. strani) mesne strani zelo lep in enakomeren izgled cele kože. Uporablja se predvsem za zahtevnejšo galanterijsko obutev. KOZJE KRZNO je mogoče na prvi pogled malce nenavadno usnje. Na visokem Tibetu in jugovzhodni Aziji živi posebna vrsta koze, ki ima okrog 10 cm dolgo, gosto dlako, da lahko kljubuje tamkajS-nim vremenskim prilikam in nizkim temperaturam. Kože tibetske koze, predelane v krzno poznamo čevljarji za izdelavo apreski čevljev, to je čevljev za pred in po smučanju. Obutev je topla še bolj pa atraktivna in po svojem izgledu gotovo vzbuja dovolj pozornosti. ŠEVRET izdelujejo iz ovčjih kož in je zadnje čase spričo tehnološkega napredka v usnjarnah postal nekaka zamenjava za ševro. Ob tej trdU-vi moramo biti natančnejši. Sevret se je ševroju pri izboljšani dodelavi približal samo po izgledu, nikakor pa ne po fizikalnih lastnostih, zato je primeren le za nekatere vrste obutve, kjer zgornje usnje pri tehnologiji obdelave ni preveč obremenjeno, to pa je pri normalni lahki letni obutvi. SEVRO je zgornje usnje iz kozjih kož. Se vedno so dežele na svetu, kjer ljudje zaradi skromnih naravnih pogojev množično gojijo edino koze, ki jim dajejo najnujnejše za življenje. Za Evropo so te dežele zanimive zaradi dobave kozjih kož. Kozje kože v usnjarnah predelajo v ševro, velur oli krzno. Sevro predstavlja v usnjarsko-predelovalni industriji že od nekdaj konico tudi po kvaliteti, ki jo lahko doseže neko zgornje usnje. Najkvalitetnejši ševro delajo iz kož mladih kozličkov, ki so hranjeni še samo z mlekom. Tak ševro se odlikuje po tem, da je zelo tanek 0,3—0,5 mm, kljub temu se ne trga, je prijetnega oprijema in ima izredno visok naravni sijaj. Tovrstnega ševroja je malo, v Jugoslaviji ga ne proizvaja nobena usnjarna, niti ga ne predeluje nobena čevljarska tovarna, saj ni primeren za industrijsko proizvodnjo, temveč večinoma ročno proizvodnjo v manjših obratih, ki izdelujejo visoko modno in kakovostno butik-obutev. Naslednja zvrst ševroja je iz kož odraslih živali in se v čevljarstvu uporablja dokaj pogosto, še posebno v zahodnoevropskih državah. Kot posebna zvrst kozjega usnja se pojavlja tudi šport-ševro. To je izredno kvalitetno, močno pa kljub temu mehko usnie. Izdelujejo ga iz kož posebno velikih in starih živali samcev in težjih bastardov. Usnje je dokaj športnega izgleda neglad-kega lica, ki ni zlikano, temveč lomljeno in se uporablja za mokasinke, drugo udobno športno obutev. Razmere okrog razprave o variantah so nekoliko bolj ugodne kot so bile v prvem delu razpravljanja. Tako upamo, da ne bo pnšlo do podobnih političnih zapletov, da se bo gradnja lahko kmalu pričela. Zanimivo pri tem pa je kako in kdaj rešiti cestni »zamaSek* v Poljanski dolini na relaciji Trebija— Ziri. »Interesi sosednjih občin za rešitev tega vprašanja in prodor na Primorsko oziroma Notranjsko so močni,« je povedal predsednik občinske skupščine. »Tudi dogovori so že stekli, vendar je vprašanje, če bo v obdobju od leta 1980—1985 dovolj sredstev, kajti cestno prometnih problemov v Sloveniji je ogromno.« V drugem delu je beseda stekla o ravnanju v gospodarstvu, ki je opredeljeno v resoluciji občinske skupščine za leto 1979. V odnosu na leto 1978 sicer ni novih stvari, vendar je poudarjen razvoj, predvsem pa kvaliteta gospodarjenja. Temu naj bi sledile tudi investicije. Posledice vsega tega naj bi se pokazale v naši poslovni učinkovitosti, (tudi investicij) zmanjšanju stroškov na enoto proizvoda, produktivnosti na zaposlenega delavca, povečanju deleža izvoza in zmanjšanju uvoza. Investicije, ki bodo letos ogromne pa terjajo ustrezno usposobljenost delovnih organizacij za načrtovanje investicij, njihovo spremljanje in izvajanje. »Ugotavljamo pa,« je ocenil načelnik za gospodarstvo, »da delovne organizacije večinoma niso usposobljene za to delo. Predvsem ni strokovnih investicijskih služb v delovnih organizacijah, v negospodarstvu pa je to še slabše. Morda bo k temu nekaj pripomogel sporazum z banko, ki naj bi tudi spremljala učinkovitost investiranja. Razvoj gospodarstva v občini pa je neposredno povezan tudi z reševanjem nekaterih drugih vprašanj, kot so izgradnja kvalitetnega PTT omrežja, posodobitev elektroenergetskih virov in rešitev komunalnih vprašanj. S PTT in elektro podjetjem smo že napravili prve korake in upamo, da se bodo rezultati kmalu pokazali, večji problem pa je, kako uspostaviti ustvarjalne stike z Regionalno vodno in hudourniško skupnostjo, ki ne kaže posebnih interesov za sodelovanje. Ce ob tem omenim še njihovo premajhno angažiranost za sodobno planiranje, lahko ugotovimo, da bodo naši delegati v teh skupnostih morali odigrati večjo vlogo,« je zaključil Zvone Teržan, načelnik oddelka za gospodarstvo. N.P. krmil IHd). litima Po mnenju strokovnjakov najustreznejša varianta za traso nove ceste razgovor za urednikovo mizo — razgovor na temo KAKO ORGANIZIRATI KULTURNO ŽIVLJENJE NA ZiROVSKEM. V razgovoru so sodelovali: Franc Ceplak, predsednik komisije za prosveto in kulturo pri KS Žiri, Vladimir Novak — predsednik DPD Svoboda, Gabrijela Šubic — knjižničarka, Viki 2akelj — predsednik godbenega pevskega društva, Vital Oblak — predsWnik združenega pevskega zbora, Dušan Mlakar — učitelj glasbenega pouka, Alfonz Zajec — predsednik muzejskega društva, Jože Petrnelj — slikar, Marjan Kočevar — predstavnik osnovne šole. Razgovor sta vodila Srečko Erznožnik in Nejko Podobnik, zapiske je pripravila Anuška Kavčič. 1. Какбпа je po vašem mnenju vloga komisije za kulturo pri KS 2iri v tem trenutku? Franc CEPLAK: To je komisija za prosveto in kulturo, vzgojo in izobraževanje ter varstvo kulturnih spomenikov pri zvezi krajevne skupnosti. Bila je imenovana decembra preteklega leta in prvotno je bila petčlanska. Smatrali pa smo, da bo njeno delo obSirno, zato smo na predlog sveta krajevne skupnosti imenovali v to komisijo Se dva, in sicer predsednika delegacij SIS za kul-- turo člana izvirnega odbora občinske izobraževalne skupnosti, ki je istočasno tudi član republiške izobraževalne skupnosti. Osnovne naloge naSe komisije so določene v Statutu, zelo obširne, zajemajo splošno problematiko kulture, vzgoje in izobraževanja. Na podlagi teh nalog mora komisija izdelati tudi svoj letni program dela, ki je sestavni del programa sveta krajevne skupnosti, vendar tudi v ta program ni mogoče zajeti vseh nalog, ki naj bi jih ta komisija opravljala, ker je treba reševati tudi tekoče probleme. Tako se je morala komisija kar hitro po imenovanju odločati in pretehtati predlog RTV Ljubljana, ki je želela, da v posameznih krajih organizira zabavno-rekreativne oddaje. Med prvimi je prispela ponudba tudi na našo krajevno skupnost. Na drugi seji, ki jo je bilo potrebno tudi )llO po takoj sklicati, je bilo potrebno lali skupno, tudi uspehov ne bo. Trenutno deluje vsaka sekcija posamezno; pevski zbori, muzej dela po svoje, Sola dela po svoje. Komisija pri socialistični zvezi za proslave in druge prireditve deluje aktivno in vsestransko, vendar mislim, da v KS ni nekega povezanega dela. 2. Kako je vaše društvo letos zastaWlo delo in kakšne rezultate pričakujete? obravnavati predlog osnovne Sole o pogojih za uvedbo celodnevne Sole v Zireh. Statut KS predvideva, da je treba vsak predlog, ki naj bi Sel na skupščino in neposredno zadeva krajevno skupnost, obravnavati na ustreznih organih krajevne skupnosti. Predlog je komisija temeljito pretehtala in ga z utemeljitvami posredovala svetu krajevne skupnosti v nadaljnjo obravnavo. Lahko povem, da celoletnega programa dela Se nimamo, ker smo morali prej obravnavati stvari, ki sem jih navedel. Vsi člani komisije želimo, da naSe delo ne bi bilo kampanjsko, ampak da bi res delali po načrtu, po katerem bi posku,-Sali vsaj približno obravnavati naSo kulturno politiko v KS, le tako bomo lahko kaj dosegli. Težko pa je odgovoriti na vpraSanje, kakSna je vloga komisije v tem trenutku, zato ker je potreb in nalog zelo veliko. Menim pa, da bi morali najprej sklicati vse žirovske dejavnike, ki delajo na kulturnem področju, da se skupaj pomenimo, kakSna naj bi bila naSa osnovna kulturna politika na vseh področjih, pa naj bo to pri pevskih zborih in pri ostalih dejavnostih, skratka povsod, da bi bilo naSe sodelovanje čim tesnejSe in da bi vsestransko lahko skrbeli za kulturno dejavnost in razvedrilo. Menim, da bi se na prvem sestanku morali malo več pomeniti o Delavsko prosvetnem druStvu Svoboda. Na vsak način pa velja, če ne bomo de- Vladimir NOVAK: Bil bi zadovoljen, ko bi lahko na vaSe vpraSanje, kakSne načrte imamo, odgovoril in vam nanizal čimveč dejavnosti. Vendar položaj žal ni tako preprost. DPD Svoboda se zelo težko otepa bremena režijskih stroškov. Tu mislim predvsem na električni tok, katerega plačujemo kot industrija ne pa kot kulturna ustanova. Dramska sekcija nam je prinaSala dohodek (sedaj pa nimamo režiserja, da bi ga najeli drugje, pa tudi nimamo denarja). Kinoobiskovalcev je vedno manj. Dvorane sploh ne moremo ogreti, ker imamo zelo ponesrečeno kurjavo, predelave peči pa zopet ne zmoremo sami. Lansko leto smo znižali strop na odru, da nam toplota ne bi uhajala. Ker nam primanjkuje prostora, je razpadla mladinska godbeno-pevska sekcija, v prostorih, ki naj bi bili naSi, pa imamo v gosteh AMD in knjižnico. Zaradi majhnosti in nezmožnosti dela dramske sekcije tudi ne moremo pričakovati pomoči od Zveze kulturnih organizacij občine. Mnenja smo, da bi se DPD Svoboda, ki ima lep naziv (delavsko prosvetno druStvo), okrepila s pristopom obeh pevskih zborov in pihalnega orkestra Alpina, ker bi se tako vse dotacije zbirale na en naslov. Največja težava pa je trenutno s kadri. Odpovedala je prodajalka vstopnine, snažilka in gospodar, ki dela na izmene in tako je vsak drugi teden problem kurjenja. Imeli smo mladega režiserja, ki je kazal voljo in smisel do gledališkega dela, pa je na od-služenju vojaškega roka. Ko se bo vrnil, upamo, da bo naS oder oživel, kot je bil živ pred leti. Konkretnejših načrtov pa vam žal ne morem navesti, razen nekaj gostovanj od drugod in sodelovanje na proslavah. Tu bi omenil, da pripravljamo srečanje narodno-za-bavnih, oz. zabavnih ansamblov v Zireh, predvidoma meseca aprila in pa sodelovanje pri izvedbi proslav. Posamezne sekcije dobijo majhne dotacije, če to seštejemo, je že kar nekaj sredstev. Predvsem Svoboda je dotirana za minulo delo, npr. če uprizorimo nekje neko igro in prikažemo stroSke za kulise, kostume, nam to delno povrnejo, večino pa temelji to na prostovoljnem delu. Tu mislim predvsem na povezovanje, da bi se združili, da bi denar pritekal v en center. Na vsak način računamo tudi na povezovanje s sindikati. Ko imamo neko prireditev, in če obesimo samo plakate po deskah po Zireh in delovnih organizacijah, ugotavljamo, da je to zelo malo in je zato tudi malo obiska, ker ni ustreznega informiranja. Lahko pa bi poizkusili preko sindikatov DO zagotoviti, da bi odkupili neko Število vstopnic in svetovali delavcem, naj si ogledajo prireditev, tako bi bil tudi obisk večji. Kulturniki od drugje se bojijo, ker je vsaka predstava že vnaprej obsojena, da ne bo dovolj velikega obiska. Zakaj pravijo Zirovci, da v Zireh nič ni, ko pa je kakšna prireditev, pa je dvorana napol prazna? Dušan MLAKAR: Menim, da je osnovni problem, zakaj ni ljudi v dvoranah v tem času, zima in mraz. Marsikdo bo premislil, ali bo Sel na neko predstavo, ko že vnaprej ve, da ga bo zeblo, tudi če je Se taka kvaliteta predstave. Vladimir NOVAK: Omenil sem že, da je temu vzrok prav gotovo največ ponesrečena kurjava. Marjan KOCEVAR: Jasno je, da bi morale vse akcije potekati iz enega centra. To naj bi bilo druStvo DPD Svoboda. Na primer Študentje kluba Poljanske doline so pripravili zelo kvalitetno proslavo ob PreSernovem dnevu. Vendar smo bili samo s plakatom premalo informirani. Menim, da je bila proslava, ki so jo pripravili Študentje, primerna tudi za osnovnošolsko mladino. Vendar za to mi nismo vedeli. Zakaj ostajajo dvorane prazne? Menim, da je vse zelo PRILOGA 1 ZIVUENJE MAREC 1979 Skupščina krajevne skupnosti Žiri daje v javno razpravo Predlog razvojnega programa krajevne skupnosti za leto 1979 Predlog finančnega načrta krajevne skupnosti Žiri za leto 1979 Predlog komisije za poimenovanje ulic v Žireh Javna razprava traja od 5. do 20. marca. Vse pripombe in predloge na gradiva pošljite ali sporočite na sedež krajevne skupnosti najkasneje do 20. marca 1979, Po javni razpravi bo 6. aprila 1979 ob 18. uri v kinodvorani v Žireh skupni zbor občanov, kjer bomo razpravljali o gradivih, ki so v javni razpravi in pripombah, ki so bile dane v javni razpravi. dogovarjamo se - dogovorili smo se Predlog razvojnega programa krajevne skupnosti za leto 1979 v skladu 8 40. členom Statuta krajevne skupnosti Ziri mora skupščina krajevne skupnosti dati v javno razpravo predlog programa razvoja krajevne skupnosti. OSNOVNE USMERITVE V letu 1979 je predvideno izredno veliko dejavnosti. Prav zato bo sodelovanje vseh krajanov še toliko bolj potrebno, če želimo, da bomo načrte tudi uresničili. Največji delež investicij na področju KS Žiri v letu 1979 predstavlja gradnja osnovnih kanalov kanalizacije in še nekatere večje investicije. V izdelavi so investicijski programi in ostali spremljevalni dokumenti. 1. KANALIZACIJA je po pomenu, kakor tudi po vrednosti najpomembnejša in največja investicija v vsem srednjeročnem obdobju. Z gradnjo na Polju se je investicija že pričela uresničevati. Nadaljevala se bo z kanalom ob potoku Račeva do ceste Škof-ja Loka —Ziri —Idrija, kanal B bo tekel od dograjenega kanala mimo prodajalne Alpina proti blokovni zazidavi, kanal A od čistilne naprave mimo Kladivar-ja in Etikete do nove stanovanjske soseske S2. Vzporedno z gradnjo osnovnih kanalov bodo potekale priprave za gradnjo čistilne naprave, ki bo dograjena v letu 1980. 2. IZDELAVA IN SPREJEM URBANISTIČNEGA NAČRTA V letu 1979 je treba ukreniti vse potrebno, da bo načrt sprejet 3. PRIPRAVA IN IZDELAVA ZAZIDALNIH NAČRTOV V letu 1979 bo potrebno izdelati in sprejeti nekaj zazidalnih načrtov, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj nekaterih področij v KS Ziri in to: a) za center Ziri b) za pokopališče c) za rekreacij sko-šport-ni center d) za stanovanjska naselja Priprave za izdelavo teh načrtov so že v teku 4. GRADNJA BLAGOVNICE Dogovorjeno je bilo, da se bo leta 1980 v sklopu centra Zirov zgradila blagovnica, ki naj bi poleg trgovskega centra služila tudi kot center družbene prehrane v Zi-reh. V letu 1979 pa bo potrebno pripraviti vse potrebno za gradnjo: — odkup zemljišč in objektov ter rušenje nekaterih objektov — izdelava investicijskega programa — pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja — priprava in sprejem samoupravnega sporazuma med investitorjem in sovlagateljem — zagotovitev celotnih sredstev — imenovanje koordinacijskega odbora Investitor bo ABC Škofja Loka 5. GRADNJA MOSTU PRI LEDINICI Zaradi dotrajanosti bo treba na Ledinici izgraditi nov most v letu 1979. Da bi bila investicija lahko realizirana bo potrebno pripraviti naslednje; — imenovati gradbeni odbor — pripraviti lokacijsko dokumentacijo in gradbeno dovoljenje Polovico potrebnih sredstev bo prispevala občinska samoupravna komunalna interesna skupnost, polovico pa bo prispevala KS. Predračun za gradnjo mostu na stari lokaciji pa znaša 6,000.000, — din. 6. GRADNJA SMETIŠČA je zaradi neustrezne lokacije obstoječega smetišča izredno nujna. Priprave za ureditev smetišča na novi lokaciji so že v teku. Tudi za pospešeno reševanje tega problema bo potrebno najprej imenovati gradbeni odbor. Potem bo potrebno čimprej izdelati vso potrebno dokumentacijo in takoj pristopiti k ureditvi terena na novi lokaciji, ki bo za Soro v smeri proti Breko-vicam. Sredstva za realizacijo tega programa bo zagotovila KS, ki je v ta namen planirala 1,500.000,— din v finančnem načrtu za leto 1979, in iz prispevka občanov za odvoz smeti. Z Remontom bo potrebno takoj skleniti pogodbo o odvažanju smeti za občane in društveni sektor ter točno določiti režim pobiranja in odvoza smeti, ter koliko sredstev v % od skupnih pobranih se bo porabilo za redne stroške odvoza smeti in koliko procentov za razširjeno reprodukcijo. 7. GRADNJA INDUSTRIJSKE CESTE Predvideno je, da bi bila industrijska cesta dokončno izgrajena v letu 1980. V letu 1979 pa bo potrebno: — imenovati gradbeni odbor — pripraviti vso potrebno dokumentacijo za gradnjo — odkupti zemljišča in objekte na trasi — sprejeti samoupravni sporazum med zainteresiranimi delovnimi organizacijami o kriterijih in višini prispevka za gradnjo 8. ADAPTACIJA DOMA PARTIZAN Iz sredstev samoprispevka je v letu 1979 predvidena tudi adaptacija doma Partizan. Dokumentacija je že v pripravi in bo dokončana najkasneje do meseca marca. Treba bo napraviti vse potrebno, da bi po ureditvi dokumentacije takoj pričeli z deli. Predvideva se zaključek adaptacije do 23. oktobra. 9. OBNOVA POKOPALIŠČA Tudi sredstva za obnovo pokopališča se zbirajo iz krajevnega samoprispevka. V letu 1979 je treba pripraviti vso potrebno dokumentacijo, tako da bo z gradnjo in preureditvijo možno pričeti takoj v začetku leta 1980. 10. TV PRETVORNIKI Z namenom, da bi bil dober sprejem TV programa v sleherni hiši na področju KS Ziri, se je pričela gradnja TV pretvornika na Fricovem griču. Ta pretvornik bo moral biti zgrajen najkasneje do konca marca 1979. V tem letu bosta postavljena tudi dva mini pretvornika, ki bosta omogočala dober sprejem v Račevi in Bre-kovicah. Treba pa bo opraviti še nekatera dodatna dela, da bodo obstoječi in predvideni pretvorniki lahko delovali nemoteno. Najnujnejša bo položitev električnega kabla do pretvornika na Koprivniku, da ne bo več tako pogostnih prekinitev električnega toka na tem pretvorniku. Ker bodo tudi arugi pretvorniki dobivali signal iz Kopriv-nika, bi izpad električnega toka na tem pretvorniku pomenil, da je celotno območje brez TV signala. KS je že kupila aparature za zagrebški I. program, ki bo v letu 1979 pričel delovati. Za sprejem koprskega programa pa so strokovnja- ki ugotovili, da je signal preslab in ne bi bilo mogoče zagotoviti dobrega sprejema. Sredstva so zagotovljena v finančnem načrtu KS. 11. MINI STADION ZA POTREBE CELODNEVNEGA POUKA OSNOVNE ŠOLE V letu 1979 bo treba: — urediti vse potrebno glede pridobitve potrebnega zemljišča — pridobiti lokacijsko dovoljenje — urediti zemljišče Sredstva za to delo so zagotovljena v finančnem načrtu krajevne skupnosti. 12. OBJEKTI ELEKTRIČNEGA OMREŽJA IN TRANSFORMATORSKIH POSTAJ V letu 1979 bodo na območju krajevne skupnosti Žiri zgrajene transformatorske postaje v Jarčji dolini, Breznici in Žireh — bloki. V ta namen je zagotovljenih približno 20,000.000,— dinarjev. 13. PTT S predstavniki PTT je treba doseči dogovor, da z gradnjo pošte prične v letu 1980. V najslabšem primeru pa bi morala biti zgrajena nova pošta v Zireh v prvi polovici naslednjega srednjeročnega obdobja. Cim hitreje pa bo treba pristopiti k izgradnji samega telefonskega omrežja. Tu bo treba financirati poleg omrežja v centru tudi nekatere vode v bolj oddaljene kraje. 14. IZGRADNJA KOMUNALNIH NAPRAV V NASELJU POLJE Gradnja je že v teku. Najet je kredit v znesku 720 tisoč dinarjev. 15. REKONSTRUKCIJA CEST Pri pristojnih republiških organih se je potrebno dogovoriti za rekonstrukcijo še preostalega dela ceste Ziri —Logatec; isto velja za cesto Trebija — Žiri. 16. KOMUNALNA DEJAVNOST Poleg vseh novih investicij bo treba nameniti tudi sredstva za tekoče vzdrževanje komunalnih naprav v krajevni skupnosti. dogovarjamo se - dogovorili smo se Ocena prihodkov finančnega načrta KS Žiri za leto 1979 Vrsta prihodka Doseženo v letu 1978 Ocena za leto 1979 Indeks v% 1. PreneSena sredstva za leto 1978 1,330.020,00 2,014.000,00 151 2. Dotacija proračuna SO Sk. Loka 240.280,00 320.000,00 133 3. Odstopljeni del prispevka za uporabo mestnih zemljiSč 661.619,40 850.000,00 128 4. Dotacija iz SIS komunalne dejavnosti (vzdrževanje cest) 608.490,00 710.000,00 117 5. Dotacija iz občinskega sklada za potrebe ljudske obrambe 5.000,00 20.000,00 400 6. Plačilo anuitet občan, naselja »Polje« — 180.000,00 7. Odstop sredstev temeljne izob. skupnosti iz prejšnjega krajevnega samoprispevka 513.000,00 8. Prispevki TOZD po samoupravnih sporazumih: a) za komunalno dejav. 2,65 (za 78 — 3,65) 2,467.670,35 5,401.000,00 219 b) za pretvornike 0,60 % 307.414,45 407.500,00 133 c) za nakup zemlji.Sča in starih stavb po sporazumu 0,60 % 407.500,00 d) za radijsko postajo 399.000,00 9. Neporavnane obveznosti TOZD za leto 1978 — Alpina — samouprav, spor. za 1977 957.538,90 — Kladivar — za leto 1977 241.668,45 — Kladivar — za leto 1976 99.237,25 Skupaj 1,298.444,60 10. Komunalni prispevek 708.300,00 11. Dolžniki za komunalni prispevek: — PoljanSek Ivana, Žiri 92 — priklj. na VVZ — kanal. 2.000,00 — Pagon Stane, Koprivnik 39 — kom. prisp. 6.000,00 — Friic Iva, Nova vas 78 — kom. prisp. 13.000,00 — Frelih Jože, Dobračeva 78 — kom. prisp. 13.000,00 — Frelih Pavel, Dobračeva 101 — kom. prisp. 13.000,00 — Kumer Ivan, Podj. Brdo 16 — kom. prisp. 13.000,00 — Cimerman Ivanka, Nova vas 63 — kom. prisp. 13.000,00 — Peternelj Adolf, Jarč. dol. 13 — kom. prisp. 13.000,00 — Lukančič Slavko, Račeva 23 — kom. prisp. 13.000,00 — KržiSnik Kristina, Nova vas 42 — kom prisp. 13.000,00 Skupaj 112.000,00 12. Sklad skupnih rezerv za kanal. 119.:K)5,40 13. OSKIS — drž. kapital 927.891,15 14. Razno: plakati, mejniki, itd. 33.695,75 10.000,00 003 SKUPAJ: 7,409.686,50 12,642.444,60 170 Zap. St. Ocena odliodicov finančnega načrta KS Žiri za leto 1979 b) Doseženo Ocena za Indeks Vrsta odhodka v letu 1978 leto 1979 v' % Delovna skupnost KS 1. Osebni dohodki — neto 196.945,70 363.000,00 184 2. Prispevki 116.082,50 160.000,00 138 3. OD iz naslova po pogodbi 57.410,50 175.000,00 305 4. Za sklad skupne porabe 20.000,00 20.000,00 100 5. Boni za malice 7.815,00 16.000,00 205 Skupaj; 398.253,70 734.000,00 184 Materialni stroški 1. Pisarniški material 12.976,60 30.000,00 231 2. Kurjava in razsvetljava 34.869,55 50.000,00 143 3. PoStni in telefonski stroSki 19.961,20 30.000,00 150 4. Najemnina za poslovne prostore 11.649,70 28.734,00 247 5. Potni in prevozni stroSki 10.441,15 25.000,00 239 6. Reprezentanca 8.450.95 15.000,00 177 7. Objave v tisku (statut) 15.570,(X) 40.000,00 257 8. Časopisna in strokovna literatura 4.814,75 8.000,00 166 9. Krajevni praznik 12.734,10 30.000,00 236 10. Tekoče vzdrževanje; hodniki, dimnik. čiSč., nasad pred ZD, obeS. zastav. igriSče Jezera, volitve, itd. 73.308,85 100.000,00 136 11. Oprema — sejna soba, stroji 57.654,15 25.000,00 043 Skupaj; 262.431,00 381.734,00 145 Zap. St. II. Odplačilo anuitet 1. Za interkalarne obresti — skakalnica 2. Za Polje 54.152,10 106.248,00 140.000,0 Skupaj; 54.152,10 246.248,00 m dogovarjamo se - dogovorili smo se Obrazložitev k oceni finančnega načrta Icrajevne sicupnosti Žiri za leto 1979 Zap. št. Obrazložitev po točkah: 1. Dotacija proračuna SO Skofja Loka, namenjena za redno poslovanje na kS Ziri, t. j. 7.a OD in materialne stro-Ake, kar pa še daleč ne zadošča za uspešno poslovanje delovne skupnosti in kritje materialnih potreb. 2. Odstopljeni del prispevka za uporabo (mestnih) stavbnih zemljišč: ta sredstva so planirana na OSKIS v Skofji Loki na podlagi popisa in izmere po stanovanjskih hišah in podjetjih, ter se zbrana sredstva v večini vračajo nazaj v KS, namenjena za izgradnjo novih komunalnih naprav. Vendar pa ta sredstva niso plansko dosežena zaradi nerednih plačnikov in netočne evidence in izmeritve plačnikov. 3. Dotacija iz SIS komunalne dejavnosti. Iz te dotacije se črpajo sredstva za vzdrževanje vseh komunalnih naprav: to so vse kategorizirane ceste in ulice, mostove, za pluženje snega in posipanje poledice, za vzdrževanje javne razsvetljave in tokovino, za vzdrževanje plavnih spomenikov in zelenic Itd. 4. Dotacija iz občinskega sklada za potrebe ljudske obrambe: sredstva so namenjena za stroške raznih vaj in rednega delovanja, za potne stroške itd. OD pa so vračunani pri OD — redno poslovanje. 5. Plačilo anuitet občanov naselja »Polje«: Občani »Polje« sami zbirajo prispevke za odplačilo stroškov komunalne ureditve na Polju: kanalizacija, asfaltiranje itd. Posojilo o od o dobili pri KS in pogodbeno odplačali anuitete. 6. Odstop sredstev temeljne izobraževalne skupnosti iz prejšnjega krajevnega samoprispevka: t. j. ostanek sredstev iz samoprispevka za šolstvo. 7. Prispevki TOZD po samoupravnih sporazumih: a) Do 31. 12. 1977 so se zbirala sredstva v TOZD in nakazovala na KS za razvoj komunalnih dejavnosti na podlagi samoupravnih .sporazumov m sicer 1 in 1,65 ч od bruto OD. Od 1.1. 1978 dalje pa so se podjetja obvezala, da bodo podaljšali ukinjeni samoprispevek za šolstvo v obliki 1 in ga nakazovali na KS za isti namen kot prej omenjeni prispevek. To se pravi, da se od Vrsta odhodka Doseženo v letu 1978 Ocena za Indeks leto 1979 v % III. Za komunalno dejavnost 1. Za gradnjo komunalnih naprav naselja Polje 2. Za gradnjo kanalizacije 3. Za gradnjo mosta — Ledinica 4. Za pretvornike in mini pretvornik 5. Za odškodnine odkupa zemljišč in izgradnje uličnih cest 6. Za vzdrževanje vodovoda 7. Za pluženje in čiščenje snega 8. Za javno razsvetljavo — tok in vzdrževanje 9. Za vzdrževanje kategoriziranih cest in mostov: a) 380.000,00 2,600.000,00 2,760.000,00 106 3,000.000,00 851.885,00 223.000,00 026 13.971,00 1,000.000,00 715 90.930,50 33.600,00 036 79.757,20 150.000,00 188 110.439,90 140.000,00 127 dolž. vred. skupaj Relacija km točke din din Brekovice — Sovra 2 500 40 20.000 Podklanec — Ravne 2 700 40 28.000 Zigon —M. Ločnik 0,70 175 40 7.000 Selo —Jarč. dolina 2 600 40 24.000 Ziri — Breznica 2,05 718 40 28.720 Podklanec — Izgorje 2 700 40 28.(MK) Selo —Zabrežnik 2,35 823 40 32.920 M. Ločnik —Zir. vrh 4,10 1.640 40 65.600 N. vas —Melc. grapa 3 1.050 40 42.000 Račeva —Snopk 1 300 40 12.000 Ledinca —Mrzli vrh 3 1.080 40 43.200 Skupaj: 24,20 8.286 40 331.440 a) 331.440,00 b) — gramoz, za ostale kategorizir. ceste in ulice — popravilo mostov — betonske cevi — posipavanje cest zaradi poledice 10. Za vodovodno črpališče pod Klanom 11. Za trgovski center 12. Za pokopališče 13. Za radio 14. Za smetišče 15. Za telefonsko govorilnico 16. Za dom »Partizan« 17. Za mini stadion — Sole Ziri 18. Nabava snežnega pluga za krajane Opale 19. Nabava vlečne vrvi za žičnico 20. Za preventivno varnost v cest. prometu 21. Za izdelavo lokacijske dokumentacije 95.462,60 150.000,00 50 36.769,10 100.000,00 271 19.179,55 40.000,00 208 48.692,70 50.000,00 102 811.082,60 200.000,00 024 248.755,30 40.000,00 016 88.940,00 _ 127.562,45 199.000,00 156 12.508,00 1,500.000,00 30.000,00 4.599,35 — 383.000,00 5.000,00 7.000,00 20.000,00 43.000,00 383.000,00 5.000,00 7.000,00 20.000,00 43.000,00 Skupaj: IV. Dotacija družbenopolitičnim organizacijam in društvom 1. Dotacija SZDL 2. OS — ekskurzija Medicine 3. Svet ZSMS Ziri '4. Muzejsko druStvo Žiri 5. 00 ZSMS - Alpina 5,470.535,20 10,755.040,00 189 12.720,00 3.540,00 20.000,00 157 Skupaj: V. Za praznovanje dedka Mraza VI. Za potrebe odbora ljudske obrambe in družbene samozaščite VII. Stroški za praznovanje dneva žena VIII. Za stroške poravnalnega sveta IX. Za urbanistično dokumentacijo — rekreacijski .športni center X. Pogostitev ostarelih občanov starosti nad 75 let XI. Nerazporejena sredstva za nepredvidene izdatke SKUPAJ: - 20.000,00 15.000,00 90.000,00 16.260,00 145.000,00 891 1.500,00 3.000,00 200 6.540,00 20.000,00 306 — 10.000,00 1.000,00 100.000,00 10.000,00 236.422,60 12.720,00 3.540,00 20.000,00 157 6,209.672,00 12,642.44,60 195 6,209.672,00 12,642.44,60 195 dogovarjamo se - dogovorili smo se 1.1. 1978 dalje zbirajo v podjetjih 3,65 % od bruto OD sredstva za komunalni razvoj Zirov. b) Do 31. 12. 1977 so se ravno tako zbirala sredstva po podjetjih in sicer 0,60 % od bruto OD za TV pretvornike in sicer na Koprivniku, Fri-covem griču in mini pretvornik. V letu 1978 zbrana sredstva 0,60 % pa bi se razdelila na: 50 % Se naprej za dograditev TV pretvornikov in c) 50 % za nakup zemljiAča in starih stavb, ker je od 1. julija 1078 podpisan nov samoupravni sporazum za namensko zbiranje sredstev za nakup zemljišča m odkup obstoječih stavb na tem zemliiAču ter pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo družbeno pomembnih objektov. d) tudi za ustanovitev in redno poslovanje radijske postaje je bil podpisan po podjetjih samoupravni sporazum. 8. Neporavnane obveznosti TOZD za leto 1978: to so sredstva, katera so TOZD dolžne na podlagi samoupravnih sporazumov za razvoj komunalne dejavnosti, ker jih niso nakazala v letu 1978 in 1977. 9. Od leta 1973 do konec leta 1978 se je pobiral od no-vograditeljev komunalni prispevek za ureditev, oziroma izgradnjo javnih komunalnih naprav, t. J. elektrika, kanalizacija, vodovod in ceste. Od teh graditeljev so Ae ostali dolžniki, kateri so v bistvu plačali akontacijo v prvih letih na ta komunalni prispevek, toliko, da so lahko dobili soglasje, oziroma gradbeno dovoljenje za gradnjo hiSe, ter so sedaj dolžni Se doplačilo po sklepu sveta Se iz leta 1975. 10. Ta sredstva se dobijo od prispevkov za plakatiranje, oziroma žigosanje plakatov, prodajo mejnikov in podobno. obrazložitev po točkah: I. a) Delovna skupnost KS 1. OD — precejSje povečanje stroSkov je predvideno iz naslednjih vzrokov: — odprto je novo delovno mesto knjigovodje. Do sedaj so se opravljala honorarno le najnujnejša dela. Potreba in narava dela pa je pokazala, da je nujna nova stalna redna zaposlitev. — V letu 1978 so bili stroSki OD manjSi tudi zaradi bolezni delavcev, ki so prejemali hranarino. 2. Prispevki se obračunavajo po predpisih. 3. Pogodbe o delu sklepamo z delavci za opravljeno delo na cestah, ob posebnih akcijah za administrativno delo itd. 4. Za sklad skupne porabe ~ ni predpvideno povečanje, ker se črpajo iz tega samo sredstva za regres in nagrade, zato bo s sredstvi, ki so ostala v letu 1978 zadostoval ta znesek. 5. Povečanje stroSkov za bone za malice je predvideno v razmerju s povečanjem delovnega mesta in valorizacije. h) Materialni stroški 1. Predvidena je dosti večja poraba pisarniškega materiala radi rednih sklicevanj delegacij SIS in raznih komisij, ter dostave materiala za seje sveta KS in skupSčine. Tudi posebne akcije na KS vplivajo na večjo porabo pisarniškega materiala. 2. Kurjava in razsvetljava se povečujejo zaradi pridobljenih novih prostorov in 20 '