Vu
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G 0 r 1 z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XVII. - Štev. 20 (845)
Gorica - četrtek, 13. maja 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
NIHČE PA, KI NI IZKUSIL, NE VERJAME
Preteklost se zdaj zrcali v zgodovini, v spominih in pesmih. Njen odsev bo še dolgo lebdel nad sedanjostjo. Toliko je še skritih drobcev, ki prihajajo na dan m so važni za zgodovino.
Značilno za mišljenje škofa dr. Gregorija Rožmana in njegov pogled v bodočnost je pismo, naslovljeno na msgr. Gabrovška, ki je 1. 1945 živel kot gost v župnišču pri Sv. Vidu v Clevelandu, pa kasneje umrl kot župnik slovenske fare Sv. Janeza Evangelista v Milwaukeeju v ZDA.
Celovec, 27. novembra 1945 ®ragi gospod Gabrovšek!
Popolnoma sem Vaših misli, da se ne bomo triumfalno vračali v domovino, am-Pak precej ponižni in veseli, da bomo smeli doma mimo živeti. Bog zahteva si-cer hude žrtve, pa on ve zakaj in mi verujemo, da je tako dobro in prav. Ne Pečam se z mislijo, da bi se takoj vrnil, ker bi bilo čisto brezsmiselno, saj bi do-•Pa še manj mogel storiti za ljudstvo kot Pa tu.
Odkrito povem, da me je neznansko bolelo, ko sem videl, kako fašisti in na-eisti izrabljajo našo borbo v to, da se Slovenci med seboj pobijamo. Jokal sem včasih, ko so partizani novodošle štajerske fante vrgli v prve vrste zoper domobrance, da so neuki v orožju padali.
tli bilo mogoče priti skupaj. Komu-so bili nedostopni. Njim je šlo za °blast in za nič drugega. Zato so morali Uničiti vsak odpor proti komunizmu. Ni-SlPo mi krivi, da ni prišlo do pametnega dogovora. Nihče pa, ki ni izkusil, ne verjame, da s komunizmom ni debate.
Za svojo osebo sem prepričan, da nam bo čas dal prav in nas popolnoma opra-čil, čeprav še morda ne tako kmalu. Angleži in Amerikanci bodo tudi enkrat Postavljeni pred odločitev. To sta dva svetova, ki nimata zdaj nič skupnega. Ve-*®la ju je samo borba proti nacizmu. Ta Je končana in sedaj nujno ostanejo samo sporne točke. Poznam komunizem, ki je Satanizem in teroristični totalitarizem, neprimerno doslednejši kot fašizem in napnem. Pa ne vem, če mi tamkaj verja-Xrs* n,e^0- (-e ne> se bodo sami prepričali.
Komunistična propaganda porabi vse in 5O' ®°rablja tudi slovanstvo, kadar ji to pri-j.Ol **aJa prav. Sovjeti ne vodijo in nikdar ne I bodo vodili slovanske politike. Saj so celo •mena svoje države črtali rusko ime. 9ni poznajo samo eno: komunistično re-,]i volucijo po vsem svetu. Vse, prav vse **iora temu cilju služiti. Za slovanske naivneže jim služi slovanska krinka. Le kdo, bi količkaj resno misli, more verjeti, da J® Šmihelčan Rožman, ki so mu že v dfugem razredu ljudske šole zaradi slo-Venščine prisoljene klofute nemškega uči-’elja vzbudile tako narodno zavest, ki Je n*b ubiti ne more, da je ta postal ^dajalec in začel sodelovati * nacisti, ki so mu vse škofijsko imet-Je ukradli in vse bližje sorodstvo razlastili
iorif
ime5;
ur«1'
dr>
72.«
«n
preselili. Saj nisem zverina, ampak člo-
Vfik z vestjo in vero v odgovornost pred Vsevednim Bogom.
GREGORIJ ROŽMAN, l.r.
to zato, ker še niso prišli do spoznanja,
je komunizem satanizem, **• debate.
s katerim
Te dni poteka dvajset let, odkar se je zaključila druga svetovna vojna, ki je tako po številu žrtev kot po trpljenju in vsesplošnem razdejanju bila najbolj kruta in nečloveška.
Čeprav z neprijetnim občutkom v srcu moramo kot ljudje priznati, da si skoro ne moremo niti predstavljati, da se je mogel človek kot razumno in družabno bitje povzpeti do take stopnje izprijenosti kot v času zadnje vojne.
V vseh časih so se našli kruti in moralno izprijeni ljudje, ki so zagrešili težke in številne zločine nad svojimi nasprotniki. Toda naše 20. stoletje je brez dvoma prekosilo razne faraone, Herodeže,
Nerone, Atile in Džingis-kane. Ti slednji so vsaj načelno nastopali proti svojim sovražnikom v imenu volje najmočnejšega, ki naj obvelja kot zakon med ljudmi in plemeni.
Modemi trinogi in osvajavci pa so zakrivili množične zločine in pri tem zavestno zlorabljali načela demokracije, narodne samostojnosti, rasne čistokrvnosti, enakosti in drugih. Tako daleč je prišel modemi človek, da misli, da mu je v imenu vsemogočih načel vse dovoljeno. V tej iznakaženosti človekove morale je treba iskati glavni vir, iz katerega razne ideologije črpajo navdihe za delovanje.
NEKAJ ZGODOVINE
Niso se še povsem zacelile rane, ki jih je povzročila prva svetovna vojna, ko je bilo človeštvo pahnjeno v novo, še strašnejšo vojno.
Ni naš namen na tem mestu razglabljati o vzrokih, ki so dovedli do spopada. To je naloga zgodovinarjev, ki ni lahka. Naj navedemo le nekaj dejstev.
Koje v Nemčiji prišel na oblast Hitler, so tedanji vodilni evropski državniki menili, da bodo njegovim zahtevam ugodili s kompromisarskim popuščanjem na račun tretjih držav. V tem prepričanju se je vrnil iz Monakovega v London angleški minister lord Cham-
 ........11......................................  minimum......
SLOVENSKI PRVI MAJNIK NA FRANCOSKIH TLEH
berlain, potem ko je prepustil Češkoslovaško na milost in nemilost Hitlerju.
Opogumljen nad popustljivostjo, je Hitler 1. septembra 1939 napadel Poljsko in tako se je začela druga svetovna vojna. Ena za drugo so skoro vse evropske države postale plen nacistov in fašistov. Vsako upiranje je povzročilo hude represalije. V uničevalnih taboriščih je na ta način končalo na milijone ljudi vsah narodnosti. Prav tako je smrt obilno žela na bojiščih.
Koaliciji zahodnih sil (Velike Britanije in ZDA) ter Sovjetske zveze se je leta 1945 končno posrečilo zlomiti zadnji odpor Hitlerjeve vojske. 9. maja pred dvajsetimi leti je kot zadnja postojanka padel Berlin in s tem je bilo konec vojne v Evropi. Samo Japonska je še nadaljevala vojno. Toda ko so Američani odvrgli dve atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, so se 30. avgusta 1945 vdali tudi Japonci.
Tako je druga svetovna vojna trajala celih šest let in temu primerne so bile tudi izgube. Izračunali so, da je bilo v tem času pobitih na frontah ali doma, po vaseh, mestih in koncentracijskih taboriščih 40 milijonov ljudi. Materialna škoda je bila ogromna.
Nič manjše ni bilo moralno razdejanje. Dejstvo, da so se ljudje šest let brez usmiljenja klali, ni ostalo brez posledic. Po končanih vojaških sovražnostih so se ljudje začeli vpraševati: Kdo je vsega tega kriv? Čemu je bilo tega treba? Ali bodo odgovorni ljudje kaznovani? Ali je bila to res zadnja vojna?
POVOJNA UREDITEV SVETA
Vsa ta vprašanja so imeli pred očmi državniki, ki so urejali svet po končani vojni. Nekatera jim je za silo uspelo rešiti, z nekaterimi se še vedno ubadajo. Tako je še vedno nerešeno nemško vprašanje ter vprašanja razorožitve.
Jo je pismo človeka, ki je bil duhovni jj°dnik slovenskega ljudstva v najtežjem _ asu. Anglija in Amerika sta sedaj prav 25«	kjer je dr. Rožman videval: Nekje
morali braniti fronte proti komurti-Zrhu. Branijo jih daleč od svojih tal, pa mnogih krajih brezupno in brezupešno.
košnje šmarnice
y Sloveniji berejo letos Šmarnice »Ma-^ja v življenju Cerkve«. Napisal jih je ^Nlat dr. Vilko Fajdiga.
V Merlebachu v vzhodni Lotaringiji v Franciji (Moselle) živi med našimi rojaki in zanje skrbi že nad trideset let izseljenski duhovnik msgr. Stanko Grims.
O njem je aprilska številka izseljenskega mesečnika Naša luč napisala, da mu je prirojena ljubezen do revnega, delavnega slovenskega človeka in mu je prirojen tudi stoodstotni optimizem. Kdor ga globlje pozna pa pravi, da je njegov občudovanja vredni optimizem sad vere in z vsakdanjim trudom vedno znova dosežena pridobitev.
V isti številki je msgr. Grims naslovil na svoje rojake, ki živijo v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji in Luksemburgu sledeči poziv: »Vsako leto pbhitimo za 1. majnik k Materi božji z Brezij v Habster-dick. Tudi letos vabimo vse, da pridejo od vseih strani k naši skupni Materi! Nikoli vam še ni bilo žal, tudi letos vam ne bo, če pridete ta dan v Habsterdick. Uredite vse tako, da boste 1. maja prosti, če imate obisk, pridite z njim! če imate namen koga povabiti k sebi, povabite ga za 1. maj! Želim vas zopet iz srca pozdraviti v novi cerkvi, kjer smo lansko leto že prav lepo začeli Marijin mesec.«
Na 1. majnika se je zbralo pri Mariji z Brezij 800 naših rojakov in 8 slovenskih duhovnikov. Iz vseh krajev so prišli. Po 100, 200 kilometrov in še veliko več so
prevozili, da so se mogli udeležiti Marijinega slavja, biti pri maši, prejeti sveto obhajilo, poslušati božjo besedo. Lepo je bilo tisti dan: krasno . vreme, praznično razpoloženje. Večina naših rojakov je prvič doživela slovesno sveto mašo v slovenskem jeziku. (Tudi tu se je pokazalo, s kakšnim veseljem naši ljudje sprejemajo nove liturgične spremembe, še posebno, ker molitev lahko spremljamo z ubrano pesmijo, ki nam jo drugi narodi velikokrat zavidajo).
Kako je sploh prišlo do tega slovenskega praznika za 1. maj? Msgr. Grims ga je vpeljal pred 25 leti. Preklinjanje je bilo tedaj zelo razširjeno in celo tako priljubljeno, da so neko ulico imenovali kar po italijanski kletvini proti Materi božji. Da bi vsaj delno odpravil to razvado in dal Mariji nekoliko zadoščenja, je začel g. Grims z romanjem k Mariji z Brezij. (Brezje je seveda nadomestila Marijina podoba iz tega svetišča.) Naši ljudje so se radi odzvali duhovnikovemu vabilu in število romarjev se je od leta do leta večalo. Letos je doseglo število že 800!
V domovini in po svetu nas more in mora družiti le krščanski duh, ki ga razodevata zbrana molitev in ubrana pesem. 'To je znova pokazal slovenski 1. majnik na francoskih tleh.
L. šk.
Po končani vojni se je namreč skrhalo prijateljsko sodelovanje med zavezniki, ki so se borili proti nacistični Nemčiji. Med Sovjetsko zvezo in Zahodom se je sprožila tekma za vpliv nad svetom. Tako so države vzhodne Evrope kot Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Vzhodna Nemčija, Bolgarija in do leta 1948 Jugoslavija padle pod vpliv Sovjetske zveze in tvorijo tako zvani vzhodni ali socialistični (komunistični) tabor.
Države Zahodne Evrope in druge pa tvorijo zahodni tabor z ZDA na čelu. Med obema skupinama držav se je vnela tako zvana hladna vojna, ki se je na mnogih žariščih sprevrgla v vročo čeprav v omejenem obsegu. Tekma v oboroževanju se je razmahnila v ne-slutenem obsegu in le' nepredvidenemu znanstvenemu in tehničnemu razvoju se imamo zahvaliti, da se hladna vojna ni sprevrgla v vročo v svetovnem obsegu.
GLAVNE SPREMEMBE
Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo več sprememb, ki danes odločilno vplivajo na življenje v mednarodni skupnosti:
1. Razvoj jedrskega orožja je dovedel do stvarno ugotovljenega spoznanja, da bi bila morebitna vojna pogubonosna za napadenca in za napadenega. Zaradi tega je vojna kot sredstvo za dosego političnih ciljev postala nesmiselna, ker bi nikomur ne naklonila zmage. Temu dejstvu so morale velesile prilagoditi svojo politiko, ki so jo nazvali »politiko mirnega sožitja«. Bolj točen za to bi bil izraz politika »prisilnega« sožitja, na katerem sloni današnji mir v svetu.
2. Dekolonizacija: Pred dvajsetimi leti niso državniki, ki so krojili usodo sveta, verjetno niti od daleč slutili, da se bodo kolonialne dežele osamosvojile tako naglo, kot se je dejansko zgodilo. Na afriški celini so bile ob koncu vojne štiri neodvisne države, sedaj jih je preko trideset. To se sedaj zlasti odraža v Organizaciji združenih narodov (OZN), ki je več kot podvojila število članic. Posledica tega je, da je Varnostni svet kot izraz velesil izgubil vlogo suverenega organa te mednarodne organizacije. To je rodilo ustavno-politično krizo Združenih narodov.
3. Spričo že omenjenih objektivnih dejstev, zlasti majhne verjetnosti vojne, so na znotraj obeh vojaško-političnih taborov nastopile spremembe, ki povzročajo gotove motnje v tradicionalnih povojnih odnosih na znotraj obeh formacij. V socialističnem taboru je komunistična Kitajska, ki še vedno vztraja na preživelih stališčih o neizogibnosti vojne; v zahodnem taboru pa je De Gaullova Francija, ki hoče voditi neodvisno politiko in se zato vedno bolj oddaljuje od ostalih zahodnih zaveznikov.
Na osnovi teh objektivnih dejstev se razvijajo odnosi med političnimi silami, ki jim pravimo države. Če bi vsaka država bila popolnoma svobodna odločati o svoji usodi, bi razvoj šel še bolj naglo naprej. Zlasti mlade nerazvite države težijo za tem, da bi se v ^rekordnem času politično in gospodarsko razvile. Toda sredstva so omejena. Odtod nestrpnost in neučakanost, ki povzroča trenja z razvitimi deželami.
Zakon o verskih
skupnostih v Jugoslaviji
V Uradnem listu SFRJ št. 10/64, str. 295 je izšel ta zakon prilagojen novi ustavi.
»KAZENSKE DOLOČBE«
20a člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek:
1.) kdor komu prepreči udeležbo pri verskih obredih ali drugačnem izražanju verskih čustev (tretji odstavek 6. člena);
2.) kdor koga zaradi njegovega verskega prepričanja, zaradi pripadnosti kakšni veroizpovedi aili kakšni verski skupnosti ali zaradi udeležbe pri verskih obredih in drugačnem izražanju verskih čustev omejuje v pravicah, ki mu gredo po zakonu (prvi odstakev 7. člena);
3.) kdor brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa nabira prispevke v verske namene zunaj krajev, ki so za to določeni (drugi odstavek 12. člena);
4.) kdar brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa priredi procesijo ali kakšen drug verski obred zunaj prostorov, omenjenih v prvem odstavku 13. člena tega zakona (drugi odstavek 13. člena);
5.) kdor sprejme v versko šolo za pripravljanje duhovnikov koga, ki ni dokončal obveznega osnovnega šolanja (drugi odstavek 19. člena).
20b člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor sprejme za slušatelja verskega pouka (katehizacije) mladoletno osebo brez dovoljenja obeh staršev oziroma skrbnika (prvi odstavek 19. člena).
Ekumenizem gradi edinost družbe
Kardinal Avguštin Bea, ki je bil nedavno na obisku v ZDA, je v govoru, ki ga je imel 29. aprila zvečer v Filadelfiji, prikazal doprinos ekumenizma k zgraditvi edinosti človeške družine. Govoril je v teku prireditve, med katero so mu podelili nagrado ameriške komisije za bratstvo. Kardinal je zatrdil, da se koncilski dekret o ekumenizmu tiče prav zgraditve edinosti med kristjani, vendar pa nudi važne in plodovite misli tudi za edinost med vsemi ljudmi. Saj je v tem dekretu vključeno priznanje dostojanstva človeške osebe brez razlike na raso, narodnost in vero, priznanje in spoštovanje značilnih lastnosti posameznikov in narodov in priznanje ter upoštevanje prispevka, ki ga vsak izmed nas lahko nudi napredku in blagostanju človeške družine v svobodi in resnici. Ekumenizem, tako je zaključil kardinal Bea, ne nudi samo številnih in dragocenih smernic, ampak predstavlja predvsem prepričljiv vzgled bratskega spoštovanja, medsebojne dobrohotnosti in harmoničnega sodelovanja za ustvaritev' edinosti in za utrditev bratstva.
Sto let buenosaireške nadškofije
V stolnici v Buenos Airesu je argentinski kardinai Caggiano daroval slovesno ponti-fikalno sveto mašo, s katero so proslavili 100-letnico ustanovitve buenosaireške nadškofije. Prisoten je bil tudi argentinski kardinal Copello, ki je podelil prisotnim blagoslov in prebral poslanico, ki jo je za to priložnost poslal papež Pavel VI. Kardinal Copello je sedaj kancler rimske cerkve in živi stalno v Rimu.
Velika noč v Moskvi
Agencija UPI poroča, da je ob prilik pravoslavne velike noči prisostvovalo 1 Moskvi svetim obredom okrog sto tisa vernikov v stolnici in drugih mestnil cerkvah. Marsikje so skupine brezbožni! mladincev Zasmehovale in zasramovali navzoče pri obredih. Policija je bila po vsod navzoča, da je delala red.
Na Sveti gori zvon zvoni... Biseromašnik bod’pozdravljen!
Letos poteka štiri sto let, odkar je začel redno zvoniti zvon na Sveti gori pri Gorici: leta 1565 je bila ta prelepa slovenska božja pot izročena v oskrbo sinovom sv. Frančiška.
Marija si je izbrala goro Skalnico leta 1539, ko se je prikazala preprosti slovenski deklici, Uršuli Ferligojevi iz Grgarja in ji naročila, naj ji ljudje na tej gori »sezidajo hišo in jo prihajajo milosti prosit«. Cerkev je bila sezidana v petih letih in je bila podružnica solkanske župnije. A število romarjev je tako naraščalo, da solkanski župnik s svojo duhovščino ni zmogel vsega dela. Stalno skrb za romarje so sprejeli sinovi sv. Frančiška, ki so se morali nekaj desetletij prej umakniti iz Bosne, kjer so jim Turki zatrli mnogo samostanov. Leta 1565 so se naselili na Sveti gori in takoj postavili poleg cerkve »skromen samo-stanček za šestindvajset bratov«. Molitev pobožnih redovnikov se je začela razlegati po Sveti gori in zvonovi so začeli vsak dan vabiti in pozdravljati romarje.
Ker je bilo na razpolago dovolj maš-nikov, pridigarjev in spovednikov, je božja pot tako zaslovela, da piše prvi znani zgodovinar Svete gore, o. G. Pasconi, takole: Pobožni ljudje so dan za dnem skupaj drli s Furlanskega, iz Japidije (Krasa), s Pojke (Notranjskega), iz Li-burnije (Istre), Dalmacije, Hrvaškega, Koroškega, Kranjskega, itd.
Cerkev se je večala, tako da je z 72 metri dolžine postala eno največjih slovenskih svetišč, štiri prvotne lesene oltarje je zamenjalo dvanajst novih kamnitih. Rasel je tudi samostan in bil v začetku osemnajstega stoletja zgrajen nov za štirideset menihov. Za romarje so sezidali dvoje gostišč in veliko stavbo za prenočišča.
Višek razcveta je dosegla božja pot
I.	1717, ko je gvardijan p. Romuald Siter oskrbel vse potrebno za kronanje Matere božje, čast, ki je bila takrat podeljena le najimenitnejšim božjim potem v Evropi. (Dve leti prej je to čast dosegel Trsat, čenstobova na Poljskem pa šele tri mesece kasneje.)
Za časi slave so prišli časi ponižanja in trpljenja: za cesarja Jožefa II. je morala Marija s Svete gore za sedem let, njeni varuhi pa za sto štirinajst. Komaj se je božja pot znova začela razcvetati,
je prišla druga, še hujša preizkušnja, prva svetovna vojna. Marija je postala begunka v Ljubljani, vojna pa je spremenila Sveto goro v grmado kamenja.
Po vojni je bilo treba začeti vse popolnoma znova. Slovenski frančiškani so se 1 1919 lotili pretežke naloge, sezidali zasilno kapelo z majhnim samostančkom, oskrbeli mogočne zvonove in jih obesili kar na železne traverze ter naročili načrte za novo baziliko. Da bi jih izvedli, jim ni biio dano: v maju 1924 so morali zapustiti Sveto goro. Zamenjali so jih sinovi sv. Frančiška tridentinske provin-cije, a z isto vnemo so nadaljevali naloge in v tretje so bili postavljeni na Gori prelepi Marijini dvori. Leta 1947 so slovenski frančiškani zopet sprejeli v varstvo predragocen verski biser naše zemlje.
Zahvalne slovesnosti ob štiristoletnici so se pričele v nedeljo dne 9. maja, ko je solkanski župnik in dekan, prelat Andrej Simčič imel slovesno službo božjo ob asistenci župnika iz Kromberka, p. Cirila. Sodelovali so cerkveni zbori iz Solkana, Kromberka in Trnovega.
Na »Kronanco«, 27. junija, se bodo zbrali provinciali jugoslovanskih frančiškanskih provincij in bodo z vrhovnim poglavarjem slovenskih frančiškanov p. Marjanom Valenčakom opravili sveto mašo v koncelebraciji. Slavnostni govor bo imel p. dr. Roman Tominec iz Ljubljane, sodeloval bo odlični zbor cerkvenih pevcev iz Kanala, župnije, ki ima ta dan že stoletja svoje procesije k svetogorski Materi.
Na Vel. šmaren, ko je patrocinij, bo slovesnost opravil škof Slov. Primorja dr. Janez Jenko ob asistenci frančiškanskih klerikov-bogoslovcev iz Ljubljane.
Na nedeljo po Malem šmarnu, 12. septembra, bo poveličal to slovesnost generalni vikar in prošt ljubljanske nadškofije dr. Stanislav Lenič.
Končno bo na praznik Vseh svetnikov provincial p. Marijan Valenčak opravil molitve za vse rajne redovnike, ki počivajo ob Materi in jih je v 400 letih nad sto.
Vsi ti spomini pa naj bi bili le skromen uvod za pripravo na proslavo 250 letnice kronanja prve slovenske Matere božje, ki bo leta 1967.
M. P.
Novice iz Slovenije
Umrli duhovniki
V Sirju pri Zidanem mostu je umrl 4. marca 1965 Janez Drešar, upravitelj te župnije. Star je bil 77 let.
15. marca 1965 je umrl v Beogradu Ivan Javornik, star 51 let. Leta 1941 so ga Nemci izselili na Hrvaško, kjer je ostal tudi po vojni.
20. marca 1965 je v ljubljanski bolnišnici dotrpel dr. Franc Ambrožič, profesor verouka in župnijski upravitelj v St. Jakobu ob Savi. Dopolnil je 67 let. Bil je marljiv sodelavec pri pisanju veroučnih učbenikov. 13. marca ga je po maši med opravljanjem zahvale zadela možganska kap. Pu-kopali so ga v Kranju.	*
27. marca 1965 je v 55. letu starosti preminul Alojzij Fister, dolgoletni župni upravitelj prostrane župnije Št. Jernej na Dolenjskem. Najprej je bil 8 let tam kaplan, nato pa še 19 let župni upravitelj. Bil je izredno vesten, marljiv in tih delavec v vinogradu Gospodovem. Svojo župnijo je odlično poznal. Zaradi velike obremenjenosti z dušnopastirskim delom so mu prezgodaj pošle moči. Zadnja leta je zaradi bolezni veliko trpelr
Cerkveni odlikovanji
Za hišnega prelata Nj. svetosti je bil imenovan stolni kanonik Jakob Šolar. Z njim je sveti sedež hotel počastiti vse znanstvenike duhovnike pri nas. Za tajnega komornika (monsignora) je bil imenovan Anton Smerkolj, župnijski upravitelj v Zagorju ob Savi. Z njim so odlikovani vsi dušni pastirji ljubljanske nadškofije.
Dva nova doktorja bogoslovja
Za doktorja bogoslovja sta bila dne 20. februarja 1965 na teološki fakulteti v Ljubljani promovirana Franc Oražem, prefekt v malem semenišču v Vipavi, in iz gori-ške administrature Alojzij Vetrih, župnijski upravitelj v Otlici. Čestitamo!
Oskrunjeni tabernakelj
V Piranu se je dogodi! žalosten primer. V noči od 28. do 29. aprila so neznanci vlomili v župnijsko cerkev sv. Jurija, naredili v njej velik nered, ukradli mikrofo-
na, odprli puščice ter naredili v cerkvi precej škode. Najstrašnejše pa je, da so vlomili v tabernakelj, raztresli in zmečkali hostije iz ciborija, veliko hostijo iz lunule pa odnesli. S tem bogoskrumstvom so evharističnemu Jezusu zadali strašno žalitev. Za tolikšen greh smo dolžni osebno in skupno zadoščevati s kakšno uro molitve in bolj pobožnim obnašanjem v cerkvi.
Ordinarij za Slov. Primorje
Dr. Janez Jenko bo meseca maja precej na poti. 14., 15. in 16. se bo udeležil 'misijonov v kanalski dekaniji; 23. bo birmo-val v Godoviču, a 30. v Gradnu v Brdih.
Nesreča v Kazljah
V četrtek, 6. maja je med popoldansko nevihto strela udarila v cerkev v Kazljah na Krasu in jo zelo poškodovala. Župnik msgr. Albin Kjuder je prav takrat v bližini cerkve imel krščanski nauk za otroke.
Strela je isti dan udarila tudi v cerkvico v Krepljah, a ni povzročila škode.
Bogoslovni vestnik bo spet začel izhajati
Teološka fakulteta v Ljubljani bo po dvajsetih letih zopet pričela redno izdajati »Bogoslovni vestnik«. Ta znanstvena teološka revija je slovenski znanosti, kakor tudi slovenski duhovščini nadvse potrebna. Obnovljeni Bogoslovni vestnik bo kakor prej izhajal v 4 številkah, zaenkrat v dveh zvezkih po dve številki skupaj. Obseg bo 150-180 strani v enem zvezku. Izhajal bo vsako leto spomladi in jeseni. Prvi zvezek izide ob koncu maja ali v začetku junija. Vsak zvezek bo stal okoli 1000 din. Bogoslovni vestnik se naroča pri Teološki fakulteti v Ljubljani, Poljanska cesta 4/II.
Iz uprave Knjižic: Nekateri izvodi zadnje knjižice KRISTUSOVO TELO so napačno sešiti in določene strani manjkajo. Kdor je dobil tak izvod, naj oprosti, naj sporoči upravi in bo takoj prejel pravilni izvod. V Trstu lahko zamenjate tudi v trgovini Fortunato, v Gorici pa v Katoliški knjigarni.
Tako je zapel zbor Marijine družbe v nedeljo zjutraj v stolnici, ko je starosta goriških duhovnikov, msgr. Alojzij Novak stopil pred oltar, da Bogu daruje svojo biserno mašo.
Šestdeset let Bogu služiš, delaš, moliš in trpiš,
Z nami v žalosti se družiš, v srečnih dneh se veseliš,
je pel dalje zbor na koru, medtem ko je naš priljubljeni biseromašnik, vidno ganjen začel s sveto mašo. Stali so mu ob strani msgr. Rudolf Klinec, msgr. Velci, stolni vikar dr. Humar, jameljski župnik g. Štanta in travniški kaplan g. Jericijo. S čilim glasom je g. biseromašnik glasno molil mašne molitve. Polna cerkev vernikov mu je zvesto odgovarjala, zavedajoč se izredne odlike, da lahko prisostvuje tako redki slovesnosti. Ob evangeliju je slavljencu čestital stolni vikar dr. Humar z besedami:
"Preteklo nedeljo smo obhajali praznik Kristusa dobrega Pastirja, danes pa naša stolna župnija in z njo vsa naša škofija in zlasti še cela naša slovenska skupnost v Gorici obhaja praznik pastirja duš, ki je pred 60 leti stopil v službo Kristusu, dobremu pastirju, in si je vseh 60 let po najboljših močeh prizadeval, da bi sledil našemu Gospodu pri delu za zveličanje duš. Včeraj se je g. biseromašnik za to veliko milost zahvalil Bogu in Materi božji na Sveti gori, kjer -je pred 60 leti prvič bral sveto mašo; danes je pa iz spovednice stopil med nas, da ponovi zahvalno daritev tukaj v stolni cerkvi, kjer že 21 let dan za dnem zvesto časti Boga in se trudi zanj. Najprej mu je deset let vsak dan v koru prepeval hvalnice s kraljem Davidom, nato se je umaknil v najbolj skrito spovednico v kapeli sv. Ane, da tam sprejema cestninarje in Magdalene, Lazarje in Caheje ter jih vrača v življenje milosti božje. Prej je pa 40 let delal v vinogradu Kristusovem na raznih krajih in obdeloval božje trte, ki danes mnoge rodijo žlahten sad.
Za vse to se te dni gospod jubilant zahvaljuje Bogu in sveta Cerkev z njim. Znak te skupne vesele zahvale je najprej lastnoročno pismo g. nadškofa, ki se v prevodu glasi:
»Predragi monsignor!
Zvedel sem, da danes obhajate 60-letnico mašništva; ob tej priliki želim biti blizu Vas s posebno molitvijo za Vas pri sveti maši današnjega dne, da se skupaj z Vami zahvalim Gospodu za tako izreden dar in da izprosim milosti in božjo pomoč.
Preteklih let je veliko; toda tildi zaslu-Ženja je veliko. Vsi vas imajo radi in Vas spoštujejo zaradi Vaše dobrote in zaradi Vaše velikodušnosti. Tudi to je razlog za veselje, ki spremlja Vašo mašo ob spominu na 60 let duhovništva. Mati božja s Svete gore naj Vas čuva v miru in veselju Kristusa večnega duhovnika, in jaz Vas blagoslavljam z veliko ljubeznijo in z najlepšimi voščili.«
Čestitkam g. nadškofa se pridružujejo še tiste sv. očeta, ki je po državnem tajniku poslal tale telegram:
»Monsignorju Alojziju Novaku, ki obhaja 60-letnico mašništva, sveti oče želi nove božje pomoči za vedno bolj bogate sadove svetosti in apostolata ter pošilja svoj blagoslov, ki se lahko podeli tudi sobratom,
m?
Ob biserni maši
preč. msgr. Alojzija Novaka
Na Sveti gori Mati Sinku pravi:
«Ta dan, veš, Sinek, drugim ni enak; služabnik tvoj za biserno daritev prestopit bo v tem jutru najin prag.«
In res, veselo k božjemu oltarju pokleknil mašnik je v zvestobi vsej, da Bogu prav ponižno se zahvali za biserni, svečani jubilej.
Ta sreča le izvoljenim je dana — med drugimi je njega Bog izbral; zato Magnificat z Marijo poje Najvišjemu v zahvalo in pozdrav.
Vso dolgo dobo šestili desetletij je čredi svoji dober bil pastir; Gospodu zdaj sadove v dar poklanja, ko dan njegov nagiba se v večer.
Slovenski rod oh Soči in Vipavi se v srcu z jubilantom veseli; zanj moti, božjih milosti mu vošči in kliče; »Še na mnoge srečne dni!«
Ljubka Šorli
sorodnikom in vsem navzočim pri jubilejni sveti maši.«
Mi bomo sedaj med mašo in potem še naprej prosili Boga, naj se uresničijo želje in voščila, ki jih danes g. jubilantu izreka Cerkev in vse krščansko ljudstvo.”
K svetemu obhajilu je pristopila skoro vsa cerkev in blagoslov z Najsvetejšim je zaključil lepo slovesnost. Praznično razpoloženi so ljudje odhajali iz cerkve, zdelo se je, kakor da je to skupni praznik vseh.
Opoldne smo prijetno presenečeni prisluhnili intervjuju tržaškega radia z našim biseromašnikom; tako so ga lahko slišali vsi njegovi nekdanji farani, zlasti Črničam, ki na njegovo biserno mašo niso mogli priti. Prav tako so se visokega jubilanta spomnili tudi v oddaji Vera in naš čas in še pozneje pri poročilih. Vse 'je pripomoglo, da je tudi širši krog naših ljudi spoznal v skromnosti tako velikega in po zaslugah na vseh poljih tako odličnega duhovnika, kakor je naš biseromaš-nik msgr. Novak.
Popoldne ob 4h smo se spet zbrali v go-riški stolnici k slovesnemu blagoslovu. Msgr. Franc Močnik je povezal visoki jubilej našega slavljenca z gorečo prošnjo na vse vernike, naj molimo za duhovnike in duhovniški naraščaj. Duhovniški poklic je milost, zato si ga moramo od Boga izprositi. Njegov roteči poziv na tako pomemben dan prav gotovo ne bo brez od-
ziva. Po petih litanijah z majniškimi od' pevi je biseromašnik in z njim vsi duhovniki in verniki zapel zahvalno pesem.
Hvaležni gospodu biseromašniku, da je imel zahvalno slovesnost tudi v goriški stolnici, mu kličemo z lepo mašniško pesmijo:
Bog poplačaj ti napore, vso ljubezen in skrbi in te sprejmi v svoje dvore, ko zatisnil boš oči.
Z. P.
LETOŠNJI DUHOVNIŠKI JUBILEJI
60 let duhovnik:
Msgr. Alojzij Novak, Gorica (3.5.);
50 let duhovnika:
Msgr. Ivan Omerza, Trst (29.6); g. Ludvik Savelj C.M.,. Trst (4.7.).
25 let duhovniki:
Dr. Franc Felc, izseljenski duhovnik Stuttgartu (23.5.); g. Dominik Pegan, župnik v Dekanih (26.5.); g. Avgust Žela župnik v Repentabru (26.5.); msgr. Co-stante Sieff, Trst (26.5.); dr. Kazimir Humar, Gorica (18.6.); g. Franc Štuhec S. D.B., ravnatelj Marijanišča (2.7.); g. Marijan Komjanc, katehet v Gorici (1.9.); P-Fidelis Kranner OFM Cap. (26.12.); g. Rudolf Žafran, župnik v Slavini (26.5.); Aurelio Pucchio (23.5.).
lai
Pis
in
av
igr
ju
1
Pol
da
iai
»P
Sk<
spi
Pal
<
v.
to
in
Pol
fei
foi
1
in Sts v I zin
tel(
De
žo
odi
NE ROPAJTE NAŠIH LJUDI
zac
ttlc
cei
PODPRIMO VSI ZAHTEVE DOLINSKIH OBČANOV!
Kar smo pričakovali in napovedovali, to se, je zgodilo. Objavljeni so prvi seznami površin in ijudi, ki jih bodo razlastili v dolinski občini za gradnjo naftovoda Trst—Ingolstadt. Navedena je tudi višina odškodnine za vsako parcelo. Znaša največ 550 lir za kvadratni meter. To je naravnost škandalozno!
Slovenska skupnost je žal zaman pravočasno opozorila dolinskega župana na to možnost. Zahtevala je, naj o tem vprašanju razpravlja novi občinski odbor. Dovoljenje sta dala župan in stari odbor in v njem nista stavila pogoja za odškodnino po tržni ceni. Vse drugače so delali Bavarci, ki so stavili za pogoj visoke cene in še posebne večmilijonske vsote za kulturne in gospodarske potrebe krajev, skozi katere bodo postavili naftovod in ne bodo tako oškodovani, kot naši ljudje, ki morajo dati zemljišča za izhodno postajo in vse naprave.
Slovenska skupnost je zahtevala, naj občina zahteva za odškodnino vsaj tržne cene. Nič ni zaleglo. Zdaj smo tam, kjer smo. Ce ne bo nagle pomoči, bo moral marsikdo skoraj zastonj izročiti milijardni družbi zemljo, ki so si jo z velikim trudom pridobili njihovi predniki in mu je bila morda edino jamstvo, edina rezerva za morebitno stisko, bolezen ali drugo nesrečo v družini in seveda tudi vir dohodkov, ako jo je obdeloval. Dati jo bo moral napol zastonj. Ni treba posebej namigovati, kdo je tega najbolj kriv, ker to vsi ljudje v Dolini, Boljuncu ali Mačkovljah dobro vedo.
Zaradi tega položaja so svetovavci Slovenske skupnosti poslali dolinskemu županu g. Dušanu Lovrih! sledečo zahtevo:
Ustanova za industrijsko pristanišče je dala razglasiti pri našem občinskem uradu prvi seznam lastnikov (187), katere namerava razlastiti za potrebe naftovoda. Ponuja ceno od 449 do 550 lir za kvadratni meter.
Prefekt dr. Mazza pa je 26. januarja 1965 dovolil določenemu številu uslužbencev družbe SIOT vstop v zemljišča zaradi del, ki so povezana z gradnjo naftovoda. Čeprav mora biti prizadetim javljen datum tri dni pred vsakim vstopom in ima župan pravico imenovati svojega zastopnika, (katerega mora družba plačati, op. pisca), da prisostvuje delu omenjenih o-seb, se družba SIOT ni doslej ravnala po gornjih predpisih.
Ker bi vse to lahko zelo škodilo našemu prebivavstvu, predlagamo nujni sestanek občinskega sveta za obravnavanje in sprejem sledeče resolucije:
»Občinski svet občine Dolina, zbran na
seji (........) po obširnem in temeljitem
obravnavanju o razlaščevalnih ukrepih ustanove za industrijsko pristanišče ter o delovanju uslužbencev družbe SIOT, kot veren tolmač koristi in pravic prizadetih lastnikov
protestira proti izredno nizki odkupni ceni za zem-
Pri
ftia
ligi
‘ig
!e
®je
ljišča in proti nezakonitemu delovanj* uslužbencev družbe SIOT ter nalaga
občinskemu odboru, naj takoj ukrene vs* koristno in potrebno za zaščito občine i" občanov.
Dolina, 8. maja 1965.«
Svetovavec Slov. skupnosti dr. Škerl1 pa je poslal predsedniku deželne vlad* interpelacijo, naj deželna vlada nastopi pri pristojnih organih in pri družbi SIOT da bodo razlaščeni ljudje dobili vsaj kupnino po tržni ceni.	^
Razvoj tega vprašanja bomo podioofl1 ^ zasledovali. Že zdaj moramo izreči pf* nif znanje Slovenski skupnosti, ki je edin* pravočasno nastopila in opozorila na ra1 ne nevarnosti in potrebe. Upajmo, da bodo na dolinskem županstvu in drug. poslušali vsaj zdaj, ko je sicer že mnol!* zamujeno, nekaj pa se da še narediti vS glede cene zemljišč.
t<
bitr
Daj
dok
t>re
*ap
V v o tik; sije
tes]
«ej!
N
«bj,
fili
4r
Prelat Josip Šimenc je dotrpel. Vse tr Ijenje rahlega zdravja, vedno na tern, ^ ga pobere jetika, je končno omahnil k žrtev zahrbtnega raka. O njem ste v ^ šem listu zapisali lepe besede. Zaslužil i je, saj je bil junak vere, ki ga tU& sedanji režim v Sloveniji ni mogel prisilH1 k molku.
Jaz bi rada kot bivša gojenka z®'°^a' kjer je bil on špiritual, dodala svojih vrstic!
Čeprav telesno oddaljen od naših ^ jev, sem vedno čutila njegovo duho navzočnost, saj je deloval sredi svojet naroda, vedno močan, značajen in ple,,tl nit. Neizbrisno so mi ostale v spotih njegove goreče in plamteče pridige, nam jih je svojim učenkam za zi’ier‘‘ vtisnil v srce. Znal nas je navdušiti nabožne vaje, nas spretno vodil po P gorečnosti ter nam kot poosebljeni Jeil kazal lepoto krščanskih idealov.
Znat pa je napraviti nam gojenkam -1' Ijenje prijetno tudi na drug način. K‘^l> smo ob nedeljah odhajale z njim na hode, se je ustavil pri vsaki cerkvici nas seznanjal s starimi freskami ter ^ gimi umetninami.	_
Rad nas je razveselil s kakim sk> . tičnim predavanjem, v katerem nas j je navduševal za vse, kar je lepo in i broi
____,i:„i	.
vlač Sc fedl “I 8;
»\
Je j
s'itc *akl N;
'ec
Sleč
»ek
*it
pilili
H
»i
to, ie i
iitie
Pov,
bil
k !
»(
itie
Jaz
ito. Vsako teto je pripravljal priredi*, čast Srcu Jezusovemu in Materi b°"
M
Bil je tudi prijatelj zdravega ŠP°
ni to.
Ko je opazil, da je zanj v zavodskem
r"‘
premalo prostora, nam je izven ~a i pripravil velik prostor, kjer smo se Z Žogo in si krepile telo.
Tega dobrega gospoda prelata sed‘‘l več. Bog ga je poklical k sebi, da podeli zasluženo plačilo. Nam pa se 3' Zijo za njim oči, kajti izgubile sitiO jega duhovnega očeta.	j
M
od’
hov-
t je •iški
pe-
. P.
Marginalije k “Velikemu Slov. Pasijonu"
.ud-
k v žup leta O Hu-; S. Ma-; P’ RU’
injo
Brez pridržka se pridružujem vsem hva-lam, čestitkam in zahvalam, ki so bile zapisane in izrečene po uprizoritvah v Trstu in v Gorici v preteklem mesecu — bodisi avtorju in režiserju prof. Mahniču bodisi igravkam in igravcem ter tehničnemu osebju ter gledališki upravi.
Kvečjemu bi bilo treba dodati še eno Pohvalo igravskemu in tehničnemu osebju, da je znalo tako mojstrsko premostiti te-lave in nedostatnosti goriške dvorane. Za Uprizoritev »Soldaškega mizerere« na goričkem odru je bilo treba kar akrobatske Spretnosti, da se ni pripetila kakšna na-Paka in poškodba pri padanju vojakov.
Strokovno oceno so objavili vsi trije za 'n poklicani listi, Katoliški glas, Novi list 'n Primorski dnevnik, vendar ne baš po-P°lno. Prav zato me srbijo prsti, da si, ^Prav manj kompetenten, dovoljujem pri-tomniti še katero misel.
Tematika »pasijonske« trilogije je sijajna 111 teatrska ter režijska obdelava odlična. Starinski dialektični tekst pa je povzročil v meni občutek, kakor da sem iz mehani-hranega življenja, iz ropotanja strojev, iz televizijske plehkosti ter iz industrializira-1,6 umetnosti kinematografije prišel v sve-oazo, kjer sem se oddahnil in nebeško Mžejal. Ob tej uprizoritvi mi je z odra Zadišalo po pristno slovenskih kmečkih do tttovih z Bogcem v kotu in z roženkran-cem v večernih oknih.
To so pa ocenjevavci v časopisih in v Možnoktni brošuri Slov. gledališča predalo poudarili, nekateri celo izkrivili. »Re-%ioznost sama kot taka...« nikakor ne *'8ra v obeh slovenskih ljudskih pasijonih le
mu občinstvu prvotni »škofjeloški pasijon«?
Bog ve, ali so bravci pri površnem pogledu na ta Kalanov člančič (pravzaprav odlomek iz daljšega eseja) opazili, da pisec gleda in razsoja škofjeloški pasijon s popolnoma brezverskega stališča. Krvavi pot in bičanje so mu patoliški prizori, drugi in tretji prizor (smrt, pekel) sta njemu »polni... praznoverne veličasti« itd. To je sicer njegova stvar, ali priznava nekdanjim Škofjeločanom, da so igrali Pasijon iz objektivno veljavne vere ali iz praznoverja, ali je Kristusovo trpljenje zgodovinsko dejstvo in njegov nauk razodet ali ne, toda možu se je spodrsnilo tudi na zgodovinskih tleh.
Po njegovem se v 18. stoletju v škofjeloškem pasijonu oživlja flagelantski (bi-čarski) duh srednjeveške Cerkve. Dvakrat nezadostno, če bi bil jaz njegov profesor. Kateri resen zgodovinar bo trdil, da se zaradi nekaj srednjeveških pojavov flage-lantstva more uradna Cerkev v tisti dobi imenovati flagelantska? Kako more nekaj takih sporadičnih že stoletja pozabljenih pojavov na novo roditi vpliv na škofjelo-
ške kapucine v osemnajstem stoletju? Saj so kapucini organizirali Pasijon in redovniki niso imeli nikoli nič skupnega s fla-gelantstvom. Ce flagelanti nastopajo na začetku pasijonske igre, je to le dramatski okras in pomenijo spokornike.
Kalan trdi, da so prizori (ali kot pravi dobesedno »podobe«) Pasijona vzete deloma po zgodbah svetega pisma in deloma po alegorijah s srednjeveškimi krščanskimi simboli. Pa saj vsa pasijonska igra nič drugega ni kot dramatizirano poročile evangelistov s komaj par drobnimi dodatki iz Stare zaveze in iz starodavnega prakrščanskega poročila (n.pr. Veronika s prtom...). Le kateri prizor je Kalanu samo srednjeveški krščanski simbol? Mor-, da križanje, morda Herod in Pilat? Mož, ki očividno pripisuje pojav religije praznoverju, domišljiji, pa sam razkazuje v takem pisanju neprimerno bolj bujno in bolno domišljijo kakor jo je zmogel najbolj patološki srednjeveški flagelant.
Kakor na zgodovinskih, tako mu je spodrsnilo tudi na teoloških tleh. Zvestobo cerkvenim naukom naj bi v škofjeloškem pasijonu predstavljal kot rešitev
Iz življsnja Cerkve
M
spremljevalne vloge...« ugovarjam z pegavimi lastnimi besedami ocenjevavou ^°spodu Korenu Jožetu v Primorskem dnevniku. Narobe: »Odpor proti nasilju in Sijanju... vdanost v naravno smrt... nesposobnost sovraštva... brezmejna odpust-čjivost... zvestoba in vdanost... zavest dolžnosti...« (same Korenove besede) niso prav h'5 prvobitni značaj slovenskega človeka, kakor hoče dokazovati omenjeni ocenje-Vavec, kajti prvobitni slovenski in slovanski človek je bil enak vsem drugim poga-Bi)0 *Qrtv.in je bil v svoji prvobitni poganski pji	1 ob preseljevanju narodov sposoben
lin* n'č tebi nič požgati rimsko krščan-rat S^° mesto Split ter zasužnjiti krščanske ®’zantinke in jih imeti za sužnje, kakor Wča staroslovanski izraz za sužnja »kr-jfčenik«, »krščenica«.
Naštete čednosti niso prav nič prvobit->sti, ampak plod temeljitega in notranje-doživetega pregnetenja po evangeliju, rej izhajajo iz religioznosti in ne iz prvobitnega značaja, ki je v vsakem človeku Najprej poganski ali skoraj poganski. Saj dokazuje najbližja slovenska in evropska Preteklost, da celo kristjan podivja, kadar ZaPusti religioznost, oziroma religijo.
N takem gledanju je pisan ves dolgi in V °stalem tehtni članek imenovanega krinka. Zato je prikaz teh tako zvanih »pa-Slj°nov« malce izkrivljen, ker ne odgovarja Iesničnim zgodovinskim in psihološkim dejstvom.
Neprimerno bolj pa se otepa priznanja i^bjektivno veljavne religije in religioznosti yda,\ ilip Kalan v svojem eseju, ki ga pri-^ttžnostna tržaška brošura ponatiskuje za j *'edavce Velikega pasijona. Mar ni mogla H aedališka uprava naročiti primeren čla-
id
, * 0
vi l /t* ti* siliti
uit"1
Ut
iet" i
P1
'ei
a* spfl
dr"
s
'eti
dK
J
d"
g""
; *
s*
Spet smrt v kardinalskih vrstah
Prejšnji petek je zaradi bolezni na jetrih umrl novi kardinal-župndk Giulio Bevilac-qua. Za kardinala je bil imenovan dne 22. februarja letos. Sveti oče Pavel VI., katerega osebni spovednik je bil kardinal, se je stalno zanimal za potek bolezni in mu je večkrat poslal svoj apostolski blagoslov. Število kardinalov se je sedaj znižalo na 99.
Spokorna procesija na Filipinih
Na otoku Cebu na Filipinih, so imeli spokorno procesijo iz vseh župnij v mestu h križu, ki se dviga nad morjem na tistem kraju, kjer je 7. aprila 1521 prvič pristal portugalski pomorščak Magalians skupaj s prvimi avguštinskimi misijonarji. Pred križem je ogromna množica prisostvovala sveti maši, ki jo je daroval vrhovni predstojnik avguštincev.
Spomenik Janeza XXIII. v vatikanski baziliki
Kardinali, imenovani po papežu Janezu XXIII. so sklenili, da bodo »dobremu papežu« postavili spomenik v vatikanski baziliki. Delo so poverili umetniku Emi-liju Grecu. Ta bo v teku dveh mesecev izvršil načrt, ki ga bo predložil kardinalskemu zboru v odobritev. Umetnik bo izklesal papežev spomenik v marmorju. Visok bo osem metrov in širok tri. Predstavljal bo Janeza XXIII. v eni najbolj tipičnih drž. Verjetno bo kip izdelan v dveh letih.
Kristusova žrtev lajša spomin na trpljenje nacističnih preganjancev
V pariški stolnici Notre Dame je opravil v navzočnosti generala Dc Gaulla kardinal Feltin slovesno sveto mašo za pokoj žrtev, ki so umrle v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Prisotne so bile osebnosti iz cerkvenega, političnega in vojaškega sveta ter številni člani diplomatskega zbora.
Bivši interniranec pater Riquet je v govoru prikazal tragedijo taborišč smrti in omenil, da na žalost spomin nanje v nekaterih jemlje vero v dobrega in vsemogočnega Boga. Kakor da ne bi bili vsi ti zločini predvsem delo pobesnelih ljudi, ki so hoteli izločiti in odstraniti tiste, ki so jih smatrali kot manjvredna bitja.
Pater Riquet je nato omenil Kristusovo žrtev. Tudi Kristusa so sodili in z njim postopali pred dvajsetimi stoletji kot z najslabšim izmed deportirancev. Kristus pa je visoko s križa spričo svojih mučiteljev, ki so ga zasmehovali, prosil nebeškega Očeta z najlepšo molitvijo, ki jo lahko izreče kak preganjanec: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Šesti naslednik sv. Janeza Boška
Na 19. generalnem kapitlju salezijanskega reda so izbrali novega vrhovnega predstojnika Luigia Ricceri-ja, ki je šesti za sv. Janezom Boskpm. Luigi Ric-ceri se je rodil leta 1901 v bližini Cata-nie in je opravljal različne odgovorne službe v redu.
Življenje za bližnjega
Zlato medaljo za civilne zasluge so podelili v spomin duhovniku Lautranu, ki je v sredo, dne 21. aprila z žrtvijo svojega življenja v Parizu rešil nekega dečka, ki je bil na tem, da utone. Francoski minister za zdravje je sam položil odlikovanje v teku pogrebnih svečanosti na krsto duhovnika.
Novi izseljenski dušni pastir za Poljake
Poljski primas kard. Višinski je poveril pastoralno skrb za Poljake v izseljenstvu msgr. Boleslavu Višinskemu, ki je rektor poljskega zavoda v Rimu. Msgr. Višinski, katerega imenovanje so pozdravili vsi poljski škofje, je preživel več let v koncentracijskem taborišču Dachauu, od leta 1945. pa živi v Rimu.
iz vseh zadreg. Ne, prijatelj! škofjeloški Pasijon stoji kar trdno na teoloških temeljih in skladno s teološkimi nauki kaže, da cerkveni nauki rešujejo samo iz ene zadrege, namreč iz greha v življenje milosti in v zveličam je; vse druge »zadrege« — kakor bolezni, smrt, nespamet in vsi mogoči križi življenja ostanejo kot neizogibna posledica izvirnega greha, ki vanj pisec seveda ne veruje, a zaradi tega še ne sme potvarjati vsebine škofjeloškega Pasijona, ker se s tem le osmeši.
Ko pisec gleda in presoja vse skozi marksistično prizmo, si ne more kaj, da ne bi vse stanovske ureditve osemnajstega stoletja nategnil na kopito fevdalizma in dvorazredne družbe. Ker mu religiozna vsebina očividno ni pri srcu, ne pozabi dati duška svoji ihti s tem, da je napisal v očiten zasmeh takele cvetke: »...hudiči mučijo nepokornega zemljana, ali kakor se uglajeno izraža cerkvena govorica, pogubljeno dušo...«, »...temačen sprevod... in v njem le malo svetlobe...«. Ali pa: »...prikupne spokornice ob resnobnih devicah...« In še: »...Tudi David poseda ob eni izmed devic...« Dalje: »... sladkobna onstranska glorija...« In zopet: »...za odredoma krevsa po fevdalnem redu mračna množica...«
Vprašal bi: ali je pisec bil prisoten pri prvotnih uprizoritvah škofjeloškega Pasijona v osemnajstem stoletju, da more tako plastično in verodostojno slikati po dvesto letih tiste prizore? Pa še to bi rad vedel: V čem je sorodnost med škofjeloškim Pasijonom in spokorniškimi procesijami po srednjeveški Evropi? Tudi to namreč trdi Filip Kalan, verjetno ne daleč od Škofje Loke doma, saj tam okrog so Kalani, potomci nemških naseljencev.
Na kratko: če je bilo v škofjeloškem Pasijonu »le malo svetlobe« kot pravi Kalan, jo je pa v pisateljevi glavi še manj. Kako naj takemu piscu zaupam, da mi objektivno poroča o nekem zgodovinskem dokumentu, ko pa je v spisu toliko beda-stoč!
Naj bi bil rajši povedal katero resnično anekdoto iz takratnih pasijonskih iger, na primer, kar se bere v škofjeloški kroniki iz tistih let, namreč, da so se marsikdaj dogajale tudi nerednosti in nerodnosti pri uprizoritvi, na primer da je bila nekoč Smrt tako pijana, da je padla s konja in je bil seveda po vsej Loki škandal in so očetje kapucini bili gotovo ogorčeni nad takimi igravci, da so to celo v kroniko zapisali.
Leta 1936 na velikonočni ponedeljek so v Škofji Loki uprizorili na odprtem prostoru pasijonsko igro v priredbi škofjeloškega rojaka profesorja dr. Tineta Debeljaka, ki zdaj živi v Argentini. Pisec teh vrstic ga je gledal. Moram reči, da mi je tržaško-goriška uprizoritev v Mahničevi režiji bolj ugajala kakor takrat v Škofji Loki.
Religiozne motive postavljati na oder je vedno precej tvegana zadeva. Marsikoga odbija taka tematika na odru. Neredko-krat igravci take stvari igrajo osladno, da postane neužitno. Tržaški igravci so v Mahničevi režiji podajali Kristusovo trpljenje tako dobro, da ni odbijalo, ampak se je dalo s pristnim užitkom gledati in poslušati bodisi Kristusovo trpljenje, bodisi Miserere in Requiem.
S.A.Ž.
Mladika št. 5
Točno, kot so si letos izdajatelji zastavili svoj cilj, prihaja revija »Mladika« v začetku meseca med nas.
Peta številka je zelo razgibana.
Literarni del je v bistvu enak prejšnjimi številkam. Uvodnik nas spomni na zaključek svetovne vojne pred 20. leti. Pesmi Brune Pertot so polne globokih domislic in prežete s toploto plemenitega srca.
Zelo zanimivo je prebrati rubriko »Kaj pravite vi?« Opozarja na tokove, ki sedaj begajo našo mladino in nudi modre odgovore tistim, ki si skušajo resnico šele osvojiti.
Razgovor z mladino vsebuje več razprav, ki vsaka na svoj način osvetlijo probleme, ki vznemirjajo rod, kateri sedaj odrašča med nami.
Naši razgledi nas povedejo kot vedno v svet leposlovja in gledališča. Tehtne besede so bile napisane v zvezi v Velikim Slovenskim pasijonom. Kritik J. P. ga označi kot plebiscitarno glasovanje o repertoarju Slov. gledališča v Trstu. Tudi pismo Mihajlova, pred kratkim v Jugoslaviji zaradi povedane resnice obsojenega, bo vsakdo od bravcev z zanimanjem prebral. Prav tako da misliti sestavek »Milijardo in pol ur v Rimu«. Številke, ki mnogo povedo!
Iz pisem je razvidno zanimanje naših ljudi za slovenske oddaje na tržaškem radiu. Mnogo koristnih predlogov je v njih obseženih.
Nove številke »Mladike« smo zares veseli. Še bolj pa bodo veseli izdajatelji, če si bo osvojila domove vseh naših ljudi!
Jek kakemu v Trstu živečemu slavistu,
*• bi brez strahu pred ljubljansko cenzuro ^anstveno in pravično razložil gledališke-
111111111111111111   i milili   i m   i m         .........................................................................................................................................................................
H G
Širite »Katoliški glas"
Dobro mu je povedal
Čakala sem šolski avtobus. S seboj sem imela dva otroka, stara tri in pet let. Malo me je skrbelo, če bom dobila prostor. Ko je avtobus prispel, je bil že precej poln. Vanj so se gnetli še dijaki nižjih in višjih srednjih šol, toda moja skrb je bila nepotrebna. Komaj so me vaščani zagledali, je bilo hkrati več prostorov praznih in drug pred drugim so vzklikali: »Teta, sem, sem! Dajte meni Bernardko! Dajte meni fantka!«
Izročila sem jim otroka, sama pa sedla na najbližje mesto, ki mi ga je odstopil študent višje ekonomske šole. V avtobusu je bil glušeč živžav in šofer je miril in se jezil, nazadnje pa je skoro zavpil: »Mir! Kaj vpijete kakor Kristus!« študenit, ki je stal poleg mene, se je obrnil k njemu in dejal: »O ne! Kristus je molčal!«
čudno. Tudi šofer je ob tej pripombi umolknil.
Bog daj mnogo takih
Znanka mi je pripovedovala:
šla sem po večerji k svoji klientki, da ji izročim izgotovljeno obleko. Čudno se mi je zdelo, da je pri njih vse tiho, saj ni bilo še pozno. Potrkam. »Kdo je?« vpraša gospodinja; v glasu se ji je poznalo nekoliko zaskrbljenosti. »Prinesla sem vam obleko.« »A, vi ste. Stopite noter!« Zapahnila je za • nama. Stopili sva v kuhinjo. Pri mizi je sedel gospodar in poleg njega šestletni sinček... »Kaj ste pa tako čudni nocoj tu pri vas?« Gospodar se je nasmehnil in dejal: »Katekizem sem ga izpraševal... pa, saj veste...«
Kaj naj si mislimo pri tem mi, ki nam ni treba zapirati vrat pri takem delu? Morda je prav tu skrivnost, da imajo ponekod toliko duhovskih poklicev in drugod obratno — nič.
MEJA
18
“K vašim izvajanjem morem reči samo
j°’ da se zopet molite. Ignacij Fčrderbar
navedel svoje pravo ime in edini pri-
lll>ek. Pač pa mi je Ignacij Ferderbar
j*°vedal, da njegov nebeški zavetnik ni
iz Loyole, temveč iz Antiohije!« se
dušebrižnik kar moč resno držal.
»Odkod je bil njegov nebeški zavetnik,
J10 ne zanima, ker on ni Ja
ne zanima, ker on ni v preiskavi. az hočem vedeti nemudoma le to, odkod .»Jj6 doma Ignaz Verderber,« je bil tudi pbžnik silno uraden.
župnik ni imel več razloga, da bi zajčeva! odgovor, ker je orožnik navajal *°Pet Nacetovo pravilno ime. Zato je na-^dnik takoj dobil zaželeni odgovor:
»h. Doba v Jugoslaviji.«
&rž ko je zabeležil podatek, se je žandar °^rnil k podnaredniku:
. »Vidite, kako pravilno sem sklepal, da 6 Ignac Verderber Jugoslovan, še predno
slit.
izsilil iz njega to priznanje? Kaj mi-e. kako sem prišel do tega pomembnega
ključka?«
Narednik je bil prepričan, da mu pod-
rejeni ne bo znal odgovoriti na tako težko vprašanje. Zato je kar sam sebi odgovarjal:
»Čisto lahko! Vam takoj pojasnim. Ko smo odkrili Ignaca pod posteljo, mu je gospod župnik nekaj dopovedoval v jugoslovanskem jeziku. Vi tega morda niti opazili niste. Gotovo pa tej okoliščini niste pripisovali večjega pomena. Jaz pa sem v tistem trenutku čisto jasno doumel, da je neznanec jugoslovanski državljan in sem temu primerno nastopil. Ste razumeli?«
Ne da bi čakal podnarednikovega odgovora je narednik zopet vprašal pol Naceta pol župnika:
»Kdaj ste prišli na Koroško?«
Po kratkem posvetu z Nacetom se je župnik odločil, da navede kot čas prihoda Nacetov drugi beg. Brž je odgovoril: »Spomladi leta 1947,«
»Že toliko mesecev rovarite po Koroškem?« se je začudil žandar. »Res čudno, da vas še niso odkrili! Ste prišli v deželo z rednim potnim listom ali na skrivaj?«
Ne da bi veliko spraševal, je župnik spet pojasnjeval:
»Na skrivaj!«
»Iz povedanega je jasno razvidno, da-gre za jugoslovanskega komunista, kakor sem od vsega početka pravilno predvideval,« se je narednik spet pohvalil pred podnarednikom. »Do tega nespornega zaključka sem prišel na podlagi okoliščine, da so vsi jugoslovanski nasprotniki komunizma, V kolikor niso bili pobiti, takoj po vojni iskali zavetja v demokratični Avstriji. Ako se je torej Ignaz Verderber še celi dve leti mogel nemoteno gibati med komunisti, je to za vsakogar, ki zna le malo misliti, neovrgljiv dokaz, da je njihov pristaš in soodgovoren za vse njihove zločine in nasilja nad nemškimi miroljubnimi civilisti in vojaki, ki so tako junaško in nesebično branili Balkan pred slovanskimi komunisti. Za to, da je moje sklepanje pravilno, govori tudi okoliščina, da Ignaz ni prestopil državne meje z rednim potnim listom, temveč se je vtihotapil v deželo na skrivaj. Po vsem tem vas ponovno opozarjam, da podvojite nad njim svojo pozornost! Ste razumeli?«
Za podnarednikom je spet prišel Nace na vrsto:
»Kje ste se ves ta čas mudili?«
»V begunskem taborišču!«
»Sle torej član ali celo predsednik tiste slavne jugoslovanske repatriacijske komisije, ki nagovarja jugoslovanske begunce, da se vrnejo v domovino? Ste prišli tudi gospoda župnika obdelovat?« Narednik ni mislil na to, da članom repatriacijske komisije ni bilo treba v Avstrijo hoditi na skrivaj.
»Zanima ga, v kakšnem odnosu si do repatriacijske komisije. Naj mu povem, da si se ji enkrat že dal pregovoriti in da si prišel že 1. 1945 prvič na Koroško?«
»Seveda. Le povejte mu! Zakaj ne? Saj bi mu jaz povedal, če bi bil mene vprašal. Pri zasliševanju je najboljše vse po pravici povedati, da človeka ne zašijejo.«
»Ignac pravi, da je že leta 1945 prvič prišel na Koroško...« je gospod Simon dregnil v piškavo zgradbo orožnikovih domnev glede Nacetovega komunizma.
»Vendar se narednik ni dal zmesti: »Še to povrhu?. Torej se sprehajate preko avstrijsko-jugoslovanske meje, kakor da bi hodili po Koroškem iz ene vasi v drugo. In sedaj bi radi še to mejo prestavili, da bi vam ne bila več napoti? Res zadnji čas, da smo vas zalotili!««
»Leta 1945 avstrijska meja na Karavankah ni obstajala!« je dušebrižnik na lastno pest polglasno pripomnil.
»Seveda je obstajala! Kako morete trditi, da ni obstajala? Mar niso naši zavezniki obnovili Avstrije v mejah iz leta 1938? Torej je meja morala obstajati. In meja na Karavankah še danes obstoji, čeprav bi jo vi radi prenesli na Slemenico. Pa tudi v bodoče bo ondi obstajala, kajti južna avstrijska meja je večna in nepremakljiva. To bi po dveh in pol letih bivanja v Avstriji že morali vedeti.«
Gospod Simon je na žandarjeva poučna izvajanja odgovoril z zgovornim molkom. Zato se je narednik prijazno, kakor da mu ne bi še nedavno grozil z ovadbo pri nadrejenih, obrnil do svojega tovariša: »Sedaj pa pride na vrsto najzanimivejši del zasliševanja. Osumljenca bom stavil v križni ogenj kratkih vprašanj, ki jih bom tako spretno stavil, da ga bom v najkrajšem času spravil v protislovje in s tem v slepo ulico, iz katere ne bo imel .izhoda. Zatorej vas vabim, da pozorno spremljate potek zasliševanja in nič manj budno stražite osumljenca!« «
(se nadaljuj»)
Programski govor dr. Skerka 420 ronariev v Orom
□ RIŠKE
NOVICE
Praznik sv. Gotarda v Podgori
Zunanji praznik sv. Gotarda smo v Podgori praznovali v nedeljo po njegovem dnevu, 9. maja. Praznovanju farnega pa-trona smo pridružili še slovesnost prvega sv. obhajila, število prvoobhajancev je bilo izredno lepo: 22 otrok obeh narodnosti. Prvo sv. obhajilo je bilo med glavno latinsko mašo ob 9h, katero je daroval g. župnik B. Špacapan. Domači cerkveni zbor je na koru ubrano prepeval. Gospod župnik je imel tudi priložnostni govor na vse farane, zlasti pa še na male prvoob-hajance, katerim bo ta vzvišeni dan gotovo ostal v vednem spominu. Po sveti maši je bil za prvoobhajance slavnostni zajtrk v okusno okinčani farni dvorani. Popoldne po blagoslovu pa so prvoobha-janci prisostvovali zanimivemu barvnemu filmu o Guliverjevih potovanjih.
Akoravno je bil praznik v cerkvi zelo lep, so se starejši vaščani spomnili na nekdanji praznik sv. Gotarda, ko je bilo okrog cerkve vse polno stojnic, kjer so prodajali zlasti kolače pa tudi drage dobrote za staro in mlado. Moderni čas je vse to izpodrinil in postavil na mesto stojnic dolge vrste avtomobilov, ki edini lahko še tekmujejo z mrzlično naglico današnjega človeka.
Gradbena dejavnost IACP v naši deželi
Pretekli teden je imel predsednik Ustanove za ljudske hiše IACP tiskovno konferenco, na kateri je prisotnim novinarjem obrazložil načrte te ustanove. Najprej je ugotovil, da je bila zadnja tri leta na Goriškem precejšnja kriza v gradbeni dejavnosti. Sedaj pa ima IACP v gradnji 160 stanovanj na odkup, od teh 128 na Tržaški cesti, 24 v Tržiču, 8 v Ronkah za skupno vsoto 982 milijonov lir.
V nekaj mesecih bodo razpisali dražbeno oddajo za 302 stanovanja. Od teh bodo sezidali 76, povečini enodružinskih hišic na Tržaški cesti, 132 v Tržiču, 24 v Gra-dežu, 22 v Ronkah, 22 v Gradiški, 14 v Zagraju in 12 v Starancanu. Razen 12 stanovanj v Tržiču, ki so namenjena najpotrebnejšim proti nizki najemnini, bodo vsa ostala stanovanja na odkup. V Stra-žicah bodo namesto dveh podrtih hiš sezidali poslopji s 40 stanovanji. Delo bo stalo 140 milijonov lir. V celoti bo ustanova IACP sezidala 526 stanovanj za skupno vsoto 2 milijardi in 507 milijonov lir.
Poleg teh gradenj je IACP poskrbela še družbi GESCAL 169 delavskih stanovanj za skupni strošek 462 milijonov lir.
Nadalje je predsednik poročal o gradnji 30 stanovanj, ki jih bodo zgradile ladjedelnica v Tržiču, SAFOG, INPS, OET in druge ustanove.
Predvideno je tudi ugodno posojilo po znižanih obrestih za tiste delavce, ki si želijo zgraditi lastni dom. Nudili jim bodo 85 odstotkov potrebnega zneska za gradnjo, ki ga bodo izplačali v 20 letih po 6,6 odstotnih obrestih.
Vsa ta predvidena dela bodo zelo poživila gradbeno dejavnost v naši deželi in nudila zaslužek našim delavcem.
Državni prispevek za prireditve v tujini
Ministrstvo za turizem je izdalo seznam držav, ki pridejo v poštev za državni prispevek za prireditve v inozemstvu v času od 1. julija do 31. decembra letos. V seznamu za gledališke prireditve je 15 držav, med temi tudi Jugoslavija za prireditve na Reki, Dubrovniku in v Puli, Koroška za prireditve v Celovcu, Poljska, Švica, Nemčija in druge.
Za koncertne prireditve pride v poštev 23 držav, med katerimi sta tudi Jugoslavija in Avstrija.
Prošnjo za prispevek morajo zainteresirani poslati na ministrstvo za turizem v Rim najkasneje do 30. t.m.
V kratkem bodo odprli kamnolom na Sabotinu
Sedanji lastnik opuščenega kamnoloma na Sabotinu, ki je pred vojno zalagal gradbenike z lepim rdečim marmorjem, je obljubil, da bodo še v tem poletju ponovno odprli delo v kamnolomu. Lastnik odvetnik Goldstein iz Trsta je že pred časom s prispevkom goriške občine popravil cesto, ki pelje do komnoloma. A ker so se je medtem posluževale vojaške enote sabotinske postojanke, je sedaj potrebna popravila. Popravile jo bodo vojaške oblasti. Podjetnik Goldstein, ki se je doslej obo-
tavljal z otvoritvijo kamnoloma zaradi krize v gradbeništvu, je sedaj odločen začeti s ponovnim kopanjem marmorja. Pri tem delu bo zaposlil zlasti domačine, ki so že svoj čas delali v kamnolomu, pa tudi druge ljudi iz tega okraja.
Obmejni promet v aprilu
Osebni promet na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši je v preteklem aprilu dosegel 170.704 prehodov v obeh smereh. V primerjavi z lanskim aprilom s? je povečal za 48.000 prehodov. Največji promet je bil s prepustnicami in sicer se je s itemi okoristilo 51.507 italijanskih in 72.851 jugoslovanskih državljanov. Prehodi s potnimi listi so se od lani kar podvojili. Dosegli so lepo število 32.699 prehodov; od teh 25.416 italijanskih in 7283 tujih državljanov.
Skrčen delovni umik tekstilcev
Tekstilnim delavcem v Podgori, Ronkah in Sovodnjah so s 1. majem skrčili tedenski delovni urnik za eno uro, kar pomeni, da bodo delali 45 tedenskih ur. Izjema so samo nočni delavci, katerim so že lani skrčili delovni čas za dve uri.
Med razpravo o deželnem proračunu in o načelnih izjavah predsednika deželnega odbora dr. Berzantija je imel svetovavec Slovenske skupnosti v deželnem svetu govor, s katerim je predočil deželni vladi temeljna vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Najprej je obžaloval, ker je ustavno sodišče z znano sodbo odreklo deželi pravico in pristojnost za obravnavanje in reševanje vprašanj, ki se nanašajo na slovensko manjšino. Odločno je pobijal to razsodbo in dokazoval, da je naša dežela dobila posebni statut zato, ker živimo tu Slovenci. Razlagal je pomen čl. 3 statuta in obžaloval, ker paritetna komisija še ni izdala izvršilnih predpisov za tiste točke statuta, ki se nanašajo na slovensko narodno skupino.
Na žalost imamo premalo prostora, da bi objavili vsaj daljši izvleček omenjenega govora. Povemo naj, da so v njem podrobno naštete vse bistvene pritožbe in zahteve Slovencev v Italiji. Ob koncu je dr. Škerk poudaril, da bo slovenska narodna skupnost ocenjevala demokracijo, v katero je vključena po tem, koliko ji bo dano živeti v tisti odrasli polnovrednosti, ki si jo je priborila z čezmernim deležem prelite krvi.
STVARNE ZAHTEVE V DEŽELI
V eni prejšnjih številk smo že pisali,
SLOV. KAT. PROSV. DRUŠTVO »M. FILEJ«
V GORICI
PRIREDI
V NEDELJO 23. MAJA 1965 OB 17. URI V KATOLIŠKEM DOMU
]K ONCE 'K T
NARODNE IN UMETNE PESMI NASTOPI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
»LOJ Z E BRATUŽ«
RZASKE
NOVICE
Cvetlična razstava v Miramaru
Letošnjo cvetlično razstavo bodo odprli 22. maja. Ob tej priliki so prireditelji poskrbeli za popravilo stezic in prenovitev lepega in svetovno znanega miramarskega parka. Na letošnjem zelo obsežnem prostoru bodo sodelovali cvetličarji iz Danske, Portugalske, 'Španije, Švice, Japonske in drugih držav; občina iz Gradca bo uredila razstavo encijana, rimska občina pa bo razstavila azaleje. Poskrbeli bodo tudi za oznako vseh rastlin, katere so že za časa cesarja Maksimilijana prinesli v Miramar iz daljnih dežel in tu vsadili njegovi mornarji. Gotovo bo v primeri s prejšnjo razstavo, ki je bila v prostorih pomorske postaje, velik korak naprej, saj bo privabila v naše mesto številne ljubitelje lepega cvetja in mnogo tujih turistov.
Kontovel
Prejšnji četrtek je bil za Kontovel dan žalosti. Pokopali smo dragega Pepeta Gerlanca iz Dlanje vasi. šel je na izlet v Jugoslavijo k svaku, a se je kmalu začel slabo počutiti, bruhnil je kri in naslednji
dan je že izdihnil po hudih bolečinah. Tako so imeli v treh tednih v isti družini dva pogreba.
Njegova vnukinja se je ravno na veliki teden močno oparila z vrelo vodo, čeprav so vsi domači pazili nanjo kot na punčico svojega očesa, še štiri dni je živela in trpela. Najbolj ji je bilo žal, da je povzročila toliko skrbi in žalosti staršem. Stara je bila komaj štiri leta in pol. Nikoli ni zajokala ali tarnala. Res pridna deklica v vseh ozirih.
Zdaj je pa še stari oče zapustil družino, tako sta v manj ko enem mesecu vnukinja in ded iz iste družine odšla v večnost. Vsa vas je sočustvovala s težko prizadeto družino, kar je pokazal tudi veličasten pogreb.
Šola iz Grljana v Barkovlje
Oddelek italijanske šole v Barkovljah je gostoval v gradiču v Miramarskem parku. Ker bo pa tam maja letos cvetlična razstava, bodo šolo zaprli in učenci se bodo vozili v šolo v Barkovlje. Gre le za 12 učencev. Za prevoz bo skrbela občinska uprava. Do konca tega leta bo ostalo tako.
Obisk pri tržaških skavtih
Radijsko poročilo o skavtskem prazniku pri Fernetičih me je vzpodbudilo, da se usmerim do te najbliije točke naše državne meje. Avtomobili so lahkotno švigali drug za drugim, iz njih se je morda tu pa tam kdo pomilovalno ozrl na osamljenega pešca, ki je »pedibus caicantibus«, po naše peš, meril asfaltno cesto.
No, vsak trud je prej ali slej poplačan in tako je tudi mene ob vstopu v vas Fernetiči puščica na drevesu opozorila, da se bliiam cilju. Še nekaj poti skozi gaje cvetočih rešelik med kraškimi ogradami in... med skavti sem bila.
Lep prizor. Okrog 120 jih je bilo, med njimi skupina goriških skavtov, zbranih v polkrogu pred oltarjem, kjer se je že darovala praznična maša bele nedelje. Vredno se mi zdi pri tem poudariti, da so skoro vsi navzoči skavti pristopili k sv. obhajilu. Kar se mi je zdelo pomanjkljivo, je da se po sv. obhajilu ni molilo edino primerne poobhajilne molitve Duša Kristusova. Prav tako ni bilo slišati ne prej ne potem prelepe skavtske molitve: »Gospod Jezus, daj da bo moja vest prema kot visoka smreka... Čeprav so potem
da je dr. Škerk predložil več popravkov k proračunu dežele že med razpravo v komisiji. Takrat je bila kot priporočilo sprejeta njegova zahteva, da mora dežela finančno podpreti slovenska kulturna, dobrodelna, športna in druga društva, ker ne dobivajo nikakšne podpore od države.
Med razpravo v deželnem svetu je dr. Škerk vložil še štiri zahteve ki so važne za slovensko prebivavstvo. Te zahteve so:
1. Deželni svet naj intervenira pri paritetni komisiji in vladi, da se čimprej izdajo določila za izvajanje členov 3, 4, 5, 6 itd. statuta, v kolikor se ti členi nanašajo na slovensko narodno manjšino.
2. Dežela naj uvede strokovni pouk v slovenščini za Slovence.
3. Ustanovi naj kmetijsko eksperimentalno središče za vrtnarstvo, cvetličarstvo in živinorejo.
4. Uredi naj zemljiške knjige, da bo postopek enostavnejši, zlasti pa cenejši.
V tržaškem občinskem svetu je dr. Simčič krepko odgovoril županu na izgovor, da ni pristojen za posredovanje o slovenskem napisu na spomeniku padlim v Miljah.
sledile obljube posameznih skupin, ki so bile sprejete v organizacijo, kar je trajalo precej časa, vendar se mi zdi izostanek omenjenih molitev vrzel v celotni proslavi.
Naslednji del praznika je bil posvečen okrepčilu telesa. Mladi želodci so pridno otepali testenino in seveda še kak drug povelikonočni priboljšek.
Kjer je mladina, tam je smeh in dobra volja. Zato skavtske praznike tako radi obiskujemo in vsak, ki je vsaj enkrat prisostvoval njih tabornemu ognju, se je še rad po\’rnil, vedoč, da se med njimi res pošteno in od srca nasmeje.
Iskreno želimo, da bi se naša mladina z vedno večjo ljubeznijo oklepala te koristne organizacije, kjer najde najbolj primeren izliv svojih energij in kjer se je oblikovalo že toliko odločnih značajev.
Da pa iz nje izluščimo čim več dobrega zase in za družbo, v kateri smo včlanjeni, je naša častna dolžnost, da posamezniki, ki vsak zase predstavljamo družbeno enoto, to skupnost podpremo, saj če od nje toliko prejemamo, je prav, da ji tudi pomagamo.	Popotnica
Radio Trst A
Spored od 16. do 22. maja 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.00 Goriški pevski zbori. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. Napisal Jules Verne. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Kdo, kaj, zakaj... — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.000 Pojeta Wilma De Angelis in Paul Anka. — 15.30 »Potepuh
2 zapada«. Igra v treh dejanjih, ki jo je napisal John Millington Synge. — 17.20 Igra orkester, ki ga vodi Aleksander Be-vilacqua. Pojejo Nora Jankovič, Dario Zlobec, Ljuba Berce-Košuta in Ivan Sancin. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico maja«.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico maja«. — 17.20 Širimo obzorja: »Lagune ob obali naše dežele«. Napisal Rado Bednarik. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Plošče za vas: 31. quiz oddaja. — 21.00 Claudio Monteverdi: »Orfej«, opera v petih dejanjih. V odmoru (približno ob .21.25): Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 53. lekcija. — 18.30 Simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Rima. — 19.15 Dante Alighieri: (8) »Ouestio de acqua et terra«, »Eglo-ghe«, »Epistole«, pripravil Boris Tomažič.
— 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi.
Sreda: 11.45 Rimski motivi. — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija. — 19.15 Higiena in zdravje.
— 21.00 Simfonični konccrt orkestra gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Bonaventura Tecchi in njegov roman "Gli onesti”«.
Četrtek: 11.45 Vokalni in instrumentalni solisti. — 12.15 Za smeh in dobro voljo.
— 17.20 Italijanščina po radiu: 54. lekcija.
— 17.40 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (29) »Slomšek: življenje in delo«. — 21.00 »Balada iz ’99«. Dramatizirana zgodba, ki jo je po »Lombardskih novelah« Emilija De Marchija napisal Danilo Telloli.
Petek: 11.45 Novi pevci. — 12.15 Pomenek s polsušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - poljudna radijska enciklopedija.
— 18.30 Slovenski solisti. — 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (11) »Italijanska pomoč srbski vladi v izgnanstvu«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca: Rado Bednarik: »Vstop Italije v prvo svetovno vojno«.
Sobota: 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Er-nesto Solvay« iz Tržiča. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji.
— 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik.
— 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Tone Tomšič« «iz Lljubljane, ki ga vodi Lojze Lebič. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Za letošnje skupno romanje v Oropo Bergamo-Turin se je prijavilo 420 rojako* Imamo posebni vlak in odpotujemo Trsta v nedeljo, 4. julija okrog poldne h se vrnemo v sredo, 7. julija pozno po noči. Sedaj je važno to dvoje:
1.) Do nedelje 23. maja naj vsi prijav ljeni poravnajo potne stroške, kjer so s vpisali. Prosimo vse, naj to gotovo pravijo v določenem času, da ne bo trebi ponovnih opozoril. Kdor se do 1. julij1 odpove, dobi nazaj vsoto 21.000 lir.
2.) Prav tako do nedelje 23. maja na vsak pove, s kom želi v vlaku potovali skupine so po sedem oseb. Poleg družb' v vlaku, naj vsak romar pove, kakš# prenočišče želi; sobe v Oropi so z en« dvema, tremi in štirimi posteljami. 1 sobo z eno in dvema posteljama se t kraju doplača po 300 lir na noč.
Spored romanja je znan. Naš posebi vlak se ustavi v ’ Sv. Križu, v Nabrežii in v Tržiču. Razni znanci vas morejo ob skati v Oropi 5. julija ali v Turinu julija; v Bergamo bomo 7. julija od 1 do 14. ure približno. Sedaj je čas za ra ne predloge in nasvete, da bo tudi leto nje romanje lepo, koristno in veselo. M* romarji je 15 duhovnikov. Vsak romar d' bi proti koncu junija kratka navodila številko prostora v vlaku in vozni red.
(Opomba: Na razpolago imamo še os& praznih mest. Kdor želi, naj se takoj P ali po telefonu 221-113 ali pismeno S1 Marijanišče - OPČINE (Trieste). Ko s število dopolni, je konec in prav zato morejo ti zadnji romarji javiti samo enem, določenem mestu).
ROMARSKO VODST'
R A Z N (
Samostanska prednica odklanja Sofijo Loren
Prednica redovnic presvetega Srca Filadelfije, mati Uršula, je poslala &1 ski družbi Metro Goldwyn Mayer P( testno pismo proti izbiri Sofije Loren glavno igravko v filmu »Sv. Frančič Ksaverija Cabrini«. Svoj protest toln** s tem, da italijanska igravka ni po s'’c zunanjosti niti od daleč podobna sv< nioi Cabrini. To, poudarja, bi sicer bilo’"važno, fmvnazSpreKa^e; lin & Loren zaradi konkubinata stalno v sfl1 nem grehu in kot taka ne more P1 stavljati svetnice. Slabše izbire bi M' Goldwyn Mayer ne mogla najti. Baje v filmskih krogih vsled tega protesta Io zaskrbljeni, kajti v samostanu mat‘ Uršule so se vzgajale največje amer^j ženske osebnosti in če bodo še drugi mostani in katoliška društva prid svoj glas v tej zadevi, bo filmska d M.G.M. zašla v težak položaj. Toda, naj najdejo zvezdnico, ki bi bila še ^ ralno neoporečna?
Karmelski samostan v spomin Edith Stein
Essenski škof je blagoslovil v b0 Essena nov karmelski samostan, ki imenuje Maria in der Not - Marija stiski. V govoru je škof Hengsbach 1 jel, naj bo novi samostan vir zdravja svetosti za vse Porurje. Prvih deset ster, ki je začelo življenje v novem mostanu, je prišlo iz samostana v Novi samostan so zgradili v sporni*1 karmeličanko judovskega pokolenja Stein, ki so jo leta 1942 umorili rišču v Auschvvitzu.
OBVESTIL/
IZŠLA JE osma in letos zadnja števil mladinskega lista »Pastirček«. Vsebina pestra kot vedno. Uvodne misli so P°s’ čene šmarnični pobožnosti. Na Marij0 nanašata še drugi dve zgodbi in 1 ljubki pesmici Ljubke Šorli. Za sp'0’1 razgledanost poskrbita sestavka o šp°' in Kratek sprehod po Londonu. V tej ' vilki se zaključi tudi lepa povest Vrhovelj. Dopisov mladih sodelavce'' kar precej in pričajo, da list naročniki g berejo. Na zadnji strani platnic je oW, Ijena z notami pesem »Oj ptički«, ki i°. uglasbil Pavle Merku. — Tako je stirček« zaključil na 168 straneh svoj letnik in uspešno izvršil svoje plem^ poslanstvo med našo mladino. Naj ^ jesen postal gost vseh naših družin V° žaškem in Goriškem!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolr, trgovski L 30, osmrtnice L 50, v£^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni, urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Ul
Bi
ti
»J
0(
n<
Hi
ie
in
«1
n«
ib
n<
»n
tu