NAŠA SKUPNA DEVETMESEČNA BERA
Izgube v Utensilii in Hoji
Delegati se bodo na zadnjem letošnjem decembrskem zasedanju soočili tudi s tako imenovanim devetmesečnim poročilom o uspešnosti uresni&vanja letošnjih razvojnih nalog. In čeprav smo v našem glasilu uresničevanju letoš-nje resolucije namenjali ves čas kar precej pozornosti, ne gre prezreti tudi tega devetmesečnega. Kakšni so rezulta-ti? Žal se gibljejo še naprej v takšnem trendu kot je bilo značilno za letošnje leto.
Razmeroma, v katerih so organizacije združenega dela poslovale letos, so bile manj ugodne. Vemo, da usmeri-tvam sprejetih v družbenih planih teko&ga srednjeročne-ga obdobja in letnim resolucijskim naCrtom niso sledili ukrepi ekonomske politike, ki bi spodbujali načrtovano rasl proizvodnje in izvoza, proizvodno delo, večjo gospo-darnost in donosnost poslovanja. V širSi družbenopolitič-ni skupnosti sprejeta protimflacijska politika je predvsem na podroiju cen dosegla popoln neuspeh. Priča smo padanju izvoza, ki je predvsem posledica znatnega zmanjšanja dohodkovne privlačnosti izvoza, saj tečajna politika tudi letos ni sledila gibanjem cen na domačem trgu.
In kje smo po devetih mesecih? Namesto načrtovane 4.5 odstotne rasti se je količinski obseg proizvodaje povečal le za 1,6 odstctka, devetmesečni izvoz je bil za 21,1 odstotka nižji kot lani, konvertibilni pa za 19,7 odstotka. Same finančne rezultate je v gospodarstvu
zaenkrat težko primerjati, saj vemo, da je z veljavo novega zakona o celotnem prihodku in dohodku vnešeno v vsebino in obseg nekaterih finančnih kategorij precej sprememb, kar pomeni. da je primerljivost zelo težka. Morda nista za odmet podatka, da je bil povprečni osebni dohodek na delavca - znašal 236.434 din (124 odstotkov več kot lani), 10.719 milijonov dinarjev pa je redno dosežena akumulacija v gospodarstvu, kar pomeni, da je za 2 odstotka večja kot lani.
V devetih mesecih so na meji rentabilnosti poslovali DO Slovenijales-Žičnica, DO GPG TOZD Gradbeni polizdelki, DO Hoja TOZD Tesarstvo in Žaga Škofljica, DO Hoja TOZD Pohištvo Polhov Gradec, DO TOZD Galanterija Podpeč, DO Zmaga, DO LM TOZD Pose-stva, DO LM TOZD Strojni obrat Kozarje. Izgubaša sta dva in sicer DO Hoja in Avtomontaža TOZD Utensilia. Na izgubo v DO Hoja v precejšnji tneri vpliva dalj časa trajajoča izguba v TOZD Stavbno mizarstvo (na pobudo Hojinih TOZD-ov je občinska skupščina na oktobrskem zasedanju sprejela ukrep družbenega varstva za to TOZD), TOZD Žaga Rob je ostanek čistega dohodka razporedila v rezervni sklad, vse ostale TOZD pa niso ustvarile pogojev za akumulacijo. Velja podčrtati, da na finančni rezultat vplivajo tudi neplačane obveznosti ku-pcev in neposlovnost nekaterih poslovnih partnerjev... Vzroki za 223 milijonov »težko« izgubo Avtomontažine-
ga TOZO Ulensilifl so v pomanjkanju naročil tekstilne industrije, ki je v težkem gospodrskem položaju, nepre-stano se povečujejo cene surovin in materiala, prisotne pa so tudi notranje slabosti na področju prodaje, raziska-ve trga in odvisnosti od uvoza.
Na področju negospodarstva izgub ni bilo, nelto oseb-ni dohodki so dosegli 383,611 dinarjev v povprečju na zaposlenega. Zaposlenost se je povečala za 3 odstotke, kar je predvsem posledica odpiranja novih zmogljivosti ter uvajanja novih programov.
17 znanstveno raziskovalnih organizacij je prihodek v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 240 indeksnih točk. Na ta rezultat je bistveno vplival InStitut Jožef Stefan, saj je ustvaril kar 44 odstotkov celotnega prihodka. Sicer pa se je delež akumulacije v dohodku glcdc fia preteklo obdobje zmanjSal za 4 odstotke, sred-stva za akumulacijo pa so se povečala za 128 odstotkov. Rast zaposlovanja se je povečala za 2 odstotka. Tako je v gospodarstvu zaposlenih 13.088 delavcev, v negospo-darstvu pa 6.493 delavcev.
Ob že omenjenih slabih izvoznih rezultatih zapiSimo deset največjih konvertibilnih izvoznic, katerih izvoz zav-zema v občini 88 odstotkov celotnega konvertibilnega izvoza. To so: DO Ilirija-Vedrog, DO Plutar, DO Hoja, DO Avtomontaža TOZD Utensiha, Iskra DO Merilna elektronika, DO Gozdno gospodarstvb Ljubljana, DO Avtomontaža TOZD TGN, DO Kolinska TOZD Vino-cet, DO Tovil, DO Igo.
Industrijska proizvodnja se je povečala za 1,6 odstotka (v primerjavi z istim obdobjem iani) in torej zaostaja za načrtovano 10 odstotno rastjo, predvideno v letošnji resoluciji. Med vzroki prevladujejo težave, ki jih OZD beležijo pri preskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in pri zmanjšanju naročil. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je poslabšalo stanje naročil za domači trg, še posebej pa so se zmanjšala naročila za izvoz.
Stevilo obrtnikov se je povečalo za 5 odstotkov, tako je ^idaj v občini registriranih 1.601 obratovalnic s 3.300 zaposlenirai. V tem obdobju se je povečalo tudi povpreč-no število delavcev na obratovalnico (od 0,9 na 1,1). Zaradi vrste še vedno odprtih vprašanj, ki so vezana tako na zagotovitev ustrezne zakonske podlage, kakor tudi na organiziranost. način delovanja, zagotovitev ustreznih virov financiranja, ni bilo mogoie ustanoviti samouprav-nega sklada za razvoj viških enot drobnega gospodarstva.
Kljub prizadevanjem pospeševalne službe, vlaganjem v izboljšavo zemljišč, v urejanje mlečnih zbiralnic, odkup mleka vedno bolj upada, čemur je vzrok neustrezno razmerje cen. V KZ Ljubljana TZO Vič ie nekako dosegajo odkup, v KZ Velike Lašče upada, v TOZD Posestva pa je prireja manjša za 2 odstotka. Nič bolj spodbudni pa niso niti rezultati prj prireji mesa in ple-menske živine.
Odprava posledic žledu, razširjenost sušenja jelk, ško-da pri lubadarju, slabo starije lesnih pridelovalcev..., so značilnosti poslovanja gozdno gospodarskih organizacij. Pričakovati je, da bodo vse gozdno gopodarske organiza-cije, razen TOK Gozdarstvo Ljubljana, presegle letni plan blagovne proizvodnje in sicer v družbenem sektorju za 10 in v zasebnem za 4,5 odstotka.
Na področju gostinstva je bilo največ storjenega v za-sebnem sektorju. Pridobljenih je 250 novih sedežev, ure-jena je gostilna na Jezeru, nov je gostinski lokal na Rakitni, do konca leta pa bo odprta 5e gostilna na Dobrovi. V pripravi je dokumentacija za nove nočitvene zmogljivosti pri dveh gostinskih obratih na Viču... Ne-urejena pravna vprašanja lastništva, izselitev črno nase-Ijenih stanovalcev, zagotavljanje fmančnih sredstev..., so vzroki, da tudi letos ne bodo začeta dela na prenovi Eipprova 1 - namenjena za penzion.