»štnina,
. . ico. in «jübljr.nt.
v Ljubljani, „Narodni dom“.
Rokopisi se ne vračaja Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Oglasi po dogovoru.
UNIJA
—— Izhaja todensko.............
Naročnina: letno Din 48-—, poluletno Din 24’—, četrtletno Din 12'—.
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Šlev. 29. Letnik I.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1923.
Posamezna številka 1 dinar.
Kaj meni novi minister agrarne reforme?
Po hudi krizi v vladi in po srditem sporu v radikalni stranki je bil imenovan za novega ministra agrarne reforme Milan Simonovič. Takoj po nastopu svojega službenega mesta je dal minister Simonovič obširno izjavo o svojem programu glede agrarne reforme. Vprašanja, ki so mu bila stavljena v tej stvari, so bila dokaj ostra, zakaj ljudstvo se razburja, ker vlada v tem oziru ničesar ne stori. Ministrov odgovor pa je bil, ker pač položaj tako zahteva, dokaj krotek.
Minister se je najprej nekoliko pobahal. češ, že kot poslanec sem se zanimal za agrarno vprašanje in sem marljivo sledil razvoju tega vprašanja.
Takoj nato pa minister povesi glavo in pravi, da ima glede problema svoje mnenje, ki pa še ni zrelo za javnost. Da to njegovo mnenje dozori, bo organiziral poseben oddelek za statistiko v področju svojega ministrstva, ki ga baje predvideva že ukaz za ustanovitev ministrstva agrarne reforme. (Mimogrede rečeno — nov oddelek, ki bo garal za ministrstvo morda z dnevnicami, morda tudi brez njih!)
Kmalu pa se minister — zvita glava — hudo zaleti. On pravi: «Ko sprejemam svoje mesto, se hočem dodobra seznaniti s problemom agrarne reforme.» Tako torej! Minister, ki je kot poslanec pazljivo sledil razvoju agrarne reforme, se hoče sedaj dodobra seznaniti z agrarno reformo, kakor študent, ki je vse leto marljivo «sledil» pouku, dobival dvojke, koncem leta pa hoče v 14 dneh prebaviti vso snov! Blagor državi, ki ima take strokovnjake! Radoveden sem res, kaj je novi minister v svojem pravem poklicu.
Dalje je minister zelo dolgočasno poročal o stvareh, ki so nam menda bolj znane kot njemu samemu. Povedal je, da je glavno vprašanje njegovega bodočega dela razrešitev fevdalnih odnošajev v novih, t. j. prečanskih pokrajinah, dalje razlastitev veleposestev in izvedba kolonizacije. V koliko je kolonizacija napredovala, smo poročali v zadnji številki.
Minister je končno obljubil, da se bo v resnici zavzel za izvedbo te toli važne reforme. Da jo izvede čim bolj smotreno, hoče preštudirati vse faze razvoja agrarne reforme v Avstriji, Rumuniji in na Češkoslovaškem, kjer so agrarni odnošaji domala urejeni. (Kolikor je nam znano, je tudi na Rumunskem pravcata kolobocija v tem vprašanju.)
Ko že govorimo o tem, ne smemo prezreti zadnjega govora ministra ver, dr. Janjiča, ki nam priča, da se tako zvana «mrtva roka» oživlja. Minister ver je odločno izjavil, da cerkvena zemljišča ne spadajo pod agrarno reformo in da jih on ne izroči pristojnim oblastem v razdelitev. Tako smo zopet zadeli na slučaj, da aktivni
minister krši državne zakone, kar je menda na vsem svetu dovoljeno le jugoslovanskim ministrom.
K koncu le še kratko opazko. Novi agrarni minister menda niti ne sluti, da je bil njegov prvi predhodnik izraelski prerok Izaija, kar nam svedoči, da so že takrat pripoznavali upravičenost razdelitve zemlje: ravno omenjeni svetopisemski prerok se je zavzemal za to, da se zemlja pravično razdeli med one, ki jo obdelm jejo. Pa tudi takrat je možak naletel na hud odpor ...
Kaj bo po Lenjinovi smrti?
l enjin je bil nedavno izvoljen za predsednika centralnega izvršilnega odbora federativnih sovjetskih republik, torej za predsednika vse boljševiške Rusije. Ta izvolitev pa je le formalnost, kajti bolezen ruskega vrhovnega poglavarja ovira njegovo delovno sposobnost v taki meri, da Lenjin prav za prav ne more nič več stvarno vplivati na vodstvo boljševiških državnih poslov. Njegovi tovariši morajo resno premišljati, kdo naj prevzame njegovo nasledstvo, ako Lenjin danes ali jutri pade v grob.
Vprašanje, kdo naj postane Lenjinov naslednik, ni nikaka čisto osebna zadeva, temveč utegne postati usodno za ves ruski sovjet. Ali ima Rusija še kakega drugega, novega Lenjina? Mnogo se je to vprašanje pretresalo tudi izven Rusije, kadarkoli so se razširile vesti o nevarnem stanju Lenjinove bolezni. Ali naj Lenjinu sledi Rikov, njegov sedanji namestnik? Ali pa ima Rusija kako drugo nepoznano veličino, ki bo znala nadalje voditi sovjetsko krmilo?
Največ se imenujeta Zinovjev in Kame-njev. Zinovjev je od početka boljševiške revolucije med prvimi sovjetskimi faktorji, toda vedno le vdani Lenjinov pomočnik in izvrševalec njegovih zapovedi. Tudi Kamenjev ni samostojna odločilna osebnost; oba imenujejo boljševiki le «Lenjinova vajenca».
V vrhovnem sovjetu sedi nadalje še Stalin, po svetu sicer malo znan, toda glavni Lenjinov zaupnik. Nadalje Troekij, Cičerin, Radek, Buharin, Rakovski in Džertinski. Med vsemi temi je Lenjinu najbližji Stalin. Je tipičen Rus iz Georgije in se je tudi leta 1905. aktivno udeležil revolucije.
Ko se je pred meseci Lenjinovo stanje skoro brezizgledno poslabšalo, je Rikov začasno prevzel vrhovno sovjetsko vodstvo. Rikov je sicer izvrsten uradnik, nikdar pa pravi mož, ki bi mogel nadomestiti Lenjinovo velikopoteznost. Sedaj si vrhovno delo delijo vse glavne sovjetske veličine. Stalin vodi notranje zadeve, Radek in Cičerin zunanjo politiko, Troekij rdečo armado in Kamenjev rešuje gospodarska vprašanja.
Lenjin že dolgo ni tisti, kakršen je bil med vojno v Švici in nato še tri leta po ruskem prevratu. Sedaj živi v mali vasici, nedaleč od Moskve, in se igra z otroki. V tej okolici ga obiskujejo njegovi tovariši. Nedavno se je slišalo, da Lenjin piše knjigo o
svojih novih gospodarskih metodah, toda Kamenjev se je pred kratkim izrazil, da Lenjina popolnoma zapušča spomin in da ne more več zbirati misli za književno delo. Lenjinov poslednji nastop v novembru lanskega leta je pokazal, da je njegova živahnost in duševna čilost povsem splahnela. Napravil je vtis utrujenega in izčrpanega moža. Njegove besede, ki so včasi vžigale srca, so postale vsakdanje govorniške fraze.
Lenjin stopi ob robu svojega življenja in vsiljuje se veliko vprašanje, ali ne bo z njegovo smrtjo propadel tudi ves njegov sistem. Ali naj bo svet pripravljen na novo rusko revolucijo? Mogoče je pa tudi, da se za Lenjinom polasti vseh sovjetskih poslov mala ekstremna grupa skrajnih levičarjev, ki bo zopet poostrila komunistične metode.
Vsekakor zatrjujejo vsi, ki prihajajo iz Rusije, da bo Lenjinova smrt povzročila velike osnovne izpremembe. V glavnem bo to odvisno od negovega naslednika. Največ izgle-dov ima Cičerin, a bi si moral poprej v komunistični stranki zagotoviti več ugleda. Morda pa bo izvoljen Stalin, ki je najbolj uveden v sedanji mehanizem boljševiškega vladanja. Poleg njega bi najvplivnejši ostali Jrockjj, Buharin in Radek ter z vzajemnim delom skušali nadomestiti odločno osebnost Lenjinovo.
Kraljevski darovi.
Dolgi jeziki in popolna nekritičnost — obči pojav. Pred dobrim letom se je govorilo «zaupno» in «informirano» o hudi bolezni, o nesposobnosti itd. — letos si od familije do familije prišepetavajo pisane oslarije o luksusu, ki se baje izvršuje na dvoru itd. Pred takšnim hlapčevskim hlastanjem za «visokimi» senzacijami je seveda brez moči celo prvi državljan naše ktaljevine in njegova družica. Takšne zlagane senzacije se širijo po jarih salonih in iz farovžev, in gospa trgovčeva ali kuharica ali katerakoli dodaja: «Jej-hata, jejhata, kdo bi si mislil! Sto parov čevljev imajo v posebnem magacinu!»
Kralj in kraljica izvršujeta svoje repre-zentacijske in rodbinske dolžnosti — in rodbina je obširna in obsega več dvorov — ne izvršujeta pa teh svojih dolžnosti s pretiranim luksusom. In malokdo ve, da je takšna reprezaitacija tudi važna in da je z njo združen marsikateri vpliv, ki ga na isti način in često z večjimi stroški dosezajo tudi republike. To omenjamo mimogrede, resnici na ljubo.
Je pa tudi druga vrsta ljudi, ki bi se rada po vsej sili vsilila in priliznila. Eni hodijo po hišah in zbirajo darove, da se neznano delo neznanega «umetnika» kupi in pokloni kot dar «celokupnega naroda» kralju. Kako to, celokupnega? Odkod legitimacije za ta naslov, za to svrbo? Ali ne gre tu za navadno reklamo?
Nekaj rodbin je tu, ki so — neodvisno dVuga od druge — pripravile svilene plenice itd. v celi garnituri, da ponesejo ta dar na Bled. Ali bi ne bilo bolje — ne za prilizo-
vanje, ampak v izvrševanju plemenitejše svrhe j prvi Slovenci. Industrijci si niso samo želeli, de kopo listin, ki si jih te sirote kljub priza-— če bi se namesto svilenih garnitur, ki ni- ] ampak so celo pospeševali njih dotok, ker so , de vanju še đo danes niso mogle preskrbeti; kdar ne bodo uporabljene, darovalo o priliki jih spoznali kot pridne in vztrajne delavce.; ne ena izmed njih še ni dobila vojne podpore pričakovanja veselega dogodka na dvoru raje ; Priseljevanje se je vršilo do svetovne vojne,! za vdove. Za potne liste zahtevajo naši kon-trikrat ali štirikrat več navadnih garnitur za v manjši meri tudi še prvi dve leti po pre-1 zulati v Nemčiji pristojbine, ki jih Slovenci «Dečji dom»? Toliko je bede, toliko revnih vratu, a sedaj je v očigled težki, resni krizi | ne zmorejo. Značilno je, da manjši, lokalni dojenčkov dobi namesto plenic navadne «šu- popolnoma prenehalo. Natančno njih število | listi, ki jih bero tudi naši rudarji, večkrat pri-fecne», in novi «Dečji dom» v Ljubljani lahko | ni znano; še radi približnega števila so si | našajo o Jugoslaviji tendencijozne članke, sprejme namesto 50 le 5 ubožnih detet, ker | mnenja nasprotna. Potoval sem s slovenskim i Tako je pred dnevi nek tak listič imel članek ni potrebnega perila — jara gospoda pa hoče rudarjem, enim izmed inicijatorjev in vodi-[«Cerkvena politika Jugoslavije»: Pašič in
srbska, pravoslavna duhovščina vladata ab
solutistično ter izvajata nad katoliki strahovit teror; kdor prostovoljno prestopi v pravo-
pošiljati svilena perila na Bled, namesto da ; teljev nedavno započetega organizatoričnega bi darovala semkaj, kjer je potreba, in makar gibanja, pa sva odkrila mnogo krajev, kjer to potem javila dvornemu maršalu ...	;	prebivajo naši v večjem številu. Mnogi so
Seveda, dokler bo okolica in jara gospo-1	l:u že desetletja, pa ne vedo, da se v pol ure slavje, mu država brezplačno	nakaže 10 hek-
da razvijala nepotrebni luksus, se govorica I	ali uro oddaljenem kraju nahajajo rojaki. So-; tarov zemlje.
o velikanskih luksusnih magacinih morda ne ;	dil bi njih število na 40.000, ne vštevši natu- j Lansko leto	je	rudar samouk g. Pavel
bo dala uspešno zajeziti. Svet hoče migati z:	raliziranih, ponemčenih.	j Bolha v družbi	še	nekaterih	idealnih tovari-
Položaja teh naših izseljencev ne more-! šev začel ustanavljati nepolitična društva, mo niti v malem primerjati s položajem onih katerih cilj je varovati socijalne in kulturne v Ameriki; niso tako številni im kompaktno interese svojih članov, kakor je v pravilih, naseljeni, nimajo med seboj inteligentov. ; Uspeh je, da obstoja že 12 takih društev, ki Zmisel za društveno življenje imajo. Okoli | so udružena v «Zvezi jugoslovanskih delav-leta 1890. so nastala tako imenovana »Av- skiu m podpornih društev v Nemčiji». To gi-strijska rudarska društva sv. Barbare», ka- banje postaja vedno obsežnejše, kar je največ terih člani so bili večinoma vsi Slovenci. V zasluga gospoda Bolhe. Ves prosti čas in nacijonalnem in kulturnem, oziru pa so bila prihranke že itak bome plače žrtvuje pleme-ta društva brezpomembna, da, celo škodljiva,1 nitemu namenu. Njegova akcija je našla do
jezikom in ljudlje hočejo istočasno opravljati in se istočasnoi prilizovati.
To se nam je zdelo potrebno povedati, da enkrat karakteriziramo tipe onega puhlega meščanstva, ki na eni strani hlasta za «zanimivostmi» iz visokih krogov in si jih po potrebi samo izmišlja, na drugi strani pa vneto stremi, kje bi moglo udejstviti svoje prilizniške namere. Daj takim ljudem monarhijo ali republiko, pa jim bO' vseeno in bodo
srečni, ako bodo le mogli sproti pomirjati ker so imela poleg zgolj verskega popolno-1 sedaj v domovini malo razumevanja, žal še svoja dva glavna instinkta: šušljavo rado- j ma nemški značaj. Po prevratu se je ustano-1 manj tako potrebne moralne in materijelne vednost na eni in blagodejno prilizništvo na | vil «Bund d'er ehemaligen Deutschen Öster-! podpore. Udeležil sem se 25. marca prvega drugi strani.	! reichs», ki je imel baje z Dunaja na razpola- j zborovanja «Zveze». Obisk je bil pojnošte-
----------------------------------------I go denarna sredstva in mnogo agitatorjev.
Pismo iz Vestfalske. I 'N^ka' časaD i6, izd^al c^. svoje gasilo:
^ v	«heim ms Reich». Tu so bili glavni hujskači
vilen, čeprav je promet ponekod popolnoma ustavljen. Iz posameznih krajev so šli v Buer-Hassel, kjer se je vršilo zborovanje, tudi 5 ur peš-. Baš radi tega, ker se je bilo' treba ozirati na te udeležnike, je bil čas pičlo odmerjen. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik v toplih besedah spominjal pokojnega, za narod zaslužnega dr. iv. Tavčarja. Razpravljali so največ, kako dobiti pomoč
Le redke so vesti o naših rudarjih, ki ži- i proti naši državi. Žal, da je imela agitacija vijo v Vestfalski. Slovenska javnost je o njih lega «Bunda» največ uspeha med Slovenci; prav malo informirana. Posamezni klici, ki j 90 odstotkov članstva tvorijo oni. Z lahkoto prihajajo od tu v Jugoslavijo, ostanejo brez ! so spravili naše v ta tabor. Veliko jih je, ki odmeva. Nekoliko so temu krivi naši ljudje1 sploh ne morejo doumeti, da smo se Sloven-tukaj sami, a v večji meri domovina. Posle-; ci po prevrtan odcepili od Avstrije in da dica je, da od več desettisočev tukajšnjih Slo-: tvorimo s Srbi ter Hrvati kraljevino Jugosla-1 iz domovine.
vijo. Drugi se tega pač zavedajo, a kaj radi Mnoge družine se žele vrniti domov, to-zabavljajo čez Jugoslavijo iz različnih razlo-' da stroškov za pot in prevoz stvari ne zmo-gov. Nekaj jih navedem. Nekateri se boje vo- rejo; vrhu tega še bojazen, da ostanejo v Ju-jaške suknje. Je tu mnogo vdov po padlih goslaviji brez dela in stanovanja. Vsi so v v vojni, ki imajo po več nedoraslih otrok1 slabih gmotnih razmerah. Silno pogrešajo in žive v veliki bedi. Prosile so naš konzulat tudi slovenskih knjig in časopisov. Bil sen:
vencev drug za drugim tonejo v nemškem morju; proces naturalizacije se vrši brzo. Jasno, kajti brez knjig, časopisov in šol je odporna moč slovenskega življa dokaj majhna in brezuspešna.
Okoli leta 1885., torej kmalu potem, ko je
začela rasti nemška industrija, so se naselili za pomoč, a tam zahtevajo po odredbi vla- priča, kako je zbrana družba pazno poslu-
R. Silvin:
Kazen.
m.
Katinka se je kmalu pozdravila. Oče se je vrnil s potovanja in ni nič vedel, kaj se je med tem zgodilo v njegovi hiši. Da je našel ob povratku svojo hčerko bolno v postelji, se mu ni zdelo nič čudnega, nič novega. Še vprašal ni, kaj ji je! In tako je zopet hodil na delo in se zvečer vračal domov kot poprej, in v mali, prijazni hišici so živeli tiho in rnirno življenje, kot da se ni zgodilo nič posebnega.
Toplo aprilsko solnce je sijalo skozi malo okence v prijazno Katinkino sobico. Katinka je sedela pri oknu in nekaj čitala; zdaj pa zdaj je pogledala tja preko šumečih valov in po dolgem, lesenem mostu. Kar je zaprla knjigo in se nagnila na pol skozi okno. Tam na sredi mostu pod velikim lesenim križem je zapazila njega — svojega Ivana. Kri ji je šinila v glavo; danes ga je videla prvič po tako dolgem času.
Zaprla je okence in skočila po stopnicah doli. Zavila je okoli hiše in hitela proti mostu. Ob začetku mostu, pred podobo sv. Janeza Nepomuka je postala in čakala. Ivan je prihajal in, ko jo je opazil, je zletel kot ptica proti njej.
«Že več dni sem hodil tod okoli, da bi te videl, da bi govoril s teboj, pa nisem imel sreče! Kako je s teboj? Dobro izgledaš. Kaj pa so rekli doma?»
«Oče nič ne ve, mati pa se je pomirila. Dekletce so mi vzeli še tisto noč in jo odnesli v neko vas. Vse se je zgodilo tako na tihem in na skrivnem, da mislim, da si lahko brez skrbi. Nihče ne bo izvedel in tako ti tudi nihče ne bo mogel škodovati v šoli. Mati in babica te ne bosta izdali, le pomiri se!»
«Kako sem se bal zadnje dni. Cele noči nisem mogel spati... Hvala Bogu, zdaj sem zopet malo pomirjen!»
«Sedaj pojdi, da naju ljudje ne bodo videli! Zvečer pa na svidenje na starem mestu!»
Ločila sta se. On je hitel proti domu, Katinka pa je šla še malo na izprehod čez most. Tam gori pred gostilno pa je stal nekdo, ki ju je ves čas opazoval in se nazadnje poredno nasmehnil...
* * *
Zopet sta se shajala Ivan in Katinka na samotnem, skritem prostoru in, delala načrte za bodočnost. Toda njuna sreča ni trajala dolge. Ljudje so bili predobri in nekdo je naznanil ubogega Ivana v šoli. Sledile so
preiskave in zaslišanja. Ivan je sprva vse tajil, nazadnje pa je le moral priznati. Katinka ga sicer tudi še sedaj ni hotela izdati, ali imel je toliko sovražnikov, da se jim ni mogel ustavljati. In lq>ega dne so mu naznanili, da je izključen. Žalosten in potrt in s povešeno glavo je stopal tisto jutro iz šole. Srce ga je bolelo ob misli, da bo sedaj moral zapustiti mesto, kjer je bil tako srečen, da se bo moral ločiti od nje, ki mu je bila vse na svetu. Razjokal bi se bil na glas, pa ga je bilo sram pred ljudmi.
Katinka je bila vsa iz sebe, ko je izvedela, kaj se je zgodilo. Vrgla se je na divan in se zjokala, kot bi slutila, da bo sedaj vsega konec. Da bo konec lepih sanj, konec njune ljubezni in sreče ...
Z bolestjo v srcu je hitela na zadnji sestanek. On jo je že čakal kakor takrat pred1 enim letom. Zopet sta sedela na tisti klopici dolgo v noč, zopet je šumela voda pod njima, zopet je ječalo drevje nad njima kakor takrat, ali občutki v njunih dušah so bili drugačni... Skorajšnja ločitev, konec sestankov, slovo od priljubljenega kraja!
«Nikoli več, nikoli več se ne bova shajala tukaj, kjer nama je bilo tako lepo! Šel boš po svetu, videl boš druge kraje in druga dekleta, pa boš pozabil na svojo zapuščeno, nesrečno Katinko in na svojega otroka!»
šala rudarja, ki je na j>las bral Gregorčiča in Aškerca. Osobito mlajši tožijo, da radi pomanjkanja čtiva ne razumejo, oziroma ne obvladajo več popolnoma slovenskega jezika. Na zborovanju je sivolas starček, ki biva tu že nad 30 let, svečano rotil starše, da naj vzgoje svojo deco v narodnem duhu. Zaključil je z besedami: «Rojaki, ne sramujte se, da ste Slovenci! Nismo tu osamljeni; Slovenci tem dioli doma so dobri in bodite prepričani, da nas ne bodo zapustili!»
Zato, ne pozabimo na brate, ki jih je borba za obstanek zanesla v tujino!	It.
novi uglednejših kmetov, ki jim ni potrebno iskati si bojne slave v raznih krempljanjih. Bo treba pač še odločno posvetiti med tukajšnje rudarstvo, da bo našlo pravo pot delavskega napredka.
Naši zapiski.
Dopisi.
BOREČI. Naša «Unija» ima tudi vzgojil i pomen delavstva, za kar mora skrbeti v prvi vrsti vsaka krajevna podružnica sama in se v slučaju potrebe obrniti na glavno tajništvo v Ljubljani ali pa tudi na svoje sosednje podružnice. Sestanek, ki se je vršil prejšnji petek ob mnogobrojni udeležbi, je pokazal, da razume naše delavstvo pošteno in trezno presojati tudi svoje in svojih tovarišev sporne zadeve in da nič ne potrebuje nobenih demagogov, najmanj pa kakšnega nadzorstva od klerikalnih mogotcev. Kako sc pomaga takim vsiljivcem, kaže dovolj plačilo bivšega poslovodje Reicha, ki sedi sedaj v Mariboru v preiskovalnem zaporu, kjer ima priliko ohladiti si svojo vročo kri in se malo pokesati za svoje grehe. Nikdo izmed nas ne bi bil rad v njegovi koži, ki si je oblastni Reich ni preveč dobro ustrojil.
RAJHENBURG. Radi stavke v reštanj-skem rudniku vlada tu popoln mir. Najnujnejša dela v jami mora opravljati uradništvo samo in pa nameščenci, ki prejemajo mesečno plačo. Reštanjski rudnik, ki je šele v po-četnem razvoju, je precej opasen, radi plinov in ognja, ki se pojavlja na novo izkopanih mestih. Zato ima uradništvo obilo brig in preglavice, ker mora opravljati stražo. Stav-kujoči delavci opravljajo domača d!ela. Odločno moramo zopet poudariti, da se še vedno preveč pije po gostilnah in v vinotočih «pod vejo». Pride do pretepov in je žalostno ugotoviti, da se tega udeležujejo tudi si-
-j- Hudobnežu je ves svet hudoben, norcu je ves svet neumen. Nedeljski «Slovenec», nepoboljšljivi klerikalni mrmrač, ni mogel v svojem poročilu (12. t. m.) o proslavi 251etnice «Slovenskega zidarskega in tesarskega društva» v Ljubljani napisati poročila, da se ne bi malo odkašljal nad našo «Unijo». Spotaknil se je nad pozdravnim govorom našega delegata g. Kolarja, češ, da je «agitiral» za «Unijo» s tem, da je izrazil v imenu «Unije» iskrene čestitke k prazniku «Slovenskega zidarskega in tesarskega društva». Boli ga krepko prospevanje «Unije», pa si je brihtni «Slovenec» napisal tolažilno hladilo v svoji malo pobožni želji, da «Unija» «propada». Nič ni «Slovencu» dovolj sveto, naj stopi v krčmo ali v cerkev ali na semenj, povsod ga je sama nejevolja in jeza nad vsem, kar ni bilo «blagoslovljeno» od njega. Le tega «Slovenec» ne more razumeti, kako to, da se delavstvo svobodno razvija in mu šteje v greh, da je prišlo tudi delavstvo do spoznanja, da v klerikalni politiki ni rešitve za revnega človeka. Kričati in vpiti so znali dovolj, da so nagrabili zaupanja za celili 22 poslancev. A nikdar vajeni dela za ljudstvo, ki jim je slepo zaupalo, sede doma, namesto da bi šli v Beograd, kamor jih je ljudstvo poslalo. Tam zini in tam govori, ako misliš pošteno! — Ne, tega klerikalci me znajo, zato
svoji oiganizaciji naprej ter se zavedajmo, da je le v slogi in edinstvu naša rešitev.
-f Združene incči- ali socialnodemokratski «viribus unitis». Prejšnjo nedeijo se je v Celju vršilo zborovanje delegatov vseh socialnodemokratskih struj v Sloveniji, izvzemši Ber-nota. Potožili so si medsebojno vsak svoja stranska pota in nezgode razkosanosti tekom zadnjih dveh let ter se končno zedinili v tem, da zopet stopijo skupno pod en prapor. Izdajali bodo skupno glasilo, ki začne te dni izhajati v Ljubljani. Sedež strankinega načelstva pa ostane začasno v Celju in je bil za predsednika zedinjevcev izvoljen g. Petejan. Precej sitnosti je z ljubljanskimi Peričevci, ki so se prav udobno navadili lepega magistrat-nega gospodarstva v vzorni vzajemnosti s klerikalci in titularnimi boljševiki. Kakor je videti, bo na novo zbita socialnodemokratska barka potrebovala še dokaj popravila in mašila. Popolnoma pa se iz enotnosti izobčujc Zvonimir Bernot. Tako dolgo je «čistil», da je ostal sam. Pa mu morda ni nič dolgčas.
+ Radie je pobegnil. Radiča ni najti nikjer. Dnevniki gromadijo vesti o njegovih potih in bivališčih, ki pa si dosledno nasprotujejo in niso zanesljive. Med tem ko radičevski listi trdijo, da Radič ni pobegnil preko meje, temveč da sc je skril v strahu pred aretacijo na posebno skritem kraju, ugotavljajo ostali listi, da jo je Radič potegnil preko Drave na Madžarsko in od tam dalje po Evropi. Poslednje je tembolj verjetno, ker so seljaki, ki so Radiča prepeljali s čolnom preko Drave, to priznali. Vseeno je končno, kje se nahaja Radič. Merodajna je le činjenica, da je ta demagoški ■ voditelj hrvatskega naroda» pokazal vrhunec plašljivosti pred aretacijo. Štiri leta vleče z največjimi političnimi sleparstvi za seboj
se vozijo v Beograd samo na izprehode, da | 0botrino množico hrvatskega seljaštva in izterjajo dnevnice in malo pozabljajo, pa | tuc^. zabite «inteligence», ko ga pa redno je stvar za njih opravljena. Ako jih kdo j sodišče pokliče na^ zagovor nekaterih proti-vpraša, kaj pa je z našimi zahtevami, tedaj, državnih činov, vrže svoj kanon gobezdavo-so vsega krivi drugi, seveda najbolj Beograd, J v koruzo in zbeži kakor zajec! V roke klerikalci pa so nedolžni kakor Lahov koš,! *akega slabiča je 300.000 volilcev položilo
ki je tatvino nesel, obešen na tatovih ramah. Mi mu pustimo to kratko veselje, saj ne bo več dolgo, ko pride obračun; ne brigajmo se za njih jokanje in jezo, ampak delajmo v
«Šel bom, ker moram iti — pozabil pa vaju ne bom nikoli. Prej bo nehala teči voda tu doli, prej bo zrastla trava po tej poti, kakor mi bo izginila tvoja podoba iz mojega srca. Vstopil bom drugje v šolo; dokončati hočem sedmi in osmi razred in po maturi bcm takoj vstopil v službo pri železnici ali pri pošti in potem pridem po tebe in po hčerko in vaju odpeljem s seboj. Pozabljeno bo trpljenje in v spominu na lepe dneve najine mladosti bomo živeli srečno in zadovoljno. Tu je moja roka, tu je moje srce! Vzemi je še enkrat in pri Bogu ti prisegam, da mislim tako, kot govorim, in da bom tudi storil tako ...»
«In jaz ti hočem ostati zvesta do smrti!»
* * *
Ivan je odlšel iz mesta. Kakor je rekel, tako je tudi storil. Vstopil je drugje v šolo in se pridno učil, da bi nadomestil, kar je zamudil. Saj učil se je lahko in je bil vedno dober dijak. Škoda bi bilo, ako bi zaradi nepredvidene nesreče moral obesiti šolo na kol.
Katinka ga ni mogla pozabiti. Neprestano je mislila nanj in zdelo se ji je, da ga sedaj ljubi še bolj. Kolikokrat je šla po tistih stezicah, kjer je hodila pred kratkim še z njim; kolikokrat je sedela cele ure na tisti klopici, kjer je bila srečna in nesrečna na
njegovi strani! Kolikokrat je zamišljeno gledala v begajoče in izginjajoče valčke ob robu gozdiča in modrovala: Človeška sreča je kakor ti valčki! Nenadoma nastanejo, vztrepetajo, begajo boječe na površini in izginejo. Na njih mestu se pojavijo drugi, katerim je pisana ista usoda in tako gre večno naprej! In zazdelo se ji je, dk se je oglasil gozd in zašepetal: Tako je tudi s tvojo srečo. Izginila je in ne povrne se nikoli več!
Minulo je nekaj mesecev in oče še vedno ni vedel, da je postala njegova hči nezakonska mati. Zato pa se je še vedno rad pobahal, da tako dobrega in pametnega dekleta ni v mestu, kot je njegova Katinka. Nekoč pa jo je pošteno skupil. V gostilni mu je nekdo vpričo vseh gostov zabrusil v obraz:
«Kaj se boš bahal! Tvoja dobra hčerka je navadna vlačuga! Imela je otroka s tistim študentom, ki je bil, revež, zaradi nje izključen, Le vprašaj doma, ti bosta že povedali, kje imata otroka!»
Prebledel je. Rad bi bil nekaj rekel, pa se je rajši premagal. Plačal je in odšel brez besede. Zunaj je stisnil pesti, zaškripal z zobmi in jezno siknil pred se: Prekleti babi, vama bom že posvetil, ko mi delata tako sramoto! Ako ni res, potem naj se me pa varuje ono gobezdalo!
(Dalje prihodnjič.)
svojo usodo. Toda učinek Radičevega bega se že kaže. Hrvatski seljak spoznava, da beg ni v nobenem slučaju sredstvo k cilju ofenzive, temveč za moža, ki vodi usodo naroda, poslednji obupni čin. Radič je s svojim begom storil več dobrega kakor utegne škodovati s svojimi komedijami v raznih državah.
Razno.
V petek so potekli v revirjih trboveljske
* Rudarska stavka.
štirje tedni, odkar je
premogokopne družbe izbruhnila stavka. Večina delavstva se nahaja na svojih domovih, kjer opravlja kmetijska dela in tako ne trpi pomanjkanja. V vseh revirjih vlada red in mir. A vendar to ne more biti merodajno. Štiri tedne stavke, a vendar nobenih očitnejših izgledov, da se čimprej konča s pozitivnim uspehom — tu nekaj ni v redu. Pogajanja se sicer vršijo, toda končajo se ne! Očita se voditeljem stavke, ki pripadajo ekstremnim socijalističnim strujam, da niso bili poučeni, da so železnice in najvažnejša industrijska podjetja založena s premogom za daljši čas; nadalje, da je stavka izbruhnila v sedanjem za to neugodnem času, in končno, da voditelji stavke nimajo dovolj zmisla za taktično vodstvo celega velikega pokreta. Eno je gotovo: jalovost dolgotrajne stavke dokazuje v precejšnji meri moralno in socijalno šibkost obeh pogajalcev, Trboveljske in voditeljev štrajka. Zaradi stavke neizplačane mezde znašajo doslej nad 50 milijonov kron. Veliko besedo si v štraju lastijo klerikalci. Njim po starih izkušnjah ni za-
upati. Treba jim je paziti na prste, ker klerikalni voditelji znajo spretno izrabljati vsak mezdni pokret, da kujejo zase politični kapital.
*	Prepovedana delavska skupščina. Veliko delavsko zborovanje, ki ga je za prošlo nedeljo sklical v Zagrebu Glavni delavski savez, je policija prepovedala. Za to skupščino so tudi komunistični sindikati izdali posebne letake, v katerih so pozivali svoje pristaše, naj se skupščine udeležijo polnoštevilno, ker je njihovo lastno zborovanje policija že poprej prepovedala,, Delavstvo se je v nedeljo dopoldne začelo v gručah zbirali na napovedanem mestu, toda. policija in vojaštvo je preprečilo zborovanje in razločilo zborovalce. Prišlo je do estrih protestnih prizorov, končno pa se je delavstvo mirno razšlo.
*	število sirotinje narašča. Humana društva za zaščilo dece v vseh glavnih mestih ugotavljajo, da se od prevrata dalje še ni prijavljalo dnevno toliko siromašne dece, potrebne zaščite, kakor sedaj dnevno. Prenapolnjeni so vsi državni in privatni otroški drenovi in mnogotera cleca, ki je nujno potrebna zaščite, pri najbolji volji ne more biti sprejeta.. Mnogo otrok bo oddanih na deželo v kmetsko oskrbo. Naraščanje siromašne
I dece je dokaz težkega položaja proletarskih j obitelji, ki radi brezposelnosti in splošnih i razmer trpijo bedo.
*	Inozemski delavci. V socialnem mini-; strstvu se iz.deiujc pravilnik o reguliranju : dovajanja inozemskih delavcev v našo državo. Pravilnik gre za tern, da se poenostavi in
; olajša poslodavcem procedura glede dovajanja novih delavcev. Ali pravilnik odreja ka-jko naredbo tudi glede zaščite domačega de-; lavstva pred invazijo inozemcev, borno šele j videli.
*	Bakreni rudnik v Črni gori. Rudarska • direkcija na Cetinju je obvestila ministrstvo j šum in rud, da je najdbi jugovzhodno od I Nikšiča v črni gori velik bakren rudnik. Ra-I zen bakra so najdene tudi druge rude raznih j kovin in tudi izvir nafte.
*	Kriza v Nemčiji je vedno hujša. Gunov ! kabinet je padel in je novo vlado sestavil
demokrat dr. Stresemann. Mož je sposoben in vse se nadeja, da bo Stresemann rešil barko pred potopom. Nemška marka se je približala sovjetskemu rublju. Za en dolar se dobi preko šest milijonov mark. Beda je j skrajna. V mestih in industrijskih krajih pri-i manjkuje kruha in vsega. Plenitve trgovin, j spopadi in razbijanja se neprestano množijo.
Komunisti izrabljajo veliko zmedo in šuntajo na državljansko vojno. Raznoteri krvavi puči in spopadi z nacionalisti so bili pravočasno udušeni, a se po mestih dnevno ponavljajo. Faktično Nemčija že stoji v znamenju državljanske vojne, samo da je ta omejena na manjše okvirje spopadov v poedinih mestih in krajih. Toda danes ali jutri lahko završi vsevprek po Nemčiji. Skrajno napete razmere v Nemčiji pa ne pomenijo krize le zanjo, temveč za vso Evropo. Bližamo se trenutkom, ki bodo diplomatom delali še sive lase, evropskim narodom pa povzročili ogromne brige za bodočnost, ako ne zopetnega velikega klanja.
*	Kcinunistam v Bolgariji, ki so precej močni, je po nedavnem prevratu nova meščanska vlada kazala precej naklonjenosti, ker so odobravali odstranitev Stambolijske-ga. Kmalu pa so začeli komunisti iz Moskve dobivati navodila, da morajo nastopiti proti novemu buržujskemu režimu, zato jih je vlada zopet začela pritiskati. Polagoma pa se nasprotje ohlaja; vlada se boji, da ne bi komunisti stopili v zvezo z zemljoradniki, zato zopet popušča in je komunistom dovolila zopetno osnovanje centrale.
*	Konec podlistka «Trbovlje» sledi radi preobilega gradiva prihodnjič.
A
■
Čevljarstvo
IVAN SMREKAR
Maribor
Slomškov trg štev. 11 na dvorišču Specialist za delavske čevlje.
Čevlji iz kravje kože . Din 170-— Bokskalf črni la . . „ 275-— „	„ Ha . . „ 250--
Sevro la.........„	300 —
Popravila točno. Najnižje cene.
Stojnica na Glavnem trgu vsako soboto.
Manufakturna zaloga
Ivan Gabrič
Maribor, Vetrinjska ulica 2
nudi po najnižjih cenah manufakturno blago, kakor vsakovrstno in najboljše blago za ženske in moške, nadalje vsake vrste platno za perilo, druke, kretone, svilene rute, cefir, hlačevine, sploh vse potrebščine za krojače in šivilje.
Razširjajte
list
.UNIJAM
OSET ANDR., Mlikl
trgovina z deželnimi pridelki Aleksandrova cesta 57. Telefon 88.
Zaloga sena, slame, ovsa, koruze, zdroba, krompirja, opeke, galice, sadja, lesne volne, drv, premoga, cementa itd.
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER
Maribor, Glavni trg 9
Zaloga raznovrslnega češkega sukna, ševi-jota in kamgama za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd.
I
1
m
i
Z
t
'h
/♦v

SLAVENSKA BANKA, d. A, ZAGREB
Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.
Del. glavnica Din 50,000000’- in rezerve preko Din 12,500.000’-.
Podx»užnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Škofja Loka, Vršac, Wien I., Augustinerstrasse 8.
Ekspozituri;
Rogaška Slatina (sezonska), Jesenice.
Agenciji:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka, d. d., Split; Balkan Bank r. t, Budapest, Vaczi utca 35.
Izvršuje vse bančne posle naj kulant ne j e.
i