DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 50 Trst - Gorica 14. decembra 1956 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-U. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-8* Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta It. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Borišftim volivcem v premislek V nedeljo so slovenski volivci na Goriškem zopet poklicani, da povedo svoje mnenje, da določijo, kdo naj jih zastopa v občinski in pokrajinski upravi. Za njihove glasove se potegujejo razne stranice^, slovenske kol italijanske, pa tudi mešane. Mislimo, da nima. smisla ponavljati!, da prpada glas slovenskega volivca •it volivke samo slovenskim strankam in listam. Od števila slovenskih glasov je advi&na uživanje naših manjšinskih pravic, odvisen je obstoj naših šol, priznanje slovenskega jezika, kar bomo, če dokažemo, da hočemo ohraniti svoj narodnostni značaj, tudi dosegli. Seveda moramo to s svojimi glasovi tudi dokazati. Na politični tehtnici' štejejo samo oni. Kak ar velja to za Trst in za vsa narodnostno mešamo področja, tafco velja tudi za Goriško. Volivci bi zagrešili veliko napako, če bi nasedli tistim, ki pravijo, da imajo sedanje volitve samo administrativni značaj in da zaradi tega ni važno katere liste bodo dobile več glasov. Kadarkoli bomo kasneje postavljali svoje zahteve, bodo poklicani vedno najprej pogledali, koliko je pravzaprav na Goriškem ljudi, ki čutijo slovensko, in kvečjemu po tem nam. bodo odmerjali naš delež. Slovenski glasovi pripadajo torej slovenskim listam. Toda med listami, ki nastopajo pri sedanjih goričkih volitvah s slovenskimi kandidati, so take, katere so postavili komunisti in njihovi sopotniki, in take, ki so jih postavili slovenski demokrati, naklonjeni ali pa organiziram v Slovenski demokratski zvezi. Slovenski komunisti in sopotniki celo pozivajo slovenske volivce, naj glasujejo na pokrajinskih volitvah za narodnostno mešane, popolnoma komunistične liste. Tudi glede te izbire je treba poudariti važnost, upravičeno bi c o rekli usodno pomembnost teh sicer administrativnih volitev na goriškem področju. Komunistično usmerjeni ali pa njim pokorni agitatorji zopet ponavljajo, da med občinskimi in pokrajinskimi volitvam mi na etri ter madžarskimi dogodki in naraščajočemu odporu proti komunizmu na drugi strani ni nobene zveze. Velik naivnež pa je tisti, ki jim naseda! Kad. obljubljajp kommsM in njihovi zavezniki’ pa nuj prisegajo na Stalina ali Hruičeva, Togliattija ali Tita? O razdelitvi zemije kmetom govoričijo zastopniki gibanja, ki je,. čim se je dokopalo do obldsti, na tiralo kmeta v kolhoze in prisilne kolektivistične zadruge. O pmvičnih davkih in dobrih cenah se žirokqwsttjo simpatizerji režimov, ki so kmeta pritisnili tako k tlom, da je izgubit vsako veselje do dela in življenja ter je enostavno začel zanemarjati zemljo. Pogled čez mejo v Titovinc kaže vsakomur, kako stvari stoji. Kdor ne verjame, naj govori * sorodniki in prijatelji z druge etrom meje, naj pomisli, zakaj sO »e mod zanki kmetje dvignili kot en sam mod in tvegajo tvoja življenja za rešitev m oklepa, ki »h duši in stiska, da rut morejo več. Pravičnejše plače In lepše življenje obljubljajo delavcu zagovorniki nasilnega. sovjetskega nastopa proti madžarskemu delavstvu, zagovorniki aretacij in deportacij delavskih voditeljev, ki so se u-prli, ker nočejo, da bi delavec še naprej garal kat črna živina, ne da bi dobil za plačila niti dovolj kruha, kje šele kaj drugega in boljšega. Tudi Tito je rekel, da je takšen nasilen nastop upravičen v primerih, ko se delavstvo skuša osvoboditi komunizma, kajti predvsem je treba rešiti komunizem! Komunizem je torej tem ljudem prvo, kaj ljudska sreča! Kdor ni zadovoljen s tem, kar mu trudijo, za tega je hladna Sibirija, so zapori in, po potrebi, grob. V tej luči je treba gledati na komunistične obljube in volilne programe, ki o-betajo vse mogoče, pri čemer pa sti njir hovi predlagatelji mislijo svoje. Volilne obljube so jim samo limanice, na katere lovijo naivne kaline, orodje za dosego cilja, ki je vse drugačen od slike, s katero ga prekrivajo. Dokaz: zopet razmere v Jugoslaviji, razmere na Poljskem, razmere na Madžarskem, razmere v Romuniji, kjer so ■morali iz previdnosti celo razorožiti vojsko, razmere v Bolgariji, kamor so tudi morali poslati sovjetske čete, ker se domači komunisti med lastnim narodom ne čutijo vame. A kaj se vse to tiče slovenskih volirv-cev, ki si bodo na Goriškem vendar volili samo svoje občinske može in pokrajinske svetovalce? Tako ugovarjajo nekateri krutkovhi-neži. Tem odgovarjamo, da se jih presneto tiče, kajti če izkažejo zaupanje komunistom in njihovim simpatizerjem, potem bodo napravili isto usodno napako, kat bi Teror na Madžarskem Po drugem sovjetskem nastopu je Kadar, oprt na sovjetske .bajonete, skuša! ponoviti z madžarskimi delavci oziroma .z njihovimi delavskimi sveti isto podlo ■zahrbtnost, kakršno so si privoščili sovjetski generali z Nagyjem. En mesec se je z njimi pogajal, obljubljal, grozil, zavlačeval. Medtem .pa je organiziral svojo politično policijo in pod izgovorom, da lovi protirevolucionarje, je z aretacijami odstranjeval delavske voditelje. Igra je 'bila prozorna: obglavljene delavske množice bi morale nato brezpogojno kapitulirati, izročene bi bile na milost in nemilost Kadar je vih biričev In njegovih sovjetskih gospodarjev. Toda ni bil samo Kadar tako pameten. Tudi madžarski delavci so uvideli, za kaj gre. In pretekli teden je napetost dosegla svoj višek, za katerim je morala slediti odločitev. Delavski zastopniki so se sestali s Kadarjem na zadnji, usodni razgovor. Bonoviili so mit svoje zahteve, med drugim prenehanje aretacij, izpustitev že zaprtih delavskih voditeljev, povratek deportirancev iz Sovjetske zveze, upoštevanje in priznanje delavskih svetov itd. V kolikor bi temu ne bilo ugodeno so zagrozili z novo splošno stavko. Kadar pa je izgubil živce, oziroma je smatral, da je že dovolj močan, da Si lahko privošči kaj takega. Besen je začel vpiti na delavske zastopnike in jim je zagrozil, da jih bo dal vse postreliti. Obtožil jih je, da so protirevolucionarji in plačanci Zahoda. Obsedno stanje in izredna sodišča Delavski zastopniki so bili presenečeni, 'toda ne preplašeni. Spoznali so, da gre .za življenje in smrt. Po sedem ur trajajoči seji je Centralni delavski svet v Budimpešti objavil svoje stališče. Proglasil je 48 ur trajajočo splošno stavko, ki je .začela v nedeljo opolnoči. Hkrati s proglasitvijo stavke so madžarski sindikati pozvali delavce vsega svete, naj tudi oni stavkajo iz vzajemnosti do madžarskih tovarišev, ki se borijo za svobodo. V razglasu so povedali, da vlada ni hotele u-poštevati pritožb delavskega sveta glede aretacij, ki so jih njeni organi izvršili pretekle dni, in je s tem pokazala popolno nerazumevanje za madžarske delavce 'ia njihove zastopnike. Takoj po objavi proglasa je madžarska policija zasedla sedež Centralnega delavskega sveta, vojaški oddelki pa so zastrazili tovarne. Kadarjeva vlada je razglasila obsedno stanje po vsej državi in je uvedla preki sod, ki je začel veljati v torek opoldne. Po .prekem sodu .bo dala soditi vse, pri katerih bodo našli orožje, kakor tudi ljudi, ki bodo delali proti vladi in javnemu redu. Razpustila je pokrajinske delavske svete in centralni pokrajinski svet v Budimpešti. Kocka je s tem padla. Kadarjeva vlada je s tem jasno pokazala, da bo nadaljevala s politiko sile. Ljudi so celo z zvočniki opominjali, da bodo v torek .začela poslovati izredna sodišča. Istočasno so prekinili vse telefonske in brzojavne zveze s tujino. 'Tudi delavci so reagirali. Trgali so razglase, v katerih je vlada pojasnjevala odredbo o prekem sodu za vso državo. .Splošna stavka, ki jo je proglasil Centralni delavski svet še preden je Kadarjeva vlada odredila njegov razpust, je v nedeljo opolnoči začela. Preprečena s cestnimi im uličnimi bloki, sestavljenimi ir. sovjetskih tankov in madžarske policije, je Budimpešta dočakala nov spopad med svobode in pravice željnim ljudstvom na eni ter tujim okupatorjem in domačimi plačanci na drugi strani. Vesti, ki prihajajo iz Madžarske, so j? C NAJNOVEJSA ljudsko- DEMDKRATIONA PRIDOBITEV: PREKI SOD iNJA MADŽARSKEM PROTI DELAVSTVU DK1*7WW „-■■■vrnrru... 1 ",.i' i».... u.- TTnrowr»r-T-T»n-smi.r-rnn—i-prr TITO NE MARA NOBENIH PRIČ V Beogradu So pretekli petek objavili, da je od začetka upora na Madžarskem pribežalo v Jugoslavijo 859 madžarskih državljanov. Od teh jih je 141 prosilo, da bi se lahko vrnili v domovino. Uto poročilo nadaljuje, da so jugoslovanske oblasti tej prošnji ugodile ter da. so 7. decembra omogočile .povratek na Madžarsko 51 osebam, v nedeljo pa devetdesetim. Poročilo dodaja, da so 302 begunca prosila za odselitev v druge države. Za te begunce so jugoslovanske oblasti Že stopile v stik z Visokim komisarjem OZN za begunce. Ce je tako, potem bi bila zadeva v redu. Toda sumljivo je še vedno, zakaj niso jugoslovanske oblasti dovolile tujim časnikarjem, de bi lahko prisostvovali izročitvi omenjenih beguncev madžarskim oblastem. Istočasno bi se namreč časnikarji prepričali, ali gre res za komuniste, ki so pobegnili v Jugoslavijo, da Se izognejo revolucionarnim protistalinistom, o-ziroma ali se ti ljudje res želč vrniti v domovino. Ugled Jugoslavije ne bi zara- jo napravil pastir, ki bi zafupal volku, preoblečenemu v ovčji kožuh. Oddani glasovi bodo obenem merodajni za presojo slovenske usmerjenosti. Ce jih bo veUko, bodo dokazovali, koliko je takih, ki še danes, po tako hudih in očitnih dokazih izigravanja in prevaire niso spregledali, kam vodi komunistična igra. Potem se ne bomo smeli čuditi, če bo že itak narodnostno tako izpostavljeno slovenska manjšina v Italiji izgubila podporo svobodoljubnega in demokratično u-smerjenega sveta tako v državi kot v tujini, pa tudi v domovini, kjer mislijo naši sonarodnjaki o komunizmu drugače, kot pa marsikdo, ki si komaj par metrov od meje zavestno zakriva oči im maši ušesa. V našem primeru gre torej tudi za to zaupanje in naklonjenost, od katere je od-visen naš nadaljnji obstoj in razvoj. Sicer uradno res zgolj administrativne volitve, imajo za nas veliko večji pomen. Tega maj se zavedajo volivci in volivke, ko bodo odhajali na volišče, ko bodo oddajali si>oj glas, kajti vsako poznejše kesanje in izgovarjanje bi bilo zaman. Za naivnost in napake v politiki ni opravičila. Nositi je treba posledice. Pazimo torej, da jih ne izzovemo, da sami ne silimo vanje. * * * di tega prav nič trpel. Takšna prisotnost tujih prič bi samo dokazala verodostojnost jugoslovanskega poročila ih pravilnost jugoslovanskega ravnanja. Jugoslavija bi s tem samo pridobila. Značilno je nadalje, da je Jugoslavija enako kot satelitske države odklonila zahtevo Organizacije združenih narodov, ki je prosila, da bi lahko poslala v Jugoslavijo opazovalce, ki bi z zasliševanjem beguncev in preiskavami ob madžarskih mejah skušali ugotoviti resnico o dogajanju na Madžarskem. Potem ko je Madžarska izjavila, da.na svojem ozemlju ne mara opazovalcev, je namreč Organizacija združenih narodov prosila, da bi ti opazovalci obiskali vsaj obmejne države, Jugoslavijo, Romunijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Toda samo 'Avstrija je takoj pristala na njihov prihod. Ljudske demokracije, ki so imele toliko povedati v zvezi z egiptovsko krizo ln so se obupno sklicevale na Združene narode, niso dale svojega pristanka za poseg ZN v trenutku, čim je bil v vprašanju prihod opazovalcev ma njihovo ozemlje, pa čeprav ibi ne preiskovali njihovih razmer, temveč bi bili pogledi omejeni na sosednjo Madžarsko. Nevtralna, toda svobodoljubna Avstrija je na to pristala, v svojem mednarodnem ravnanju vse bolj neodvisna Jugoslavija pa je svoj pristanek odrekla. To ji ne dela časti, ni dosledno in dodatno veča sum, da tudi jugoslovanski postopek a madžarskimi begunci morda ni tako korekten, kakor bi moral biti od strani države, ki je tudi podpisala Listino o človečanskih pravicah, katere desetletnico smo slavili prav ta teden. fljilas bo odsedel tri leta V sredo popoldne je pred beograjskim sodiščem začela in še isti dan je pred i-stim sodiščem tudi končala razprava proti Milovanu Djilasu, bivšemu podpredsedniku jugoslovanske vlade. Obtožili so ga protidržaVne delavnosti ter zvez s tujino, s čemer naj bi deloval za spremembo sedanje jugoslovanske zunanje politike. Proces se je vršil v isti formi kot prvi, Sorodniki in omejeno število novinarjev so smeli prisostvovati samo otvoritvi razprave, ki je bila nato proglašena za tajno, Poleg dveh jugoslovanskih časnikarjev, dveh vseučiliških profesorjev in desetih miličnikov so smeli prisostvovati temu delu razprave samo najožji sorodniki. Titov .režim je še enkrat dokazal, da se boji odprtega razpravljanja, 'ker nima trdnih argumentov, s katerimi bi lahko pobijal Djilasove obtožbe. Čeprav je zahteval državni tožilec najstrožjo kazen, ki bi lahko znašala do 20 let, je sodišče očitno bilo drugačnega mnenje, oziroma je pač prejelo takšen namig. Djilasa so zaradi novih prestopkov obso SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO - TROT Pripravlja tudi letos vsakoletno SILVESTROVANJE v prostorih v ulici Machiavelli 33/11 dili v dve leti strogega zapora, istočasno pa so mu znižali prejšnjo pogojilo kazen od 18 na 12 mesecev, tako da bo kdaj moral presedeti v zaporu skupno 3 leta. Vkljub 'Djilasovi izjavi, da ne bo več pisal člankov in dajal izjav, sodišče ni hotelo ugoditi njegovi prošnji, da ga pusti na Svobodi vse do nastopa kazili. Sodniki so pripomnili, da je to že enkrat obljubil, pa ni držail. Odvetniki se bodo proti raasodbi pritožili. Uspeli obtok predsednika Groncklla o nem«!! Med najvažnejše dogodke preteklega ■tedna spada potovanje republiškega predsednika Gronchija v Zahodno Nemčijo. Obisk je padel v čas važnih prizadevanj za ponovno vzpostavitev evtopikt enotnosti, utrditev evropske obrambe in evropskega sodelovanja. Predsednik G ton chi in zunanji minister Martino sta z za-hodnonemškimi državniki razpravljala o Atlantski in Zahodnoevropski zvezi, o evropskem združevanju ter o zahodni politiki spričo dogodkov na Madžarskem ter na Srednjem vz.hodu. Uradno poročilo je povedalo, da imata obe vladi enake poglede na omenjena vprašanja in da bosta sprožili nove pobude v korist miru. Zadevne sklepe bosta ministra Martino in von Brenteno pojasnila na pariškem zasedanju Atlantskega sveta ter v drugih, evropskih političnih 'ustanovah. zaradi pretrganih zvez nepopolne. Glavni vir je bid, posebno prva dva dneva, Beograd. Vsi viri potrjujejo, da je stavka popolnoma uspela. Celo Radio Budimpešta je uradno priznal .zastoj proizvodnje po vsej državi. Isti radio je tudi povedal, da so množice napadle tiste maloštevilne vozače avtobusov, ki niso hoteli stavkati. Celo državne trgovine so .zaprte. Izjemo predstavljajo le nujne službe, kot je o-sfcrba prebivalstva, ne pa industrije z e-lektričnim tokom, vodovodna, bolniška in podobne službe. 'Zaman poziva vlada, prebivalstvo, da s stavko ne bo pospešilo odhoda sovjetskih čet. Ljudje Kadarju ne verjamejo prav nič več. Borba je znova razplamtela Kadarjeva vlada pa tudi dela- prav nasprotno od tega, kar bi morala storiti, če ,bi si hotela pridobiti zaupanje delavcev. Ob podpori Sovjetov nadaljuje z aretacijami, preki sod je začel brezobzirno izvajati smrtne obsodbe, na mnogih krajih je policija streljala na demonstrante. Zopet padajo smrtne žrtve, toda na obeh straneh, kajti posebno na deželi so se razplamteli pravi boji. Takšen velik spopad, v katerega naj bi bila zapletena, ena cela sovjetska divizija, se bije v hribih severno od prestolnice. Poveljstvo nad u-porniškimi oddelki .naj bi namreč zopet prevzel obrambni minister bivše Nagyje-ve vlade, kateremu se je 4. novembra, posrečilo, da je pobegnil Sovjetom. Raizna pokrajinska središča naj bi bila trdno v rokah madžarskih rodoljubov. Tako zatrjujejo tudi razne tajne radijske postaje, ki so se zopet .začete oglašati. V sredo je prišlo do streljanja med u-porniki ter med sovjetskimi tanki in madžarsko policijo v samem središču Budimpešte. Te spopade je potrdil tudi bu-dimpeštanski radio. Na Madžarskem je zavladala prava a-B&rhjja. O nekakšni oblasti sedanje vlade se lahko govori samo v večjih središčih, kjer so razmeščene sovjetske čete. Na podeželju gospodarijo rodoljubi, oziroma je prepuščeno samo sebi. V kako hudi stiski je vlada in kako jo zapušča ražsbdnost, dokazuje nov člen, ki ga je Prezidij madžarske republike doda! k r/.akomt o obsednem' stanju. R> njem bo avtomatično obsojen na smrt vsakdo, katerega bodo spoznali za> krivega kakega zločin«, predvidenega po zakonu o obsednem stanju. /3 tem je uzakonjen pravi in najčistejši teror. Kaj zdaj? V takšnih okoliščinah morajo tudi Sovjeti Uvideti, da so se a Radarjem znašli v popolnoma slepi Ulici. Zato «e Vzdržujejo vesti, da bodo Radarja zaihehjaJi t dosedanjim .zunanjim ministrom Horvatom, ki naj bi V. svojo vlado sprejel tudi zastopnike drugih strank, tako malih posestnikov in socialistov. ‘Dejstvo pa je, da čas hiti In da je vsak umik z vsakim trenutkom vedno težji, vztrajanje na Usedanji poti pa zahteva vedno nove žrtve. Sovraštvo do Sovjetske zveze rašte, njen ugled v svetu trpi. Naj sovjetski oblastniki na to navidezno še tako malo dajo, jim pa vendar ne more biti vseeno. Zato smemo pričakovati, da bomo na Madžar-1 skem v kratkem prisostvovali novim poskusom drugačnih političnih rešitev, ki pa v zaostrenih okoliščinah in po tolikih mrtvih ne bodo mogli biti uspešni, če me bodo zares iskreni in širokogrudni, kar je pa po vsem, kar se je doslej t godilo, kaj malo verjetno. V tem .primeru bi svobodni svet ne smel mirno gledati krvave kopeli, v kateri želijo komunisti utopiti madžarski narod. To naziranje se uveljavlja tudi v Združenih narodih. Vedno bolj se množijo .glasovi, ki pravijo, da je prava sramota, da svobodni svet gleda in dopušča to nasilje, ne da bi nasilnike ustavil tudi drugače in ne samo z 'besedami. V torek je glavna skupščina OZN že obsodila Sovjetsko zvezo zaradi njenegat nastopa na Madžarskem. Odobrila je spomenico, katero je predložilo 20 držav, med tnjimi tudi Italija. Zanjo je glasovalo 55 dkšav, proti njej 8, vzdržalo pa se jih je 13, med njimi Jugoslavija. Spomenica dvajsetih držav, ki so jo odobrili člen za členom, zahteva: umik sovjetske vojske iz Madžarske, prihod o-pazovaleev OZN na Madžarsko lit da madžarska vlada privoli V obisk generalnega tajnika OZN v svojo državo. Ce madžarska vlada in Sovjeti tudi zdaj ne bodo sprejeli teh zahtev, bodo Združeni narodi morali sklepati, kaj naj ukrenejo proti svojim članicam, ki tako grobo teptajo človečanske pravice in ne upoštevajo ponovnih pozivov najvišje mednarodne organizacije, kateri pripadajo. To bo usodna preizkušnja za vest čloyeštva. NE P0ZHBLJHJH10: ..NAPREDNI" IYIRD2NRI SO POKLICALI SOVJETSKE TANKE IIAD mUDlHRSKO LJUDSTVO. TUDI IIA 6DRI- SKEHI IMSTOPAJD RA VOLITVAH »NAPREDNI11 KUČARJI I ZAVRIUTE JIH, DA NE AOSTE TOClLI SOLZA MADŽARSKIH RIHTER I ZATO VOLIMO IT Sl-SLOVENCI KOT EN MOŽ SLOVENSKO LISTO Z LIPOVO VEJICO I VESTI z GORIŠKEGA propovec na kongresu KP ikih žepov- po nekaj milijai niško pomagamo J Zapremo nato volilnico in Jo izrodimo predsedniku. VAŽNO OBVESTILO za stare in bolne volivce! Bolnim in starim volivcem in volivkam stavljamo na raz-polago brezplačni prevoz od doma na volišče in nazaj. Kličite nas v ta namen telefonično GORICA štev. 2676 ali pa nam osebno sporočite na Placuto štev. 18 (tiskarna), kam naj pridemo na dom z avtom. * * # Bolni in hromi volivci, ki ne morejo sami lastnoročno izpolniti glasovnice, imajo po zakonu pravico, da jih v volilno kabino spremlja kak drug volivec, ki si ga izberejo, da gre z njimi v kabino in po njihovem navodilu izpolni glasovnico. Kdor ni vidno bolan ali hrom, mora prinesti s seboj na volišče spričevalo občinskega zdravnika! tako pzgaja mladino komunizem... Pred kratkim je zahodnonemšk a policija, prijela Štirinajstletnega fantiča zaradi vohunstva. Fantu je ime Uwe Schlegel. Pri neki demokratični ustanovi je iskal zaposlen je, njegovo obnašanje pa se je zdelo hudo sumljivo. Pri policijskem zasliševanju se je izkazalo, da je fant prispel iz Vzhodne Nemčije. Mejo je prekoračil po naročilu komunistične tajne policije, da bi vohunil za nekim določenim beguncem iz Vzhodne Nemčije. Ta 'begunec je bil — njegov lastni oče. Slovita je naravnost 'zgodba Pa.vlika Morosova, ki velja * komunističnih državah kot »bleščeči primer« tega, kar pričakujejo komunistični mogotci od mladega komunističnega pokolenja. »Junaško delo« Pavlika najdemo zapisano po vseh sovjetskih in priprežniških berilih. Pavlik je 'bil kmečki sin in je živel s svojimi starši v vasi Gerasimovka pri Sverdlovsku na Uralu. L. 1932, ko je zaradi kolektivizacije sovjetskega kmetijstva izbruhnila lakota, mu je bilo dvanajst let. Nekega dne je Pavlik opazil, da je 'Oče skril vrečo žita pred pobiralci prisilne oddaje. Pavlik, ki je bil komunistično vzgojen, je odšel na policijo in prijavil svojega lastnega očeta. Očeta so obsodili na petnajst let prisilnega dela. Ta denunciacija pa Pavlihu ni pirne&la sreče. Razjarjeni vaščani so ga pobili do smrti. Za povračilo je policija postrelila vse vaščane, ki so prebivali v Pavlikovi soseščini. Pavlika pa so označili' za siirobol partijske zvestobe. V Moskvi so mu postavili spomenik in ga proglasili ,za »narodnega junaka«. Sovjetska poštna uprava je izdela posebne znamke ~ njegovo sliko, in sovjetski pisatelj Anatol Sofronov je 'biil odlikovan s Stalinovo nagrado za dramatizacijo te zgodbe. Podobni primeri so .se odigrali tudi v Sloveniji. Leta 1947 je »ljudsko sodišče« v Ljubljani sodilo odvetnika in vseučili-škega profesorja dr. Borisa Furlana, ki je Tržačan. Dolžili so ga stikov z zavezniškimi diplomatskimi .zastopstvi v T,'u-bljani. Med sojenjem je njegov lastni, sin na ves glas zahteval v sodni dvorani smrt aa svojega lastnega očeta. Leto kasneje je po več mesečnem zaporu Ozna izpustila iz ječe mlado dekle pod, pogojem, da ‘bo vsak teden dvakrat poroča'e Ozni, o čem se roditelja pogovarjata doma. Na Češkoslovaškem je bil leta 1948 obsojen na petnajst let težke ječe kapitan Tunkl zaradi »protikomunističnega delovanja«. Denunciral ga je lastni sin. Leta 1962 sta obe hčerki Stanislava;. Hrablit-skega iiz Plzna denuncirali svoja roditelja protikomunistične propagande. Očeta in, mater so obsodili na več let ječe. Obe hčerki pa ie komunistično glasilo »Pirav-da«, ki izhaja v Plznu, javno pohvalilo dne 9 oktobra 1952. Pretresljiva drama se je leta 1950 odigrala na Madžarskem. Tam so zaprli nekega možakarja zaradi poslušanja itiujth radijskih postaj. Med zasliševanjem ga je Farkaševa policija tako grozovito trpinčila. da so ga morali na nosilih prinest; domov. 'Njegov dvanajstletni sin je priznal, da je očeta, sam naznanil, češ de je vsak, kdor posluša zahodne radijske postaje, »sovražnik ljudskih demokracij«. Zagrozil je očetu, da ga bo spet naznanil, če 'bo poslušal tuje postaje. Ta izdaja lastnega otroka je -očeta tako pretresla, da si je preskrbel revolver in ubil otroka in sebe. Nepozabljeno je tudi zadržanje nedoraslega smrkavca v slovitem procesu pro- ti generalnemu tajniku- češkoslovaške komunistične partije, Rudolfu Slanskyju, ki je 'bil 1. 1952, skupno s trinajstimi drugimi komunističnimi voditelji, postavljen pred praško sodišče. Takrat je zahteval Tomaž Frejka, sin obdolženega, Ludvika Frejke, v posebnem pismu na predsednika sodišča, Saimt - Paul«. Naslednjega dne se je doga ponovno priklatila vsa izstradana in prav. tako u-maiana. Ko so psa ponovno nasitili, jo ;r j|.pet ucvrl skozi vrata, napravil na vhdclu nekaj korakov sem in tja in izginil. Gospodar se je zaradi čudnega pasjega .-bnašanja odločil, da. obišče svojega prijatelje na njegovem doimu. Ni ga našel doma. Ce* i in svojemu narodu dobro, ta voli svobodne, demokratične, socialno čuteče, narodno zavedne in ne; podkupljive može; ta voli SLOVENSKO LISTO Z LIPOVO VEJICO ! Z nami, demokrati, je ves svobodni svet in 80 odstotkov Slovencev v zasužnjeni domovini, kjer se prav zato oblastniki tako hudo bojijo svobodnih volitev. Demokracija zmaguje na Poljskem in na Madžarskem; vžgala se je v Bolgariji, na Češkem in tudi v sami Rusiji. Prižiga se tudi v Jugoslaviji. Živela svoboda! Živela demokracija! Živela Upa, staro; davni simbol slovenstva! Vsi na volišča! Vsi volimo SLOV EN.-SKO LISTO Z LIPOVO VEJICO! Politični sejem sif. Andreja p Gorici 2? U ki, saj je partijsko delo vendar n.aš poklic in vsakdanji zaslužek, prepuščamo vse pokrajinske in občinske skrbi našim na Polj; skem in Madžarskem prekalje; nim komunistom! Ti, tovariši in tovarišice, bodo popravljali naše ceste! (Glas iz občinstva: „S sovjetskimi tanki!”) Ti bodo razsvetlili naše vasi in naselja! (Glas iz občinstva: „Z granatami in bombami!”) Ti bodo odpravili brezposelnost!« (Glas iz občinstva: „Z deporta- VOLl SLOVENSKO LISTO Petorka poklicnih agitpropov-cev: »Tovariši, tovarišice! Še nU koli take kupčije! En klas, en grozd; vse skupaj za en sam slovenski glas! Naj bo, še našo slavno fronto povrhu! Pa še sa cializem in židovski znak pri ja: teljstva! Vse za en sam sloveni ski glas! In še, in še Bratuša na> vrh! Vse to, tovariši in tovariši; ce, s štiriletno garancijo, da se s pokrajinskimi in občinskimi sitnostmi ne bo treba mučiti Slo; vencem! Mi, preizkušeni politi- ““----------------------------------------------------------------------------------------------------------ii ii m ii mim immmmmmmmiiiiiiiiiii miiiii iiiiii iwiwiiiwiwiiiiiiiiiiwMiiwi»iMMHiiiwwiii»iiniiiii wiiin—iiiinii iwmi m mm i im um i n —i imuni« im im m ■ cijami v Sibirijo!”) Brumf ... je zagrmelo. Petorko je glas iz občinstva, ki jo je že ves čas sejma napenjal madžar; ski madron, raztreskal. Sejmar* ska koliba se je podrla. Glas iz občinstva: »Goriški Slovenci ne potrebujejo komunističnih tankov, niti granat in bomb in še najmanj sibirskih deportacij! Svoji k svojim! Vsi kot en mož bomo volili SLO; VENSKO LISTO Z LIPOVO VEJICOU Odgovor na drugo pismo Radovedno smo prebirali v »Pr. dnu drugo pismo kavarnarja g. Bratuša. Pričakovali smo, da bo - kakršnim koli izgovorom poskušal ovreči ali vsaj ublažiti štiri ugotovitve vodstva SDZ v Gorici, ki so nujno zahtevale .ukrepe za njegovo odstranitev. 'Nič takega! Štirih obtožb se g. Bratuš niti dotaknil ni.... Te pa ga že same po sebi onesposabljajo, da v imenu ■slovenskega demokratičnega gibanja zastopa demokratične Slovence kjerkoli. Osem let, ,g. Bratuš, je nekdo gradil hišo, nato pa jo je lastnoročno zažgal. Koliko je vredno tako njegovo delo? Zlato kolajno si je nekdo zaslužil ir.a fronti zaradi poguma in neustrašenosti; ko pa je zbežal k sovražniku, se je vsa ta hra-brcrfst spremenila v strahopetnost in izdajo. V demokratičnih vrstah, g. Bratuš, za svoje delo od nikogar nihče ničesar ne išče, ker ničesar tudi dobiti ne more. Ta okoliščina pa za demokrata ni nobena vrlina, pač pa navadna dolžnost. Tam, kjer ste sedaj, pa že načeloma iščejo poklicni strankarji nagrado za svoje delo, saj od tega vendar živijo'. V »Demokraciji« in v »Katoliškem glasu« ni sledu ipo klevetah in natolcevanjih. Do sedaj vsaj nismo zasledili nobenega Vašega popravka. Resnica pa ni niti natolcevanje, niti kleveta! Ugled, ki ste ga uživali med svojimi rojaki in someščani obeh narodnosti i* pri oblasteh, ste si sami prostovoljno odvzeli. Ce imenujete tako postopanje »u-mazaino podlost«, je to pač Vaša lastna zadeva. Res je, preskakovalcev ne ceni nihče, niti sam nov gospodar ne. To so preizkusili že mnogi odpadniki. Komunisti imajo za preskakovalce zdravila, ki jih demokratični svet smatra za barbarska. O zvestobi na domačih tleh govoriti sedaj, ko domujete v nasprotnem taboru, pa čeprav z »neodvisno tablico« sopotni-ške vizitke, pa je najmanj obupna zamenjava pojmov. Mi teh pojmov pri sedanjih volitvah ne 'bomo zamenjevali; ostali bomo zvesti misli in delu svobodnih in demokratičnih Slovencev! Zvestoba za zvestobo, g. Bratuš! Mi vsi bomo volili SLOVENSKO LISTO Z LIPOVO VEJ.ICO kot doslej, Vi pa se obračajte na današnje svoje zaveznike in ne več na demokratične volivce, katerim ste pokazali hrbet! Sami ste si izbrali pot, pa še sami romajte! Resnično neodvisni volivci če si ■■■ za našo vero in našo kulturo, za ohranitev zdrave slovenske družine, za našo. narodno čast, .. za enakopravnost slovenšči« ne v uradih in javnih za; stopih, za deželno avtonomijo s po* sebnim statutom, za vse naše neizpodbitne u--stavne pravice, za pravičen mir doma in v svetu. Z LIPOVO VEJICO! Cemu ti obiski? Zakaj pes ne ostaja tudi po nasičenju v stanovanju? Zakaj na vhodu caplja sem im tja. kot da bi hotel prisotne povabiti, naj mu sledijo? Gospodar se je odločil, da bo psu sledil ob prvi prihodnji priložnosti. V spremstvu .nekaj prijateljev se je to naslednjega dne tudi zgodilo. Čeprav so mislili, da jim bo pes takoj izginil izpred o5i, se to ni pripetilo. Pes jih je vedi! k »Tempel-skim vratom« in od tam je zavil na glavno cesto. 'Dolgo časa je tekel pred skupino. vse do gozdička Bondy. Tam je pes skočil nenadoma skozi grmovje in izginil. Prav ko so se možje že odločili, da se vrnejo nazaj v Pariz, so zaslišali1 zavijajoče pasje glasove, ki so prihajali skozi 'grmovje. Cez nekaj časa so možje našli' dogo. 'Sedela je -na' nizki vzpetimi z. dvignjeno glavo in stalno je tzokajoče zavijala. Vzpetina je bila gola, brez. trave, le nekaj listja je ležalo po tleh. Zemlja je bila sveže prekopana. Možje so hitro razumeli. Z rokami in meči so kopali v svež grob in že po kratkem času so našli v njem truplo gospoda iAubryja de Montdidier. Kdo ga je umoril in zakopal v tej goščavi? Gotovo je 'bil to nek plemenitaš, saj so na. truplu našli mesto, kjer ga je smrtno zadel viteški meč. (Prijatelji gospoda Aubrya so truplo odnesli v najbližje naselje in ga' pokopali v blagoslovljeno zemljo. Doga je družb; stalno sledila tudi potem, ko so se vrnili v Pariz. Tako je doga sedaj ostala last gospoda Chaulnesa.. Dogodek je v Parizu vzbujal velike, presenečenje, posebno zaradi čudnega obnašanja psa. Kmalu je o zadevi zvedel tudi kralj Karol. Ta je ljubil doge nad vse in je hotel spoznati žival, ki je ost a In svojemu gospodarju zvesta tudi še po smrti. Gospod de Chaulnes je psa pripeljal na dvor. Poročal je kralju o dojjod-sku pri^ kralju zapuščal hotel, je na ulici še večkrat obiskal skupno s psom. Ko pa je nekega dne Ernould po obisku pri kralju zapuščal hoteti, je na bliei serca! skupino dvorjanov. Nenadoma je pričel njegov štirinožni spremljevalec renčati in se pripravljal, da skoči .na enega izmed dvorjanov. Vitez je bil Eroul-dov prijatelj Macaire. Le z najvrčjo težavo je Erould .zadrževal psa. in šele, ko se je družba oddaljila, se je pes pomiril. Dejansko pa. Macaire ni bil pravi prijatelj gospoda Ernoulda, pač pa zgolj tovariš v orožju. Ko je Ernould prispel domov, je razmišljava! o svojevrstnem obnašanju psa in pri tem so ga obšle težke misli, ki se jih ‘ni mogel, iznebiti. Poskušal si je priklicati v spomin razmerje med Aubryjem in Macaireom v zadnjem času. Kralj je Aubrya odlikoval s častjo, ki jo je pričakoval Macaire. iZato se ga je polastila zavist. .Nekajkrat je celo Izrekel grožnje proti Auibryiu. Potem pa se je nenadoma pomiril ali .se je vsaj tako delal. Nekaj dni kasneje je gospod Chaulnes s svojo dogo spet srečal blizu hotela »Saint - 'Paul« skupino dvorjanov. Pes se ja odtrgal z jermena im naskočil Macai-rea z vso zagrizenostjo, Le z največjimi napori so. psa ločili, Ernould je bil sedaj prepričan, da, ne gre za kako pasjo muhavost tako inteligentne živali. Svoja sumničenja je odkril tudi prijateljem. O vsem .tern je kmalu slišal tudi kralj in takoj poklical d'e Chaulnesa k sebi. Ta je kralju pripovedoval o rivaliteti obeh plemenitašev in o sovraštvu Macaiirea in megovih grožnjah. Verjetno je bil pes prida zločina v gozdičku Bondy. Tako je najprej čuval na grobu svojega gospodarja, nato pa je tekal v Pariz, da bi se nakrmil in poklica! pomoč. Maščevalnost se jt v psu pojavila šele kasneje, ko je pričel mormano življenje in od časa do časa srečaval morilca svojega gospodarja. »Dobro,« je dejal kralj. »Pokliči Macairea z drugimi častniki v dvor!« Komaj je skupina prestopila dvorano, se je pes ponovno zagnal v Macairea, čeprav je bil prav tako Oblečen kot ostali častniki. Psa so pomirili in kralj je pričel govoriti. Pripovedoval je o zločinu v gozdu Bondy in formalno obdolžil Macairea u-mora nad Aubryem de Montdidier. Obtoženec je trdovratno tajil vsako krivdo in stalno ponavljal svojo nedolžnost. Končno je kraj, ki je bil nečak sv. Ludvika, dejal: »Zločin je bil storjen: mojega zvestega Aubrya so zahrbtno u-morili. Imamo tožilca, namreč dogo u-morjenega plemenitaša. Imamo pa tudi obtoženca, namreč tu prisotnega viteza Macairea. Ker pa sumničenja ne zadostujejo pred človeško postavo, se bomo pač zatekli k božji sodbi’.« Se nikoli ni človeštvo doživelo ,da bi sp vitez dvObojeval z dogo. Čeprav je ta pes y svoji pasmi enakovreden plemenitašu, ima vendar le samo svoje mišice in napadalnost. Zato se ne more posluževati inobenih obrambnih .sredstev, ki jih je izdelala človeška roka. Niti oklepa mu ne moremo obleči, ker bi mu odvzel vso o-kretnost. Ze pri prvem udarcu' bi Macaire pobil psa do smsrti. Zato so odločili, da se bo Macaire boril k dogo gol in oborožen samo s krepko palico. Nadalje so na 'bojišče privaljali na obeh straneh odprt sod, kamor bi se pes lahko zatekel, če bi mu nasprotnik prišel le preblizu. Na otoku Notre - Dame so pripravili bojišče, ga. obdali z visoko ograjo im •zgradili lože in tribune za gledalce. Kralj Karol in njegovi dvorjani so zavzeli častna mesta. Trombete so rezgetale in naznanile pričetek 'božje sodbe. Najprej ,so razglasili pravila .borbe. Sorodnike ctjeh borcev so odstranili. Vladati je .morala popolna tišina. Vsaka pomoč bojevniku je bila strogo prepovedana. Macairea in dogo so pripeljali v areno. Pes je bil naj.prez popolnoma presenečen. To pa je trajalo komaj dve sekundi. Pes je gledal samo Macairea. Zarenčal je in se postavil, pripravljen, na skok. Borba je pričela. Macaire se je pognal naprej, dvignil palico in jo z vso silo nameril na pasjo glavo. Pes je bliskovito odskočil, .udarec ga je oplazil le a zmanjšano silo. Pes je odskočil in poskušal nasprotnika napasti s strani. Ta pa se jt z vso naglico okrenil in spet udaril na psa, ki pa se je udarcu spretno izognil. Borba je postala vse bolj ogorčena. Pes je poskušal zagrabiti za palico, to pa se mu ni posrečilo. Njegovi skoki so bili čedalje hitrejši in drznejši. Nasprotnik se je boril kot v dvoboju z mečem. Pes niti enkrat ni iskal zavetišča, v sodu. Macaire se je branil s hitrimi, hlastnimi kretnjami, ki so bile že bolj podobne nemiru kot pa jezi. Nenadoma sta o-ba borca, obstala. Strmela sta- drug v drugega kot dva kipa. Tedaj pa se je pes pognal. zagr'toil je Macairea za grlo. Brizgnila je kri. Straža je vdrla v areno i.n odtrgala psa. Macairea' so odnesli. Božja sodba je bila končana. Morilec je končno svoj zločin, priznal. Cez nekaj dni so ,ga po obstoječih zakonih obsodili na smrt na veselih. (le tednika »Alsace illustree*) SVOBODA V OFENZIVI Pred nedavnim so po vseh komunističnih diktaturah, z velikim pom po m proslavljali desetletnice komunističnega zasužnjevala. Desetletje je v zgodovini človeštva kratka doba; za trpečega in zlasti še za pričakujočega človeka pa je to že kar cela večnost. Prav v času teh proslav se je otopelost ljudi tudi v svobodnem svetu že tako razpasla, da je bilo samo ie neznatno število tistih, ki so še neomajeno verjeli, da je človek nekaj več kot 'levja dvojica v kletki, nekaj več kot vprežna živina, ki pod .udarci gospodarjevega biča ustreza brez ugovarjanja vsem njegovim muhavostim. 'Tudi pri nas ni bilo drugače, saj se je titovski goriški najemnik v »Pr. dn.« še pred nekaj dnevi, pohvalil, da so demokratični Slovenci ob zadnjih tržaških volitvah na podeželju Izgubli — ne vem več koliko glasov. (Resnica je, da se je tudi naših ljudi tik ibu. na meji, kjer dnevno lahko občudujemo »blaginjo«, »svobodo« in »enakopravnost« komunistične dikta-re, oprijel manjvrednostni občutek, po katerem nas demokrate, ki nimamo nobene ideologije (kakor se je nekoč izrazil pisatelj Boris Pahor) in ki branimo le preteklost, Vzhod visoko nadkriljuje. Ta izgovor apatikov se je mnogim zaplodil v mozek in kri. V duhovne vrednote demokratičnega! sveta, so ti obupanci izgubili vera, in, tisti, 'ki so pred praktičnim komunizmom kljub komunistični zunanji .pripadnosti (Hrevatini, Škofije, Repenta-bor!) bežali, so vse svoje upe in nade polagali kvečjemu Se v tvarno premoč Združenih držav. Ta podzavestni občutek, da stojimo pravzaprav na mrtvi straži in da se borimo le še za čas, da bi odložili ali vsaj zavorili komunistični valj, ki da se neizogibno približuje, ta občutek se je zlasti oprijel določene zvrsti razumnikov. Prav v tem je tudi vzrok, da se je po vseh deželah tolikšno število intelektualcev vdalo komunizmu ali njegovi sopot-niški navlaki. Pretežno število razumnikov — tudi pri mas — pa se zbira v dolgih vrstah vdanih nevtralistov — po tržaško mene f reg is to v —. ki se borijo na vse strani« ob — ‘kavarniških ali gostil-nških omizjih.... V zadnjih nekaj tednih pa se je položaj popolnoma .predrugačil. Ne morda v •tem, da so malodušneži, strahopetci in menefregisti čez. noč postali junaki ali vsaj oportunisti — to traja več kot .nekaj tednov. Poljski In madžarski narod sta nesmisel tistega, kar so mnogi ljudje tudi pri nas s prebiranjem »Pr, dn «, »Dela«, »Soče« in »Novega lista« smatrali za samoumevnost, ovrgla in do dna razvrednotil«. 2e sedaj prodira v naš svet spoznanje, da so Sovjetija in marionetne komunističen partije potapljajoča se barka, ki jo je najpametneje oifnprej zapustiti, 'Zadnji tedni, ki »o pretresali ves svet, prinaša.o ?,e stvarne politične sadove. Poljaki in posebno še Madžari so dokazali, česar nismo .tvegali verjeti: da je v totalitarni državi dvajsetega stoletja re-uohKija mogoča. Madžarsko totalitarno državo, ki je opremljena z istimi masilni-Skimi sredstvi partijskega aparata, vohunskega omrežja, * tajno in teroristično policijo itd. ‘kalcor Sovjeti ja, je ljudstvo v nekaj dneh raztrgalo, in celo množična uporaba bujih tankov, reakcijskih letal in dvajset divizij revolucij« ni ■zadu- šila. S tem pa sta se porušila na oblast-, niškem kremeljskem območju dva odločujoča stebra: samozavest zatiralcev in brezupnost zatiranih. To resnico dokazujejo številni očividci z budimpeštanskih ulic. Ruski vojaki so se obnašali izredno pasivno. V mnogih primerih so dopuščali, če se je le nudila priložnost, da so zajeti uporniki pobegnili. 'Niti množična streljanja ruskih vojakov tega stanja niso spremenila. Tudi prehrana ruskih vojakov je zelo pomanjkljiva in mnogi vojaki so beračili kruh pri prebivalstvu. Predvsem pa je značilno er.o: AVO (madž. UDBA) ser ma ne veruje več, da' .bodo Sovjeti še dolgo ostali v deželi. Upornikov se madžarski udbovci tako boj6, da ljudi, ki bi jih morali aretirati, že vnaprej opozarjajo in si tako kopičijo »zasluge« za .bodočnost, ki po njihovem ne bo več komunistične. Na drugi strani narašča iz dneva v dan med uporniki samozavest. Madžarska revolucija in njeni učinki pa so dokazali še nekaj: da namreč današnja mladina, ceni vrednosti svobode še mnogo bolj od starejšega pokolenja. To velja posebno za mladino na oni strani železne zavese, ki ne samo demonstrira, pač pa se a orožjem v rokah bori za svobodo. Tudi v praktični politiki se kažejo močne spremembe. Vzporedni dogodki Madžarska - Suez nakazujejo razvoj v a-rabskih deželah, ki bi ga inihče ne priča- koval pred nekaj tedni. Naserjeva diktatura, in sirijska vladavina, ki koketirata .Z Moskvo, sta ostali v arabskem svetu o-samljeni. Ameriška politika si na tem predelu sveta' .utira nova pota. Tudi bri-tansko-franooska akcija na Sueškem prekopu je pričela v času,, ko je bil svet še drugačen od današnjega. Takrat so podgane stale v strnjenih vrstah, da zlezejo na sovjetsko barko, ki se je zdela 'nepotopljiva. Med tem časom pa je barka doživela tak predor, da so si podgane zadevo temeljito premislile. Vrsta se redči in verjetno je. da- se bosta Egipt in Sirija že v doglednem času poslužila ameriške vrvi, da čimprej 'zapustita sovjetsko barko. ,Za tak razvoj je seveda potrebna potrpežljivost, potrpežljivost čakanja, da. se madžarska Razpoka, ki je niti sto sovjetskih divizij več ne more zamašiti, pravilno uveljavi, v OZN in v vsem vzhodnem in zahodnem svetu. Ni samo verjetno, pač pa povsem gotovo, da bo to uveljavljanje samo širilo razpoko in pospešilo potop komunistične barke. Zraven teh pomembnih dogodkov zadnjih tednov so domači prepiri med zahodnimi javezniki o tem, ali je bila sueška akcija pravilna ali nepravilna, in druga ne sporazumi j e n j a, drugovrstnega pomena. Odločilno je in ostane, da je svoboda, brez slehernega posega Zahoda, na Poljskem in Madžarskem prešla v napad. Molotovljev koktajl Pri prebiranju poročil o borbah madžarskega delavstva in mladine proti sovjetskemu okupatorju se človek sprašuje, kako je mogoče, da .so šestnajstletni šolarji onesposobili vrsto sovjetskih tankov ali oklepnih avtomobilov. S kakšnimi sredstvi so ustavili 'Stalinov tank T-34, ki si sam niti ne upa, na ulico? Marsikdo je verjetno že slišal o Molo-tovljevem koktajlu. To je litrska ali še bolje dvolitrski steklenica, napolnjena z gorljivo ali eksplozivno tekočino. Kdor po poklicu ni revolucionar in se .po političnem prepričanju ne prišteva med fašiste in komuniste, bo le s težavo izvedel, kako ti .»koktajli« funkcionirajo, kako jih izgotavljajo in kako jih -z uspehom uporabljajo. Madžari so ‘ja izdelovanje »Molotov-Ijevih bomb« skoraj izključno upora.blji.li eno- in dvolitrske steklenice, ki so jih do vrha napolnili z bencinom. Vprašanje vžigala, za kar so v prejšnjih časih uporabljali kresilno gobo ali pa fosforjeve cevi, so poenostavili že Finci, im to na zelo preprost način. Napolnjeno steklenico z bencinom so ovili s cunjami, ki so jih prav tako namočili z bencinom. Predno so steklenico zagnali, so cumje prižgali. Ob udaru steklenice na tank se je vsebina seveda, raztreskala. Na vprašanje, kako se je .mogoče približati tanku na primerno razdaljo in iz kakšnega kota vrže metalec steklenico, je laže odgovoriti kot se zdi na prvi po- IZ ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA M a brežin a in sodnijska pripadnost Na seji 7. decembra je bilo dogovorjeno.. da se 'bodo sestali predstavniki skupin v ponedeljek 10. decembra, da razpravljajo o gospodarskih problemih prav z o-zirom na stališče, ki. ga je zavzela rimska vlada glede tržaških zahtev. iNa vrsti je bilo dosti vprašanj. Med drugimi je obč. svetovalec dr. Josip A-gneletto opozoril občinski svet, odbor in župana na zakon od 9. avgusta 1956 štev. 1086, ki je vzpostavil po enajstih letih delokrog tržaškega prizivnega dvora s tem, da je raztegnil podsodnost našega prizivnega; dvora na goriško in na videmsko pokrajino. Ali zakon je — kakor se zdi ne vede in ne hote — krivično odtrgal celo občino Devin - Nabrežina od tržaške preture in tržaškega tribunala ter jo priključil k preturi Tržič in h gorišjte-mu tribunalu. Tržaško ozemlje je bilo po drugi svetovni vojni tako okrnjeno, je naglasil dr. Agneletto, d« ni mogoče brez protesta vsega tržaškega prebivalstva sprejeti od-cepljenje največjih podeželskih občin od naših sodnih oblasti. Občina Devin - Nabrežina gravitira gospodarsko, upravno in politično na Trst, s katerim ima izvrstne zveze. Zato je .nesmiselno siliti prebivalstvo devinsko-nabrežinske občine, da hodijo iskat pravice iz tržaškega ozemlja v Tržič odnosno v Gorico. Je res, da je pripadala občina, Devin -Nabrežina do leta 1945 preturi Tržič, ali treba je vedeti, da je tedaj spadal« pre- VESTI IZ NABREŽINE PretekU petek, dne 7. t. m. se je novi VV svet ni vezan. Dati pa svetovalcu, čigar lista ima n. pr. v mestnem svetu enega ali dva svetovalca, v komisiji 1/60 odnosno 2/60 glasu, a svetovalcu, ki je komunist ali demokrščan, pa 14/60 odnosno 20/60, pomeni pritisniti svetovalcu manjšine pečat inferiornosti, manjvrednosti, pa četudi -bi bil o.n.morda najsposobnejši in najbolj kompetenten v vprašanju, ki je bilo predloženo komisiji v preučitev in poročanje. Toda pri glasovanju, s-o za to »kunštno« določbo, ki meri po šestde-setinkah kompetentnost in zmožnost komisijskih članov, glasovali samo demo-kršiani in komunisti: im so seveda zmagali. Nadaljnja debata se je sukala o tem, ali naj imajo v komisijah glas, poleg predstavnikov dotične liste tudi odborniki, ki komisiji prisostvujejo. Pri glasovanju je bil odbornikom glas zanikan z večino glasov. Ali ko je končno prišlo na vrsto glasovanje o celem- členu 37, so prati členu glasovale sku.pine, ki tvorijo občinski odbor. In ker je več svetovalcev Že odšlo, je -bil člen po 3 in pol-urni razpravi — zavrnjen. Tako se je cela seja vršila »za boiji Ion«. (Preveč se govori na sejah naših mestnih očetov! KaMulii sibirski mraz Pri nas v Nabrežini vladla med komunistično druščino že nekaj tednov pravi sibirski mraz. Samo plačani partijski najemniki še po sili mesečnih plačilnih spisov od časa do časa dokazujejo, da še niso zmrznili. Tako so VJH. partijskemu* kongresu v Rimu poslali svoje poidravt, ki so bili neprimerno toplejši kakor pa je njihovo duševno razpoloženje. Čudno se morda zdi, vendar je resnično. Ljudje, ki nikoli niso pogledali »Demokracije«, jo sedaj skrbno in pazljivo prebirajo. Kupujejo pa io v Trstu in prebirajo na skrivnem. Najbolj so zaskrbljeni naši poklicni komunisti nad samo sovjetsko uganko v očetnjavi komunizma. Dobro namreč vedo, da tiči največja skrivnost, ki jo sovjetski gospodarji najskrbneje prikrivajo, v učinkih poljskih in madžarskih dogodkov v mejah same Sov jeti je. Medtem ko so naii poklicneži — tudi po zaslugi »Demokracije« — precej točno poučeni, 'kaj se dogaja na Poljskem in Madžarskem, ker obe deželi posredno ali neposredno mejita na, svobodni svet, prihajajo iz same domov ime komunizma le redke in ne vedno kontrolirane vesti. Obnašanje ruskih vojakov na Madžarskem, njihovo bratenje, ljubimkanje in pomaganje upornikom, vse to pa daje resno misliti preizkušenim poklicnim partijskim revolucionarjem. Ruski narod, to dokazujejo obnašanja ruskih vojakov, je poučen, na kako podle načine izkoriščajo njegovo dobro ime kremeljski mogotci na Madžarskem. »Nekaj se kuha tudi v sami Rusiji«, je pred kratkim zaupal svojemu prijatelju nekdanji prvak noibrežinskih komunistov, .»in to«, je dostavil, »je dejanska Kalvarija mednarodnega komunizma. Ce poči tam, smo izgubljeni!« Možakar je s kladivom izadel žebelj naravnost na glavo. To mu je treba priznati. Nič čudno, če vlada med našimi komunisti sibirski mraz. gled. Seveda v kolikor gre za posamezen oklepnik, ki ga ine ščiti orožje sledečih vozil. »Mrtvi kot« vozečega tanka je skoraj popoln. Oklepnik namreč lahko strelja samo v smeri vožnje. Ce bi strelec hotel nekoga zadeti, ki se mu bliža s strani ali od zadaj, bi moral zasukati kupolo, .kjer je -montiran -top in strojnica. Predno pa strelec to tudi izvede, je napadaec že davno na varnem. Kje je itaink najbolj ranljiv? Pogostokrat vlada zmotno mišljenje, da odporniški borci -mečejo »Molotovljeve koktajle« v odprtine tanka, da bi tako »prekadili« posadko. V resnici so .sovjetske tanke odporniki »prekadili«, vendar.; na- drugačen način. Madžari so predvsem obmetavali gosenice tankov. Eksplozija in tekoči goreči bencin ‘.zažiga na debelo .namazan ko-lomaz na gosenicah in spojnicah. Pogostokrat so na budimpeštanskih uicah opazovali tanke, ki so vsi v ognj;u divje drveli po cestah v upanju, da bodo ogenj na ta način -pogasili. Vse pa je bilo zaman. Zelo uspešen je bil tudi še drug postopek, ki se je obnesel na Madžarskem. Štiri do šest ročnih bomb skupaj zvezanih so metali iz zgornjih nadstropij na vodoravne ploskve tankov, predvsem .na motorno zaščito. Tu je oklep razmeroma šibak, saj tanki niso konstruirani proti napadom iz zraka. Po velikosti f,50 do 3,50 m, kakršna je bila pač vrsta tankov, je bilo število polnih zadetkov - razmeroma visoko. . ■ Druge metode nepravoverne borbe proti oklepnikom so se zadovoljevale tudi s tem, da so .uporniki tanke ustavljali. Prve barikade so se izkazale , za brezpomembne,. ker so jih tanki z enim ali dvema sunkoma prodrli. Tudi mazanje cest s kolomazom, mazilnim milom in drugimi tolščami. se ni obneslo. Le pri velikih vzpetinah je bilo nekaj uspehov. Za mnogo učinkovitejšo pa se je izkazala tako imenovana »perzijanka«. Pri tem so u-pomiki postavljali tlakovalne kocke na daljavo kake štiri metre v obliki šahovnice. Tako »tlakovanje« reducira vožnjo oklepnika na minimum, ker se vozilo neprestano ziblje na obe strani. Sovjeti so vedno z vso naglico pospravljali svoje »oklepniške mrliče«, ker so spoznali psihološko učinkovitost, k? io nudi taka mrhovina sovjetske-.motorizacije. V splošnem cenijo očividci', da-je bilo v prvih štirih dneh vstaje v Budimpešti onesposobljenih nad sto oklepnih vozil. Ce upoštevamo, da .uporniki niso. imeli na razpolago nobenega protitankovskega orožja (Bazooka, PAK, Panzerfaust, Katjuša itd.), potem dokazujejo ti uspehi, česa je narod sposoben pri obrambi svoje svobode, kadar sam vzame obrambo v svoje roke. To bo gotovo dober nauk za vse komunistične strahopetne ustrahovalce. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V soboto 15. decembra, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 premiera R99DR9TIIR9 KROGA veseloigra v treh dejanjih Spisal: VALENTIN KATAJElV Prevedel: JOSIP VIDMAR Režiser: JOŽE BABIC Oan,utki scene dr. ROBERT HLAIWATY, izdelal ‘IVO KUFBRZEN V nedeljo 16. decembra ob 16. In ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« ponovitev HVRDRHT1IR9 KKOBS Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, ul. S. Franceaco 20 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d.d„ v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STMHSLHIf PHULICR sprejema v svojem ambulatortju v ulici Rlttmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 In od 17 - 19 ure ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v Strada di Fiume 20-UI sprejema od 15. do 17. ute Tel. št. 24-797 BELTRAM UVOZ UL. VALDIRIVO št. 3 TELEFON št. 36-991 IZVOZ Odpremlja hitro in po najnifcjih cenah darilne pakete za Jugoalavijo in druge države KOLESA . MOTORJE - VESPE . AVTOMOBILE . RADIE . FRIGIDAIRE IN VSE DRUGE HIŠNE POTREBŠČINE -- - ..........................