List 16.
Poraba brane pri kulturi krompirja.
Spisal adjunkt Gustav Pire.
Vsaka kmetijska rastlina stoterno povrne trud skrbnega obdelovanja, ako se to zgodi z ozirom na naravo dotične rastline in z ozirom na pravi čas. Med rastlinami, katere med svojo raščo dosti obdelovanja potrebujejo, stoji v prvi vrsti krompir.
Izmed vsega dela na krompirjevi njivi hočem le ono v misel vzeti, katero se z brano stori, ne oziraje se na ono povlečenje njive z brano, predno se krompir sadi.
Vsak kmetovalec je prepričan, da živinče, katero v mladosti v svoji rašči zaostane,  nikoli   nič  prida ne
124
obeta in isto tako je tudi s krompirjem in drugimi rastlinami. Zatorej je naloga kmetovalcu, mladi rastlini pomagati; pozneje tako ne pride v toliko nevarnost in ako je v mladosti krepkost zadobila, potem ložeje klu-buje vremenskim nezgodam.
Krompir je rastlina, ki ljubi lahko, frišno zemljo, zatoraj naj nam bo zmerom rahljanje zemlje pred očmi. Kakor hitro je krompir vsajen in se plevel na njivi v obili meri pokaže, vzemi brano ter njivo dobro povleči, ne boj se, da bi kalora krompirja škodoval, da! krompir ti bo še hvaležen!
Taka povleka z brano je pa tudi priporočljiva, ako se po močnem dežji na bolj težki zemlji skorja naredi.
Ko je enkrat krompirjevo zelišče 5—8 cm. visoko, potem naj se pa njiva v vsakem slučaji brez pomisleka aobro z brano povleče. Ni se nam treba bati, da bi to malim rastlinicam škodovalo; ta mali trud ima obilo dobrih nasledkov, in tisti, ki to pravilno enkrat izvrši, ponovil bode to delo gotovo vsako leto.
Častiti bralci naj ne mislijo, da jaz v tej reči govorim tako, ker sem se tega iz knjig naučil, ne — imel sem večletno priložnost, to delo opazovati, kajti najslabši prusko-šlezki kmet smatra to za tako potrebno kot pri nas kmet enkratno okopovanje krompirja.
Se ve da, ako se pri kulturi krompirja druge nepravilnosti vrše, tudi brana ne bo rešila kmetovalca slabega pridelka.
Se nekaj hočem tu omeniti. V zadnjem času se je nekaj pisalo proti teoretičnemu kmetijstvu, a popolno brez pomisleka. Nikodar ni treba tako moč nega sodelovanja teorije in prakse kakor ravno pri kmetijstvu; kmetijstvo je praktična poraba natoroznanstva, zato se mora naravoslovje znati, ako se hoče vspešno kmetovati; ker pa večini kmetovalcev ni priložnost dana, si tega znanstva prisvojiti, zato so u cenik i kmetijstva, kateri skušajo in priporočujejo. Ako se kaj novo priporočenega enkrat slabo izvrši in potem zavrže, se ve da se potem ni napredka nadejati. Kupite si, na priliko , pripravo in navod za fotografiranje, delajte natančno po knjigi, in vendar se vam ne bo posrečilo, podobe napraviti, akoravno je bila priprava in knjiga dobra. Z več poskusi, kateri pa se ve da denar stanejo, ali pa po poduku strokovnjakov dosegli boste nazadnje vendar svoj namen.
Na Slapu dne 11. aprila.