kihaj* v Ul Oniftek URLOMSIAv l\ UPRAVA Trst ul. Co/nrnerciale 5 1 Te! 28 770. Za Italijo: Gorica. Piazza Vittoria 18/11. Poštni preda) ica sella poKtale) Trst 431 PoStn fekovtli ('Hfiin Trst. M II 6464 Poltrtlna pl;i£attft V gotovini NOVI LIST Posatnoxna it, 30. lir NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzione in abh. postale 1. gr. ŠT.1" 163 TRST, ČETRTEK 18. JULIJA 1957, GORICA LET. VI. PO NAPADU NIKITE HRUŠČEVA NA TITA Kaj hoče novi gospodar Sovjetske zveze? Poslopje je obkolila vojska - Nezadržna moč demokratične misli Po veilrijki zimagi nad vsemi svojimi nasprotniki se je Hruščev podal z Bulgaminom na tirad'(‘n obfak v Češkoslovaško. Tu je ime! več govoifov, tki so vzbudili precejšnjo zmedo med njegovimi prijatelji in veliko začudenje fta nekomunističnem zapadu. Molotov in tovarilši so bili namreč izključeni iz osredhjega odbora boljševi3ke stranke med drugirn z utemeljitvijo, da so nasprotovali mirnemu sožitju in sodelovanju s ka-piitadtetiičiniimi državami ter talko onemogoče-v-ali, da se s sipi osnim ra&oroževanjem zagotovi trajen mir med narodi. Molotovu so očitali, da je bil nasproten mirovni pogodbi z Avstrijo in spravi z Jugoslavijo teT da je skupno z Malenkovom in Ka-gamovičem zahteval, naj se izreče oster opomin Gomulki in voditelju komunistične Kitajske Mao Tse Tumgu. Takoj po zmagi je pa Hruščev sam v P^a-pi javno napadel Aimeriiko, zafrknil Mao Tse Turnga ter se spravili na Tita in na njegovo vladavino. ČESA DOLŽI HRUŠČEV JUGOSLAVIJO? Maršalu Titu je očital v glavnem dvoje. Najiprej to, da je izročili tovarne in podjetja v upravo delavcem in nameščencem. »Vi Jugoslovani«, je rekel, »vidite v delavskih svetili zelo pamet no stvar. Vam ugajajo. Držite se jih, mi pa ostanemo pri svojih metodah. Če hočete, mas lahiko kritizirate. vendar to ne bo dobra stvar«. Drugo, kar Hruščevu ne -prilja, pa je, da Jugoslavija prejema pomoč od Amerike, če? da »ameriško meščanstvo ne podpira jugoslo-vanskeea socializma zato, da hi ga okrepijo, temveč le zavoljo tesa, da hi ga oslabilo. Ko sem to pojasnjeval Titu, me je zavrnil: 'Ne-harj že im ne ponavljaj mi teh svari!’ — Jaiz pa pravim, da je treh a dohro reč stalno ponavljati«. Hruščev je v raz®ovoriih s Titom prav goto. vo pohabil, dla hi brez ameriške pomoči Tito danes ne bil več na čelu Jugoslavije. Saj je bil Stalin dklemil, da Jugoslavijo gospodarsko zaduši ter Titovo vladavino zbriše z obličja zemlje. Da se to ni zsrodilo, se ima Tito zahvaliti le Ameriki. Zaikaj je v osta-(Lem Sovjetska zveza sama prejemala med vojno tako rada pomoč Združenih dtržav? Znano je tudi, da je Hrušeev Titov odipor proti Stalinovemu nasilju odobraval. Odobravati je moral torej tudi, da je Jugoslavija iskala v boju zoper Stalina pomoči v Ameriki, saj jo je edino tu -mogla najti. Od Tita vendar ni mogel pričakovati, da hi bil tedaj privolil v lastno smrt. Ker se je Hruščev s Titovo politiko strinjal1., je šel spomladi 1955 v Beograd. »Samo naše marksistično prepričanje«, je rekel v Pragi, »nas je napotilo, da smo 1. 1955 šili v Beograd obnavljat normalne odnose z jugoslovanskimi tovariši. iNihče nam ni mogel hraniti, da bi nadaljevali Stalinovo po-Jililklo do Beograda še eno desetletje«. KAKŠNO JE RESNIČNO OZADJE? Zaikaj očita torej Hruščev iznenada Titu Ameriko? Politiki si belijo glavo, da bi razrešili uganko. Nekateri si pojasnjujejo Stvar takole. Po vei'iikii zmagi nad vsemi nasprotniki je Hru-ščev upal, da se bo Tito sedaj ibrez obotavljanja vrnil v naročje Sovjetske zveze. Da bi to dosegel, je Hruščev takoj po izključitvi Molotova, ICaganoviča, Malenlklnva in Sepi-lova poklical k. sebi jugoslovanskega veleposlanika na dolg razgovor. Zdi se, da je bil razgovor brezuspešen: Jugoslavija hoče ostati slej ko prej neodvisna-, se noče priključiti niti za-p arinemu niti vzhodnemu vojaškemu taboru. Za tako stališče se je Tito odločil tudi zategadelj, ker je Sovjetska Rusija po Stalin-n - vi smrti podpisala z Jugoslavijo pogodbo, po kateri naj' bi' dlo-b.il!a Jugoslavijia 175 milijonov dolarjev posojila, da razvije z njimi svojo industrijo -aluminija, zgradi nove električne centrale in velike tovarne umetnih gnojil, a od vsega tega ni bilo nič. Jugoslavija ni prejela od Sovjetske Rusije niti počenega groša. -Kako naj se torej zanese na besedo Hruščeva? Amerikanci so lahko kapitalisti, a so svoje obljube vedno pošteno 'izpolnili . Ko je Hruščev ©ul, da se Jugoslavija noče vrniti v naročje Kremlja, se je razjezil ter v Pragi napadel Tita. Ta razlaga za njegov na-prid na Jugoslavijo se nam zdi najbolj verjetna . Novo poglavje v zgodovini Rusije Vedeti pa je treba, da boljševilška stranka v Rusiji ni več vsemogočna, kot je bila v dobi Stalina. Odkar je bila z usmrtitvijo Berie zlomljena moč tajne policije, s katero je Stalim strahoval vso Rusijo, predstavlja v So-vje-tslki zvezi edino dejansko silo — vojska. To se je najboUj očitno izkazalo z-a časa zadnje krize v stranki. Hruščev je bil v vrhovnem vodstvu (Politbiroju) v manjšini in zdelo se je, da bo vsak hip moral odstopiti. Malenkov mu je očital, da je med nedavnim obiskom na Finskem bil pijan kot čep ter delal s tem Sovjetski Rusiji sramoto pred tujci. Molotov je stavil predlog, da sme Hrušeev govoriti na -prihodnjem obisku v Češkoslovaški le to, kar mti bo predpisalo vodstvo stranke. V svojem govoru mora dati uikor Mao Tse Tun-gu, G-omuliki in Titu ter pohvaliti pokojnega Stalina. Predložili »o mu besedilo, katerega se mora strogo držati, ter ga boteli s tem ponižati ter popolnoma podrediti svoji volji. Če bi bil zahtevo sprejel, bi bil ob ves ugled in vso oblast ter bi ne mogel nadaljevati svoje politike. Tedaj je pa posegel vmes maršal Žukov. Poslopje, v katerem je bila seja vrhovnega vodstva stranke, je dal obkoliti o-d vojaštva ter sporoči! Molotovu in njegovim, somišljenikom. da je vojslkia prisiljena narediti konec vsem prepirom. Ko so Molotov, Malenkov, Kagamovič in Sepilov to slišali, so od strahu oledeneli. Pre- ostalo jim ni drugo, kot da se brezpogojno vdajo. S tem se je otvoriilo v zgodovini Sovjetske zveze novo poglavje. Odslej bo o usodi im politiki ogromne države odločala konec koncev vojska. KAKŠEN BO BODOČI RAZVOJ? Prvi, ki se je poetičnega preokreta razveselil, je bil predsednik Združenih držav Ei-senhovver, vojni tovariš in prijatelj maršala Žulklova. Mi pa sodimo, da v borbi, kateri prisostvujemo v SovjetsIkS zvezi, niso tako važne osebe, kot bi kdo mMii. Tu ne gre zgolj za to, kdo se bo naposled polastil oblasti, temveč za nekaj globljega. Gre za to, da se politika komunistične Rusije prilagodi spreminjajočim se družbenim razmerami v lastni državi in v zunanjem svetu. Razvoj v notranjosti države so sprožili boljiševdki sami, s tem da so mogočno razvili osnovne, srednje in visoke šole. Prej nepismene množice so se naučil© citati in pisati ter so se začele duševno osamosvajati. K temu je mogočno prispevala tudi industrializacija dežele. Modema industrija, ki naj tekmuje z ameriško, potrebuje šolanih delavcev in iznajdljivih inženirjev. Ljudje so postali sitkratka izobraženi ter -kritično misleči -državljani, od katerih ni mogoče zahte- (Nadaljevanje na 2. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA KARDELJ V MOSKVI Še preden je Hruščev napadel v Pragii Tila, je skupina jugoslovanskih voditeljev, med njimi Kardelj in R-ankiovič, prispela zaradi »oddiha« na obalo Črnega morja. Povabila jih je prav gotovo sovjeit-skla vlaida, da dokaže, kako se odnosi med obema državama vidno boljšajo. Tedaj je pa kot strela z vedrega neba vse ižnema-diil napad na Jugoslavijo. Hruščev je moral sam čutiti, da se je prenaglil, zakaj še ob koncu istega govora je skušal stvar popraviti s tem, da je Jugoslavijo »pet pohvalil. Ravno itako je Storili še v poznejših govorih . K sreči politike Nik it e H mrličeva- nihče ne pires-oja po njegovih besedah, temveč samo po njegovih dejanjih. Iz taktičnih razlogov je večkrat izjavil eno in nato trdil nasprotno. Talkio je na 20. občnem zboru bo-lj-ševikov razkrinkal Stalina kot brezsrčni etra krvoloka in pri tem so mu privrele v oči solze, ko so aa pa stali-movoi skušali zrušiti, je pokojnika stavil kot zaslužnega in neustrašnega borca za komunistično stvar. Počitnice brez počitka Toda čeprav besed Hruščeva za vol I o njegove vzkipljive narave ni moeoče staviti na z'a-to tehtnico, bodo jugoslovanski voditelji, ki se nahajajo v Rosili, zahtevali brez dvorna od njega pojasnil. Hroščev in Bulganlin sta se namreč ravnokar vrnila domov. Kardelj in Rauikovič sta pa že od torka v Moskvi. Zdi se, da jima počitnice ne bodo nudile nobenega oddiha, kajti ra-en s praškim napadom se bosta morala ukvarjati še z diru rimi zadevami. To 'se vidi že po tem, da je v Moskvo prispelo tudi jugoslovansko -trgovinelklo odposlanstvo pod vodstvom Hasan Brkiča. Njegova naloga bo, da povpraša- sovjetsko vlado, zakaj ni izpolnila povodbe, ki io je podpisala auvusta 1956. V njej se je bila obvezala, da da Juiroslavijii 175 milijonov dolarjev posojila za i/nrnidn io važnih tovarn in e’el tram v državi. Ker Moskva doslej ni porodbe Iz. vedla, je Beon-rad začel razmišljati, ali bi ne poiskal pomoči na zapadu. Da ne bo n-o-zneie zamere, naj se torej Hruščev in Bul'rani n odločita. Razen tega beremo, da sta na poti v Rusijo tudi Go-muilika in madžarski predsednik vlade Kadar. Zdi se. da bodo Jugoslovani izkoristil! priliko ter hoteli razčistiti razimerie do nekaterih sosedov ter obenem odnosa md Moskvo in ostalimi komunističnimi deželami. »Oddih« se b o bržkone sunem onil v pomembna gosn-odarslka in politična u-o-mi-auja, ki močno zanimajo tudi zamadne velesile. UZAKONITEV SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Odposlanstvo slovenskih šolnikov, ki je, kakor smo pisali, odšlo v Rim, da pozve, kaj je z našimi šolami, se je vrnilo domiov -ter poročalo o svojem delu predstavnikom vseh slovenskih strank. 'Naši zastopniki so prišli v Stik z več poslanici in senatorji, bili so na na-učn-em ministrstvu ter se povsod zavzemali za naše šole. Pri tem so ugotovili, da je demnkrilstjanska vlada g. Zoli-ja zares predložila parlamentu neizpre-menjeni prvotni zakonski osnutek z vsemi krivicami zoper slovensko manjšino. Prava sramota za italijanske katoličane! Odposlanstvo se ho vrnilo v Rim jeseni, ko bo osnutek prišel v obravnavo. KRŠČ. DEMOKRACIJA IN SOCIALISTI Na zasedanju državnega vodstva Kršč. demokracije je prejšnji te-dein njen tajnik Fanfani obrazložil stališče, ki ga njegova stranka zavzema do združenja Ne-nn-i-jevih »3. clalilstov in saragatovcev. Izjavil je, da je mod omenjenima organizacijama prišlo do prvih poskusov zbližan j a na pritisk »Socialistične internacionale«, ki si je posta-villa za cilj, da »v Evropi pospeši uresničenje socialističnega družbenega reda.« Govornik je poudaril, da je deimnkrščanska stranka sicer načelno nasprotna temiu čiliju, a da ji politična stvarnost obenem veleva, naj npodpren težnjo socialnih demokratov po ustanovitvi enotne socialistične »Iranke. »Nevarnost, (k(i grozi Kršč. demokraciji od nove stranke«, je nadaljeval, »nas ne opravičuje, dla- hi nasprotovali zedinjenju socialistov, če smo pretnričani, da je demokratizacija socializma učinkovit branik pred komunistično nevarnostjo«. Fainfia-niijev govor je vzbudil veliko pozornost v domači in tuji javnosti, ker iz njega lahko sklepamo, da je Kršč. demokracija pripravljena sodelovati tudii z Nenniljem ter tako nuditi Itafiji vlado, Ikii naj bi imela trdno oporo V najširših ljudskih množicah. CERKEV IN AVSTRIJSKI SOCIALISTI Prejšnji teden je dunajski parlament sprejel zakon, s katerim so bili veroučitd-ji glede službenih pravic popolnoma izenačeni ostalemu učnemu osebju. Za zakon so glasovali tudi socialni demokrat j e. Njihov predstavnik poslanec Neuge-bauer je pri tej priložnosti očrtal stališče avstrijskih marksistov do katoliilkle Cerkve. Razmerje med Cerkvijo in državo, je dejal, ni lahko zadovoljivo rešiti, ker si ena in druga prilaščata v nekaterih stvareh iste ali slične pravice do državljanov. Obe hočeta na primer ilmeti vpliv na šolanje iin vzgojo mladine. Sporazum je dosegljiv le tedaj, alko ga država resnično hoče in če ima Cerkev razumevanje za družbene razmere današnje dobe. Danes, recimo, ne more več zahtevati v javnem življenju pravic, ki jih je imela v srednjem veku. Zadnje čase, je poudaril Neugobauer, so se odnosi med' Cerkvijo in socialisti precej zboljšali. Nedavno socialno okrožnico avstrijskih škofov so tudi mariktsisti na splošno prijazno sprejeli. Saj socializem ni nika-ka nova veTa, temveč le družbeno gibanje. Sporazum z voditelji Cerkve je mogoč, težave so le z župniki in kaplani, ki »nikalklor niso zmerom strpni«. Neugebauerjev govor je za osrednje glasilo socialistov Arbeiter-Zeitung dokaz, da oni niso nihalki nasprotniki verouka v državnih šolah. Ti dogodki izpričujejo-, kaklo se polagoma spreminja odnos marksistov do vere -in Cerkve. POGAJANJA MED RUSI IN NEMCI Dne 18. julija odpotuje v Sovjetsko zvezo 26-člamsko odposlanstvo iz Zahodne Nemčije, ki ilma nalogo, dla sklene z Moskvo obširen trgovinski sporazum. Do tega je prišlo predvsem n-ai željo Rusov, ki Ibi radi izvozil i iz Nemčije raizne stroje ter druge industrijske izdelke. Nemci so -se dalj časa upirali teir zahtevali, naj Rusi prej dovole, da se vrnejo v domovino vsi bivši neimiški vojni ujetniki. Sovjeti) so te -dinii odgovorili, da je v Rusiji še okroig poldrugi milijon Nemcev, ki so pa zaprosili -in tudi -dobili' rusko državljanstvo. Moskva je pripravljena se kljub temu pogajati o -njihovi vrnitvi, a je obe-ne-m -zahtevala, naj ji bonska vlad a -izroči 19 tisoč sovjetskih diržavljano-v, ki so se po vojni zatekli v Zahodno Nemčijo-. Ker -ima- dobra kupčija veliko moč, se bodlo pogajam j a- v kratkem začela-. ITALIJANSKI KOMUNISTI Italijanska klounum-iEtičnia Stranka je prejšnji teidlen sprejela -v svoj o sredin ji -odbor predstavnike tržaških komunistov, ki so s-e, kakor znano, miediavnio tega z-družiilli s Togliattijem. V vodstvo- -stranke so bili sprejeti Vi-dalli, Šiškovič in Burlo, medi tem k-o sta Berne-ttičeva .in miiljski župan P-aic-co blilla imenovana v nadzorni odbor. »JUŽNI TIROL V ŠOLI« Talko ge glasi- predavanje, -ki -ga je -imel av-st rij« ikii p-odmi-nii-ter Gsichmitze-r 10. julija pred 300 učitelji severnega Tilrola- v Innsbrucku. Opozarjal jih je, da morajo skrbeti za -to, da učencem ob vsaki priliki pokličejo v spomin rojake v Južnem Tirollu: tako, ko govore o -nemški književnosti, ko predavajo o zemljepisu ali- -o zgodovini svoje dežele. Ves poulk mora iti za -tem, da dijaki- stalno mislijo na nemško manjšino v Italiji. Gs-chnitzer je pri tem omenil, da se Avstrija v pogajanjih -z Itali-j-o »ne bo zadovoljila z malenkostnimi pravicami, ki bi jih Rim hotel priznali Južnim Tirolcem, temveč šla stvari do dnatt. Če bi razgovori ne -uspeli, bo- Avstrija iskala pomoči v inozemstvu. DOBILI SO SLUŽBE iSovjeitisIka vlada jle odlsltiaivlljeiniim voditeljem nakazala teil-e službe: Molotov bo zaposlen v zunanjem ministrstvu k-oit izvedenec, K a-ga.no v-ič bo p-ostail ravnatelj neke -tovarne, Šepiilov vseučiliški profesor, Malenikova so ipia -poslali vodit neko elektrarno v vzhodni Kaz-akislan, ki- leži v Aziji 3200 k-in daleč od Moskve. Razume se, da jim bodo natančno -gledali na prste, toda pod Stalinom bi -bili- gotovo obsojeni na simnt. Že v tem. se vidi, kako se tudi v Rusiji raizm-ere sp-remlinja-jo ter postajajo botllj človeške. OKROŽNICA PIJA XII. Papež je za stoletnico božje poti v Lurdu poslal okrožnico francoskimi škofom, v kateri -pravi, da je socialni in politični mir v svetu odvisen v prv-i vrsti- od -morale ljudi. Dokler bodo vladali v ljudeh pohlep -po denarju, težn-j-a po uživanju, oboževanje lastnega telesa iin sebičnost, se ne morejo pravično urediti družbene razmere. Socialno vprašanje je torej predvsem moralno vprašanje. Pij XII. ima p-na-v. Vse -dotlej, d-olkleir se človek ne bo sramoval izkoriščati sočl-oveka, bo vladala v svetu krivica in bo ostalo socialno vprašanje — nerešeno. NOVICE AGA KHAN Vse svetovno časopisje piše te dni o Agi Mohamedu Klianu, ki je v 80. letu starosti umni v Ženevi. Bill je daljni potomec Mohamedove hčerke Fatime iia verski poglavar ločine lzmaelitov, kateri pripada 80 milijonov ljudi. Rodil se je v Indiji in imel velik vpliv tudi v politiki. Svoj čas je zagovarjal tesno prijateljstvo z Angleži in prišel zavoljo tega v spore z 'Nehrujem, ki je zahteval za Indijo državno neodvisnost. Po vojni je Aga Khan mnogo pripomogel, da so si mohamedamci Indije priborili lastno državo Pakistan. Aga spada med njene ustanovitelje. Verniki so ga častili kot »boga na zemlji«, toda ta bog je bil pravi svetovnjak v fraku iln cilindru ter imel 40 vil v najilepšiih letoviščih Evrope, kjer je tudi prebil večino življenja, daleč od svojih revnih verskih podložnikov. Ti so -daj-ali svojemu »bogu« kot davek vsako leto toliko zlata, platine im draguljev, kolikor je sam — tehtal. Mož je pa bil precej težak, imel je približno 100 kg. O svojih dohodkih je rekel: »Nisem prav ho-gat, imam komaj —■ dve milijardi na leto«. Za naslednika je imenoval svojega vnuka, ki je pa na srečo vernikov (bolj stihe postave. PO VROČINI — NEVIHTE Po neznosni vročini, ki jo okrog 14 dni mučila vso Evropo, so konec prejšnjega tedna povsod nastale hude nevihte. V severni in srednji Italiji je močno klestila tudi toča ter povzročila ogromno škodo v poljedelstvu. V okolici Parme so zrna toče bila debela kot pomaranče ter tehtala 15 dkg. Toča je padala s tako silo, da je razbijala šipe in strešno oipeko. V neki vasi je strela treščila v sobo, kjer je spal čuvaj, švignila skozi žimnico ter mu sežgala posteljo. Mož se je seveda prestrašil, a je ostal nepoškodovan. Hude nevihte so bile tudi na Tržaškem, a do sedaj ni slišati, da bi bile povzročile kako večjo škodo. IZDATKI ZA VOJSKO Rimska poslanska zbornica preučuje proračun za vojdklo, ki predvideva 572 milijard stroškov, se pravi za 55 milijard več kot lani. Povišek gre v prvi vrsti za atomsko orožje. Če bi se velesile sporazumele, da je -treba začeti s splošnim razoroževanjem, b-i se izdatki nemudoma občutno znižali. Zasedanje v Londonu se torej ne tiče samo diplomatov, temveč tudi žepa slehernega davkoplačevalca. NOVO PRISTANIŠČE V KOPRU Prejšnji teden so v Kopru začeli graditi novo pristanišče. Računajo, da bo do jeseni leta 1958 dovršenih že'135 m pristaniške obale, ob kateri bo lahko pristajala 10-tiisočto>n-ška prekooceanska ladja. BREZPOSELNOST Ministrstvo za javna dela je objavilo podatke, iz katerih izhaja, da je število brezposelnih naraslo v primeri z lanskim letom za 24 tisoč. Vseh brezposelnih je v Italiji nekaj nad 1 milijon. Neprimerno težji je položaj na Tržaškem, -kjer je brezposelnih razmeroma dvakrat toliko kot v ostali državi. DOHODKI DRŽAVNIH POGLAVARJEV V ameriški reviji Life beremo, da prejema Eisenhovver v primeri z evropskimi kralji precej nizlko plačo, to je 100 tisoč dolarjev ali približno 63 milijonov lir na (leto. Angleška Elizabeta II dobi trinajstkrat toliko-, to je 1 milijon in 300 tisoč -dloilarjev, vsa -kraljevska družina skupaj pa 4 milijone in 300 tisoč. -Nizozemska kraljica Julijana prejema štirikrat, švedski kralj Gustav osemkrat toliko kot Eisenbovver. Gustav zasluži poleg tega še 10 tisoč dolarjev na leto s -prodajo cvetic iz svojih vrtov. Škocjanska jama NISO ŠE VIDELI BELCA V sredini Avstralije so člainii -neke odprave odkrili dbs-lej neznano pleme, ki ni še nikoli videlo- belokožega človeka- Njihova obleka sestoji -iz verižice, Iki jo nosijo okoli vratu, in i-z tenkega pasu okoli iliedij. Hranijo se z divjačino, podganami in kuščaricami. SVOJEVRSTEN PRVAK Med p-ivc-i čaja je nekak rekorder Avstralec Jakob Ileemslkeetrk v Melbournu, ki ga dnevn-o popije 90 skodelic. Zanimivo bi bilo dognati, kdo zvrne v teh pasjih dneh pri nas po grlu največ kraške črnine. Bogvedi, kje se skriva naš prvak terana. Po SVOtll ŠOLA ZA ODRASLE V Bonnu na Nemškem so odprli šolo-, v kateri se starši uče otroških iger. Tu se -drže načela, da morajo rodite-lji seznanjati otroke samo s pametnimi in koristnimi razvedrili. DOLGA KOT PREKLA Med najdaljše ženske na svetu sodi danes Katja vam Dydk( iz Ni-zozemske, ki metri 2 m in 43 cm. Še višja je pa nekoč hi-Ia Nemka Ma-rianna Wyde, merila je 2 m in 55 cm. KORISTEN IZUM V Ameriki so -izdelali posebna zaščitna očala za trudne vozače avtomobilov. Če zadremajo, jih že po nekaj sekundah prebudi električen zvonec, ki je v zvezi z naočniki. PROSTA VOŽNJA DO SMRTI Med vožnjo v letalu izraelske -družbe El-Al j-e gospa Fangi-t -povila zdra-vo deklii-co- Brigito. V spomin na redek dogodek, je podjetje darovalo punčki dosmrtno brezplačno vozovnico za vse njegove letalske proge. ŽENSKA OBLAST Ob eritrejski obali Rdečega morja živi majhno -arabsko pleme Rašaidov, kjer imajo vso oblast ženske. Do moči so prišle pred sto leti, ko si je neko sosednje pileme prisvojilo najboljše pašnike. Ženske so se nad strahopetnimi možmi tako razjezile, da so jim morali s prisego na koran prepustiti vso oblast. Samo ženske smejo nositi orožje. Može si zberejo one same in plačajo z-a krepkega druže-ta p-o 20 kamel. Ko odjezdijo boljše polovice na rop ali boj, morajo m-ožje v šotorili negovati otroke in p-ra-ti. Kadar ženska rodi, njene tovarišice m-oeno premlatijo tudi moža, češ -naj še on poskusil miailo porodnih bolečin. Če se kaj b-ranii, ga žena -kar spodi in si gre kupit drugega. Podobna državica je tudi sredi Arabije v o-azi Mulilaf. N-a-d 600 podložniki ne vlada stari kalif Barda, ampak njegova mlada žena. Ta je organizirala ženski -konjeniški oddelek. Otvoirila je tudi šolo za ženske, da se izobrazijo. Za moške je ni -treba, ker morajo opravljati le domača dela ali pa počivajo v senci palm in prosijo Alaha, naj da ženam moči. V tej vlogi se čutijo kar zadovoljne. Obstoji pa še tretja država Amaconk, in sicer na otoku San Blas ob obali Paname. Tu živi pod žensko nadvlado 15.000 Indijancev, ki pridelujejo precej kokosovih orehov. Vsi so obvezani k skupnemu delu; garati pa morajo precej, ker jih ženske nadzorujejo. Pni- tem rod-u si tud' dekle samo izbere fanta. Privede ga v kočo, kjer gospodari mati. Tudi družinsko ime -nosi po ženi. Kadit-i ne sme, to je dovoljeno samo ženskam, prav tako -ne sme piti žganjia. Moškim dovolijo žganje im tobaik, če so posebno pridni. Kadar se moža- naveličajo, vržejo njegove cape pred prag in mora prav hitro zginiti. Kljub vsemu pa možem niti nia misel ne pride, da bi s silo spremenili svojo usodo. Kaj hoče novi gospodar Sovjetske zveze? (Nadaljevanje s I. strani) vati, da slepo ubogajo kot za carizma in pokojnega Stalina. Treba jim je dati mnogo več svoboščin, -kot so jih iiineli v prejšnjih časih. Isto velja seveda tudi -za zavezniške, doslej podložniške države v inozemstvu. Tudi -njimi ne more Moskva več tako ukazovati, kot je bilo mogoče pod Stalinom. Dovoliti jim je t-reb-a več samostojnosti. Ideja svobode se pač malo -po malem uveljavlja in zmaguje po vsem svetu. Če tega ne bo upošteval Hruščev, bo -padel in na njegovo mesto bodo prišli novi l-ju-dje, ki -bodo vodili politiko Rusije v skladu z neizbežnim razvojem družbe da-hašnje zgodovinske dobe. iL c* iti hi fr Tviai/iPf/ n TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Potem ško je itnžaišlkii mestni sivet z večino glasov odibiil znani priziv predstavnikov liste »Trst Tržačanom!«, so na naslednjih sejah odborniki prebrali poročili a o proračunu posameznih oddelkov. Iz teh poročil pa si ne moremo ustvariti jasne slike o cedotnem proračunu občine, (ker bodo meid razipravo gotovo nastale večje spremembe. Toda danes že lahko poročamo, da ho konec tega leta znašal ohčinsiki primanjkljaj nad 4 milijar-de lir, čepraiv znaša obdavčljivost posameznega prebivalca 14.500 ilir letno, se pravi 1.500 liiir več kot lani. V torek smo slišali poročilo odbornika za šolstvo, ki je dejal, da so v zadnjih letih otvorili v Iržai-lki občini 136 novih učilnic, 78 pa jih je na tem, dat jih dokončajo'. Računajo, da bi laške šole potrebovale še 441 učilnic, slovenske pa 29. O telovadnici za naše šole pri Sv. Ivanu je poročevalec izjavil, da mora gradbene načrte še odobriti ministrstvo v Rimu. Za to delo je določenih 50 milijonov. OPČINE V skoraj vseh važnejših vaseh nia Tržaškem so v zadnjih letih zgradili avtobusne čakalnice, tako da potnikom ni treba pozimi zmrzovati in se poleti peči na soncu, preden vstopijo na avtobus. Čakalnice vidiš po vaseh dolinske, rapen;tabors|ke din ostalih podeželskih občin, le mestni upravi ni še doslej prišlo na uim, da bi slične zgradbiee sezidala tudi v velikih naseljih, kot Bazovica, Opčine, Prosek itd, ki spadajo v njeno območje. Avtobusna čakalnica je predvsem potrebna na Opčinah, saj od tu gredo mmogi avtobusi v vse bližnje kraške vasi. Niaiše občinske svetovalce prosimo, naj se resno zavzamejo za to vprašanje ter naj ga sprožijo na eni pri-hoidnjih sej mestnega sveta. Predlagamo, da hi se za Openec čakalnica postavila v Narodni ulici, Ikijer se cesta odcepi proti Bazovici. iNa tem mestu pozimi čakajo tudi številni otroci, ki obiskujejo tukajšnji industrijski tečaj. BORŠT Zadinji dan junija se je v Borštu zaključil gospodinjski tečaj za žene in dekleta, ki so gia pripravile naše šolslke sestre. Tirajal je šest tednov in udeležil o se ga je nad 40 oseh. Poulk je bil razporejen talklo, da so ga lahko obiskovale tudi žene in dekleta, 'ki so zaposlene v mestu. Biili sita dive izmeni : prva .od 14. do 19. ure, druiga pa od 21. do 2. ure po polnoči. Veliko število udeleženlk dokazuje, da se naš ženski svet zaveda važnosti, ki ga ima umno gospodinjstvo v vsaki družini. Da hi se v tej stroki izpopolnile, so maše žene in delkleta žrtvovali e mnogo prostih ur in nekatere celo precej spanja. Tečaj je vodila sesltira Gonzaga s Koroške-ga. Vsaka udeleženka je za vpisnino plačala okrog tisoč lir teir prinesla s seboj vse, kar je bili o potrebno za (kuhanje. Oh zaključku tečaja so nas udeleženke presenetile z lepo prireditvijo, združeno z ono otroškega vrtca, ikli ga tudi požrtvovalno vodijo šolske sestre. Ta dan je bila tudi razstava kuharskih m-dteilikov, iz katerih smo spoznali, da je tečaj odlično uspel. Vse udeleženke so zelo hvaležne šolskim sestram za pouk, ki so jim ga talko požrtvovalno posredovale. Želeti bi bilo, da bi podobne tečaje priredili tudli po drugih slovenskih vaseh. Posebna zahvala naj gre 'tudi sestri M amer-ti, ki je zares vzorno skrbela za Ikjuhinjo. PREHOD PRI ŠKOFIJAH V eni zadnjih številk sin« pisali o razmerah na obmejnem prehodu pni Škofijah, kjei dnevno prestopa mejo ogromno število ljudi s Tržaškega in iz Istire. Dogaja se, da je zlasti ob prihodu avtobusov velik naval oseb, kli morajo v vrstah potrpežljiiivo čaikati na- žigosanje prepustnic. To povzroča veliko zgiubo dragocenega časa in zato smo zadnjič dali nekaj nasvetov, da bi se olajšal potnikom prestop meje. Razmere so se v zadnjem času še poslabšale, ker prihajajo v Istro številni tujci, iki seveda imajo prednost pred potniki' s prepustnicami. Tujcem poberejo potne liste kar v avtobusu in jih nato pregledujejo isti ljudje, Iki navadno imajo posla s prepustnicami. Zato morajo domačini d'olgo čakati, preden lahko gredo čez mejo. Vprašanje je važno in bi ga morala obmejna obdastva enkrat č/k)upno preučiti in najtii zadovoljivo rešitev. Tudi av?t obuslnle zveze sio še vedno zelo pomanjkljive. Avtobusi so zlasti oh nedeljah in prazni kili nabito poilnii 'in mnogi potniki sploh ne morejo vstopiti vainije. Nujno je zato potrebno, da sie pomnoži število avtobusov, ki vzdržujejo zvezo med Trstom in Isitiro. PROSEK Prejšnji teden je tržašlki mestni svet odobril 16 milijonov Ilir prispevka družbi Telve, Kdor se te dni ustavi v Sesljanu in se poda peš po cesti do Devina, ima priMko srečati precej tujcev. Povečini so mladi avstrijski ali nemški fantje in dekleta, ki ob naši obali prebijejo po največ 14 dni dopusta ter se nato ožgani od sonca vrnejo v rojstne kraje. Ti ljudje seveda nimajo toliko denarja, da bi živeli v hotelih. Zaito si povečini po-magajo tako, da počitnice prebijejo v prosti naravi — pod šotori. Nelkiaj takih je nastanjenih tudi v sesljanskem šolskem poslopju, ki jim ga je odstopila občinska uprava ter jim obenem po ugodni ceni poskrbela hrano. Mladi Avstrijci in 'Neme« ne čepijo vse dni oh morju, temveč izkoristijo proste dni, da spoznajo tudi našo bližnjo in daljno okolico ter njene zanimivosti. Obenem imaijo priliko, da se seznanijo s tujimi narodi, z njihovimi navadami ter običaji. Priznati moramo, da so v tem pogledu mnogo naprednejši od naše mladine, ki v veliki večini ni še pomolila nosu čez prag svoje ožje domačije. Poklicni lenuhi Namesto da hi se naša mladina od njih nekaj naučila, občudovala njihovo neverjetno podjetnost in iznajdljivost, se na žalost dogaja nefluaj, kar smo v vesti dolžni danes ožigosati. da ojači telefonsko omrežje t Sv. Križu, na Proseku in Kontovelu. Predvidevajo, opat imeli dello ma domačih tleh. Lahko bi našteli še druge potrebe, a vsi domačini bi biili zadorvoljini, če bi se izpolnile vsaj tiste obljube, ki smo jih prejeli ob zadnjih volitvah. Leta 1719. so po tržaški cesti že začeli pokati z 'biči postavni vozniki; ponosno1 so stopali ob natovorjenih nizkih lin sirotkih vozovih na štirih debelih kolesih. Imenovali so jih »parizarje«, ki so takrat bili na cestii to, kair je danes kamion ali tovornik. Parizarje so vlekli močni, debeli konji »piincga.vci«, obrzdani s pološčeno usnjato vprego, polno medeninastih okroglih plošč. Vozniška romantika je bila nekaj posebnega. Ob »furmanskih« obcestnih krčmah so stale prostorne lope, da so parizarje in tovor brez iz pregan j a kar noter zapeljali. V teh gostilnah je bilo ma kupe veselja, mešetarijo in kupčije. »Furmanske oštarije« vidiš še pri Frnetičih in po vseh obcestnih vaseh, posebno koder je cesta zavila navkreber ali se je ustavila pod klancem. Navzgor so namreč pripregali še po dva konja. Temu so rekli »pušpan« (pmkvečeno iz nemškega Vor- IZ DREKE Nismo še pozabili smrti J ožela Matevžiča iz Gorenjega Tiblilljia, o kateri smo poročali pred kratkim, ko se je njegovemu grobu v tujini pridružil nov. V reki Meuse pri Saraimgu v Belgiji je utonil 38-ietni Angel J uš iiz Zavrta pri Sto-blaniku. Pokojnik jle delal v rudniku. Naj mu bo lahka tuja zemlja in naj mu sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo 'globoko sožalje. Ravno smo to napisali, ko je prišel glas še o drugi smrtni nesreči v tujini. Gre za 17-let-mega Guerima Dominija iv. Fe tj ahia. Mladen ič se je pred 5 leti izselil v Argentino s svojimi Starši in brati. Tediaj mu je bilo 1(2 let. Kmalu po prihodu v tujin svet, je oče hudo zbolel in fantek se je mora! oprijeti trdega’ dela, da je mogla družina živeti' in s'e je oče lahko zdravil. Vsak dam se je z železnico vozil na delo- velč kilometrov 'daleč. Nekega večera je bil vlalk nabito polln in zato je im orali stati ma stopnicah ter se držati za vrata. Nenadoma je zgubil ravnotežje in zadel s talko silo ob steber železniške proge, da je na mestu umrl. Smrt je pretresla vso njegovo rodino vas in okolico. Vsi žalujejo z družino, ki je v kruti borbi za vsakdanji kruh zgubila mladega sima. IZ RAJBLJA Naslednji dopis smo prejeli prejšnji teden, a ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti: Smrtna nesreča mladeniča Valerija M a ra fisija in večdnevna stavka naših rudarjev sta, kakor upamo, vendar obrodili nekaj sadu. Ravnateljstvo' rudnika se je končno zganilo in poslalo k nam nadzornika ing. Depangei-ja. Ta ima nalogo, da ugotovi, ali so varnostne naprave v rudniku zares pomanjkljive. Rajboljsko delavstvo se je trajno pritoževalo in večkrat tudi stavkalo, češ da ni dovolj poskrbljeno za varnost v rudniku. Inženir je zaslišal vse osebe, ki imajo kako odgovorno mesto med delavci, kakor tudi rpann, pripirega). Medtem ko so pripregafli, so se seve ustavljali in črnina je tekla iz bokalov. Na oni Strani rebra je pa bilo treba spet izpreči, se pogoditi in spet zaliti. Tako je cvetela krčmarjeva obrt. »Furmani« so bili upoštevani fantje, vedno » šopkom in rožmarinom za klobukom. Postavljali so se, Ikiot da je svet njihov, čeprav so kar po cele tedne vozarili od morja do Ljubljane. Poleg furmanske obrti so v dobi velikih cest dobro služili tudi kolarji im usnjarji1, obrti, ki so danes že skoro zamrle. Karel VI. v Trstu Na ta način sta po tržaški cesti tekla življenje in denar. Leta 1728 so jo končali in sam cesar »Karl VI.« (tako pišejo »Novice«) jo je otvoril in se je pripeljal iz Ljubljane v Trst v kočiji s šesterimi konji. V tistih časih, lk/o so parizarjii počasi škripali po cestah, se je ljudem zdelo iz Trsta v Ljubljano neznansko daleč. Zato so si pripo- upravitelje rudnika. Delavski zastopniki so nalili nadzorniku čistega vina. Krivda uprave je zlasti v tem, da je odstranila iz rudnika dlelavce strokovnjake, ki bi morali nadzorovati trdnost opornikov in drugih varnostnih naprav. Te delavce je uprava lani odstranila. Tako so ostali v rudniku le mlajši nadzorniki,, ki jim manjka za to delo potrebno izkustvo. Le en primer: Do lani je bil v neki skupini za preddelavca Slovenec s Predliia, izkušen rudar, star 56 let, ki jo bil na tem miestu že 20 let. Ta je opozoril upravitelja svojega oddelka, da je kopanje nevarno in da ni mogoče dobiti toliko rude, kot jo zahtevajo. Njegov predstojnik ga je pa nahrulil im prestavil. Na njegovo mesto je postavil mladega delavca Italijana. Toda čez noč se je v rovu usulo za pet tisoč vagonov materiala, ki so* ga nato morali tri mesece odvažati. Inženirju Depangerju smo tudi povedali, da se mnogi delavci, zlasti Slovenci, zapostavljajo, čeprav so med najboljšimi’ v rudniku. Tu je pa najnovejši dopis: Naši rudarji so zopet izredno vznemirjeni. Saj nas je v ponedeljek preteklega ledna kot strela zadela vest, da* bo rudniška uprava odpustila z dela 50 rudarjev. Lanskega decembra se je število zaposlenih zmanjšalo za 120 oseb; zaradi nov e gr. načina kopanja rude je tediaj ravnatel jstvo zaposlilo nekatere delavce na prostem. Sedaj pa nameravajo odpustiti vseh 50 delavcev, ki so zaposleni na prostem. Proti tej nameri je delavstvo 'takoj upravičeno protestiralo, saj hoče uprava brez vsakega utemeljenega razloga zmanjšati že tako premajhno število delavcev. Predstavniki sindikatov so v četrtek obiskali nlaiš rudnik, da se domenijo z delavci o stavki, ki jo nameravajo proglasiti, če uprava rudnika ne odlstopii od svoje namere. Vesti, ki prihajajo iz Rajblja, dokazujejo, da uprava rudnika mi sposobna vzpostaviti med seboj in delavstvom takih odnosov, kakor jih zahtevata socialni čut lin pravičnost naše dobe. vedovali kot velikansko novico, da sta junija meseca 1857 stavila v Trstu dva mesarja, k 'io bo z vozom in s konji: prej prišel v Ljub-Jjano. Stavila sta 100 goldinarjev, vsak svoj voz in konja. Pirvi jo imel vprežena dva konja v voz. Drugi je pa dirjal s samcem in vozom na dve kolesi. Pred »veliko lolklando« v Trstu je vse 'zijalo za brdakoma, ko sta se zaprašila po cesti. Konec stave je bil ta, da je prvi mesar z dvema konjema pridirka! v Ljubljano v šestih urah in 20 minutah. Kmalu za njim jo je prikuril še drugi sotrpin; toda zgubil je stavo, konja mu pa že tako ni bilo treba izročiti, ker sc je žival od napora zgrudila in poginila. Tako so torej zvedeli, da je iz Trsta do Ljubljane šest ur in pol hitre konjske vožnje, po tedanji meri malo manj kol devetnajst nemških milj. Železna cesta Ker se je pomen tržaškega pristanišča zn vso monarhijo vedno bolj upošteval, je že trgovinski minister Bruck začel misliti, da bi so zgradila proga z Dunaja čez Seinering (Somerni k) do Ljubljane. (Dalje) ffred 100 IZ KIJl/ruRNEGA ŽIVLJENJA Hujskanje proti slovenskim šolam Prejeli smo in priobčujemo: Zrelostni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Trstu so končani. Učenci zadnjih razredov so prestali odločilni preizkus. Videli smo jih med ustnimi izpiti, ko so zaskrbljeni in potni stopali po hodnikih, pazljivo prisluškovali vprašanjem profesorjev in si šepetaje izmenjavali vtise. Vročina tistih dni je povečala njihovo živčno napetost, a za strogim profesorjevim obrazom so našli tudi človeka, ki jim je mirno zastavljal vprašanja, potrpežljivo poslušal njihove odgovore ter jih trezno in pravično presojal. Izpitne komisije so sestavljali tukajšnji profesorji. Doslej so vsako leto zrelostne izpite obiskovala tudi višja šolska oblastva. Lani je dospel iz Rima pok. generalni nadzornik, vseučiliški prof. Salvini, ki je v spremstvu šolskega skrbnika Tavelle prisostvoval izpitom. Na maturo prihajajo tudi novinarji, da nato v listih poročajo o njenem poteku. Povsem novo pa je, da je letos prišel na slovensko maturo novinar tržaškega dnevnika II Piccolo, ki slovenščine ne pozna in ki je zato lahko sledil samo izpitu iz italijanščine. SENZACIONALNA ODKRITJA Dne 8. julija je tako Piccolo priobčil članek, ki je že v naslovu trdil, da so bili letos na slovenskih šolah morda prvič »javni« državni izpiti, kar seveda ne odgovarja resnici. Kaj so k temu rekli predsedniki izpitnih komisij ter šolska oblastva, ne vemo. Že naslov članka pa žali tudi slovensko in italijansko javnost v Trstu, ki ne živi v jajčevi lupini, kot si morda predstavlja pisec članka. Nedopustno je, da bi kdorkoli javnost krmil s takimi bedarijami ! V uvodu se pisec predstavi z vrsto trditev, ki nimajo nobene podlage. Govori o učnih programih in dijakih, ki se zdijo enaki italijanskim, le da so učno snov premleli v slovenskem jeziku. In nadaljuje: »Dijaki govore slovenski v šoli, izven nje pa tržaško narečje. Zdi se namreč, da ta dekleta in fantje dobro obvladajo samo en jezik — tržaško narečje; vrhu tega pa govore italijanski in slovenski.« Po teh trditvah je jasno, s kakšnimi nameni je novinar prišel na našo šolo. Vendar je za tiste, ki imajo še trohico ponosa v sebi, že od nekdaj veljalo načelo, da ne sodijo stvari, ki jih ne poznajo. Sodobni italijanski nacionalizem je te »predsodke« ovrgel. Po njem obstoji svet navdahnjenih »mislecev«, ki vse vedo in znajo, in iz ogromne večine nespametnih. Prvi srkajo po skrivnostnih poteh vase resnico in jo razodevajo ostalim, drugi so pa brezpogojno podvrženi zmoti. Isto velja za narode. Mlejnik Manja: solistka ljubljanske opere POROČILO O IZPITU Pisec poroča o poteku izpita takole: »Dekle s klasičnega oddelka odgovarja iz slovenščine. Gre za deklico, kakršnih sem na stotine srečal na mestnih ulicah.« Ne pozabi pa dostaviti, kako se iz njene obleke da sklepati, da je doma z dežele! Nato nadaljuje: »Dekle prebira Dantejeve stihe, kakor da bi jih prvič videlo... Izpraševalec sopiha, dekle pa je zmedeno.« S približno istim spoštovanjem govori o profesorju in ga prikazuje kot tujerodca, najbrž zato, ker nima črnih las in temne polti, ki baje dokazujejo, da so Sicilijanci grudorodni prebivalci Trsta. Zatem nas novinar obvešča, da je po izpitu iz slovenščine poslušal italijanščino. Pri tem sicer zame1-njuje Dantejev 14. spev s 15., a njegovo pozornost priklene kmalu zatem nase resnejši dogodek. Njegovo bistro oko je pod mizo opazilo žuželko, ki se približuje krilu kandidatinje. Globoko je razočaran, ker žuželka ne nadaljuje poti, temveč pade pod mizo in zgine. POVRATEK IZ INOZEMSTVA Na trgovski akademiji motijo pisca najbolj slike, ki visijo na hodniku. Nedolžno nam zaupa, da mu niti kraji niti obrazi ničesar ne povedo! In mi mu verjamemo. Vemo sicer, da se je lani pred istimi slikami z zanimanjem ustavljal pok. prof. Salvini, toda popolnoma razumemo, da so med njirrt in tržaškim časnikarjem precejšnje razlike, saj je vendar znano, da se pokojni vseučiliški profesor ni ba-vil z žuželkami. Vso svojo zlobo pa odkriva Piccolov dopisnik z izjavo, da je na hodniku slovenske srednje šole manjkala le Titova slika. Napisi na šolah, pravi, niso dvojezični, temveč sestavljeni v »eksotičnem, nerazumljivem In neizgovorljivem jeziku«. Človek ima 'ares vtis, da se nahaja v Inozemstvu. Zdi se, kakor da slovenske šole uživajo nekako eksteritorialnost, to je, da niso podvržene oblasti italijanske države. Piccolov dopisnik zaključuje svoj duhoviti članek z vzklikom, da je šele tedaj, ko je prišel iz slovenskih šolskih zgradb v sonce mesta, imel občutek, da se je »vrnil v domovino«. Tako obrekovalno in zasmehujoče pisanje o slo venskih šolah ima očiten namen poniževati njihov ugled v javnosti: te šole so protidržaVne in škodljive. Zaradi tega bi jih bilo treba pravzaprav odpraviti. Piccolo je pač začel kakor vsako leto običajno gonjo proti slovenskemu šolstvu, ki mu ne da pokojno spati. Kar uganja, je v očitnem nasprotju s politiko rimske vlade, želeče mirnega sožitja med sosednima narodoma, je v navskrižju z londonsko pogodbo ter v bistvu uperjeno tudi zoper koristi italijanske manjšine v Istri, če bi v Italiji vladal še vedno fašizem, ki ga je Alessijev Piccolo stalno zagovarjal, bi rimska vlada tak hujskaški list enostavno prepovedala. M. R. KULTURNE VESTi * Te dni so v Italiji že enajstič podelili literarno nagrado »Strega«, ki je ena najimenitnejših. Letos so jo prisodili pisateljici Elsi Morante za njen novi roman »L’isola di Arturo«, izdan od založbe Einau-di. Nagrada je znašala milijon lir. Elsa Morante je žena pisatelja Alberta Moravie, čigar roman »Rimljanka« je izšel pred kratkim v slovenskem prevodu. * V beneškem gledališču »La Fenice« so bili že štirje koncerti iz venca, ki ga prireja italijanski radio in na katerem predvajajo sodobno glasbo italijanskih in skladateljev jugoslovanskih narodov. Na četrtem koncertu so izvajali dela Gianfranča Milipie-ra, Jakova Gotovca in Matije Bravničarja. Dirigiral je Bruno Bogo. Prejeli smo in priobčujemo: »V roke mi je prišla lepo opremljena brošura »Slov. akademsko društvo Balkan, Trst, 1907-1957«, ki sem jo z zanimanjem prebral. V njej mi je padel v oči tudi članek dr. Lojzeta Berceta, urednika Gospodarstva v Trstu, v katerem razlaga javnosti, zakaj mu je žal po »Balkanu«. »Na nekem krščanskosocialnem poletnem tečaju na Otlici« — piše Berce — »je neki duhovni vodja z Goriškega tako lepo govoril o nalogah krščanskega socializma, da me je notranje pridobil. Začel sem požirati knjige o socialnih vprašanjih, zlasti Som-bartove. Tisti gospod na Otlici me je pridobil za idejo, toda ne za stranko. Za stranke nisem imel smisla, danes ga imam še manj«. »V takem notranjem razpoloženju sem padel med »Balkance«. Niso govorili o načelih pa tudi ne o strankah. Edino, kar je bilo med nami političnega, je bilo to, da smo bili dobri Slovenci. Vse je bilo med nami tako naravno in človeško.« »Toda kako si zamišljaš razvoj političnega življenja brez strank? mi bo oporekal strankar. Zavedam se, da bi na to vprašanje težko odgovoril. Ponavljam kljub temu, da za stranke nimam smisla, ker se moj duh ne da zapreti med štiri ravne cementne stene — v tako imenovano disciplino stranke.« MED CEMENTNIMI STENAMI Dr. Lojzeta Berceta poznam od njegove mladosti in zato sem ob branju članka kar'strmel od začudenja. Javnosti zatrjuje, da se njegov svobodni »duh« ne da ukleniti v nobeno stranko in da ga je ravno to baje privedlo v društvo nestrankarskih, veselih »Balkancev«. Nerazumevanje za stranke ga je spremljalo skozi vse življenje do današnjega dne. Človek bi mislil, da si je g. Lojze temu primemo tudi izbral delo, saj je dokončal trgovsko visoko šo- lo, ki mu je odpirala široka pota v številne nepolitične poklice. Toda glej čudo, g. Lojze je iz »Balkana« prešel kar naravnost v izrazito strankarsko delovanje. Postal je urednik ščekovega Malega lista, borbenega glasila kršč. socialcev v Trstu. Od Malega lista je g. Lojze prestopil k ljubljanskemu Slovencu, glavnemu glasilu Koroščeve Slov. ljudske stranke. Najprej je bil Slovenčev dopisnik iz Trsta, zatem pa član uredništva v Ljubljani. Tu je več let deloval spet pri listu, ki se je ukvarjal v glavnem z najodločnejšo strankarsko politiko. S priporočilom stranke, za katero, kot pravi, »ni imel smisla«, je g. Lojze prišel nato k Tiskovnemu uradu v Beograd, kjer je v marsičem sodeloval z dr. Korošcem ter užival pri njem vsestransko podporo. Odkar je zapustil »Balkan«, se g. Lojze, kakor vidimo, sploh ni drugače kot politično in strankarsko udejstvoval ter stal trdno »med cementnimi stenami« strankarske discipline, kateri se je, kot sedaj poudarja, njegov čvrsti in svobodni »duh« vedno upiral. NE ZANIKAJ SVOJE PRETEKLOSTI! Jaz sodim, da se g. Lojzetu ni treba prav nič sramovati svoje preteklosti, saj je sodeloval z možmi, kot sta bila Virgil šček in dr. Korošec, ki sta šla v politično zgodovino Slovencev. čudim se le temu, zakaj čuti g. Lojze potrebo, da se danes zaradi svoje preteklosti javno pere in opravičuje, čemu se predstavlja Slovencem kot brez-načelen, brezidejen in politično neopredeljen človek, ko bi moral vendar vedeti, da zamerimo tudi navadnemu vaščanu, ako se iz oportunizma ne mara nikamor opredeliti? In pri tem se g. Lojze sklicuje šena »Balkan«! Društvu ni storil s takim pisanjem prav nobene usluge, zakaj »Balkan« ni bil tako brezna-čelen in berzidejen, kot ga on opisuje. Njegovi člani niso stresali samo šal, marveč so se tudi resno borili za svoj narod. Zato se urednikom brošure ču dim, da so Bercetov članek priobčili. Z njim g. Lojze ni opisal pravega pomena »Balkana«, temveč označil le samega sebe. Ko je dolga leta deloval pri raznih strankarskih glasilih in organizacijah, so ga odgovorni voditelji seveda smatrali za prepričanega pristaša, na katerega se lahko brezpogojno zanesejo, saj bi ga drugače ne držali v službi. Sedaj nam pa g. Lojze razlaga, da se je tedaj pravzaprav nekako pretvarjal, če se ni pretvarjal tedaj, sem slišal govoriti razne ljudi, se pa pretvarja danes. Morda se pere zato, da bi se opravičil v očeh komunistov. Toda vedeti bi moral, da so ti prav natančno poučeni o njegovi preteklosti in da so mu jo že zdavnaj velikodušno oprostili. Prizanesli so mu celo, da je bil za časa vojne v Tiskovnem uradu generala Nediča, saj bi ga sicer ne bili svoj čas sprejeli v uredništvo Primorskega dnevnika. Dragi g. Lojze! Ne zamerite odkriti besedi in potrudite se vsaj na stara leta, da postanete bolj spoštljivi do lastne preteklosti. Uredništvo Novega lista pa naprošam, naj priobči moj dopis v Vzgojnem kotičku, da bo dorašča-joča mladina spoznala in vedela, kako se javni delavec ne sme obnašati. A. V-k. GOSPODARSTVO EVROPSKA KOMISIJA ZA POBIJANJE SLINAVKE V okviru organizacije FAO (med narod n i urad za kmetijstvo in preihuaimo) jie bila ustanovljen a posebna evtropislka komisija za pobijanje slinavke in piairlkiljevke. Kouniisliljo do sedaj sestavil j a 12 evropskih držav. Značilnost slinaivlkie je, da jo lahko povzroči več kužill (viruso v j. Trenutno- poznamo 7 raziličmi/h vrst, od kaiterih 3 razsajajo v Evropi. -Neviarine pia so tudti' ostale virste — 3 lafeiilke in 1 azijska — ki se llahlko k mialu razSirljo tudi na Evropo. Zaito morajo biti žiiivinozdravniiiki pripravljeni, da bolezen pravočasno zaltro. Zaideva pa je toliko bolj zapletem«, ker se k užill a — viirusi — delijo še v različne podvrste in (ker cepiva, ki morda učinku j e pirotii eini podvrsti, llahlko popolnoma odpove piroiti diruigi. Poleg tega so ugotovili, da se IknižlilLo tudi ipo ozdravitvi živine popolnoma me zatre, temveč da se lalhiko tuidi šliri miaiprej. Ker je zdravljenje sT.lilniaivke s cepljenjem lak,o zamotano in negotovo, so v mnogih državah oidlredillli, da je potrebno pobiti vse za slinavko ob oleli e iiln- sumljive ži vali, prizade-tlii živim oire jcli pia dobijo od države aili posebnih ustiauov odškodnino-. J asno je, dia talko ne imoirejo povsod ravnali. Koliko hi v Italiji morala država pla-eatiii, če hi hottelli umičiiltii vse za slinavko obolele žil vatli! Stotine milijard ne hi zadostovale. Isto velja za F.raineijo, Šipami j o in še kalklšno idruigo državo. Zato skušaj o najti primerna eepivia za vse primere bolezni, to je protii vsem vrstam kužill — virusov. Današ-nja cepiva slo različna : -neka/1 eira učinkujejo samo p«oltli enemu kužillu (eno-valentna), druga proti več ik užilo m (mnogo-valentna). ]\li pa mogoče najti vseh cepiv v vsaki državi. Zaito je mednarodna ustanova FAO sesta-viiilia imenovano evropsko komisijo proti slinavki. V lolkiviilru (komisije deluje p oseh en zavod v Firlbirightu mia Angleškem, ki je nekako svetovno središče, za pobijanje slinavke. Tu hranijo vsia do sedaj znana kužiilia — viruse — in cepiva proiti njimi. Če kije nastopi slinavka, obvestijo zavod, ki ugotovi Ikužilo im označi učinkujoče cepivo. Če hi1 v prizadeli državi manjkalo odgovarjajoče cepivo, priskoičiljo s posredovanjem komisije na pomoč druge države. To je glavna malloga evropske komisije pirotlii Slinavki. ČESEN — ZDRAVILO ‘Sodobno zdrav ilMvo se ne ukvarja mnogo z narav ni mir, domačimi lekii, ki jiiih preprosilo ljudstvo uporablja, vendar je v zadnjih letih opaziti', da keimii'čne zdravilne priigo-tovke vedno bolj izpodrivajo zdravila, za katere nam narava nuidli piremnogo surovin. Enia teli surovin je tudi česen, ki ga zdravniki priznavajo kot razkužilo prebavil, predvsem črevesja. Mnogi pa pripisuj ejo česnu še druige zdravilne lastnosti, seveda ne v taki mieri Ikiot preprosto ljudstvo. Česen pa nima zdravilnih lastnosti samo za ljudi, temveč tudi za živali. Že Stari Coliumdlla, iki je hiill v prvem stoletju po Kr. kmetijski učitelj in je Spisal tuidi neko strokovno kmetijsko knjigo, je trdili, da je česen nepogrešljivo sredstvo pro- ti g ar j am iiln živalski driski. Naravoslovec Pllliniij je malo po tem učliil, da česen prežene otrolklom gliste, a je svetoval, naj se položi nia popek. Že v Starih časih so na Vzhodu zdravili s česnom revmatizem, Arabci so ga uporabljali proti zastrupit vi, sitiatri Grki pa protii mnogim kužnim boleznim. V srednjem veku so najprej smatrali česen za Sirup, potem pa so ga izdatno- uporabljali proiti koleri. Od takrat naprej ga uporabljajo proiti gilistam prii otrocih. Preprosto lljuidlsltvo ga uporablja ipio vsemi sveitiu kioit sredstvo proti naduhi in povračajoči se mrzlici, v Indiji pa predvsem proti malariji. Živiinozdravniilki ga uporabljajo za zdravljenje prebavnih težaiv in zoper gliste piri ptičih, posebno pri perutnini, nato zoper kurjo kugo, tifus, rdečico pri prašičih in proti raznim živalskim drislkiam. Ljudlje ga uporabljajo danes predvsem pujotii visokemu krvnemu pritisku in poapnenju žil (arteriosklerozi). Česen pa je posebno zaslovel talkoj po prvi svetovni vojni, ko je razsajala tako imenovana »španska« mrzlica. Mnogi so ga tedaj uživali in ostali zdravi, medtem ko so tisti, ki ga niso jema- li, oboleli. ' Česen je vseikalklor priznane zdravilo, oziroma razkužilo vsega človekovega prebavnega ustroja im zaito ga vildiš na mizah bogatih in ubogih. OVČEREJA NA SVETU Konec 1. 1956 je bilo na svetu skoraj 900 milijonov ovc, takole razdeljenih na posamezne države (v milijonih glav): Avstralija 140, iNoiva Zelandija 40, Južna Afrika 38, Anglija 23, Indija 40, Pakistan 6, Arigenltiina 44, ZUA 32, Urtuiguay 23, Španija 24, Turčija 27, Brazilija 18, Francija 11, PeraLjia 18, Čile 6, Jugoslavijia 12, Italija 9, lralki 10, Maroko 15, Grčija 9, Peru 13, Velika Britanija 28, druge države 106, Rusija 125. Število ovic se je v povojnem času dvignilo v Rusiji, Avstraliji, Juižmi Afinilkii iin v Novi Zelandiji, znatno znižalo pia se jie v Argentini, Urugvaju iin ZDA. V slednjih je število padlo za več koit 20 miilliiljioinioiv glav. ITALIJANSKO GOZDNO BOGASTVO O gozdnem bogastvu v Italiji pravizaprav ne -moremo govoriti, |k|er krijejo gozdovi ko-uualj polovico domače potrebe. Gozidinia površina zavzema 4,4 milijona ha, proizvodnja v II. 1956 pa je znašala> 3,6 milijona kubičnih imetnov lesa. Iz inozemstva je bilo v istem latu uvoženih 3,46 milijona kubičnih metrov. KORUZA ZA ŠPIRIT V ZiDA imiajo visie preveč pšenice in koruze. Medtem ko skušajo skoraj vse dlnžave na svetu kmetijstvo čimbolj dvigniti', porabijo v ZDA letno skoraj 4 mliijarde dolarjev, da bi kmečke pridelke zmanjšali: (kmetovalci dobijo pioidiporo, če posejejo manj pšenice in koruze. Koruzo spreminjajta v špiirilt-a-lko-hioil, katerega mešajo a. navadnimi tek očimi gorivi. Tako upajo, dia so bodo v enem letu rešili odvečne koruze. Pšenico pa Amerilkamci prodajajo potrebnim državam po talko mizlki ceni, da se vse skupaj zdli 'kot dar, saj dobijo zainijo prav malo več, kot znašajo pirevoizmii stroški. S tako politiko seve niso zadovoljne države, Ikli imajo pšemii*.o za izvoz: sem Spadajo pired-vseim Kainada, Argentina in Avstr ali ja. ¥ CŠportni pregled NOVI SVETOVNI VISKI V PLAVANJU V Honolulu, kjer so na sporedu znana plavalna tekmovanja, imenovana Keo Nakama Memorial, so bili postavljeni kar štirje novi svetovni viški, eden pa je bil izenačen. Tudi tokrat so se odlikovale Avstralke, predvsem Davvn Fraserjeva, ki je s časom 1’2” najprej izenačila svetovni višek rojakinje Crap-pove na 100 m prosto in nato z odličnim časom 2’17”7 postavila novega na 200 m prosto. Znana Lor-raine Crapp pa je preplavala razdaljo 800 m v času 10’24”3, kar je nov svetovni višek. Američanke so potolkle dva svetovna viška, in sicer na 100 m metuljček (Ramey — 1’10"1) ter na 100 m hrbtno (Cone — 1'12”6). V Tokiu je Japonec Ishimoto preplaval v metuljčkovem slogu razdaljo 100 m v času 1*1 ”3 in tako ponovno znižal svoj svetovni višek. Prejšnji teden pa je v Parizu Nizozemka Ada den Haan izenačila (2'52”6) svetovni višek na 200 m prsno, ki ga je bila dosegla pred meseci v Blackpoolu. KROŽNA DIRKA PO FRANCIJI Dirka »Tour de France« sc bliža koncu. V zadnjih etapah ni bilo posebnih borb. Na pivih mestih sc drže Francozi, predvsem Anquetil, Forestier in Ma he, ki so prejšnji teden zmagali v treh etapah. Nekoliko bolj borbeni so postali Španci, a niso dosegli nobenega uspeha. Italijani zaman poskušajo poseči v borbo za prvo mesto. Po zaslugi požrtvovalnega Defilippisa so se v treh etapah uvrstili na prvo mesto. Tudi Pireneji niso povzročili pomembnih sprememb v splošni lestvici, kjer se na prvem mestu še vedno trdno drži mladi Francoz Anquetil. Zmagovalci etap so: Cannes-Marseille: Stablinski (Francija); Marseille-Ales: Defilippis (Italija); Ales-Perpignan: Hassenforder (S.V.C.); Perpignan-Barce-lona: Privat (Francija); Krožna dirka po Montjuich: Anquetil (Francija); Barcelona-Aix les Thermes: Bourles (Z.); Aix les Thermes-St. Gaudens: Defilippis (Italija) in St. Gaudens-Pau: Nencini (Italija). ŠPORT PO SVETU Lahka atletika — V Leningradu je Rus Stepanov skočil 2,16 m visoko in tako postavil nov svetovni višek, ki je doslej pripadal Američanu Dumasu (2,15 m). V teku na 1500 m sta Finca Salsona in Salomen potolkla svetovni višek (3’40”2), ki ga je nato v Pragi ponovno izboljšal Ceh Jungvvirth s časom 3'38”1. Base-ball — Prejšnji teden so bile v Mannheimu tekme za evropsko prvenstvo. Na prvo mesto se je uvrstila močna reprezentanca Nizozemske. Sledijo ji Nemčija, Italija, Španija ter Belgija. VVaterpolo — V Barceloni so bila zanimiva tekmovanja za pokal Picornell. Zmagala je Madžarska, in sicer pred Nemčijo, Španijo, Francijo, Avstrijo in švedsko. Nogomet — V Buenos Airesu je francoska vojaška reprezentanca osvojila svetovno prvenstvo. Zaigrala je najprej neodločeno z Italijo (1:1), nato je porazila Brazilijo (4:1) in Argentino (5:0). Na drugo mesto se je uvrstila Argentina, na tretje Italija in na zadnje Brazilija. V zadnjem času je bilo precej tekem za svetovno prvenstvo. Poljska je porazila Finsko (3:1) in Sudan je zaigral neodločeno (1:1) s Sirijo. Ker sta se Turčija in Ciper odpovedala tekmam, se bodo v nadaljnjem tekmovanju srečali zmagovalci posameznih skupin, in sicer Indonezija, Izrael, Egipt in Sudan. Mehika je dvakrat zasluženo (3:0 in 2:0) porazila predstavništvo Kanade in se bo tako še pomerila s Kostariko. V tretji skupini južnoameriške cone se je uvrstila na pivo mesto (in bo tako igrala v finalnem tekmovanju) državna enajstorica Paragvaja, ki je porazila Kolumbijo (3:0) in Urugvaj (5:0). Košarka — V nedeljo se je v Porto S. Giorgiu zaključilo tekmovanje za istoimenski mednarodni pokal. Na prvo mesto so sc uvrstile Čehinje Slovana Orbisa, pred poljskim A.S.Z., francoskim Montefer-randaise, madžarskim Petocfijem in tržaško žensko ekipo. Kegljanje — Na Dunaju se je končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo. V moštvenem tekmovanju se je na prvo mesto uvrstila Jugoslavija pred Madžarsko, Vzhodno Nemčijo, CSR, Avstrijo, Ro-munijo, Zah. Nemčijo, Francijo in Švico. V tekmovanju posameznikov je zmagal Romun Mikoroiu. taE NEKI €.MOS^PRAV IMAŠ. UE3, SLI&ITA?! GORJAČO Ml DAJTA! BRŽ.'. MEC.0 SEM ODkGlL!! . KO SO SE ZBUDILI, 3E STALO SONCE 1E VISOKO NA NEBU. RA3-BA14!?7AT£ 3AGODE NI SO DOVOLJ DOBRE ?..TI BI RAJE PARILI ZREZEK, KA3?) TAUEGA RASTLINSTVA RAD BI NISEM VIDEL «E VEDEL, C.E NIKlER.POGLES / ( SO UŽITNE. TE 3A&ODE! TAKO 3E! PEČENKO Sl ŽELIM IN POISkAL Sl — TO BOM! 4 > i' ‘p® n rib e ŠSi&tmU 1 KAKŠNO MESO? K3£!? '^lŽl m^h. [fil POD TEM GRIC£M...30 VIDITA?' SAMO BUTICO MOLI IZ BRLOGA!. ŽIVAL -JE ODPRLA OČI,.. TO NI VAŽNO! PRAV VELIKA NE MORE BITI,ČE JE LAUkO ZLEZLA V Tl STOLE LUKNJO. PO GLAVI 10 KRESNEM HE3, WA3 3E TO? UA1 3E TA GOR 3A& IZ GUME2 VOLA BI UBIL,TA PA,....TO 3E NESRAMNOST! kAKšNA ŽIVAL NEKI 3E? TAKE GLAVE NISEM 5E VIDEL NE V NARAVI NE V KN3IGAU OSTA VIDELA; KAkšNA fe-IZ NJE . ENKA SE DA IZ N3 PRIPRAVITI.,. »K' ijyv*<,*,*-- S*# -Kw--h. WvW fffVA n. [u [NA, NA,Tl ŽE POKAŽEM’^AZ SEM LAČ.EN IN MOČEM MESO! BEŽITA?-!? PRAV.KAR/ BEŽITA! 30 BOM ŽE SAM UGNAL,POŠAST KOŠČENO'. kO BI LE kAKO OROŽJE IMEL PRI SEBI.... rasam NO, NO, kAl PA 3E m litii u •>XvXw:-: vrsto živali, rtlno- SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU vabi vse tržaške in goriške Slovchce na šesti SLOVENSKI TABOR ki bo v nedeljo, 21. julija, na Repelitabru pred Cerk vijo. Glavna točka programa je velika Igra s petjem: DESETI BRAT Napisal: Josip Jurčič Režija: prof. Jože Peterlin Igra se odigrava v polpreteklem času na Slovenskem ZAČETEK PREDSTAVE OB 16.30 Repentabor vabi tudi letos vse zavedne Slovence na skupni prosvetni praznik. Ce kdaj, potem potrebujemo danes poguma. Tega pa bomo dobili, če nas bo mnogo, mnogo združenih. Tako bodo videli tudi drugi, da še živimo. Zato vsi prisrčno vabljeni! Redne avtobusne zveze. Po možnosti pa pojdimo ž dopoldne od doma, saj bo to zelo lep izlet. Postregli bomo tudi s hladno pijačo tovarn a Pr iuci ra KRMIN - COIOIONS TELEFON ST. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, »palui-<•<■, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarni-ških cenah, jamči za aolidno delo. ge pa za več vrst. Podjetja, ki izdelujejo Mešanice sanio za penitnirio, je nad 50. Zato je popolnoma nemogoče, da bi dali pravilen oclgrtvoi' ha Vaše Vprašanje. /HNSRI RDTIflHK NEKAJ O POTENJU Nekateri mislijo, da je znojenje samo neprijetno, ker ti pokvari obleko in povzroča druge nevšečnosti. Pri tem pozabljajo na veliko nalogo, ki jo s potenjem opravlja telo. Organizem, ki bi se ne potil, nc bi mogel živeti. S potenjem ureja svojo temperaturo. Znoj dobi slab vonj šele tedaj, ko pride na površje kože in se spoji s kisikom, v potu ižumro vsi strupi, ki še nabirajo ha koži in v telesu. Resnična j c torej trditev, da so ljudje, ki še pogosto pote, bolj zdravi od tistih, ki se ne zrtojijo. Ker pa je potenje obraza neprijetno, je dobro, da se dnevno umivaš s kakim dobrim Medicinskim milom, ki ti kožo posuši. Tudi kurrtarična voda je Zelo dobra. Cc se prekomerno potiš, Umivaj se pogostoma najprej v vroči vodi, nato se izperi v mrzli. Vsak drug način lahko škodi. Noge si umivaj s salicilnim Milom. DROBNI NASVETI — Obložene kruhke, ki so ostali, zavij v celofan ali pergament, vse skupaj pa v ožeto krpo, ki Si jo prej namočila v vodi. — Barve na preprogi osvežiš, če po stepanju preprogo okrtačiš s slano vodo, ki si ji dodala nekaj limoninega soka. — Preveč slanim jedem lahko dodamo nekoliko sladkorja ali pa nekoliko na liste narezanega surovega krompirja, ki vsrka odvečno sol. Naš pooopii OREHOVE KEPICE Vzemi tri zvrhane žlice stolčenega sladkorja in dve pesti zmletih orehovih jedrc in to prav dobro mešaj z enim jajčnim beljakom. Čim dalje mešaš, tem bolj narašča. Pomaži pekačo z mastjo in polagaj nanjo majhne kupčke (za velikost debelega oreha) ter jih speci, a ne v prevroči pečici. NOVI DOKTOR Na vseučilišču v Trstu je pred kratkim diplomiral iz pravnih ved g. Bogdan Berdon, neodvisni občinski svetovalec v Dolini. Novemu doktorju iskreno čestitamo. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Slilsiš iv je vsa v trepetu šepetala. Skozi ključavnico miu je prigovarjala: »Mihael, saj dobro vem, kako li je pri sren. Toda bodi mož! Premagaj se in stisni zobe!« Zaslišala je Mihov glas: »Če mi hočeš ustreči, le prosim, počakaj. Brž se hom oblekel.« Edi se je odvalil kamen s srca. >1« # * Debelle kaplje dežja so pljuskale po razbuilkanein Volčjem jezeru. »Kislo vreme«, je godrnjal Tomo Vrbič iti puhal oblake dima iz svoje pipe. Čoln, v katerem je sedeli, se je močno gugail. »Halo!« Tom o se je nevoljen obrnil. Na travniku tik jezera je stailo popoln orna premočeno žensko bitje. Klobuk in obleka sta povsem zgubili a olbliko. »Kako pridem do Vribičevih ‘iv je obupno spraševala. Tomo' se mi prav nič čudil njeni nevolji. »Stopile v čoln, sicer Vas bo tam ob bregu požrlo blato.« Obrnili je čoln 'ter z nriklaj krepkimi uidlarci vesel pristal. Po-nuidjll je mladi gospodični roko, da je lahko Skočila v čoln. Ko se je usedlla, je pojasnila: »Bržkone sem zgrešila pot. iNa postaji mi je nekdo pokazal najkrajšo pot do Vrbičevih...« »Da, seveda, če 'hočete k njim...« »Ali bi me lahko tja prepeljali?« Stari dežni plašč, v katerega je bil ogrnjen gospod Vrbič, 'in kmečka pipa sta vlili mladi dami pogum, da je ponudila; »Vam bom že nekaj plačala zia trud.« Vrbič je zadovoljno grizel ustnik: »Hm, o tem se da govoriti.« Segel je pod klop ter privlekel na dan kos jadrovine. »Nate, ogrnite sc s temle.« Ona pa je odklonila, češ da je že tako vsa premočena. Sedla je prijaznemu ribiču nasproti in ga pazljivo ogledovala. Tomo je med veslanjem premišljal, kaj ta ženska hoče. »Sle prišli na obisk?« je poizvedoval. »Da, sem sošolka Mihaela Vrbiča na glasbeni visoki šoli. Slišite, ali veste, kaj se godi pri Vrbiičevih?« Ko je prikimal, je nadaljevala: »Nekaj se je moralo pri njih zgoditi. Danes ponoči sem prejela brzojavko...« Iz torbice je privlekla zmečkan papir in mu ga ponudila. Tomo je najprej pogledal naslov, potem pa se je obrnil k neznanki: »Adrijana Tinska, ali »te to Vi?« Črnolaska je prikimala. Ko je brzojavko raizvill, so se mu oči kar povečale: »Nesreča v družini — ne morem nastopiti — obvesti ravnatelja — nesrečni — Mihael«, je zlogova!. Medtem sta pristala na drugem bregu. »No, saj je že dež ponehal«, je ugotovil, ko je pomagal Adrijani stopiti iz čolna. Dekle je nekaj brskala po torbici. »Zelo prijazni site bili), da Sle me prepeljali. Nate! Bo za čašo piva; gotovo boste morali narediti zaradi mene še velik ovinek.« »Hvala lepa, toda jaz ne pijem alkoholnih pijač«, je poredno dejal vesllaič. »Pridite, gospodična, Vam bom še hišo pokazal. Tam sem namreč kakor doimač.« Adirijiana se je zdrznila. Kdo je ta mož? Jecljajo je prosila: »Obdržite zase, ker sem Vam povedala. Nečem, da bi prišlo na napačen naslov.« »Nikar si ne delajte skrbi zaradi lega. Prišlo je na pravi naslov. Za tako imenovane družinske nesreče sem jaz odgovoren. Dovolite1 Tomo Vrbič.« ( nadaljevanje)